-----    338    -----
Ozir po svetu.
(Precudna oporoka.) Nedavno je umrl v Filadelfii v severni Ameriki bogat mož; njegova oporoka (testament) glasi se tako: „Da se hvaležnega skažem svojemu psu Epamiondu, ker mi je enkrat življenje rešil potegnivši me iz vode, da nisem utonil, in da mu ob enem zavarujem dobro življenje, odločujem to, da bode moja bivša gospodarica Petty hraniteljica, braniteljica in mati temu psu, velikemu dobrotniku mojemu. Od dne moje smrti naj dobiva ona vsak dan za svoj trud 75 frankov (frank 24 kr. našega srebra). Ta njena plača traja samo tako dolgo,   dokler bode pes živ.    V me-
secu njegove smrti ima ona dobiti vsak dan 613 frankov, — na dan smrti vsako uro 1250 frankov, — poslednjo uro njegove smrti vsako minuto 1875 frankov, in poslednjo minuto milega mi psa 2500 frankov vsako sekundo. Gospodu notarju nakladam dolžnost, da izpelje to oporoko/* — Poslednji mesec po takem bo dobila gospodarica Petty 310.890 frankov, ako pa mesec ima 31 dni 311.503 frankov, povrh pa še penzijo. — Takega psa živiti in varovati bi pač marsikdo želel! Skoda, da ni več tacih — oporočnikov.
(Kolere domačija.) Kolera ali „kratelj", kakor ji Hrvatje pravijo, je vizhodnjilndii domd, in sicer okoli potoka Ganges-a, kjer je polno velicih močvirjev, kamor potok nanaša razno nesnago, kakor mrtva trupla ljudi in mrhovino , pa tudi mnogovrstne gnjile ostanke rastlin. Vsi ti nanosi vsled silne poie-tinske vročine tukaj zelo hitro gnjijejo in potem zrak in vodo cele okolice kužijo. Vsled vsega tega in vsled druzih še neznanih okolnosti imajo tukaj kolero neprenehoma kot udomačeno bolezen blizo tako, kakor mi mrzlico (zimico). Zato izhodnji Indijanci to bolezen poznajo že od starodavnih časov. Vendar je prvikrat še le 1817. leta tam tako morilna kuga postala pobravši toliko ljudi, da se v obče misli, da je še le 1817. leta prvikrat se pričela. Posihmal se je ta kuga čedalje bolj skozi 15 let po celem svetu razprostirala in je od leta 1830*) se tudi v Evropi širiti začela, kjer je zdaj že večkrat bila in kamor je preteklega leta vnovič dospela. — Dosedanje skušnje res tudi kažejo, da kratelj ni pri nas domača bolezen; rojstni kraj njen je, kakor smo gori rekli, izhodnja Indija okoli reke Ganges-a, kjer se po gnjilini mrtvih trupel in rastlin neka posebna kužni na izcimlja, ktera je v stanu človeka okužiti. Skušnje pa dalje tudi to uce, da se v človeka, ki je za kolero zbolel, in to najbolj v če-vah njegovih napravlja enaka kužnina, ktero nalezejo potem drugi ljudje, ki imajo nagnjenost do tega, da se jih ta kužnina prime, drugih pa ne. Ko pa je kolera dospela v kakošen kraj , kaže nam že zrak, da mora tak kraj neko posebno pripravljenost imeti do te kužnine, sicer bi si ne mogli razjasniti tega, odkodi da to pride, da v takem času po sto in sto ljudem, ki vendar, ako se varujejo, za kolero ne zbolijo, po trebuhu kruli, jih ščiplje ali celo na drisko dere. Ker je neka posebna, pa neznana miazma takrat v zraku, kolero v tacih krajih, kjer je domd, imenujejo „rumeni zrak."
Kaj pa bo nam nauk iz vsega tega?
Ker zdaj vemo, odkodi se v Indii kolera dela, naj nam je snažnost v hiši in okoli hiše ob času kolere prva skrb. Vse, kar dela smrad, je netilo za kolero.
Ker pa dalje tudi vemo, da v izmetinah, ki pridejo iz če v bolnikovih, je največ kužnine, zato je treba, da se ti izmečki hitro odpravijo iz stanovanja, pa ne mečejo nemarno na gnoj ali kamor koli, ampak se brž polij6 z vod6 železnega vitrijola, o kteri smo že govorili, da kroti smrad sekretni najbolj.
_____---------------------------------------> .,      —                                                       ¦—        ¦
*) Že 1831. leta je v Ljubljani prišla na svitlo menda malo znana slovenska knjižica pod naslovom: »Kolera. Potrebno pod-učenje %a kmeta v vprašanjih in odgovorih. Natisnil Eger.u Pač resnične besede stavi pisatelj v predgovor, rekoč: „Da pa pokažete, da v Boga zaupate, morate tudi tako delati, kakor pameten človek dela, ne kakor neumna živina. V tem se razločuje človek od živine, da prevdari, kaj bi mu utegnilo pomagati ali škodovati, in da to stori, kar mu pomaga , in pusti, kar mu Škoduje.*'                                                 Vred.