Št. 76.
V Gorici, v torok dne 24. soptombra 1901.
Letnik III.
l/.linj:i vsak  torok  in   Hotioto v
tcdnii <ih 1:1. uri |>r<'(lpolilii<i za nx-slo
tcr oL ;J. uri popoldni' /.a de/.elo. Alui
pade n:it:i dncvii praznik izido dan prej ob
<>. zvočnr. Klane po poSI.i prcjcmaii :ili v
Morici na ilom pošiljan c.Holi'tno H K.,
lollclnu  i- K.  in  čHilli-Liio 2  K.
I'rodaja sc v Gorici v tobakarmih
Schwarz   v   Solskili   ulicali   in   J c 1-
t» !<>rw it/, v Nunskili  ulicali po 8 vin.
A___
^^^^^^^%^H            ^^^^^^^^       ^^^BH^^^^^^fck           ^^m^™p        ^B&^^^UBb,                  ^Bk
(Zjutr&nja izdanjo.)
lTj'cdui*ttvo in upiavnistvo  se
n.'iliaj.-.lji   v   «N a r o d n i   I i s k ar n i»,
ulica Vi'ttuiini h. ŠL. 9.
Dopist1 jc nasloviti na urodnišlvo,
oglas«1 in naročnino pa na upnivnišl.vo
«(ü)ric('». Oglasi su računijo po petil-
vrstah in sieor ako kc tiskajo 1-kral po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vii). Ako so vcsikrat tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajalelj in odgovorni urednik Josip MaruŠiČ.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. .1. Marusič).
Deželni zbor goriški.
Šestnajsta seja.
V petek 20. I. ni. ob 4. uri pop. jo
h\]p. zopet seja. Navzočih jo bilo 18 po-
sl^neev; od slovenskih poslancev ni bil
n<ivzoč Gabršček. Overovljenje zapis-
nika se je prepustilo deželnemu odboru,
zalo pa se tudi ni prečital.
Vladni žastopnik grol" A 11 e m s od-
.^ovarja na df. Tunmvo inlerpelacijo glede
¦4he slov.jezika pri pošlah na Goriškcm.
n pravi, da je tu vse v redu (?).
Preide se k 1. točki dnevnega roda:
Podrobna   razprava   o   predlogu   glode
obiranja   užitnine v lastni  upravi".   Ko
;e  je   razpmvljalo   o  1. toeki teh pred-
;ogov, odstopi glavar   predsednistvo svo-
jemu namestniku dr. Gregoreiču.
Poročevalec posl. Berbuč prečita to
'oeko. (Besedilo Us ločke prijavljamo na
•¦irugem me.-itu   današnje   številke našega
iista).
Oglasi se k besedi dr. Tuina ter pove,
koliko je po svojem mnenju deležon
zahvale, k. so v toj toiiki izreka dežel-
nernu odboru za to, da je znal pridobiti
v goriškem mestu za deželo 20.000 K več
dohodkov,   nego irrn jih je   poprej dona-
šala užittiina.
1 Poslanec  Berbuč   pravi,   da   rnu
nis'znane v tern pogledu Tumove za-
slug$, znano pa da mu je, da je dr. Tuma
glede drugih okrajev na slovenski slrani
goriške dežele delal proti nameram de-
želnega odbora, da bi prišla užitnina v
deželno upravo. Turua vpije vines, da jß
to laž, Berbuč pravi, da je resnica
ter da to resnico dokazuje govor dr. Tume
v Dol.Vrtojbi, kateregaje priobčila,,Soča".
Tuma i5e hujo vpije, da je laž. Poslanec
LJerbuc pravi, da tako piše „Sočal< in da
je „Soča" T u rn o v list. Turn a pravi,
da ga fie briga, kar pi.šo „Soča" in da
list ni njegov nego Gabi\40kov. Posl. Bor-
bu(': odgovarja, dajeto, kar o tern „Soča"
piät., resnica in da je to v stanu doka-
zati s pričami, ki so Tumo poslui5ali, ko
je tako govoril. Na to Tuina niolči.
Slavljena na glasovanje ta točka se
sprejme — — 2. in 3. ločka predlo-
gov se združita ter se tudi vsprejmeta.
4. točka ornenjenih predlogov se ne sprej-
me. Proti njej govori dr. Venuti. 5. točka
pa se na predlog dr. Venutija, kalerernu
se pridruži tudi poročevalec poslanec
Berbuč/spremeni tako, da se deželnemu
odboru naroča, da pravočasno priskrl)i
vse potrebno za poslovanje deželno-užit-
ninskega urada ter naj o tern poroca de-
želnernu zboru žev prihodnjem zasedanju.
Tocka 6. se ne sprejme, sprejme pa
se točka 7. ornenjenih predlogov.
Na to predlaga dr. Tuma, da bi se z
današnjega dnevnega reda izpustile točke
2.—10., ker so manj važnega pomena
nego druge točke. Posl. dr. Verzegnassi
se temu ustavlja ter predlaga, naj se
razpravlja po redu o vseh točkah dnev-
nega reda, a poročevalci naj prečitajo le
predloge, opuste pa utemeljevanja. Ta
predlog se sprejme.
Posl. Berime" poroča v isnenu 5ol-
skega odseka o 2. točki dnevnega reda,
namreč o šolstvu v deželi.
Deželni glavar odpre splosno raz-
pravo. Za besedo se oglasi jedini dr.
Tuma. Pravi, da se rnora izreči pohvalno
o poslancu Berbuču, ki se je trudil, da
je zbral toliko podatkov, ki dokazujejn,
da je šolstvo na Goriskem pravi Skandal.
Govoreč o ljudskih šolah, pa pravi, da
mu je žal, da se izreka v poročilu ne-
kaka graja ljudskim   uciteljem, kakor da
bi bili oni ki'ivi, da ni v ljudskih Solah
pravega napredka. 0 srednjih šolah go-
voreč, meni, da so na slabem napredo-
vanju na^e šolske mladine krivi oni
nemški prol'esorji, ki prihajajo v naSo
deželo, ne da bi poznali deželnih jezi-
kov, niti razmer naše dežele, kateriin ni
na drugem ležece, nego dase otroci nemžki
učijo Da pa prihajajo v deželo taki
ljudje, krive so po njegovem mnenju
šolske oblasti, ki pri razpisovanju sluzb
udiui skupine tako sestavljajo, da naši
deželani skoro do leh služb priti ne mo-,
rejo. Dr. Tuma je tudi povedal, govoreč
o mo/.ken) ucileljišču v Kopru, da se tarn
nastavljajo najslabše učne moči, celo
Jjudski učitelji. Kekel je in zaLrjeval ita-
lijanske poslance, da on ni nncijoii.'iMst
in da ne slavi s teg a sLali.^ča predloga,
naj se mo/.ko učitelji^če preiuisc; iz Kopra
v Gorieo. Govoril je še marsikaj, na-
zadnje pa tudi rekel, da bi prol'esorji ne
smeli --¦ tarokirati.
Posl. Berbuc" zavrača dr. Tumo
glede opazke, da se v poročilu izreka
graja Ijuilskiin učiteljem, kakor da bi
bili oni krivi, da ni v ljudskih solah'tak
napredek, kakorsiH^ga je bilo želeti. Kaj
takega, pravi govornik, v poročilu nikj(;r
ne stoji in v dokaz lemu čita iz poročila
mesto, ki guvori o ljudskih šolah in ki
se tako-le glasi :
„Solski odsek je marvf^č uverjen,
da tičijo uzroki l.akih ueuspehov v soli
saini, v njeni nolranji uredbi in njenih
osnovnih nacelih, in noae in ne sine
prikrivati resniee, da velja to skoro za
vse nase šolstvo, zaöenäi pri ljudski .^oli.
Visoki vladi je gotovo znana razina
(niveau) našega Ijudskega šolstva; ona
dobro ve, da to ne zado.šča niti po svoji
uravnavi niti po svojih vsp«ihih duhu
časa, ve, da naše prenapolnjene jodno-
in dvorazrednic(i — in takih imamo naj-
več v deželi — ne morejo privesli Ijud-
ske omike pri vsej prirojeni nadarjenosli
na^e mladine do one stopinje, do kalere
so jo privedle zmerno napolnjene in
in dobro urejone večrazrednice v drugih
kronovinah, kjer je večinoina celodnevni
pouk".
Kje za božjo voljo, pravi govornik,
tiči v teh vrstah kaka graja Ijudskernu
učitelju ! — ter pripomni dr. Tumi, da
govori — skozi okno.
Konečno se prečitajo in sprejmejo
vse točke tega predloga, ki se tako glase":
Visoki zbor naj izvoli skloniti :
I.  Visoka vlada se pozivlja,   naj iz-
voli nakloniti Ijudskernu žolstvu v pokne-
ženi grolbvini gorižko-gradižčariski letno
podporo 100.000 K v svrho,   da   se   po-
vziligne   v   deželi   nivö   sploSne   ljudske
omik(^.
II.   Visoka   vlada   se   pozivlja,   naj
preuredi takoj izobraževališče za učitelje
v Kopru in za   učiteljice v Gorici   tako,
da bodeta odgovarjala   duhu   casa,   svo-
jernu visokemu namenu in  strogo   peda-
gogičnim načelom.
III.   Visoka   vlada   naj   poslavi   dr-
žavne in srednje -^ole v   Gorici   na   na-
rodno podlago ter uvede prehodno nemu-
doma   v    spodnje   razredo   rečonih   šol
materinščino kot učni jezik.
IV.   Visoka   vlada   naj   preuredi z
ozirom na to in na zdrava  pedagogična
načela tukajJ5njo c. kr. doško in deklisko
vadnico in c. kr. pripravljavnico.
V.   Visoka   vlada naj   ustanovi   po-
trebno število Stipendij za najboljse abi-
turijente   domačine,   ki   bi   se   posvetili
prolesuri ter se  zavezali poucevali   vsaj
deset let na tukajšnjih srednjih šolah.
K H. točki : „Pogozditev rnouvirjev
v Ogloju in Tržiču in gradežkih peščin"
poroca dr. Verzegnassi tor predlaga v
ta namen 4000 K, kar se sprejme brez
ugovora. Posl. Verzegn. poroca tudi o
4. točki dnevnega reda t. j. za dovolitev
podpore komisiji proti pelagri ter pred-
laga tudi v ta namen 4000 K. Posl. Ve-
nuti pravi, da nitna nič proti tej pod-
pori, on predlaga samo, da se ta svota
izplača se le Jtakrat, ko se bodo izve-
denci zjedinili o načinu, kako naj se
zalira ta bolezen, s to spremembo se
predlog tudi sprejme.
Dr. Verzegnassi poroča potem o po-
tovahiem kmetijskem poduku. Njegov i
predlogi se sprejmejo.
Dr. Gregoreic poroča o prošnji ob-
čine Sedlo za podporo glede uravnave
Stanovisdeka.   Dovoli   se   v   ta    nauuMi
aoo K.
Dr. Verzegnassi poroca o dr. Tu-
mo vein predlogn za ustanovitev kornisije
za odvraeanje gorskih voda ter pred-
laga, da se o lej stvari preide na dnevni
red, ker hi laka slvar zahtevala neizmerno
vcilikih stroškov, o katerih se danes ne
more hneti niLi pojma, kajti tu bi bilo
treba vse polno uradnikov, treba bi bilo
odkupovati zemljišča ild. itd. — stroški,
katere bi prav za prav morali nositi
inLeresonti. Ako hi privatniki v tern po-
gledu napravili ter predložili kak načrt,
bi se jirn podpora gotovo ne odrekala.
lsti j)oroeevalec j)redlaga, da se preide
na dnevni red o Tumovem predlogu, da
se za podporo male obrli in trgovine
posodi „Trg. obiini zadrugi" in „Coope-
ralivi" 40.000 K brez obresti. Poroče-
valec pravi, da vendar ne gre, dajati na
razpolago denara druslvom, ki so v ro-
kah liog ve kakih ravnateljev in o ka-
terih del ovanja n i m a d e ž e 1 n i
zbor n o b <; u o k o n t r o 1 e.
Poslanec Berbuč poroča o peticijah
„izvrševalnega odbora narodno-napredne
stranke", ki zahtevajo, naj se zviša zne-
sek za brezobrestna posojila od 20.000
K, katere je dovolil deželni zbor, na
40.000 K ; pot,<un : naj se dovoli podpora
za napravo strolnih postaj itd. ter pred-
laga glede 1. točke, da se ta zahlova
predloži visoki vladi v upostevanje, drugi
dve tocki pa, da se odstopijo dezelnemu
odboru v rešitev. Glede zadnjih took se
dr. Tuma vjema s predlogom. Glede 1.
ločke, namreč glede brezobreslnega po-
sojila pa pravi, naj bi se tudi ista izro-
čila dezelnemu odboru ter da naj bi se
kredit za brezobrestna posojila povišal
od 20.000 K na 40.000 K. Poslanec dr.
Verzegnassi se čudi lakemu predlogu, ko
rnora dr. Tumi vendar znano biti, da je
deželni proračun že dognan, kakor tudi,
da so mu znane linančne razmero v de-
želi. Sicer pa pravi dr. Verzegnassi, da
se bode itak kmalu in mogoče že v pri-
hodnjem mesecu ugodilo skoro vsem
prosilceni za brezobrestna posojila, ko
stoji zdaj za taka posojila na razpolago
80.000 K, a je predloženih prošenj le za
87.000 K, mod katerimi bo mogoče v(;č
neutemeljenih prošenj. Pa tudi ako bi
bile le prošnje utemeljene, meni govor-
nik, da bode vlada jim najbrže ugodila,
ker, kose je slavila v državnozb. vinarskem
odseku resolucija, da bi dovoJjevala vlada
za brezobrestna posojila vecje kredile
nego dežele, se nista ne zaslopnik kme-
tijskega ministerstva, ne oni finanönega
čisto nič ustavljala taki resoluciji. Odse-
kov predlog se sprojme.
lsti poročevah^c predlaga, da se do-
voli občini Kainno za obrambena dtila
pri Soči znesek 1976 K. Se sprejme.
Zdaj pridejo na vrslo ))oroc:ila pe-
ticijskega odseka.
Deželni glavar opomni, da naj bi
priJ5la na vrsto najprej proisnja odbora za
postavljanje spomenika Nj. Vel. pokojne
cesarice Elizabete v Trstu. Ker ni temu
nikdo ugovarjal, poroča o lej prošnji
poslanec Dottori lev predlaga, da se v
ta namen dovoli prispevek 500 K, kar
se je sprejelo jednoglasno.
Poslanec dr. Gregorčič poroča o
prispevku dežele za uravnavo vodoloka
Henč v Renčah ler predlaga 30°/0- n i
prispevek na najvee 28.000 K stroškov
Posl. conte Valenlinis predlaga, da se
vrne ta zadeva zopel dezelnemu odboru
v nadaljnje proučevanje. Dr. Tuma pod-
pira odsekov predlog, na kar ima be-
sedo poročevalec dr. Gregorc'ic ter po-
bija Valenlinisovo trditev, kakor da bi
naerti ne bili J5e popolnoma dokončani.
On priporoča toplo deželnemn zboru, da
sprejme odsekov predlog. Pri glasovanju
pa je bi sprejet predlog Valentinisov z
glasovi ltalijanov, za odsekov predlog pa
so glasovali le Slovenui in tako je osLal
v manjsini.
(Dalje jiri(ie).
Interpelacija
poslanca dr. Aleksija Kojica na go-
spoda    deželnega    glavarja,    zadevajoča
zgradbo deze'ne   norišnice in  bolnišnice
v Gorici.
O zadevi zgradbe deželnih zdrav-
stvenih zavodov je visoki deželni zbor v
seji dne 25. julija t. I. naložil svojemu
odboru, naj zasliši zdravniške slrokov-
njake v psihijatriji nedvomnega glasu
glede vprašanja, je-li iz znanslvenega
stališča dopustljivo in priporočljivo, da
se na zemljišču, ki gs. je nakupil v ob-
segu 20 oralov = If) lui in 14 a de-
želni odbor za zgradbo deželne norišnice,
— gradi ludi bolnišnico, in naj da v
slučaju pritrdilnega odgovora za isto iz-
gotoviti tudi podrobne nacrte.
Glede na to, da sem jaz iz dobro
premišljenih zdravstvonih, humanitarnih
in ekonomičnih razlogov ves čas, od kar
se je začelo razpravljati vprai5anje za-
stran zgradbe deželne norišnice, z vso
vnemo, ker iz popolnega prepričanja,
zagovarjal zgradbo norišnice in bolnis-
nice na istem, zadosti obširnem pro-
stoi-u, ki se pa da v potrebi tudi raz-
širiti, smalral sem v opravičenosti ali
neopravičenosti tega rnnenja temveč za-
stavljeno svojo zdravni^ko cast, ker so
se vsi drugi, o tej zadevi zaslišani zdrav-
niki soglasno in odločno izrekli proti
združenju teh zdravstvenih zavodov.
Zato pa sem se sam potrudil, po-
izvedeti o tern prevažnem prašanji mne-
nje najmerodajniših činiteljev, svelovno
znanih veščakov v psihijatriji :
Na moja dotična vprasanja prejel
sem do danes sledeče odgovore:
1.  Od gospoda dr. Josipa Krayatsch-a
ravnatelja   nižje   av«lrijske  deželne   no-
rižnice v Kierling-Gugging-u.
2.  Od   ravnateljstva   koroških   de-
želnih   dobrodelnih   zavodov v Gelovcu.
3.  Od gospoda dr.  Nikolaja barona
Lallich-a     ravnatelja     dalmatinske    de-
želne bolnišnice v Šibeniku  in konečno
4.  Od    pisatelja    slovečega    spisa:
„Die   Kolonisierung   der   Geisteskranken
in    Verbindung    mit   dem    Olfen-Thür-
System, ihre   Ausführung   auf „Rittergut
Alt-Scherbilz", gospoda tajnoga svetnika
dr. Albrehta Paetz-a ravnatelja dežolne
noriisiiico „Rittergut Alt-Scherbitz" in
liiralnice „Kaiser Wilhelm Augusla-Slif-
tung".
1.  Gospod dr. Josip Krayatsch rav-
natelj dež.   nor. v   Kierling-Guggingu mi
je doposlal   svojo   izjavo   od   BO.   julija
1901 s pisrneno pripombo, da je jednako
izjavo doposlal tudi   gospodu  zdravstve-
nemu svetniku dr. E.   Fratnich-u in pri-
mariju   dr.   Pontoni-ju   v   Gorici, katera
sta se v tej zadevi do njega obrnila.
Z ozirom na točko 5) deželnozbor-
skega sklepa gledč vpraSanja ali je z
znanstvenega stalisča dovoljeno in pri-
poročljivo zidati norišnico in bolniänico
na enom in istem prostoru, povdarjam,
da ta imeniten psihijater v tej svoji iz-
javi no le ne izključuje kaj takega, marveč
da so v tern poglodu sklicuje celo na Gelo-
vec, kjer se to nahaja in tarnošnjo bol-
nisnico in norišnico celo priporoča za
izgled za male dežele, kakor je naša, ki
meji na KoroSko.
V isti izjavi pripominja dr. Josip
Krayatsch značilno, da je vpraSanje,
kako naj se zdravijo uinobolni, po seda-
njem umevanju psihijatrov v raznih kul-
lurnib državah le stvar nazorov. Sklepa
pa deželni zbor potem, ko so izjavili
svoje mnenje razni strokovnjaki kot za-
upniki. Zato pa pravi imenovani psihija-
ter, da hi bilo najbolje, ako bi si dež.
odbor poknežone grofovine GoriSko in
Gradišcanske, pomnožen po zastopnikih
raznih deželnozborskih skupin ter pod
Todstvom slrokovnjakov ogledal nekatere
maiij.se od njega navedene noriänice ter
bi se na lieu mesta poucil. Na podlagi
tega poduka pa naj bi potem deželni
zbor sklepal.
Po mnenju tega slovečega psibijatra
se irnajo strokovnjaki, kateri bi pri teh
poizvedhah prisostovali, smatrati le kot
zaupniki. Njihov glas zatorej ni mero-
dajen pri sklepanju dež. zbora, po ka-
terem načinu naj se sezidajo taki za-
vodi. Deželni zbor ima temveč sam in
brez nobenega upliva od strani teb
zaupnikov izbirati načine zidanja takih
zavodov, ozirajoč se pri tern na zaslu-
žok in gospodarske razmere prebivalstva,
na denanie modi dežele in posebno na
razmere, ki vladajo glede" zdravljenja
umobolnih.
S toga jedino resnienega stalii5ča je
sklep visokega deželnega zbora v seji od
4. maja 1900 ločka 1), po katerem naj
se sezidajo vsi trije deželni dobrodelni
zavodi na enem in istem prostoru, po-
polnoma opravičen in se ne da izpod-
bijati.
2.   Havnateljstvo    koroških   dobro-
delnih zavodov v Gelovcu, katere je, kakor
gori rečeno gospod dr. Krayatseh v svoji
ornenjeni   izjavi   priporočal   kot uzorne
za male dežele, je pa na moje vprašanje
odgovori'0 doslovno sledeče:
„Odgovarjaje na cenjeni dopis od
2. avg. 1901 cast mi je poročati, da sta
bili deželna bolnišnica in norišnica se-
zidani na jednern in istem prostoru in
da slojita pod skupnim vodstvom.
Deželna hiralnica, ki istotako spada
k deželnim dobrodelnim zavodorn, se iz
linancijelnih uzrokov ni na novo zidala,
rnarveč so je v to porabila prejšnja bol-
nišnica.
Zernljišče,   na katerem so nahajata
oba prej imenovana zavoda, obseza okoli
2G oralov in znaša oddaljenost bolnišnice
od noriisnice 1.G0 metrov. V bolnišnici je
COO postelj (vštevši porodiišče), v no-
ri^nici 400 postelj, v dezolni hiralnici pa
je 250 oskrbljencev. Za nadaljna pojas-
nila vedno pripravljen, beležim z izra-
zorn visokega spošlovanja udani dr.
Hauser 1. r. ravnatelj".
3.  Gospod dr. Nikolaj baron Lall ich,
ravnatelj dalmatinskih dobrodelnib zavo-
dov v Šibeniku mi piše 13. augusta 1901.
doslovno to-le:
„Tukajšna norišnica in bolnišnica
se nahajata na prosloru, ki meri v dol-
žini 200 metr. v širokosti pa tudi 200
metrov. Bližina obeh zavodov se je iz-
kazala kot jako koristna tako v gospo-
darskem   kakor   tudi   v   humanitarnem
oziru. Pod skupno upravo se nahaja ku-
hinja, mrtvašnica, poslopje za razoku-
ženje it:!., službeno osobje se lahko onieji
ali se medsebojno nadomesti. Slučaji
težkih telesnih požkodb pri blaznih se
sdravijo v bolnišnici točno in vestno,
slucaji duSevno obolelosti pri navadnih
bolnikih pa nahajajo zopet v norišnici
potrebno izločitev in oskrbo. Potrebno
pa je norišnico obdati z visokim zidom
ter onim blaznim, ki so sposobni za delo,
pustiti v obdelovanje vrt.
Ako treba natančnejih pojasnil, pro-
simo obrnite se svobodno do nas. Dr.
Nikolaj baron Lall ich 1. r. ravnatelj de-
želne bolnišnice.   Šibenik   13. avg. 1901.
Kakor se razvidi iz tega pisma,
obsega    zemljišče   deželne   norišnice   in
boIniSnice v Šibeniku
ha; ti 4 lut znašajo
lf)22Q '.
40.000 m2 ali 4
pa 6 oralov in
(Konec pride.)
P o r o oil o
poslanca pro!'. B o r b u d a glede pobira-
nja užitnine v deželni upravi.
(Konec.)
V  zmislu § 5, tega zakona naj pri-
skrbi tudi dogovorno z visokim c. kr. na-
mestnišlvom v Trslu  izvräitveni predpis,
kako je pobirati s tern zakonom uvedeno
deželno naklado,   kakor tudi  naj sestavi
navodilo  organom v to svrho.   Vrh tega
naj  pravočasno priskrbi vse potrebno, da
zatine poslovati   deželni   užilninski urad
s  1. januarjem 1902.
Uvažuje vse to naj izvoli visoki zbor
skleniti:
1.  Izreka se deželnomu odboru  za-
bvala, da je lani spretno in vestno varoval
pri obsloječih   razmerah   deželne koristi
pri   oddaji   užitnin,   posebno v goriskem
mestu,   kjer se mu je posrečilo pridobiti
za deželo   približno   20.000 K   več nego
prejšnja leta.
2.  Načrt zakona, s katerim se uvaja
samostojna deželna   naklada na pivo, se
sprejme   ustavnim   potom,   ter  se naloži
doželnemu   odboru,   da priskrbi   zanj ko
hitro mogoče Najvišje potrjenje.
3.   Deželni   odbor   naj   stopi nemu-
doma v dogovor z visokim c. kr. namest-
ništvom v Trstu ter naj priredi dogovorno
ž njim po možnosti hitro predpis za izve-
denje omenjenega zakona.
Isto tako naj priredi v najkrajšem
<5asu navodilo organom za pobiranje užit-
nin in naklad na pivo.
4.   V pokritje različnih deželnib  ]>o-
trebi^čin naj izposluje 3*40 K deželne na-
klade   na   pivo,   pripustivPii   največ   I  K
občinskim nakladam.
Naj strogo varuje dosedanjo skupno
mero deželnih in občinskih naklad na
pivo v znosku 4-40 K in ne dopušča, da
bi se ta znižala, kažoč na rnnogo višjo
obdačenje domačih vinskih prideJkov.
5.  Naj pravočasno priskrbi vse po-
trebno za poslovanje deželno-užitninskega
urada s 1. januarjom 1902.
6.  Pooblašča   s<; deželni odbor,   da
se pogodi bodisi   z celimi  okraji ali ob-
C:inami,   bodisi s posameznimi zadevnimi
obrtniki ali tretjimi   osebami   potom od-
kupa za deželno užitnino in naklade na
pivo, odnosno   tudi za erarsko  užitnino,
ako dobi njeno pobiranje v lasl.no režijo.
Kjer to ni mogoče, ali bi bilo v äkodo
deželi, naj priskrbi pobiranje imenovanih
davščin vsekako po larifi v lastni upravi.
V  to svrho   naj   stopi v dogovor s
c. kr. finančnim   ravnateljstvom v Trstu,
da odpove pravočasno pogodbo z zakup-
niki, ponudiväi 10%-ni povišek zakupnin
vsaj   za   one   okraje,   kjer   bi dežela ne
mogla pobirati svojih užitnin po  tarifi.
7.   Naj   pozivlja   visoko   vlado,   da
spremeni ustavnim   potom   zakon z dne
18. maja 1. 1875 drž. zak. St. 84,  po ka-
terem so v veljavi za našo kronovino trije
oziroma   Stiri tarifi na vino,   namreč po
5 94 K po 446 K in po 3-72 K (oziroma
po 148 za takozvano vino di Zonta) tako,
da se uvede povsod le jedria tarisa.
Isto tako naj se preuredi Najvisji
odlok z dne 25. maja 1. 1829, zadevajoč
pobiranje užitnin v obče tako, da bode
odgovarjal duhu časa in se oziral tudi
na deželne in občinske koristi.
D o p i s i.
Iz (k'rkna. (Konec.) — Shod je
bil javen, po naših mislih imeli so te-
daj tudi krščansko misleči možje pra-
vico za vstop. Ali kar je bilo najbolj
,.junaških mož" v dvorani, vstopili so
se za vrata in tu napravili živo steno,
da ne bi mogli naši noter. Naši možje
so seveda odločno zahtevali vstop. Odgo-
gorilo se jirn je, da je soba prenapol-
njena, dasi je bila po sredi prazna, na-
zadnje se jim pred nosom zaprejo vrata.
Posrečil se je tedaj tudi drugi manever
Tumovcev. Omeniti bi bilo marsikaj o
postopanju g. komisarja, ali poslala se
je brzojavna priložba na kompetenl.no
meslo. Naši so na to ogorčeni odšli z
,.živio"-klici na dr. Gregorčiča. Vse to
se je vr!5ilo popolnoma dostojno in v
najlepšem redu. Dr. Tuma je lahko vi-
del, da smo tukaj mi gospodarji. Da bi
bili mi take krvi in takih manir kakor
Vaši pristaši, bi se bile vloge zamenjale,
mi bi bili Vas naskočili in Vas tudi
omleli. Pa mi nismo taki kot VaSi.
Ko se je čutil dr. Tuma spet var-
nega, ukaže možko zopet odpret.i vrata
in njegov „javni shod" se je nadaljeval.
G. Vrtovec nas je hotel poučevati o kme-
tijstvu. Povemo Vam, gospod kandidat,
da VaŠega pouka ne rabiino. Mi „nazad-
njaPiki klerikalci" smo brez Vas ustano-
vili dva gospodarska zavoda, ki prav lepo
uspevata in sta nam ubogi'm kmetom v
veliko korist in mocno oporo. Če homo
pa rabili pouka v kmetijstvu, pojdemo ga
iskat k drugim možem, ki nas ne poznajo
sarno kadar kandidujejo, oziroma hoccijo
kandidovali. Kar se tiue govora dr. Tume»
se je spustil ludi on na kmetijsko polje.
0, gospod doklor, ali se ne zdite sain
sebi smešen? Pa zakaj, saj se najde se
vedno kale glupec, ki Vain verjame ! Po-
tem je pogreval stare puhlice, naj du-
hov^čina ostane v cerkvi in pridno vsipal
psovke na duhovščino. Sam sebi zvest
je priSel mož na dan seveda tudi s svo-
jimi obljubami, katerih je imel tudi za
naš ok raj polne ko.^e. Pa ne bojte se,
gospod doktor, poznamo Vas tudi od le
strani. Pestri najeti zbor ga je verno
posluSal in mu hrupno pritrjeval. Nobe-
den glas ni motil veličastne harmonije
inogočnega aplavza. In rušili so se in
jiokali in padali zidovi „klerikalne trd-
njave". 0, gospod Andrej, zakaj niste
predložil svoje kandidature! Na razva-
linah cerkljanskega „klerikalnega lurna"
hi bila od zmagoslavne „naprednjaške"
vojske enoglasno sprejela.
Krščansko misleči možje so se na
to vrnili v gostilno g. Andreja Kobala
na zaupni shod. Govorilo se je tu o
tern, kaki so nasi liberal ni prvaki, kakšne
sadove je že obrodila njihova politika
in kaj imamo še pričakovati od njih.
I'otem nam je pojasnil g. dekan raz-
merje laziliberalcev do kmeta. Vsi so mu
navdušeno pritrjevali in bili hvaležni, da
jim je razložil, kakšni ljubeznjivi prija-
lelji kmeta so ti „liberalci". Vsi so tudi
odlocno izrazili svoje nezaupanje dr.
Tumi. Prostori so bili res prenapolnjeni.
Navzočih je bilo 232 mož, v ogromni
večini kmetov-volilcev iz cerkljanske žu-
panije. Lopo število jih je prišlo tudi iz
žebreljske. Po končanem shodu je „Či-
talniški" pevski zbor zapel nekaj navdu-
šenih pesmi. Mladi, a žilavi tamburaški
zbor je tudi zasviral par komadov. Proti
večeru smo se vsi zadovoljni raz^li.
Gospod Tuma! S svojim prihodom
v Gerkno ste nam napravil veliko uslugo.
Pripomogel ste, da so se naše vrsto po-
množile, okrepile in tesneje združile.
llvala Vam ! Naše „klerikalne trdnjave"
pa ne bodeto omajali, šo manj pa poru-
žili. Trdno in neornajuo sloji bolj ko
poprej in bode stala tudi naprej.
S Cerkljanslu'^n, 19. sept. 1901. —
Shod so imeli „naprednjaki" v Cerknem
preteklo nedeljo 15. t. m. Rekli so, da bo
shod javen. Pa ni bil! Dokler so se sha-
jali Tumovci v Petrov „za-lon", je bilo
dobro; ko so hoteli pa. vstopiti naši, na-
mignil je novi organizator v prepiru,vposo-
jilnicah,  kmečkih zadrugah,   „prekmorski
trgovini" in, če hocete tudi v žid ov s kern
k ap i t a 1 u, Tuma, penzijoniran uradnik
„zaradi obnemoglosti" ali nemoci (kdo
senesmejaV) itd. „svojim ljudem" hrbte
nasloniti na vrata. Zgodilo se je in je
videl da je prav! Po domače rečeno:
vrala so zaprli. Pa pri javnem(?) shodu
se tega ne sme trditi, ker hi lahko ured-
nistvo dobilo od Tume kak: Ni res! Kmet
našega prepričanja („naiirednjaki" imajo
le „tekoče") je šaljivo pripomnil, da „so
Temo zaprliil. Ko se je slovensko-kranj-
ski Wolf cutil v domačem krogu, bil je
v začetku žlobudranja toliko milostljiv,
da je priznal: ,.kako bi bilo lepo, ako bi
zavzeli župnik i, kurati itd. častna mesta
pri shodih!" Kako resno je to mislil, po-
kazal je v nadaljni razpravi (?) v kateri
je tako grozno udrihal po „farjih", da
so strele švigale — pa ne pokale! — nola
bene: da ni bilo poleg nobenega „sarja",
da bi Tumove neresnice zafrk-
nil. Gospod Tuma, vitežko ni, udrihati
po o d s o t n i h ljudeh ; ali da? Po va-
šem principu gotovo! — Zadiral se je v
skritih frazah v našo mlekarnico, poso-
jilnico, češ: mala podvzetja propadajo,
velika vspevajo! Rravo Tuma! le bolj
ocitno povejte! Kaj-li skrivate, da imate
v mislih žitlovski kapital!? Ali bi bil
pa mogoče potem Tuma direktor vseh
posojilnic itd.? Ne boš kaše pihal v Cerk-
n cm! — Vaši op rode a la bolehni (?)
ljudski „izobraževatelj" (posebno proti
koncu meseca), pa tisti, ki je hotel pokazati
„kaj smo v C(M-knem" (pa že Gerkljan ni),
če tudi ima zadnjo /ago zgubiti (a ste že
tako dalečV) niso se mnenje ljudstva.
Kavno tako tudi ne oni, ki si je na vse
kriplje prizadeval navdušiti posluSalce za
„živijo Tuma!'' in naj pride še ne vein
katerikoli „blek" zraven!
To je Tuma tudi skoraj gotovo čutil,
zato je zopet mignil: vrata so se odprla
in v „za-lon" se vsuje tolpa šolske
m I a d e ž i in zenstva! Seveda vsi „iz
prepričanja" da je novi evangelist pravi
odreSenik! — Naši volilci so se razSli, ko
so jim vrata zaprli, drugam, ker se jim
je reklo da je „za-lon" prepoln (za šol-
sko inladež in ž(;nstvo pa je bilo še ve-
liko prostora!). Kaj ne da gospod komisar
dr. Žkaherne!? Mi imamo tudi oči! Ko-
menlara ni treba!
Vam volilci cast! Moral na zmaga je
naš a! To poznamo, da je res, ker naših
niso nobenega zaprli na hlad, dasi nas
je bilo čez 300, dočim so dali nekim na-
|.n'(idnjakom „kvartir in cerengo" zastonj!
Videli ste in slišali kje je resnica! Tuma
se je bal slišati pravi glas ljudstva, zato
se je „pržoniral" prostovoljno v Petrov
„za-lonu. Vsi zbobnani Gorjani pod vod-
stvom nekega znanega „Obersla" niso
mogli rešiti Tume poraza! Sicer je pa to:
stvar ukusa! Jcl'te gospod doktor! Pa ne
jezite se, ker jeza škoduje! ZBogom! Na
svidenjepri volitvah,čeboste imeli korajžo!
S a in a t o r d an.
Z <l<">.el<k. (I) r o b i ž.) — Še en-
krat: 24 ur, ki jih očitajo gotovemu
slanu. Z isto pravico bi se lahko reklo
n. pr. časnikarju: kaj dela toliko? Saj
le prejeto prireja in novih poslanic čaka.
0 advokatu in sodniku : staro izdelujeta
in novo „gor jeniljetail. 0 zdravniku:
kaj dela c(il popoldan, saj zdravi le par
ur zjutraj? 0 postreščeku in prodajalcu:
čakata odjemalcev in eventuelno po-
strežbe. 0 financu: leži na „vorpassu"
(straži). 0 žundarmu: pohaja in nastavlja
ušesa, ali bo kaj —zanj. (Včasihse tudi
pobaha, da ima višje nadzorstvo čez od-
lične stanove.) Kaj pa dela vojak? Ali
ni škoda, i tak junak, j>a hodi na vaje, pa
pohaja po straži gor in dol? Kaj vraga
prid<ila s tern? In ljudski učitelj: ko-
liko ima ur na dan in koliko praznikov
mod letom in na koncu? — No, veruj
malomodri naprednjače, tudi duhovnik
ne izgublja časa, kakor bi ti rad dal za-
stopiti ljudem. Na straži je. In poleg dru-
gih stanovskih opravil, ki se vedno vrstč,
ima i5e to — pa ne povej nikomur —
vsak dan popoldan hodi v cerkev prosit,
da bi naze naprednjake, grobokope
našega naroda, pamet srečala. —
L. 1896. so bile v „Primorcu" to
besede :
„Zadnja prošnja roparja - morilca.
Morilec Miha Vukmanič jo bil z dvema
lovarišema G. sebr. 189(5. s smrtjo kaz-
novan. Vsi trije so so poslovili j»i-i ob-
cinslvu, in Vukmanič je iinel colo daljši
nagovor, v katerom je povedal, da se
kesa svojega hudodelstva. PoLem pa še
posebej prosi svojo domačo občino, naj
boljše vzgaja svojo otroko, kakor jo bil
on izgojen. — 0, naj bi starisi, zlasti
matero, no jodonkrat, ampak stokrat pre-
brali to besede in si jih noizbri.sno vtis-
nilo v srco, zakaj stra.šna zatožba so za
one, kaleri so imoli v mladosti skrbeti
za Vukmaniča in ob jednein povedri, kaj
jo bil  vzrok njegove si I no sprijenosti".
Vprasanje: kolikokrat bi moral to
prebrati pa kak brczvesten časnikar —
moralni ropar —ki deli nesramno vzgojo
v svojih eifutskih easnikih? — Nodavno
ho jo umoril noki delavec na Kranskom;
na mizi je pustil budobon list za spo-
inm: Obžaloval jo prod smrtjo, da ni
umoril svojega načelnika ! Sad struponib
brezvorskib  naukov !
Ueni naorti pravijo, naj bo učitelj
pobožon. Pobožnost in „liberalize»!'' pa
se izključujela. Na učiteljskem indeksu
so baje tudi neki koledarji družbe sv.
Mobora. Zakaj? Najbrže jo kak dovlip
o gg. ucitoljih v njib ; zato so gg. toga
mnenja, da no kaže dajali knjige v roko
otroku, da ne izgubi sposlovanja do uči-
telja. -— Kako pa, da nokatori gospodjo
zagovarjajo in širijo čisutsko - budobne
listo v svoji kratkovidnosti nli brozmojni
oSabnosti ter tako pod i raj o nauko v
cerkvi in soli ? To se vain bo so britko
utepalo! Če otročija no bo spoštovala
duhovnika, tudi Vas ne bo; in kako
bosto vzdrževali potem rod in disciplino?
Menim, da vain vaša pedagogika no bo
pomagala; šibe pa no smote rabiti. —
Nodavno jo bil obsojen g. Koroš.
na Šlajerskem monda po $ 302., cos", da
je bujskal zoper posamične vrsto me-
ačanske družbe (trgovee). Čudno pa, da
se pri nas smo hujskati zoper odlieni
dubovski stan, ki je vondar vočje važ-
nosti za drzavni mir in red, nogo so
orožniki. Co ljudstvo voro izgubi, tedaj
bodo orožniki zastonj bodili okrog. V
sto in sto slučajih se najdo prilika, da
so bo delalo zoper zakone. Čim rnanj
voro, torn več bo joY; in orožnikov po-
troba in še ne bodo nie opravili. Sle-
pota — zaslepljenosl.!
Nodavno jo razposlalo c. kr. oblast-
vo okrožnico : P r o č z a I k o b o 1 o m.
Tu se bere n. pr., da izdajo avstrijska
ljudstva vsako leto 1400 milijonov kron
za — „bolehanje in bolozni, za
norost in hudodelstva, za bodoči
obubožani zarod". — No, monda so zato
odprli pri nas — v vasi z 62 št. So
trotjo krčmo ? Weg Alkohol ! —
Mi da smo se spremenili ! Beda-
stoča! Spremenil se je tisti lastnik, ki
je 1. 1898 so ostro grajal čisutske listo,
dandanes pa jih prekosi v grdobi : mi
pa smo in šo vedno poudarjamo: da
je pri nas krvavo potrobna edi-
n o s t mod razniini s t a n o v i, no pa
tako efijaltsko početje. Če bi kaj poma-
galo, rekol bi zopet : Podpiraj, če mores';
če no pa vsaj ne zaviraj narodnoga
voza ! Zdi se, da so nokateri prav obse-
deni, dasi ne verujejo v zvezo mod vra-
gom in človekom !
Politični preg-led.
Notrnnjl položaj.
Kompromis mej konsorvativnim
cesium veleposestvom in mod ustavover-
niin, vslod katerega dobi to poslodnjo 21
mandatov v češkem deželnem zboru, jo
Oehe jako oznevoljil, colo knez Schwar-
zenberg so nad takim kompromisom
rnočno budujo in jo izjavil, da ne sprejme
kandidature pri prihodnjih deželnozbor-
skih volitvah. Toliko veselejša pa je vest,
da so so Mlado- in Staročehi pogodili,
tor da je prišlo mod tema dvoma sfran-
kama do zažoljenoga kompromisa. Čudno
vest pa razglašajo nemSki listi, cos, da
mislijo nekatere nemsko stranko pred-
lagati Schönererja za mesto podpredsed-
nika v državnom zboru, kar bi pomonilo
toliko, kakor postaviti kozla za vrtnarja.
Deželni zbor Isterskl.
lsterski dežolni zbor so jo zopot
sescl. Sedaj so prišli do besede tudi
hrvatski poslanci. Zlasti sta krepko na-
stopila dr. Dinko in dr. Alatko Trinajstič,
tor prof. Mandič. Dr. D. Trinajstič je re-
rekel, da bode brv. rnanjšina glasovala
proti vsim računom, kor no more imeti
zaupanja v doželni odbor ki prislransko
postopa proti llrvatom in Slovencom in
tudi radi tega, ker je rnaujšina izključona
iz vseh odsokov tor tako ne more kon-
trolirati dolovanja istih in dcžVlnega od-
bora. Dr. M. Trinaj.štič pa se je ojstro
pritožil proti postopanju dež. odbora v
podeljovanju podpor brvalskim posojil-
nicam, od katorih v to svrbo zahtova,
da se poslužujejo ital. jezika. M. Mandič
je izjavil, da manjšina tudi iz toga raz-
loga no more bil.i za odobrenje raeunov,
kor jo v zadovi šolskih računov c. kr.
deželni šolski ^vet odvisen od mišljenja
dožolnoga oubora. Dinko Trinajstio jo z
drugovi stavil tudi inlerpelacijo na na-
učno vlado, da so po dež. odboru vsako
lolo konst.al.ira število za šolo zrolih
otrok. Vladni zastopnik jo branü proti
posl. Bonnatiju pravo hrv. in slov. jezika
pri c. kr. logarjih, ki imajo v Istri opra-
viti skoro izključno le s llrvati in Slo-
vonci.
Car v Franclji.
Dno 18. t. m. se jo pripoljal na vojni
la.fli.ji „Standard" miino Gdanskoga, kjor
se je sročal z nemSkim cosarjom, ruski
car Nikolaj II. pnnl franco/.ko luko Dun-r
quenjue. Na visokoin niorju ga j(^ po-
zdravil IVancozki predsednik Loubet, pri-
spovši rnu naprol.i na ladiji „Cassini"
I'otem so jo podal car s soprogo v grad
Compiogne, viharno pozdravljen od IVan-
cozkoga naroda. 1'ri oIhmIu na cast carski
dvojici v palači trg. zbornioe so so nir-
njavalo prisrčne zdravijco, ki so izražalo
prijateljstvo inoj Francijo in Husijo.
0 priliki svojoga bivanja na fran-
coskib tloh jc; daroval car mnogo tisoč
1'rankov v dobrodolne namene, carica pa
jo obljubila izdal.no darilo ribiSkim ž(Miam
v I)unkorku,kiso jej darovale srebrno ribo.
—   Varnost.no narodbe za casa carjevega
potovanja so bile izvanredne. Vsa žoloz
nicna proga,   koder   se   je vozila carska
dvojica, je bila strogo zastražena, v Fran-
<-iji, zlasti  v Parizu je   bilo   zaprtih tudi
več anarhislov.
Smrt mnerlskeya pruüsednlka.
V pondeljek Ki. t. m. so propeljali
truplo umrloga prodsodnika Zjodinjonih
držav Mac Kinloy-a iz HuHala v njogovo
prostolico v Washington. Povsodi, kodor
je vozil vlak s truplom predsodnika, zvo-
nili so zvonovi, razobešene so bile črno
zastave in ljudstva se je zbiralo na sto-
tine in tisoče ob progi in na kolodvorih.
Mimo vsib postaj jo vozil vlak počasndtjo.
Dan pogrebne slavnosli, ki so bo vršilu
v Washingl.onu z najvecjim sijajom, So.
ni določon. V Buffalo jo vladala okoli
odra mrtvoga prodsednika tolika gnjoča,
da jo bilo ranjenih ninogo os(^b, zlasti
žonsk. Za umrlim {»rodsodnikom opravlja
začasno državno posle državni tajnik
Hay, zač-asni predsednik Roosevelt je
razvil svoj vladni {)rogram, ki je popol-
noma jodnak Mac Kinley-evemu, ta pro-
gram sloni na popolnoma amorifiki do-
moljubni idoji, no da bi v kaforoin
koli oziru ožkodoval intorese evropskih
držav, s kaLerimi hoce Amerika živeti v
bratskih odnošajih; pač pa zastopa idojo:
Amerika Američanom. — Proti morilcu
Czolgoszu so začno razprava dne 23. t.
m. Prvotno je napadalec izjavil toliko,
da je umoril prodsodnika, kor da jo bila
njegova vlada trhla in gnjila, poslej pa
ne spregovori nobene besede več.
Vojna v južnl Afrlkl.
Časopisje poroča, da se je povelj-
niiitvo burskih vojev ozirorna oranjska
in transvaalska vlada obrnila do mirov-
nega razsodi.šča v llaagu, da isto razsodi,
na katori strani je pravica ali krivica.
Buri se culijo popolnoma nedolžne na
vzrokih to vojne in tudi odklanjajo vsako
odgovornost za posted ice. Oni le branijo
svojo neodvisnost in so pripravljoni sklo-
jiiti takoj mir in so tudi odpovodati ne-
odvisnosti, ako Angleži dokažejo, da imajo
le za pičico pravice do njihovih dežel.
Ta s(!(lanji naslop Burov jako im-
ponuj(i Kvropi in jim jo pridobil mnogo
simj)atij, ker je diplomacija iz tega koraka
uvidola, da so Buri posloni in resni Ijudje.
—  Moj torn, ko so šli Buri v torn pogledu
do skrajno   moj(>  popuotljivosti,   pa se v
Kapu organizuje   mogočon ustanek proti
Angležem.   Vos   severozahod je   že  pod
orožjom in angležko podanifitvo samo se
je v voliki mo.ri pridružilo uslaš(un. Burski
povoljniki sevecla slrogo pazijo na stano-
vitnost toh ustašev. Vsa vojska namorava
udreti v Natal   in ga zasosti.   Angleži so
v veliki zadrogi.
Domače in razne novice.
40 - Ictiiico   Nvojc^'ii    inasovaiija
bodo slovosno praznoval prihodnjo no-
deljo proc\ g. Anton 11 va I i c a, dokan v
Št. Potru  pri Gorici.
Sinrtna kosa. — V soboto popo-
ludno oh dveh je urnr! Miha Andrejcič,
c. kr. glavni davkar v pokoju v 60. lotu
svojo dobo. Pokojnik jo bil jako sproton
in dolavon uradnik tor tudi jako postrež-
Ijiv; zato pa so ga ysi spoštovali in je
bil tudi v priznanjo svojega dolovanja
odlikovan z zlatim križorn s krono za
zaslugo, kot prijatelj in znanoc pa jo bil
povsod priljublj<;n, kjer so ga poznali.
lJil jo miroljubon in blag značaj. Včeraj
j)opoludne ob VI., uri bil jo pogreb, ka-
tor«}ga S(^ je udoložilo vso polno uradni-
kov in drugih njogovih znancov in pri-
jaLoljov. N. p. v m.!
Po^reb   tržaškc^a   Skofa   so   je
minulo sohoto vršil na impozanlen narin.
Udohv-ba je bila tolika, da so bili prvi
v sprovodu zo blizu losnoga trga,
ko so bili poslednji 3c prod skolijsko pa-
lačo. Pogreb je vodil Nj. Ein. kardinal
dr. Missia in sta se udoložila pogroba
tudi kr.ški skof dr. Mabnic in ljubljanski
dr. Joglič, polog blizu 200 dubovnikov iz
raznih krajov. Krsto jo nosilo osom du
hovnikov, ki so se mej potom nuuijavali.
Takoj za krslo so slopali školbvi najbližji
sorodniki, njegov brat, ravnatelj ogiirsko-
hrvatske parobrodne družbo na Roki,
bratranca visjesodni svotnik Ludvik To-
mičič in pomorski kapilan Viktor Tomičič
z Voh)sk(igfi.
Nadalje c. kr. namestnik grof Goess
kakor zasl.opnik ministorstva za uk in
bogocastjo, civilni in vojaski dostojan-
stvoniki lor zastopniki vsih tržaških
oblastev in konzuli vnanjih dr/.av; tržaški
slovonski nxistni svofovalci in manjšina
deželiK^ga zbora isterskoga. Spalir oh spre-
vodu so delali vojaki domačoga pespolka.
V Črno opravljeni katodrali sv. Ju.šta \o,
daroval kardinal dr. Missia «v. maSo. Po
nia^i in po opravljenih obrodih so od-
pcljali truplo Äkofa na pokopali^če sv. Ane.
Dnrvni red XVII. sej<^ dežolnega
zbora v toi-cik 24. septembra 1901 oh 4.
uri pop. Vlemeljevanje predlogov posl.
dr. Turne glede osušovanja močvirja v
gor. Loku B(M'.se glodö uporabo proostau-
kov od podpor za obrlnike v korist pro-
dukl.ivniin zadrugam, gUide pr(^pov<Mli |»o-
hišovanja na Tolminskem. 1. Zvoza Vi-
pavske žol(v.nic<; z južno žel. od Ajdov-
Pičino do Vrhnike. 2. ^eleznica S. Lucija-
Tolrnin-F'red(il. 3. Solska dav^čina od
zapuščin. 4. Odsl.otna davsčina od na-
jemnin. f). Načrt zakona o požarni po-
liciji. 6. Uravnava pravnib razmor uči-
teljstva na ljudskih solah. 7. Šolska za-
voda „Frinta" in „Šolski dom. 8. Kme-
tijsko društvo v St. Petru. 9. „Lega na-
zionale" in „Šolski dom". 10. Kluvžar
KriKist dož. uradnik v pokoju. II. Pod-
pore raznim slov. dijakom. 12. 0 pro-
šnjah za gradbo vodnjakov in za pre-
slcrbo vode. 13. Glede locitvc Oseka in
Vitovljo od občino Šempas. 14. Glede
uvrstitve nameravane ceste v Lija^ki do-
lini med okrajne. lo. Podpora za novo
cesto v Branici. 16. 0 prošnjah za pod-
poro in;kterirn dijakom.
(¦. kr. žcnsko učifclji&fo v (iorici.
lzinod 71 gojonk, kalore so se oglasile za
prvi slovenski tečaj, je bilo 38 sprejotih.
Ena gojenka, ki se jo oglasila za drugi
tečaj, jo bila sprejota v prvega, kor za
drugi tečaj ni bila dovolj podkovana. Ena
je repetonLinja. Med novospr(ij(!timi je 20
gojenk, katere so prej obiskovale zavod
v „Sol. Dornu". Mnogo gojonk jo sicer
narodilo izpito, a zarad pomanjkanja pro-
storov ni bilo sprejetih.
Shod „lint, polit. in ^ospodar-
skt'.g'a društva /a kohariški »kraj41.
— Ü tern shodu. ki se jo vršil v nedoljo,
dobili smo to-lo brzojavko: „Shod „kat.
pol. in gosp. društva za kobariški okraj
na Libušnjom sijajen ! Navdušonje frene-
ticno. Soglasj(i imiiozantno".
Javni sIkkI „uarodiio-uaprcdue"
stranko v ^inartiiein so ni vršil, ker
je bil iz varstvonih ozirov prepovedan.
„Narodno-napredni" lantje dr. Tumovega
kalibra skriti so se morali med štiri steno
ter držati tarn zaupni shod, pa So tega
pod varslvorn bajonotov. Koliko časa bodo
dražili ti Ijudje naše ljudstvo, no da jih
doleti — zaslužena kazenV!
Vtif, to^nosti v statistiaiih po-
datkih — Ker je poslanoc Gabršček v
Kasovljah povedal, da je Italija v krat-
kem času uvozila v našo državo nad 9
milijonov hi vina t. j. kakor on pravi,
trikrat toliko, kakor se ga v naši državi
pridela v 3 letih, — hoteli smo so infor-
mirali na pristojnom mestu, ako je res
mogoco, da naša država v treh letih
trikrat manj vina pri dela, kakor 9 mi-
lijonov hi, torej ali je res mo^o^o, da
naSa država v treh letih le tri milijone
hehtolitrov vina   pridela.   In to smo zve-
doli. da je bilo le v Cislilvaniji t. j. broz
Og(;rsko,   pridolanoga   vina in sicer :
1.    1898    4,224,075 hi
„   1899    3,367.792   „
„   1900    f),2l2,283   ,"     lort-.j    v
treh   lelih    .   .      12,804.139 hi,
povprok 4,269.049 na   jedno   «amo   lolo,
po   Gabrščokovi    trditvi    bi    pa   znašalo
trikrat toliko kolikor se   ga jo   pridelalo
le v Cislitvaniji v treh letih :   38,415.447
hektolitrov !
Torej! Razločok mod tremi milijoni
in pa med 38,415.447 hi je, oprostilo
gospod Oskar Gabrščok! vendar neko-
liko prevelik, ne? Kaj mislite?
Sto se vendar provoč ur<vzali !
Kar so liče pa uvoza iz Italije v
Avstrijo, ne vemo, kaj g. Oskar Gabr-
i5cok razumi pod „kralkim casom", v ka-
torem pravi, da se je 9 milijouov hek-
tolitrov vina vpoljalo, saj proti vočnosti
jo tudi sto let — kratok cas.  .
Mi imamo torej o torn uvozu na
razpolago sanio pelletno dobo in sicer
se je po statisticnih podatkih uvozilo iz
Italije v Avstrijo:
1. 1895 776.081 hi
„ 1896 845.601 „
„ 1897 1,398.4:U „
„ 1898 1,505.203 „
„    189!)    1,389.668   „
,.    1900__1,002.569   „
skupaj .   .      6,917.553 hi.
V petih lotih toroj s(> ga je približno
polovico toliko upoljalo, kolikor so ga
samo   v   Cislitvaniji v trob letih  pridela.
Mi sicer smo odločno za to, da se
odpravi vinska klavzula z Italijo in bili
bi za to tudi lakrat, ko bi se uvozilo iz
Italije v Avstrijo šo šestkral manj vina,
kakor se ga jo vpoljalo. Pri vsom tern
pa bi bilo na mestu, da so gospodje pri
navajanju statisticnih podatkov v(^ndarlo
lH'koliko bolj locni, kajfi di-ugace bi -.e
jim s pravico ocilalo, da „larbajo". Far-
banjo pa nopristoja jirav ljudom, ki bo-
čejo bili  rosni.
Vabilo k vosolici ,,jiovskoga in
bralnega dru^lva v Bočinju" v nedoljo,
dne 29. s(?ptombra ob 3'/o uri popolne v
gostilni „pri pošti" s slodecim vzpore-
dom: 1. V. Parma „Colničku" pojo me-
šan zbor. 2. „Zakaj ne hi bil žiipan",
šaljiva doklamacija. 3. II. Sat I nor „Na
planiii«^1 pojo mosan zbor. 4. „ZarnujtMii
vlak" šaloigra v 5. prizorih. 5. Ang. llri-
bar „Slovo od lastovko" pojo rnešan
zbor. 6. Šaljiva tombola. 7. Prosta za-
bava. 1/. prijaznosti udarja pri v<^s(;lici
„kanalski tainburaski zbor". Vstopnina
k veselici 30 vin., sedež 20 vin. — K
obilni vdoložbi vabi                    Odbor.
Iz ^viiipasa nam pii5(;jo 22. sept.:
V nedeljo, 15. septembra smo imoli lop
praznik. V pronovljono cerk(iv pronosol
so jo nov kip M. B. Slovesnoga sprevoda
so je udoložila solska mladož, petdeset
parov belo oblečenih deklic s saplom in
svečo, starešinstvo, sodom duhovnikov in
v(;lika množica vornikov. Poravnana j(^
škoda, ki jo nam jo prod lotorn naredila
strela. Na mosto prejsnjega lesenoga ol-
tarja postavil nam je g. Trobec kraso..
kamonit oltar, L. Linzgor nam je napravil
prelopi kip M. B. rožnivenške, Art. Zu-
pančič je prečistil in marmoriziral uo.rk-
veno stone in strop, domači zidarji in
mizarji so imeli svojo dolo v zakrisliji, v
zvonici in okoli cerkve, g. Artur Makuc
ima d(;lo s strolovodi, Vičič in Lipušček
pa z orgljami. Ne malo dola smo torej
lotos dovršili. Po vsem nastctem delu
smo si pri sklepni slovosnosti pošleno
oddahnili. Sročo smo imoli tudi v tern,
da so jo ta dan zjasnilo nebo in zopot
posijalo solnce. Narod je bil praznika
vesol in hvaležen je svojomu župniku za
mnogi trud in krasno slavnost.
Tokoči tedon se zacno Irgatev. Slabo
vreme je precoj poškodovalo grozdje,
vendar se bo so mnogo popravilo, ker je
ta teden nastopilo jasno, gorko jesensko
vreme. Kaplica ne bo slaba in bo je
mnogo voc od lani.
Bodka prikazon v vipavski dolini jo
ta, da lotos so vso vromenske preuKunbe
in kvaterni teden prežle hvo.z navadne
vipavske burje.
Lctošnja trf^atev. — Ne samo v
naši dežoli, marvoc tudi po sosodnjih
pokrajinah zlasti pa na Kranjskom je
dežovjo provzročilo občuttK; škod(». Kakor
poročajo listi je vsled deževja grozdje
razpokalo in zač<;lo gnjiti. To so dogaja
posobno v Belokrajini. Ondu so Ijudje
trgali v najvočjoin dožju, da bi vsaj ne-
kaj oteli. Kor je lotos povsodi kazala
dobra letinu, ki bi bila nekoliko povrnila
vinogradnikom proobili trud in stroške,
j<; ta nesr(iča tern bolj ubeutljiva.
Narod no gospodarstvo.
Skrb kmctijske^;i drustva za zbolj-
sanjii sovcdoreje na Gorisknni.
Osrednji odbor našega krnotijskega
družtva jo v sejah duo Ü. in 12. t. m. raz-
pravljal, kako porabiti dovoljeno državno
in deželno podporo za nakup in razde-
litev plemenskih bikov in junic belanske
pasme. G. E. K 1 a v ž a r je v imenu ži~
vinorejskega odseka predlagal: 1. Naj
predsednislvo preskrbi, da se iz državne
podpore 8000 kron, potom iz deželne letne
podpo-o 800 kron in iz dotičnega blagaj-
ničiuga preoslanka, ob erem pa ludi s
svoto 10.000 K, ktera pripada tolrninski
pokrajini od deželne podpore 40.000 K,
nakupijo čistokrvni biki in breje junice
belanske pasme ter razdele med razumne
in skrb ie živinorejce na Tolminske.,. —
2. Nakupljeni biki naj se izroče v oskrbo,
breje junice pa v last spodaj imenovanim
gospodarjem po pogojih, ki so ustanov-
Ijoni v posebnih pravilih. — 3. Z živali-
mi, ki se nakupijo z deželno podporo,
naj se ustanove Iri glavne postaje za iz-
rejo čistokrvne govedi, ena v Tolminu,
era v liovcu in ena v Cerknem. 4. I)r-
ža/na podpora naj se pa pod navadnimi
pogoji porabi za nakup in razdelitev ple-
menske živine.
Odbor je že v prvi seji načeloma
sprejel to p^edloge, a predno je kaj do-
ločnega sklenil o tej zadevi, holel je, da
se impravijo pravila glav"iui pleuienskirn
postajam, in zato je menila večina, da
l)i biio bolje, ako se nakup bikov in junic
iz deželne podpore odloži na pribodnjo
pornlad, do kterega časa bi bilo mogoče
preskrbeli vsestransko utemeljena pravila.
Odbornik Klavžar pa je zagovarjal
predlog, da bi se za tolrninski ok raj takoj
omislila vsa živina z uporabo obeb za-
logov, priponudivSi se, da napravi pravila
do pribodnjega četrtka. Ker so prisotni
slovenski odborniki podpirali ta predlog,
udala se mu je večina in v četrtek pred-
poludne so se v odseku po zelo obSirni
razpravi dogotovila pravila, ktera je o-
srednji odbor v popok'anski seji istega
dne potrdil kot začasna pravila, dokler
se na podlagi skuSenj ne ustanove stalna.
l}o teb pravilih bodo morali dotieni
gospodarji obraniti bike skozi tri leta za
pleme. Če pa nastano po'-reba, da se kteri
bik proda pred teni časom, dobi bikorejee
priinerno odžkodbo in sicer po prvern
letu 24% ciste prodajne ce.ie, po drugem
letu 48% — po tretjoni letu pa od ti.stega
časa naprej, ko je postal bik god en za
skok, ostane njegov, ne da binio.al zanj
kaj plačati kmet. društvu. Če ga odda
pred ca.som, pojde bik na dražbo, ktere
se redilec ne sine na noben nučin deležiti.
Junice iz deželne in državne pod-
pore se odstopijo v popolno last, prve
j)roti plaeilu 2/:J kup ie cene in dotičnih
stroškov v petib enakih lelnih obrokih;
za druge pa bode takoj plačati polovico
kupne cene in stroškov. Junice oziroma
krave je ohraniti najrnanj 5 let in rediti
vsa njibova teleta za pletne. Brez dovo-
ljenja jib nihče ne sme prodati. Kinetij-
sko društvo hoče doseči, ne saino da se v
obče zboljša naša goveja živina, ampak
da dobimo cY:istokrvne pasme v deželo,
kar l)i več kakor podvojilo vrednost naze
živine, in zato hoče druAlveni odbor strogo
nadzorovati vestno izvräitev pravil, ktera
su naperjena v prvi vrsti v to, da se
ves zarod cist ohrani za plerne.
Po predlogu poročevalca so se ži-
vali, ki se tedni nakupavajo na Koroškem,
razdelile tuko-le:
Iz deželne podpore,   namenjene za
tri gluvne plemenske postaje, dob6   bike
posestniki: Andrej Monsreda v Polubinju,
Anton Pitamic v Volčab, Matija Jonko v
liovcu, Andrej   Markič v Dvoru,   Malevž
Uazpet in   Blaž   Jež   oba    v   Cerknem;
— junice : Andrej Monsreda v Polubinju,
Josip Leban v Zatolminu, Josip Klinkon
v Žabičah, Josip Kacafura v Uoljah, Ivan
Luznik v Polubinju,   Josip Lazar v Vol-
čah, Anton Monsreda   v   Volčah,   Andrej
Podreka  v   Volčah,  France   Fortunat v
Čiginju in Matevž ForUnat na Kozarnčih;
Domicijan lluber v ttovcu, Izidor Ostan v
Bovcu, Ivan Mlekuž na Plužnem, AndrV
Kenda v Dvoru, Ferdinand Kenda v Č;. -
soči, Adolf Mlekuž v Bovcu; Anton Ko-
srnač.Matevž Razpet, And. Kobal, Franco
Gantar, Anton Mlykyr, vsi   v   Cevknem ;
A. Zajec v Plužneni, lv. Prezelj v Zakrižu in
Andrej Razpet v Počah.   —   Iz   državno
podpore   dob6   bike   posestniki:   Anton
Štrukelj v Srednjem  Logu, Miha Brie v
Breginju, Anton Baloh v Homcu. rnlekar-
ska zadruga na k'erskem, Ivan Geneič v
Borjani, Josip Lazar v Volčah, Peter   P.
Leban v Stopcu (Sv. Lucija),  Ivan   Rejc
na Slapu, Ivan KuStrin v Hakovcu   (Po-
nikve), Ivan  Klemenčič na Pečiuali, Miha
Voll' v Grauln (Neinški Hui), France Öorli
v Lojah (Kneža),   Mariju   vd.   Kobal   na
Grahovem, Josip Klemenčič v Šebreljah,
Ivan Mlakar na  Št.   Viški   gori,   Andrej
Jerarn na Cerkljanskem vrhu, Ivan Mavri
v Orehku, Andrej Močnik   na   Bukovem,
Marija Hadalin v Zv 'cr"žu,rPeter Zajec v
Lascu ; — junice: Anton Strukelj, Anton
Vcncelj in Martin   Černuta   v   Srednjem
Logu, Andrej Kutin v Čezsoči, Miha Bric
v Breginju,  mlekarsko društvo na lder-
skem, Peter P. Leban v Stopcu, Ivan
Rejc na Slapu, France Rernoc v Rakovca,
Ivan Kl(*menčic na Pečinah, Marija La-
zar in Ivan Cenčič v Borjani, Miha Vols
v Grantu, France Šorli v Lojah, Ivan
Gruden na Plužnem, Ivan Mlakar na St.
Viski gori, Andrej Jeram na Cerkljan-
skem vrhu, Marija Hadalin v Zakrižu,
Andrej Močnik na Bukovem, Jakob Klav-
žar v Jesenicah, Ivan Mavri v Orehku.
Peter Zajec v Lascu.
Vsega skupaj razdeli kmet. društvo
lotos 26 bikov in 44 junic med kmeto-
valce na Tolminskem. Če se bode raz-
umno in skrbno ravnalo s to živino in
ce Bog da svoj blagoslov, bode na Tol-
minskem v 10 letih toliko čislokrvnega
zaroda, da ne bode nikdar več skrbeli
za uvažanje tuje živine.
Loterijske številke.
21.  scptoinbia.
Line......18 82  5 27 45
Trst......35 74 18 43 71
Dunajska borza.
2H. scptiMubra. 1901.
Skupni  državni dolg v notah .     9840
Skupni državni dolg v srobru .     98"35
Avslrijska   zlata renla ....    118*85
Avstrijska kronska ronta 4°0 .      95'50
Ogerska zlala reuta 4%    .   .   .    118''3
Ogorska kronska renta4%   .   .     92*40
Avstro-ogorsko banene delnice      1622
Kreditne   delnice......   61C"35
London vista........     L'9'20
Nem. drž. bankovei za 100 mark  11715
20 mark    •.........     23*43
20   frankov.........     1901
Italijanskelire........     91*65
C. kr.   cekini      .......     1152
Kuji^ii „K.'iüi na rod ii i Kirlii" sc dubivii
v „Narodni tisknini" v (jorici in pri knji^otižcu ^.
Likiiiju. V iioboni slovenski liiSi ne bi sinel;- m;inj-
kati ta kujiya, iz katere se moramo nčiti, kako ži-
veli res slovenski in kako se ogibati natodnili
grehov. HaS seclanje volitve po obinejnili slovenskili
pokiajinali so zopet ])okazale, kako potiebni smo §e
narodnej,'ii ponka. /aloiej Slovenci, ne izogil);ijte
se tej prekoristni knjij^i in naročajte si jo! Cena
knjigi je 50 vinarjev po pošti 5 viii. več.
ŠI, 995
Razpis nafečaja!
Xu (iruliovein pri Tolminu zi-
dalu ao hode novu poslopjo za eno-
razreduo Jjudsko solo.
Trozki so proračunjeni na 17724
K 78 h. Načrti in pudrobni proračun
Iroškov so razpoloženi pri pod-
pisanern uradu ob uradnih urah
pričenši s 20. septembrom t. 1.
Ponudbe, ktore naj so primmio
naslovi in ktorim naj se priloži var-
ščino 5% (t. j. 88(5 K 25 h) po-
nudbone svote, dopoälje naj se pod-
pisanernu uradu najkasneje do vštevši
30.  seplembra t.  1.
Dražba so   bode   vršila   dne   1.
oklobra t. 1. ob   10   uri   predpoldne
pri  podpisanem uradu.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu
dne 14. septembra 1091
Z;i 1'i'iMlsciliiiku:
Dr. Skijbornö.
;           Ravnokar j(i   izšla v   „Narodni
i   Tiskarni" knjižica:
i TEI I€rRE
i
!      za žensko inladino.
(                 Prosto poslovenil
i                    E. Klavžar.
t          Knjižica se dobiva v „Narodni
I   Tiskaini" v Gorici, ulica   Vetturini
'   9,   in   pri   knjigotržcu   Pallichu    v
>   Gorici na Travniku mohko vezana
l   po 40 vin. po poiHi 3 vin  več.
v dobrem stanu se odda za 140 K.
Kjo, pove urednišlvo.
s 5 oktavami v dobrem stanu se
odda za 500 kron. Kje, pove ured-
ništvo.
I   Anton Fon,
; klobučar  in gostlničar,
!            Semeniška ulica ši 6,
! iina. bogato zalogo raztiovrslnili
klobukov
ter toči v svoji krčmi
pristna (loinaca vina
in postreže   tudi   z   jako   ukusnimi
jedili.
i
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 (iCHUC^A Via Giardino 8
prinoroča
pristna    oeia
in črna   vina
iz   vipavskih,
ffurlanskih.
briskih, dal-
matinskih in
isterskih v i -
nuaradov.
JJostavlja n;i doin m rnzposilja po zclcz-
nici na vsc krajc avstro-c^ersko nionarliijc; v
aodih od   5(i   litruv   naprcj.   JNia   zahtevo   pošilja
tiidi  u/.or<'c.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
„JVsarodna Jiskarna" v Qoriei
J             ulica Vetturini 9.
!      Ilijada.      |
Povest slov. mladini.
j             Proslo po Homerju            j
piipovednje
ANDRiJ KRAGELJ.
S   lolniačcMii   v.-ižiicjsili    osebnili  i
iinon  ter  obsega   273   stranij.
CENA:
1 K40vin., popošti2Ovin.več.
Vezana v platno 2 kroni, ozi- f
roma 2 kroni 20 vin.         [
I   Dobiva se v „Narodui Tiskarni" v Gorici,   j
I   pri    knjigotržcili   Palliolui v   Gorici   na   r
I   Tiavnikii,   pri   Sdiwenlnerjn v  Ljnbljani   ^
I                  in Horijanti v Kranji.                  i
©SMJJHMLÄo
Podpisatii naziianjatn al. občin-
.stvu v inealu in na dezeli, da sein
odjirl
bhvsko podružnico
v uüci Duomo (pod stolno cerkvijo.
nasproti trgovine Drašček).
kjer bodoin inogel postreči cenj. svo-
je občinstvo, ])osebno spodnjega dela
iiKista lei* one na deželi, bolj nego
s(M)i  lo sloril doslej.
Obe brivnici sla preskrbljeni z
izbornimi delavskiini inočmi, da laliko
obljiibljnm ločno in liilro poslrežbo.
V zalogi imam vedno v veliki
izlxM-i vse polrcbScine te stroke
kakor najlineja in navadna mila,
vsakovrstne parfuinarije za gospode
in dame, vse po jako zmernih cenab.
Kojakom z mesla in dežele s«1
ti)|)l()^])i'i|)()n>r.ain  uda.ni
A. 'Fiicelj
Jirivcc.
'    Olio za sinh    i
i                     ¦!                                                         4
» po višjem stabnem zdravniku 4
k          dr. Schmidt-u          i
*  }o popolnorna prosto skodljivih tva-  1
*   rin  iz eteričnih   in   mstlinskih   olj.  ^
t To olje je priporočeno   po   slavnih  d
,  zdravnikih za ušesne   bolezni dr. G.  j
Ilarnmerschmid in dr. Goldmann, ka-  1
kor najboljše in najgotovejše zdra- j
*   vilo   za vse  ušesne bolezni   ter  se i
>   vže   nad   25 let rabi   z   najboljšem ^
>   vspehom.                                                     4
1 Steklenica tega olja z navoriom 4
, vdobiva se po 4 K v lekarni g. j
t CRISTOFOLETTI v Gorici.                       J
Tiskovine za prošnje v dosego
brezobrestnih   posojil
vinogradnikom
ima v zalogi
„N a r 0 (111 a t i s k a r 11 a.u
Zavod za slikanjc iia sioidu
Edvard Stuhl,
CiJradec,  Ilngerganse   si.   3.
r/deluj«
lsikana okna za eerkvein hiše v raznih slofflh.
Podpisani si šteje
v prijetdo dolžnost,
s I(mii lirmo za sli-
kuna okna g. Edv.
S t. u h I iz Gradca v
vsakem oziru pripo-
roriti. V liikajšnji
novi cerkvi je ime-
novani gosp. Stuhl
priskrbel vsa bar-
vanaokna v splošno
zadovoljnost in zelo
po primcrni ceni.
Iv 11 lacijskimadv ^>t.
Andrexu pri (ioriri
<111H  1!). ilcccmhra 19(M).
Job. KoBovel,
kiiriil.
Vid(^lo  in  potrdilo !
Olirinsko /iipaiistvo
St. Andre/,
dm« 19. deciiinbra 1900.
Andr. Lutman,
Takili j>riziiavanj iiiiani    prcöasüli   didi<jv-
ši^ini   na ra/.pola^o ši> dokaj.
Uljudno sc priporoiiam
Ed. Stuhl.
Josip Valentinčič, (
pekovski mojster              [
v Goriei v Raštelju  št.  29. f,
priporoča                   i
vedno   svcži   kruh   navadrci '
in najfinc^i,               1
vsakovrstno j)ecivo za godove in
druge razne ..po^riijcnc'', prav
okiisiK^ kolače za birmo   in   po-
roke, različne torte itd.
Vsa naročila izvršuje točno in
j natančno po  želji  gospodov na-
I  ročnikov po jako zmernih cenah.
Izvolö naj ga torej počustiti z [
mnogobrojnimi narocili cenj. gg. 1
rojaki v mestu in na deželi.         [
Peter Drašček,
trgovec jodilnegablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priporosia so p. n. obfiiu-
stvu v Goriei in z dožele.
Prodaja kavino priinoso,
sladkor, milo, slanino, riž,
maslo surovo in kuhano,
o\y\ moko vi Majdicovih
mlinov in vse jostvino.
Zaloga zvoplonk
sv. Cirila in jVtetoda.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev v Gorici,
Stolna ulica št. 2.
Prodaja
stroje Ludi
na trdon-
ske ali
mesečne
0 broke.
Stroji so
iz pi'vili
lovarn ler
najholjso
kakovosli.
Priporoča
se slav.
občinstvu-