H. 1 - Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 52054 tembra 1886. - Cnud 25 kr. snopiOev 2 gld. 40 kr. I- L J NIČA 3 I N G37 i / • Ustanovila: ,Zaveza slovenskih učiteljskih društev" Izdajatelj in odgovorni urednik And. Galiršček. SLOVENSKI MLADINI spisal 6. Gangl. V GORICI. Tiska in /Hladil „fioriška Tiskarna" A. unbrSfelt. lMMi. Z-. Knjižnica za učence III, mestne deške šole, Št. J/ Odd. 0 Naslov: Daroval : 1.) Knjiga je last mostne občine ljubljanske. 2.) Varuj jo, no maži in no trgaj je! S.) Dajaj jo iz rok samo svojim sorodnikom in pred- nikom, ki so s tabo vred za njo odgovorni! 4) Zapomni si dobro nauke, ki jih boš bral, in ravnaj se po njih! Snopič 21. — V Gorici, 30. septembra 189G. — Cena Cena naročnikom za 12 snopič 2 gld. 40 kr. 129 InjižniGa za mladino. v. USTANOVILA ,.ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV" Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. Izhaja zadnji dan vsakega meseca v trdo vezanih snopičih, obsežnih povprečno po 6 pol. V GORICI. Tuk In Ml. „OorlAk» tlakam" A. OabrMak. 1896. H .. r ;f . w . A B) m P, B 129 spisal E. GAHGL V GORICI. Tisk. in zftl. »Goriška tiskarna" A. Otbriček. 1806. 52054 '5 V fzc Kjer srce k src« govori, Tam ni prevare, ni laži. 5lover\ski mladini. Rak6 gorko srce mi zate bije, Mladina ti, veselje nam in čast! Življenja tebi jasna sreča sije, Pomlad je njega sladka tvoja last — Ti skrb si naša, sreča, razvedrilo, Zate gojimo sleharno čutilo. Zakaj li skrb? ... O, saj zgodi se rado, Da dobro s slabim včasih se končd . . . Tak6 srce izpridi s« ti mlado, Če dom pozabiš. šolo iri Bogft. Zato srce ne zabi ti nikoli, Kar si ličilu v cerkvi se in šoli! Pa saj ne boš! — Glej, mati dela zate, Za kruh skrbi ti oče dan na dan. In ti! — Prejemaš v šoli uke zlate In raseš, kot na vrtu cvet krasan: Vsak te vesel je, ljubi te goreče, Ti vir radčsti naše si in sreče. In ko roditelje utrudi delo, Tedaj nasmehneš se jim ti ljubo — Pozabljen ves je trud, nase veselo Pritisne mati, oče te gorko, Z vedri oko se, in od sreče same Morda cel6 še jokati se jame . . . O, pazi skrbno, da se jok veselja Kdaj v solze žali ne izpremeni! Uničena bi bila vsaka želja, Ki zvesto zate jo srce goji, Bodočnost lepša bi in up jedini Minil s teboj slovenski domovini. Glej, ona čaka, da iz tebe vzrase Pošten in delaven, pobožen rod, Ti potlej ji ustvariš druge čase — 9 — In dokončaš, kar smo začeli tod — Zato pogumno prava pota hodi, Sam Bog nebeški spremljaj te in vodi! ■o- ^ —f Vladar pišerri pesmi. I^adar pišem pesmi, Da jih bereš ti, Duša mi v ljubezni, Zate plameni. In oči v daljavo Sinjo hrepene. Želja pa za željo Dviga mi srce. Zrem te, ljubo dete, Kakor v sanjah jaz: Srečo mi brezmejno Kaže tvoj obraz. — 10 — In v očeh blestečih Ognja gledam žar, Ki miri in vzbuja Srčni mi vihar. Bog te blagoslovi, Srca mi radost, In od te odvračaj Žalost in grenkost! Jaz pa pišem pesmi, Da jih bereš ti, Ko v ljubezni duša Zate mi gori . . . Čuvaj srca. Ležala v hiši bolna mati, Pri nji je plakal sin bridko Saj samemu bo zdaj ostati, Če Bog pokliče jo v nebo! — 11 — In mati vele roke sklene, V oko ji solza priigra, Iz srca želje pa iskrene Pošilja zadnjič do Boga: „Še dolgo rada bi živela, Prečula dneve in noči, Za sinka vse bi pretrpela, Da kdaj učaka lepše dni. Za dete prosim Tvoje volje, Ko stopam zdaj pred sodnji stol: Življenje mu nakloni bolje, Preženi skrb mu vso in bol!" Umrla mati. . . Dete samo Ostalo vrhu je zemlji, Ko mater drago v mrzlo jamo Zagrebli trdi so ljudje. Bridkost mu je srce objela: ,Kdo živel bo odslej skrban Tak6, kot mati je živela Zame v ljubezni noč in dan?" - 12 Nihče? ... O, pač: duh večni plava •Nad vsakim kot čuvaj srca, Komur življenja pot je prava In z grehom ne jezi Boga! 5pečemu detetu. Sladko v naročji počivaš, Mati nad tabo budi, Morda o angeljčku snivaš, Ki ti na strani stoji. Vama brezkončna je sreča: On je pri Bogu doma, Tebe pa mati ljubeča Čuva pred zlobo sveta. * Jz tvojih očtj, mati! Iz osrčja gozdne skale V svet pošilja svoje vale Vir. — 13 — Mati, iz oči j miline Pada v srčne mi globine Mir . . . Slika. Večkrat ob sliki na steni Moje oko se mudi, Čudim lepoti se njeni, V prešle zamišljam se dni Znano mi dobro je lice, Zroč iz okvira name; Mnoge šepeče pravljice, Mnoge mi vzbuja želje. Pomlad, veselje otroka, Cvela je v srci krasno, Takrat umetnika roka Lice je slikala to. Kar je kdaj bilo — umrlo, Slika le priča sedaj: Dete nedolžno je zrlo V sreče in radosti raj. — 14 — V sliko pogled se upira, V sanje zatapljam se jaz Name se s stene ozira — Moje mladosti obraz! . . . ✓v iN pečku. Deček, živi deček, Kaj bo s tabo, kaj, Ker učiti v šoli Nečeš se sedaj? Prazni tvoj izgovor Kar nič ne velja, Ker se vse na svetu Naučiti da. Žvižgati se pesmi Kos lahko uči — Mislim, da razumen Bolj kot on si — ti — 15 — poslednja prošnja. Ostavljam, mati, rojstno hišo mirno, Kjer srečen sem preživel mlade dni, A predno se odpravim v zemljo širno, Poslednjo prošnjo mi izpolni ti: V molitev skleni dobre roke svoje, Pokliči nadme božji blagoslov, Da spremljal bo na poti srce moje, Da srečnega privede me domov. In mati iz očesa je otrla Solzo, ki vanj privabilo slovti, Pogled proseče k nebu je uprla In sinu govorila je tako: „Bog bodi spremljevalec ti na poti, V življenji zvest ostani mu vsekdar, Srce zaklepaj svoje vsaki zmoti, Da ne uniči te pregreh vihar. Ne upa,j v svet in v njega ti sladkosti, Nevaren srcu je varljivi svet, — 16 — Kar mati sem učila te v mladosti, Ostani sveto ti do poznih let!" Odšel je... Vrnil se po dolgem časi Iz tuje zemlje v dragi rojstni kraj, Ko bližal se je znani gorski vasi, Spreletel smeh mu lice je tedaj. Kako li ne? — Po zlatih ukih živel, Katere dala mati mu na pot, V ljubezni Bogu zvest je on osivel — Srce ohranil čisto težkih zmot. probne pesmi, i. b hriba jaz sem gledal Na ravni zelene, Spomnil sem se zopet Želje zamorjene: Oh, da te ravnine, Ki so srcu mile, Vedno bi otroku Svet jedini bile . . . Od vasi je k meni Ptica priletela In od mojih dragih Pozdrav mi zapela. Vrni se mi, ptica, Vrni zopet k vasi, Tam med znance moje Pozdrav moj razglasi. 3. Jedno prošnjo tudi Znancem ti naznani: Dokler ti je moči, V domu vsak ostani! Tam življenje tebi Mirno le poteka, A med svetom srcu Hude rane seka . . . i. Mati mi dobrotna, Oče moj skrbljivi, - 18 - Sestrica predraga — Bog vas dolgo živi! Pomlad hitro mine, Toda lepša pride, Kadar spet moj pogled Z vašimi se snide. 5. Kje ste, zlati časi, Kje, mladostna leta, Ki je doba vaša S cvetjem vsa odeta? Vsakdo v svet rojenih Mora kdaj umreti — Znam, da ni mogoče Vam na vek živeti. r>. Pomlad!... Ž nje milobo, Čarobnostjo, silo Mlado se življenje Zemlji je rodilo. - 19 - Ko mladosti rožne Pomlad zrem zavzeto, Koliko veselja, Čuti srce vneto! "JF JVlladi T^ajko piše. Beri, zlata mati moja,. Kar ti drobna roka piše, Ko po tebi sinek vzdiše, Ki ga dobra skrb je tvoja V mesto veliko poslala, V šolo ga učiti dala, Da si bi utepel v glavo, Kar je dobro, kar je pravo. Danes god ti svoj praznuješ In prijatelje gostuješ — Vender v tem veselji tudi Tvoje se oko pomudi Nad vrsticami v tem listi, Ki v ljubezni tebi čisti 2* Piše Rajko jih od tod, Ker zdaj svoj praznuješ god Rad bi ti zlata poslal, Da ga meni kdo je dal, Dobre kaše mere tri In kokoši in gosi. Tudi raca — velik ptič, Lepo, pernato vezilo Dobro bilo bi kosilo — Pa ubožec nimam nič! Kar pa svojega imam, Srčno rad za god ti dam, Ker smo v šoli se učili, Da je prvo med vezili: Zelje so iz dna srca, Ki hite mi do Boga. On daj vsega ti obilo: Mastno dan na dan kosilo, Dosti pila, dosti jela, Malo posla, malo dela, Mnogo daj ti srečnih let, Pota naj posiplje cvet, In po njem ti noga hodi, Ki v nebesa te privodi! — 21 — "pri potoku. Peljal me pot je k potoku, Ki je potekal čez plan, Dokler mu val žuboreči V led ni še bil zakovan. Dasi zdaj gledati moči Vala prozornega ni. Vender pod skorjo ledeno Dalje in dalje hiti. Moje poglede razžarjal Mir je blagostni srca, Dokler pokoja ni skalil Besni vihar mi sveta. Zdaj ni življenja v očesi — Vender dno srčnih globin Vedno in vedno prešinja Let mi otroških spomin . . . — 2-2 — Otrokova želja. i>og moj ljubi, daj mi daj Srebra in zlata, Kaj počel bi s tem, to prav Srce moje zna. Kupil bi obleke jaz, Kar se je dobi, Onemu bi jo prodal, Ki si je želi. Kruha kupil in mesa Jaz bi za denar, Glej, ubožca glad mori, Njemu dal bi v dar. Bog moj ljubi, daj mi daj Srebra in zlata, Kaj počel bi s tem, to prav Srce moje zna! ■^PF pridi! ijjutraj, ko blesteča zora Plavala je vrh gora, Stopal sem po cesti v daljo Brez namenov, brez želja. In zazrl sem v cvetnem vrtu Sredi cvetja živi cvet, Gledal sem, dekletce, tebe, Gledal srečo tvojih let. In takrat mi vztrepetalo V prsih čutno je srce, Do neba pogled sem dvignil, Molil, molil sem zate . . . Od tedaj zarano zjutraj, Ko je zora vrh gora, Stopam proti vrtu v dalji Poln namenov, poln želja. Vender — kje si, dete zlato? . . . Prazen je brez tebe vrt In krasan ni, dasi pomlad Čezenj svoj razgrinja prt. Pridi zopet, dete, pridi, Da utešim si želje: Skupaj hočeva moliti — Pridi — kliče te srce! 5estri /.eopoldini. •a sestra, ti si mi umrla, Ko se tebi je odpiral svet, Ki si vanj z veselim licem zrla, Kot v pomladni zrak pomladni cvet. Ah, s teboj sem mnogo jaz izgubil, Iver sem zvesti brat srčnd te ljubil. Misel v urah žalnih me tolaži, Da ti Bog odklenil večni raj, Kjer se vsaka bol in ž?il ublaži, Kjer živi duh z Večnim vekomaj... 2") — Kar srce ti blagega gojilo, Vse najboljši konec je dobilo. Smrt ni težka, težko je življenje, Če človeku gine iz srca Po resnici večni hrepenenje In ljubezen vroča do Bog&. On je zapuščen, in brez pokoja Po življenskem poti mu je hoja. Srečna sestra, ne pozabi name, Ki oziram k nebu se od tod! Ker živim, naj misel me prevzame Ne zase, živiš za svojcev rod. Moli, da tedaj, ko vse doslužim, S tabo se na nebu srečen združim Kdor mlad je, naj vesel bo tudi, Naj zgodaj ^ za starost trudi. življenje. (')lej, kako se lesketa Zjutraj rosa v vrtnem cveti, Ko na stropu nam neba Jame solnčna luč goreti. Po dolinah, po bregeh Vse oživlja, cvete, rase — Človek srečen v hipih teh V krasu božjem zabi nase! Kadar moj korak med te Mene vodi, oj, mladina, V sreči bije mi srce, Blaži mene moč spomina ... — 30 — Ti pomlajaš lepi svet, Nate milost božja seva, Spev nedolžni tvoj zapet Dušo mi, srce ogreva. Živa radost si in smeh Ti človeškega življenja, Koža na prisojnih tleh, Ko se popje ji razpenja. Naj te pogled gleda moj, Duša pa naj moli zate, Srečna mi pozdrav zapoj Iz pretekle dobe zlate! ^aj pripoveduje moj dedek! Dobre volje mi smo bili: Kruh smo jedli, vodo pili, Mleko pili, pesmi peli, Z njimi srca smo si greli. — 31 — Pesmi lepe — te za nas Bile res so tisti čas! Neposlušni mi nikoli Nismo bili v naši šoli, Mirno tam smo poslušali In zato smo tudi znali: V branji, risanji, pisanji, Kakor tudi v vsakem znanji Nihče ni bil nas ubog, Da bi vgnal ga v kozji rog! Kadar bilo je poletje, Trgali smo lepo cvetje, V kite potlej ga povili, V dar učitelju nosili. In ko je prišla jesen, Kdo je bil tako dreven, Da pod hruške bi ne hodil, Kamor ga želodček vodil? V zimi smo doma ostali In iz knjig pri peči brali, Kjer nam dedek v resnih glasih Pravil je o prešlih časih. Dobre volje mi smo bili, Kruh smo jedli, vodo pili, — 32 — Mleko pili, pesmi peli, Ž njimi srca mlada greli. Kakor čujem spet in spet, Čisto drug je mladi svet: Dostikrat ste hudomušni, V šoli redkokdaj poslušni, Da drugače ni mogoče, Kakor da vam s šibo oče Tiste muhe razpodi In poredneže kroti. Kruhek več vam ni po volji, Sladkor je seveda bolji, Voda tudi — kaj bi tisto — Vino bolj ugaja čisto, . In pa mleko — hm, saj kava Zdi se vam pijača prava. Lepe pomladi, poletja Drugi vam nabiraj cvetja, In jesensko sadje tudi Drugi v usta vam ponudi! Zima res je dolgočasna, Brez življenja, slaboglasna, 0 nesreči sanjate, V hiši se preganjate. - 33 — Majhne vozite voziče, Mrtve jezdite konjiče, Ta z lesenimi možmi Dreza tebe, njega ti. Ej, otroci, kam ste prišli? Starost ni vam dosti v čisli! Komaj hlače jel nositi, Vsak možak že hoče biti. Do takrat še dolgo čakaj In počasi le korakaj, Da se kje ne izpodtakneš In nožice ne izmakneš — Potlej bodeš se kesa I, A prepozno bo ti žal! Dobre volje mi bodite; Z mlekom, s kruhom se hranite, Pesmi — ej, ta dar sladak — Pevaj pesmi lepe vsak, Bodi v letu, bodi v zimi, In srce ogrevaj ž njimi! /<-jx 3 — 34 — Zri kraljice. Romaj pomlad svoja krila Nad prirodo je razvila, Deklice so tri vesele Na cvetoči vrt hitele: Prva Marta zornolica, Druga Marica sestrica, Tretja njih družica mila Binica je lepa bila. Marta prva se ustavi, Sestricama glasno pravi: „Šopke tri zdaj naredimo hi v lase si jih pripnimo!" Marica, dekletce zalo, Potlej je tako dejalo: „Pesmi raje tri vesele Bodemo sedaj zapele!" Binica pa modroglava Meni, da bo njena prava: — 35 — „ Zložne mi smo tri setrice, Cvetju bodimo — kraljice! Morale bi v domu biti In za šolo se učiti. Zdaj učiti — to se pravi: Človek zdrav ni v svoji glavi. Knjige v nemar popustimo, Kraljevati se učimo! Rožo ono nagajivo, Marta, vladaj ti skrbljivo. Marici ne rečem mnogo, Lahko ti dobiš nalogo: Ob marjeticah se suči In pokorščine jih uči. Jaz, i vama vladarica, Drugim cvetkam sem kraljica Saj smo zložne mi sestrice, Cvetju bodimo — kraljice!" Marta z glavico prikima, Marica je tudi ž njima: Neposlušne tri sestrice Zdaj mogočne so kraljice! Toda pred no se je delo Resno njihovo začelo, Prišla je za njimi mati In tako začela zvati: „Nepokorne hčerke moje, Kje imate knjige svoje? Hitro v hišo pohitite In učiti se pričnite, Ker sicer bom šibo vzela, Ona potlej bo zapela!" — hi kraljice so brez cvetja, Brez vladarstva in brez petja Svoje želje popustile, Z jezo se iz knjig učile. Brale so in vedno brale, V šoli vender niso znale, Ker razmišljene so bile, Brez veselja se učile, In ker mame so ljubeče Žalile srce čuteče. — 37 — pek. Močno je včeraj deževalo, Po jarkih blato je ostalo. Za hišo Jurček prikoraka, Ker važno delo tam ga čaka: „l)ve povitici in dva hleba Se danes mi je speči treba. Mož je med žitom slamoglavi, In zdrava meni pamet pravi, Da mora tudi kaj dobiti, Sicer bo nehal nam služiti. No, saj mu tudi gre plačilo Še boljše, kot bo to kosilo: Od žita vsčkdar on odžene, Nadležne vrabce, nepoštene! Tako! Na delo zdaj! Iz ila Lahk6 se povitica zvila, In blato bo, ki res je mastno, Sredico kruha dalo slastno". In Jurček meša, gnete, stiska, Od samega veselja vriska In hlebček k hlebčku v red postavi, Pa z glasom resnim solricu pravi: „Ti, ljubo solnce, kaj zaspano Po nebu ležeš tod nad mano? Na hlebe gorko zdaj posveti, Da bodo mogli se ogreti. Nihče ne more meni reči, Da kuha se brez ognja v peči. Glej, ti mi tisti ogenj bodi, In hvalil res te bom povsodi. Oh, ljubo solnce, ne zaspano, Gorkeje sveti zdaj nad mano!" In kakor da bi ga umelo, Gork6 je sevati začelo, Da skoro hleba, povitici Prav taki so, kakor v resnici. Rokč obriše pek ob hlače In s kruhom do polja odskače; Pred možem slamnatim ostane: „ Prinesel sem ti nekaj hrane, Prijatej moj, ti stražnik vzgleden, Ki vsega si priznanja vreden. — 39 — o, kaj sramuješ se? Le vzemi! Od srca rad ti dam - verjemi. Ti nečeš? - Čuješ, to me draži! Nu? - Glad si s kruhom potolaži. Glej, kdo bi temu se ne čudil? Kaj ali sem zaman se trudil? Res' nečeš? - Oj, ti mož oholi, Zapomni si: zate nikoli Ne bom več pekel jaz, četudi Od glada oslabe ti udi. Morda bi kruhek beli jedel, A ta ni zate, da boš vedel!" In sapo Jurčku srd zapira, Domov naravnost pot ubira! Pred mater stopi in v presodek Pripoveduje ji dogodek. In mati sinku se posmeje Ter mu tak6 v odgovor deje: Povej, kako li mož bi jedel, Ko ni o stvari vsi nič vedel > On brez življenja je — iz Kako naj dar od tebe vzame.' In kakšen kruh! - Kdo li na sv. Ob njem zamogel bi živeti? - — 40 — Zapomni to si še: Po cesti Ne smeš nikdar več blata gnesti. Glej, ves umazan si, a čedno Ostati mora clete vedno!" TJolna jVlinka. J\\inka moja je zbolela: Prej glasno je vedno pela, Skakala ob meni živo, Klicala mi nagajivo: „Zlato solnčece mi sveti, V vrtu Čujem ptičke peti, V gredi mnoga cvetka rase Zate trgam jih in zase. Kamor se oko obrne, Lepši se mi kras odgrne — Reci, da ni p6mlad zlata, Sreče, radosti bogata!" Ali ko je zima s snegom Nad dolino in nad bregom — 41 — Vse življenje lepo vzela — Minka moja je zbolela! K peči gorki vedno seda, Žalostno mi v lice gleda, Pesemcam srebrnim grlo Nje se tudi je zaprlo. Od strani jo pogledujem, Radoveden povprašujem: „Reci, reci, Minka moja, Kakšna je bolezen tvoja? Po zdravnika smo poslali, Njemu v skrb te bomo dali, Naj te on v bolezni teši In prezgodnje smrti reši". Toda bolna Minka pravi: „Mene nihče ne ozdravi, Ker srce mi je zbolelo, Ki je bilo prej veselo, Dokler v zlati je pomladi Srečno bilo na livadi. Lepo slušala sem pelje, Trgala dehteče cvelje Ali zdaj ni čuti petja, In nikjer ni najti cvetja. — 42 — Kaj pošiljaš po zdravnika, Ta bolest je prevelika — Minka ti ob smrti pravi: Nje nihče več ne ozdravi, Ker srce ji je zbolelo, Ki je bilo prej veselo". Glavico privzdignem njeno In poljubim jo iskreno, Ter v tolažbo, to seveda, Taka moja je beseda: ,.Le ne jokaj, Minka moja, Huda ni bolezen tvoja! Ko pomladno solnce sine, Takrat ti gotovo mine. Rože bodo spet cvetele, Ptice v vrtu pesmi pele — In kakor nekdaj živeti Spet prijetno bo na sveti, Saj ne traja večno zima, Kratek le obstanek Ima. Ali pazi mlada Minka, Brez odmora, brez počinka, Da ti kdaj v srce pozneje Mrzla zima ne zaveje, Da, kar mati tvoja mila Blagega te je učila, Ne uniči v srci zima, Ki pomladi zopet — nima! V\onjiček. Tinček do soseda teče In sosedovemu reče: Pojdi zdaj z menoj, Matiček, Da mi bodeš spet konjiček! Uzdo bodem ti pripel, Sedlo ti na hrbet del, Da za hišo in po njivah, Po cveticah, po koprivah Dirjal bodeš mi naprej, Kakor nisi še doslej!" Z ramami Matiček migne hi kazalec k čelu dvigne: „'Tinček, mati je dejala, Da me bode kaznovala, _ 44 — Ako cvetje bom teptal In konjiče se igral Vidiš, da poslej konjiček Biti več ne sme Matiček". Temno Tinček ga pogleda, Taka njemu je beseda: „Strahopetne/, naj jezi Mati se — le pojdi ti! Bocleva pa igri kraj Bolj na skritem zbrala zdaj. Doli za vasjo potok Globok teče in širok, Ozka brv pa čez vodo Onkraj nama steza bo, Kjer pogledu mamke skrito Naju bo početje zvito — Pojdi, le ne boj se nič, Lahko meni si konjič!" Sluša Tinček, postoji, Reč se mu vabljiva zdi, Ker nikogar ne zapazi, Tiho se od hiše splazi. * * — 45 — "Glej, kako ognjen konjiček, Zopet danes je Matiček! Skače, prha in rezgeče, Prst z nogami kvišku meče, Tinček zadi pa na vrvi Žene ga naravnost k brvi: „Hijo, vranec, hijo, ho — Le ne bo] se — čez vodo!" Gre konjiček in odzadi Tinček ga po hrbtu gladi; Gre — na brvi postojl, Dalje ga zaman podi, Češ, tu prilika je prava, Da previdi vsaka glava: Ej, pogumen res konjiček Neposlušni je Matiček ! Kvišku skoči — zdrsne v stran, Ves mu je pogum pregnan: Koplje se, in ž njim takisto Pije Tinček vodo čisto! — In premočen iz valov Vsak ubere pot domov. Kaj pa bo douui, o jej, Misliti ne sme naprej. — 4G — Kaj bi bilo? - Čisto jasno Joka konj in Tine glasno, Mati, kakor je v navadi, Vsakega pa s šibo gladi, Da mu hlače posuši, Nepokornost odpodi. pedova želja. Za gorkč pečico Dedek moli sivi, In ob peči skače Vnuček ljubeznivi. Vnuk smehlja se živo, Glasne pesmi poje, Ded pa moli, briše Solzno lice svoje. Kaj bi pač ne jokal ? Naglo je osivel In najlepšo dobo Davno že preživel. — 47 — Mnogo je iskusil Od takrat po sveti, Kar je nehal pesmi V mladih letih peti. Mnogim je vrstnikom Pri pogrebu plakal, Upov let brezskrbnih Zgodnjo smrt učakal. . . Vnuk smehlja se živo, Glasne pesmi poje. Ded pa moli, briše Solzno lice svoje. Za gorko pečico K dedu vnuk priteče, Gleda ded mu v lice In tak6 mu reče: ,.Le smehljaj se, vnuček. hi vesel mi bodi ; Kar si kdaj boš želel, To se tebi zgčdi. — 48 - A srce si čisto Ničnih nadej hrani, Plemenito želi, Bogu zvest ostani". V\aznovaiv Oče mi je lani rekel: »Hruška ni še zrela, Če boš tako si utrgal, Palica bo pela!" Na drevo sem vender splezal, Hlačice razparal, Jokal sem potem: Joj, oče Tepel bo me, karal. In zares! Kakor rečeno, Vse se je zgodilo — No, saj veste, da zasluži Svoje vsak plačilo. jp ■ — 4!) — JVtilaiv je moj sinek zlati, Jaz njegova skrbna mati. Zgodaj mož umrl je meni, Dete pustil zapuščeni, Dete moje zornih lic, Lepše mi od vseh cvetic. Sin je v žalosti veselje, Posvečene vse mu želje, Ki pošiljam pred Očeta V večna jih nebesa sveta: On ga čuvaj noč in dan, Varuh bodi mu skrhan! — Sinek moj po polji skače, Svoje radosten igrače; Pomlad cvetna polje krije, Pdmlad iz očij mu sije, Vanj pogled je moj uprt, Pred menoj lep čas prostrt: Sinek moj učena glava, Njemu sreča, njemu slava, 4 — 50 — Ki pridobil jo z učenjem, Z vzornim, moškim je življenjem. Nanj ponosna vsa je vas, Mati jaz sem sivih las! — Zgodaj mož umrl je meni, Dete pustil zapuščeni, Vender, Milan, sinek zlati — Srečna jaz sem tvoja mati! * * * Oj, nesreče in prevare! Žalost meni dušo tare: Sinek več me ne uboga, Mojim se svarilom roga, Delo ga ne veseli In še cerkve se boji! On zašel je v družbo slabo — Uke lepe nesel s sabo, Ona mu jih zamorila In od me ga odvrnila. Zanj nihčč več zdaj ne mara, Kdor pošten je, ta ga kara. Ali kaj to njemu dč, Ker ostrupil je Sreč, — — 51 — Kaj se še zgodilo bo, Misliti ne smem na to! Kdor zapravil je poštenje, Grešno njega je življenje. Noč in dan po sinu plakam In v molitvah komaj čakam, Da bi rešil mene Bog Vseh trpljenj in vseh nadlog. Slaba družba — to je kača, Ki od dobrega odvrača Vsakega, kdor kaj srcA In poštenosti im;\! Vsakdo naj se je varuje, Ker pregrehe Bog kaznuje! poslušaj mo Jakobino! Buda zima danes je v prirodi: Sneg poleta na brezcvetno zemljo, Burja vleče ob prijazni hiši In na okna ji visoka riše Cvet prekrasen — toda cvet leden — 52 — Glej, sloni pri oknu mati siva, Zre v pobeljeno prirodo mirno. Časih tudi na dekletce ljubo, Ki ob nji se suče neprestano, Gleda vnuko svojo — Jakobino. Kaj li? . . . Joka zopet stara mati? Kes! — Solze ji tečejo po lici: Kadar Jakobino zre cvetočo, Vzbujajo se ji spomini sladki, Ki ostali so od nje mladosti; Kadar pa pogled ji v zimo pade, Zopet vstajajo ob nji spomini, Ki vele ji, da ugasne človek, Kadar sneg pobeli trudno glavo . . . Zgane se pri oknu babica, Jakobino z vso strastjo poljubi Ter proseče ji tako zakliče: „Jakobina, ako ljubiš svojo Babico, ki tebe vroče ljubi, Pesemco zapoj mi, da vstrepeče Vroče srce meni v pršili mrzlih — Vidiš, tudi jaz nekdaj sem pela . . Jakobina drobna, dete zlato, Ki ji nikdar ne poide pesem, — 53 — V sredo sobe gorke se postavi In tako zapoje stari raamki: Zima je od zunaj, huda zima, Blagor mu, kdor gorko sobo ima. Da pri peči greje se lepo In zapoje pesem si lahko. Jakobina, tvoja vnuka mlada, Pesmi drobne svoje poje rada, Ker ledene zime ostri mraz Solz ji ne privablja na obraz. In pri peči gorki! . . . Kje na sveti More se prijetneje živeti? Srečnejših ljudij, jaz menim, ni, Kakor, babica, sva jaz in ti. Vender, glej, zelo so redki časi, Da bi radostni ti bili glasi — Na obrazi vidim redko smeli, Večkrat solze v tvojih zrem očeh. Kadar osive mi kodri zlati, Ali treba je zat6 jokati? R&dost ne premine, dobro vem, Večje se še nadejati smem . . . — 54- - Sluša babica to pesem lepo, Zopet zgane se in Jakobino Z vso ljubeznijo na srce stisne In zapre ji usteca s poljubi. Potlej pa na stol pri peči sede Ter s slabotnim svojim glasom resno Jakobini to v odgovor pravi: „Vnuka moja, kadar pride starost, In ko zrla bodeš kakor jaz V prešle dni mladosti svoje srečne, Takrat klicala boš solznih lic: Ti mladost, življenju svetla doba, Ki si dala mi, kar človek more Radosti uživati, veselja, Ti zajedno si nam kratka doba Sanj blestečih, doba lepih nadej — Starka kličem : Zdrav na tii spomin !... Vender — ako hočeš, da objemal Tožno bo vesel spomin ti dušo, Ne zapravi časa zlatega, Ne zapravi, ljubo dete moje!" 1 Vesoljni svet je poln bogastva Krasote poln in veličastva. priroda. Ivnjiga ti si velikanska, Delo božjih rok, Vate je zakone Svoje Večni pisal Bog. O ljubezni cvet nam kliče In o sili grom — V tebi je krasoti Svoji Bog sezidal dom. In v tem domu človek bivam — Srečna božja stvar, Kar z besedo On ustvaril, Dal je meni v dar. — 58 — Naj zato Mu slavo pojem, Naj se veselim, Ker v prirode veličastvu Gospodar živim! V\anarčku. Kanarček, moj ljubi kanarček, Ne sodi me, ker si ujet, Saj rad bi med svet te izpustil, A tebi nevaren je svet. Naš maček, ej, ta je previhan, Za plotom on vedno preži, Na plot bi pa morda ti sedel — To veš, kaj se lahko zgodi. Po gozdu poredni otroci Pa ptičke love in mord — Da ravno bi ti jim utekel, Kdo tebi pač reči to ve ? Kanarček, moj ljubi kanarček, Veseli se, ker si ujet, In glasno mi pesemce pevaj, Ne želi od mene si v svet Vijolica. ijolica, pomladni cvet, Kako sladk6 dišiš, Glej, ti jednaka se mi zdiš Življenju mladih let. Kot ono krasno in ljub6, Tako precvitaš ti — In pesem, ki se mi budi, Pozdravlja te srčn6. Na prsi bi te rad pripel In v svoj odnesel stan, A naj te greje solčni dan, Da drug te bo vesel. - GO - Priskakal sem bo zbor otrok, Naj vonja te, naj ve: Ponižno le imej srce, Da te bo ljubil Bog! 5raka. Sraka, sraka, sraka, Vedno si jednaka, Kaj iz tebe neki bo, Kdo povej to meni. kdo? Kar lepo se sveti Hočeš ti imeti, Kjer kaj takega dobiš. Brž ukradeš, odletiš. Ptica ti bahata, Ako si bogata. V mesto pojdi, tam dobi Mnogo lepih se stvarij. Svetlo kupi krilo, Solnčnik in perilo, Kupi čevlje si mehkč, Ki se v njih prav tiho gr Med gospodo pridi, Da te lahko vidi, Šetaj le po mestnih tleli To bo šala, to ho smeh: „Glejte, to je sraka, Hoče biti taka, Pa se prčcej ji pozna, Da na kmetih je doma". "v Golobčku. Oolobček, ti prijatelj moj, Kako te rad imam; Ne boj se me, nikar ne li Saj rad ti kruha dam. — 62 — Pod streho mlade zdaj imaš, Ki kruhek jim je všeč, In ako ni ga — dobro znaš, Da glad je huda reč. Najej se, potlej zleti k njim, Pozdravi jih lepo In dej, da od srca želim, Da v tek bi vse jim šlo. Povej še to, da v onem ni Brezčutnega srca, Kdor kaj potrebnim podeli In ptičke rad ima. Tf "prepir. Prepirata se muhi dve, Katera več pečenke sne. Beseda pa besedo da, In muha muho polasa. Morda celo bi tekla kri, Kar v vojski rado se zgodi. Iz kota prede pajek nit, Ki ves prekanjen je in zvit. Poveže muhi in s seboj Od vleče v grad ju lepi svoj. Tam ju potisne v zadnji kot, Da se gostil bo na svoj god. Tf; prepelica. Tebe že hvalili Mnogi so ljudjč, Kaj ti govorili — Kdo naj vse to ve? Jaz te tudi hvalim; Kaj naj danes dem. Da te ne užalim, Dobro sam ne vem. — 64 — Mlade svoje ljubiš, Skrbna si jim res, Časih žito skubiš, Travo trgaš vmes. Mrzel veter veje, Ti greš Bog ve kam, Ko se žito seje, Spet se vrneš k nam. V noč se mirno čuje Pesmi tvoje glas, Njega se raduje Vsaka pridna vas: „Zito bomo želi, Pekli kruh doma, B6gu hvalo peli, Saj nam On ga da!" 65 - prošnja. lolžek, očka si počasen, Vedno tih, nikoli glasen, Naročilo hi ti dal, Če bi ga izvesti znal. Naj zaprežem te v voziček, Da zasedel ga bo čriček, Vozi ga od kraja v kraj, Kjer se toči vin ca kaj. Pesemco zna čriček peti, Ki jo more vsak umeti; Ti boš vozil, 011 bo pel, Vaju boclem jaz vesel. O, ne boj se, saj ni huda, Pojem jaz ti jo brez truda, Skrij rogove, miren stoj, Ako moreš, z mano poj: — 66 — „ Trt je vince je rodilo, Bog nam dal ga je v krepilo, Mnogo piti se ne sme, Da ne zmede ti glave!" T^ega. v ilaba rega-rega, Ti si modrijan, Znano ti je, da po suši. Pride moker dan. In zatorej poješ, Kadar se ti zdi, Da na cvetje iz oblaka Dežek porosi. Dobra si živalca, Venec bi ti zvil, Da modrost veliko tvojo Večno bi krasil. — 67 — Kaj bi z vencem! — Muhe — Te so tebi slaj, No, ker dobra so pečenka, Bog jih mnogo daj! 5pomladi. Vvetoče pomladi je prt Ob hiši okrasil moj vrt. V njem rože mi lepe cvet6 Ter drobni v njem ptički poj6. Lepote pomladne prevzet Oziram v cvetoči se svet. A kadar brezmejni ta kras Pozimski uniči mi čas: Užaljen ne bodem tedaj Pomladi si želel nazaj. Saj vem, da za zimo moj vrt Krasil spet pomladni bo prt. 5* — 68 — Takrat nje prihoda vesel, Pa nov ji pozdrav bom zapel! Vrba. Ti poštena si med drevjem, Vrba trdoživa, V svoje deblo dolbeš luknjo, Da se ptica skriva. A še več so vredne šibe: Ded moj jih je rezal In v košarice je lične Potlej jih povezal. Ž njim smo šli na vrt otroci, Sadje tamkaj brali Ter v košarice naročne Skrbno ga metali. V dom smo potlej slive, hruške, Jabolka nosili In še o božičnih dnevih Ž njimi se gostili. "petelinček in petelin. Po dvorišči gori, doli Petelinček pleše, A z ostrogo drgne v pesku, Da se iskra kreše. In glav6 bahato meče Na okrog pregrešno, S tankim glaskom vpije, piska Da zares je smešno. To brezmiselno početje Dolgo s panja gleda Stari petelin, ki tukaj Njemu gre beseda. On je prej po dvoru hodil, Klical kure svoje, Mnogo skrb prebil je zanje, Mnoge ljute boje. - 70 - Zdaj pa to nihče, ki jajce Komaj zapustilo, Rado bi na tem dvorišči Gospodar že bilo! Petelinu huda jeza Vstane v koži stari: „ Pokoriti se mi moraš, Ti — kokotek jari!" Neprestano g6ri, doli Petelinček pleše In z ostrogo drgne v pesku, Da se iskra krese. Stari stopi s panja, proti Njemu se odpravi, Ko bahaček se obrne, Brž mu pol zastavi. A mladiček pa togotno V boj se našopiri, Češ: če kaj imaš poguma, Le z menoj se miri! Stari lopne ga s perutjo, Sune z nogo strani, Kakor ni bil še nikogar Letos niti lani. Petelinček glasno stoka, Iz prahu se dvigne, V kotu niti z glavo, niti Z nogo več ne migne. 5 n e ž e c. Pada snežec pada, Ker je že navada, Kadar pride zima, Ki ga preveč ima. Hiše zidamo snežene, Strehe nosijo ledene, Vanje devamo ljudi, Sneg je njih meso in kri. Drv ne bomo jim kupili, Da bi sobe si kurili, — 7-2 - Drv naj da jim zima, Če jih še kaj ima, Ker je mati nam dejala, Da bo skoraj vsa požgala! ptici. i\a lipi gledam ptici dve, Pevaje prva drugi de: „Na poti me je spremljal drug, Ko sem preplula topli jug. Nebrojno gledala cvetu, Prirode mnogo sva krasu. Može sva zrla vročili lic, Žena poglede in devic. Čez dol sva potlej in goro Priplavala na lipo to. Sedaj sva zložna v tem oba, Da je krasnejša zemlja ta, In narod, ki mu ona last, Njen ponos je in njena čast!" — 73 — Spleheče ptica, kljun zapre, Pripoved druga to prične: „Ponesel skozi vedri zrak Na sever me je vzlet legak. Po belih gorah solčni svit V čarobi bajni je razlit. Rod, ki ga oni svet živi, On sebi blag — a drugim ni. Želela sem čez dol, goro, Priplavala na lipo to. Kar veš ti z drugom, to znam jaz Ta zemlja je vesoljstvu kras, In plemenitejši ljudje Nikjer na svetu ne živč". Končd sedaj še druga ptic Najlepšo kar sem čul pravljic. Ozrem se jaz na ptici dve Izgovorim besede te: „Ko zopet te na cvetni jug Tvoj zvesti bode spremljal drug, Ko bode tebe skozi zrak Na sever nesel vzlet legak, To izpod neba, iznad vej Žvrgoli vsaka mi poslej: — 74 - Razsipal vso krasoto Bog Nad naš je hrib in naš je log, In izmed vseh naj blažji rod Ta rod je, ki je tu gospod!" J_isica. sak ve, da si, lisica, Prekanjena tatica A vender časih se zgodi, Da kazen tebe dohiti. To znam, da v tvojem rodi Že čuje se povsodi: Poštenost sama kaj velja, Krivici se miru ne da! Vetru. ^ eter, kje si ti domd, Kod se vedno sučeš? Časih segaš do nebi, Časih k nam prismučeš. — 75 — Ej, ponesi me s seboj Gori na višine, Da od tamkaj pogled moj Zrl bo na doline. Zvezdo nebu potlej vzel, Nesel bi jo s sabo, V hiši jo na mizo del — Sveča ni za rabo. Ona slabo le brli Mi polčg berila, Zvezda - ej, ta prav gori, Ta bi zame bila! Veter, dej, kje si dom*, Kod se vedno sučeš? K zvezdi nesi me neba, Kadar spet prismučeš! ^amen. Jiati so večkrat mi rekli: „Trd kakor kamen si sam. V glavi ti nič ne ostane, Kaj je to, sama ne znam". Davi pa šel sem po cesti. Gledal razmišljen sem v zrak In se spotaknil ob kamen, Da sem prevrnil se v znak. Strašno me je zaskelelo, In še sedaj me boli; Kaj li ne? — Saj mi iz rane Vroča potekla je kri. Vidite, mati preljuba, Kaj bi resnico vam kril: Ako bi trd bil kot kamen, Kože mi ne bi prebil! Jež. Ivaj se mi je pripetilo! Brisal sem jo v budi zimi Do vasice, kjer mi bilo Deco v šoli je učiti. — 77 — Sreča me na poti jež. ,Ej, prijatelj, Bog te sprimi! Kam pa ti v tej zimi greš? Saj je v domu lepše biti. Vsaka zdaj žival počiva In se v svojem gradu skriva". To sem mu gredoč dejal In nekoliko postal. Jež namrdne svoje lice, Našopiri si bodice, Toliko, da ne zajoka In v odgovor to mi stoka: „0h, gospod, ko jaz bi vedel, Kje počival, kje bom jedel — Nimam kruha nI gradu, Klatim tod se brez miru. Bratje dom so si postlali, Ko je bil še pravi čas, Živeža dovolj nabrali, A na vse sem zabil jaz. Prosil sem povsod — zaman, Vsak veli: Lenuh, le stran! Zdaj resnično se kesam, A pomoči si ne znam". — 78,— „Čuj, spokornik", jaz mu dem, „Da hudo ti je, to vem. Pojdi dalje in na vftsi V prvi hiši se oglasi, Tamkaj Mihec je doma, Ki lenuh je, kar se da. Svojo mu povest povej In potrudi se naprej, Ako hočeš, v šolo pridi, Tam otrok se časih vidi, Ki mladostne dni gubi, Zime nič mu mari ni". J-eska. šoli sem bil včeraj vprašan: „Kaj je leska, reci, kaj?" In odrezal sem se moški: „Leska? — Grm je od nekdaj!" In dejali so učitelj: „Znanju tvojemu grč čast, Reči pa bi to še moral, Da je časih zdrava mast". — 79 — TJrez imena. Sam ne vem, kak6 in kaj Zdaj bi še povedal, Kar sem mogel, kar sem smel Vse sem že pregledal. Kar ustvaril dobri Bog, Vse lep6 je, krasno, In ko delo Njega zrem, Srce bije glasno. Ako hoče kdo, pa naj Knjigi kaj pristavi, .'Bolj še bode, ako sam Drugo nam napravi. Saj na svetu se stvarij More še dobiti, Ki od njih se marsikaj Človek sme učiti! — Kazalo. i. •Slovenski mladini Kadar pišem pesmi čuvaj srca . . . . Spečemu detetu . . Iz tvojih očij, mati . Slika .... Dečku..... Poslednja prošnja Drobne pesmi 1-0 Mladi Rajko piše . Pri potoku . . . Otrokova želja . . Pridi ...... Sestri Leopoldini . II. Življenje.....f Kaj pripoveduje moj dedek Tri kraljice Pek . . . Bolna Minka Konjiček . Dedova želja Kaznovan . Stran , Stran Milan............ 7 Poslušajmo Jakobino . . 51 10 12 Priroda........57 12 Kanarčku.......53 13 Vijolica....... 59 14/ Sraka.......' 6Q 15 '»olobčku.......d 10 Prepir............ 19 Prepelica.......63 21 Prošnja........<55 . 22 Jega.........66 23 Spomladi.......07 24 Vrba........... 1'etelinček in petelin . . 69 00 Snežec........7] f9 Ptici Lisica li Vetru......... Kamen...... 7r. % ^ž. .....7° f-j Leska f2 Brez ir 4) »Zmrzle solze na cvetkah Marije Antoinette, francoske kraljice". 13. in 14. »Pesmi cerkvene in druge*. Zložil Andrej Pra- protn.k. (S sliko). 15. ,Zeleni listi". Kratke pripovesti za ob oke, stare <5 do 10 let. Po Francu VViedeinannii poslovenil Anton Brezovnik, učitelj. 16. Antona Martina Slomšeka »Spisi zbrani za mladino, . 111. snopič Basni, prilike in povesti. Za nižjo in srednjo stopnjo. 17. in 18. »Tatorji na Moravskem ali Bog ne zapusli svojih služabnikov. »Gozdne cvetke", ali štiri povesti in tri krajše razprave. 19. , Slavo j in Ljudmila". Milosrčna brat in sestra. Zbirka ieratkočasnih in poučnih pogovorov o živalib. I. del. 20. ,Bogdanova mlada leta". Svojim prijateljčkom napisal Ljudovik Černej. 21. „Pisanice*. Slovenski mladini spisal E Gaiigl.