Ps poMl prejema«:
za
telo leto naprej 26 K — h
ol leta etrt
" . -, 6.60, 2.20.
Vspravnlitvu prejema«:
ca
celo leto naprej 20 K—h pol leta , 10 , — , Setrt , , 6 , — „ mesec , 1 „ 70 „
Za poli lj a nje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naro talno in l«aerat» sprejema upravniitve v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne »prejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskih olicab St. 2, L, 17.
Uhaja vsak dan.izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 157.
V Ljubljani, v petek, 11. julija 1902.
Letnik XXX.
Družba sv. fllohorja.
NaSa dična družba sv. Mohorja praznuje letos petdesetletnico svojega obstanka. Tem povodom piie zadnji celovški »Mir«:
Srečna je bila za ves slovenski r&rod tista velika noč leta 1851., ko stat velika dobrotnika našega ljudstva, škof A. M. Slom-i e k in monsignor prof. Andrej E i n b p i e -ler, sprehajajo se po vrtu škofijske palače v sent Andražu v labudski dolini, ugibala, kako bi mogli slovensko ljudstvo duševno povzdigniti. Tam je dozorel sklep, ki so ga odlični možje preudarjali že prej: osnovalo se je društvo sv. Mohorja, ki je že prihodnje leto 1852. poslalo prve svoje knjige, bolj skromne sicer po obsegu in številu, med ukaželjne Slovence.
Mlado društvo pa se ob tedanjih težavnih razmerah ni moglo prav razviti, dokler ni bilo leta 1860. preosnovano v cerkveno družbos v. Mohorja. Veselo je družba napredovala in se krepko razvijala v pones in neizmerno korist Slovencem ! h največjim veseljem je narod vsa leta sprejemal in vedno de sprejema družbene knjige; radi in z največjo koristjo jih prebirajo v mestni palači in kmetski hiši.
Letos razpošlje torej dična naša družba petdesetič svoj književni dar svojim družbenikom: Slovencem, zbranim pod domačo streho, a tudi rojakom, ki morajo živeti zunaj mej slovenskih dežela!
Spodobi se, da se ob godu zaščitnikov naše družbe, sv. Mohorja in F o r t u n a t a, spominjamo tega izvanrednega do godka. O velikem pomenu naše družbe pač ni treba obširneje pisati, saj se zaveda vsak Slovenec, kaj nam je družba sv. Mohorja : skrbna učiteljica, dobra mati namreč!
Naj le zaničljivo zrejo na nas, naj se nam le rogajo oni, ki se zovejo »gosposki narod« ; s pravim ponosom jim kažemo na družbo sv. Mohorja, ki je toliko že storila in hoče še storiti za izobrazbo slovenskega naroda, ki mu podaja to, kar mu hoče kruti Bovražnik zabraniti: v materni besedi pravo krščansko in narodno vzgojo in izomiko! Naj le psujejo naše knjige: Mi vemo, da je baš naša
družba podala maloštevilnemu slovenskemu narodu toliko lepih knjig, toliko temeljitega pouka, zdrave zabave, lepe spodbude, da Bvesta si zmage sme tekmovati z drugimi večjimi narodi!
Zato se z največjo hvaležnostjo spominjamo onih mož-vzornikov, ki bo nam osnovali družbo bv. Mohorja, vseh onib, ki so na ta ali oni način pripomogli k njenemu divnemu razvitku in napredku. Saj se je letoB zbralo pod zastavo sv. Mohorja blizu 80.000 Slovencev in Slovenki
Prva hvala grč seve Bogu vsemogočnemu, ki je na priprošnjo sv. Mohorja tako bogato blagoslovil delo za svoj narod vnetih mež ! Da bi ta blagoslov spremljal družbo tudi v bodeče, to nam izprčsita zaščitnika naša, da ostane vedno geslo naše:
„Ne nazaj in navzdol, marveč vedno naprej in navzgor!*
Volivni red štajerski.
V deželnem odboru štajerskem imajo pristaši nemške ljudske stranke večino. Naravno, da je ta večina deželnemu zboru predložila reformo deželnega volivnega reda, kakor njej prija in koristi. To je ona hva-lisana svobodoljubnost, ki se povsod v življenju kaže kot prazna fraza ali pa kot kruta gospodoželjnost. Sedaj, ko je že v mnogih državah v veljavi splošna, enaka in direktna volivna praviča, pridejo nemški ljudski svobodnjaki z neko reformo volivoega reda, ki je le druga izdaja volivnega reda za dež. zbor iz leta 1861. V tej „reformi" ostanejo vsi stari privilegiji, samo da si nemška ljudska stranka ohrani svoje postojanke in ljudstvu pesek siplje v oči.
Ako se že nemška ljudska stranka ne more ogreti za splošno, enako in direktno volivno pravico, kar edino bi bilo času primerno, potem naj bi bila »reformirala« vsaj to, kar je nujno potrebno in pravično.
Tako določa novi načrt volivnega reda za mestno in kmečko kurijo volivni cenzus 10 kron. Že za državni zbor velja cenzus 8 kron, a štajerski nemški liberalci še vedno merijo politične pravice po kronah. Kateri razloček pa je med kmetom in obrtnikom, ki plača 10 kron ali pa 9 kron in 99 vin. davka ? Ako že liberalna gospoda ni hotela podeliti v drugi in tretji kuriji volivne pra-
vioe za deželni zbor vBem, ki Bploh plačujejo nekaj vinarjev direktnega davka, naj bi vsaj na 8 kron znižali cenzus.
Na tisoče obrtnikov in malih posestnikov ostane tako rekoč brez volivne pravice v kuriji svojih vrstnikov. Seveda nemška ljudska stranka je zastopnica buržoazije in birokacije. Na te vrste se naslanja in te hoče ščititi z volivno »reformo« po Schmer-lingovem vzgledu.
Dalje nova „relorma" pomnoži število virilistov, ker dobi vsakočasni rektor tehnične visoke šole sedež in glas v dež. zboru. Deželni odbor niti ne utemeljuje potrebe novega »častnega poslanca«, ker je ne more utemeljevati. Mi smo načelni nasprotniki virilnih glasov. Ta zloraba se vidi in čuti poBebno pri občinskih volitvah. Virilni glasovi v deželnih zborih pa so stari privilegiji, ki so imeli nekaj smisla tedaj, ko so deželni stanovi bili še res sodniki ljudstva in upravitelji dežele, in so torej tudi morali braniti in varovati ljudske in deželne koristi.
Ako so knezoškofje virilisti v deželnih zborih, to ima še sedaj nekaj smisla. Knezoškofje so vedno v dotiki z ljudstvom ter so dosmrtni člani dež. zborov in imajo torej priliko in dolžnost leta in leta zasledovati in opazovati ljudske potrebe in želje. Rektorji. visokih šol pa se menjavajo vsako leto in tako vrste tudi v dež. zborih. Toda gospodje dr. Derschatta, dr. Kokoschinegg in drugovi poznajo svoje ljudi in dobro vedo, da novi virilni glas le pomnoži njih moč.
Še večja krivica pa je v kuriji velepo-sestva. Kakor pri nas na Kranjskem, ima tudi na Štajerskem volivno pravico v kuriji veleposestva, kdor plača vsaj 200 kron realnega cesarskega davka, ako je njegovo posestvo vknjiženo vdeželni deski. To je stari »cof«, ki si ga štajerski nemški reformatorji obešajo zopet na svoje častitljive glave.
Te privilegije so si obdržali vknjiženci v deželnih deskah, kar pa je dandanes naj večji anahronizem, okamenela mumija Zemljiška odveza je graščakom plačana in dandanes bi ne smel biti noben razloček mej posestvi, ki »o vknjižena v deželni deski ali zemljiški knjigi. Oba imata enake dolžnosti, torej bi morala imeti tudi enake pravice. Koliko je tuli na Štajerskem posestnikov,
ki plačajo nad 200 do 800 in še več real nega davka, pa nimajo pravice voliti v prvi kuriji, ker niso tako srečni, da bi Be njihova imena svetila v deželni deski. Štajerski deželni odbor bi moral torej iz volivnega reda izbrisati razliko mej »plemenitimi« in »kme-tiškimi« veleposestniki. Tega ni storil, ker vd, da ga podpira v narodnih vprašanjih štajerska aristokracija.
In konečno je dež. odbor za četrto ali novo Bplošno kurijo milostno določil 4 mandate. To je torej razširjena volivna pravica. Da se le upajo ti svobodnjaki s tako reformo na dan I Torej štiri nove mandate naj dobi cela dežela, za katere naj se trgajo in pulijo delavci, mali obrtniki, kmetje, meščani, trgovci in graščaki. Niti poteze ni svobodnega, naprednega duha v tej volivni reformi. Ta reforma pač stoji na Btališču zastopstva interesov, toda le ene stranke, a ne splošnih ljudskih koristij.
Zato je škoda za čas, ki ga liberalna gospoda ubija s to »reformo«.
Zavarovanje za starost.
(Dalje.)
Zavarovalnica »Caisse nationale de« re-traites«, po katere uzorcu je bil ustanovljen cesarja Franc Jožefa L deželni zavarovalni zavod v Pragi, imela je vsled visokega obre-stovanja vlog svojih zavarovancev do 1886. leta 40 milijonov frankov zgube; ta zguba bo do tje, ko prestanejo starostne rente, za-rad izpadlih obrestij utegnila narasti na 100 milijonov frankov. — Nemška zavarovalna društva, ki se bavijo z zavarovanjem rent, imajo vsled umrljivosti po več stotisoč mark zgube. Tako je — da navedemo le dva vzgleda — »Germanija« v Stettinu pri svojem zavarovanju rent v letih 1881 do 1892 pri založbeni glavnici 12 8 milijonov mark imela koncem leta 1892. vsled umrljivosti računsko izkazano zgubo v znesku 834.733 mark.
Pri »Concordiji« v Kolnu zapadlo je v istej dobi vsled smrti 33.598 mark manj, kakor se je bilo proračunalo, ter se bržkone ne bomo motili, ako dotično zgubo na glavnici pri tej družbi računimo na 300.000 do 400.000 mark. Mnogo zavarovalnih društev
LISTEK.
V Toplice.
Pieščani na Ogrskem, 25. jun.
(Dalje.)
Hotelov, gostiln in prodajalnic je na izbero, toda kakor sploh na Ogrskem, Bkoraj vse je v židovskih rokah. Eden najboljših hotelov je Fischer, kjer je postrežba izborna in ne predraga. Fischer je kristjan, rojen Dunajčan in ima tu več his, svoje vinograde in štiri lovišča. Lahko mu je tedaj goste vsestranski zadovoljiti.
Krasni park, stari in novi, daje priliko za izprehode in počitek na prostem, lipovi drevoredi so na vse strani izpeljani. V starem parku Btojijo stara, mogočna drevesa; nekatere breze glede debelosti prekose vsako bukev ali jelko pri naB. Čuditi se je rodovitnosti narave in bujni rasti, ako se jej umno pomaga.
Tudi za verske potrebe je poskrbljeno. S prostovoljnimi doneski so pred par leti
sezidali lično kapelico. Dre dami sta darovali po 2000 K, en duhovnik oltar s krasnim kipom presv. Srca Jezusovega, na dveh stranskih oltarčkih stojita kipa Mat. B. lurške in bv. Ant. Pad. čudodelnika. Kapelica ni nikdar prazna, ob vsakem času najdeš katoliške goste vseh slojev in jezikov, od preprostega kmetiča do visokorodnega pleme-nitnika, klečeče in roke dvigajoče k Onemu, ki je tu pričujoč v najsvet. Zakramentu, ki ima v rokah življenje in smrt, ki nam določuje usodo. Vesoljnost sv. katol. cerkve se tu vidi v majhni obliki in srce se človeku topi v radostnih čutih, ko vidi toliko ljudi od daljnih krajev, ki drug drugega ne poznajo in po jeziku ne razumejo, vse pa ista živa vera vodi v svetišče Gospodovo, vsi se tu domače čutijo, za brate in sestre spoznavajo. Katoliška cerkev je res veličastna, vseobsežna, neomajna stavba, ki je noben vihar ne bo razrušil; zastonj ob njo butajo nasprotniki. Pač resnično in ob enem zanimivo se je izrazil liberalni pisatelj K. Jentsch, ki se je 25 let boril zoper cerkev na časnikarskem polju. V svojem listu
»Zukunft« pravi: »Mi smo katol. cerkvi tako malo škodili, kakor otroci kamenitemu stebru, ako s svojimi nožički po njem škrabljajo.«
V kapelici od ranega jutra do desetih berejo sv. maše duhovniki, ki se tukaj zdravijo : Ogri, Cehi, Rusini in Poljaki, poslednjih je po številu največ.
V.
Pieščani na Ogrskem, 1. juL
Omenil sem že, da me je privedla letos v tukajšnje kopeli ne samo skrb za zdravje, temveč tudi želja, videti z lastnimi očmi blaženo ozemlje, ki je pradomovina Blovanska. „Pannonia mater et origo Slavonicarum gen-tium", uči zgodovina. Slovanski učenjaki, pred vsem velikan Šaferik, so to vprašanje na vse strani razjasnili in točno dognali, da je ravno sedanja Slovakija ali pokrajina pod-tatranska ona premila zemlja, iz katere so izšli Čehi, Srbi, Hrvatje in Slovenci ter se naselili po deželah, kjer do danes prebivajo. Slovaki pa se niso dali odgnati, stanovitno so se držali svojega prvotnega domovja. Znameniti zgodovinar Sasinek v svoji knjigi
»Dajiny drievnych narodov na lizemi teraj-šiecho Uhorska« piše: »Sloveni v Uhorsku (nitranski a panonski) jako Slovaci moravski bu praobyvateIia na tom uzemi, kde pre-byvaju«. Temeljito on to zgodovinsko dejstvo dokazuje iz imen gora, rek, jezer in mest pa jezika slovanskega, ki je po svojem slov-niškem ustroju in skladu mnogo bližji evropskim kot azijskim jezikom. Podjarmili so jih potem v begu časov bojeviti narodi, ki so prodirali na Ogrsko ter drug drugega pehali in izpodrivali: Kelti, Rimljani, Iluni, Oepidi, Goti, Longobardi, Avari in naposled mogočni Franki. Lahko je umeti, kako mi je srce prekipovalo veselja, ko sem prišel za več tednov v te kraje, kjer Slovani, da se izrazim s Sasinekom, »od nepamati« bivajo, kjer sta sveta solunska brata Cirila in Metod (863) krščanstvo širila in sv. pismo v slovanščino prelagala, kjer živi še dandanes pristno verni, pohlevni in dobrodušni narod Slovakov.
(Dal)e prih)
J
e torej opustilo svoje prvotno zavarovanje rent ali pa se le brez vsega pritiska pečajo s to stroko.
Uzrok izgubam pri zavarovanji rent tidi v tehniških podstavah tega zavarovalnega načina.
Starostno zavarovanje je osnovano z ene strani na obrestnem merilu, po katerem zavod svojim zavarovancem jamči določen prihodek na obrestih, z druge strani pa na tabeli umrljivosti, po katerej se vloga vsakega preživečega člana zvida Se za dedinski delož po članih, kolikor se je izračunilo, da jih poprečno umre. Zavodu za zavarovanje rent mora biti torej ležeče na tem, da je obrestno merilo, ki se iaktično da doseči, in pa efektivna umrljivost njegovih zavarovancev kar največ visoka. Ker pa — kakor skušnja uči — kolikor bolj napredujejo in se razvijajo narodi, se neprestano zmanjiuje obrestno merilo in umrljivost, pač pa ni težko umeti, da morajo zavodu za rente, čegar računske podstave se vsak trenutek lahko spremene, sčasoma nastati zgube ter da po teoriji nobeno računsko obrestno merilo ni tako nizko, da bi zamoglo tak zavod trajno obvarovati zgub.
Temu pa, da bi se režijni stroški pokrivali o obrestmi ustanovilnega zaklada, se po že navedenem ministerskem ukazu sicer ne more ugovarjati, vendar pa bi se v takem slučaju moralo skrbeti za to, da se ta zaklad ne odtegne svojemu pravemu namenu, namreč poroštvu za vse zavarovalne obveznosti.
Visokost vsakoletnih režijnih stroškov zavarovalne družbe se naprej ne da lahko presoditi, ker je bistveno odvisna od obsega zavarovanja ter od načina zavarovalnega obrata. Težavnosti za vršbo rentnega zavarovanja pa so precej velike, kar ima večinoma svoj vzrok v gospodarskih razmerah.
Letne rente, katere morejo zavarovalnice izplačevati od vložne glavnice, ne presegajo namreč bistveno obreBtovanj pupilar-novarnih glavnic, ako se vloge vlože v mlajših letih. Pupilarnovarni vrednostni papirji zamorejo donašati po približno 4 odst.; nasprotno pa zavarovalna družba, katera po gotovem redu računa na smrt zavarovancev ter posluje pe 2'/,odstotnem obrestnem merilu, more za 100 gld. vloge izplačevati v starosti 20 let na leto po gld. 4 95 rente,
» 30 » » » » » 5-43 »
» 40 » » » » »6 21 »
a 50»» »»»7 59 » Za rento, katera obrestno merilo pupilarno-varnih glavnic le malo prekaša, pa vlagatelj zgubi tudi pravico razpolaganja 8 svojo glavnico ter je torej po smrti ne more zapustiti svojim dedičem.
Naloga funkcijonarjev, ki hočejo na Kranjskem ustanoviti zavarovalnico za rente, utegnila bi biti toliko težavnejša, ker se nameravajo v prvi vrsti pritegniti k zavarovanju kmetski stan in pa delavci. Zemljiški lastniki kakor tudi kmetijski in gozdarski delavci le težko zlagajo vloge, ki jih je treba za vspešno zavarovanje, kajti za zavarovanje odloženih dosmrtnih rent se zahteva ne le momentana zmož lost vplačevanja, ampak tudi to, da se je treba učinku vplačanih zneskov za dalj Časa odreči; — število obrtnih in tovarniških delavcev pa je v kranjski deželi le majhno in mezde so relativno nizke.
To uvaževanje je bilo morda tudi mero-dajno za odmero visokosti ustanovilnega zaklada cesar Frano Jožefa I. deželnega zavarovalnega zavoda v Pragi, kakor tudi ustanovilnega zaklada in poroštva za nižje-avstrijsko deželno zavarovalnico za življenje in rente.
Pogajanja z Ogrsko.
Včeraj popoldne so se nenadno zopet pričeli razgovori mej obema ministerskima predsednikoma v zadevi nagodbe in carinskega tarifa. Včeraj dopoldne na Dunaju še nihče ni vedel, se li res prično nadaljni razgovori ali ne, ob pol 4. uri popoldne sta se pa sešla cba kabinetna načelnika ter obenem obestranski resortni ministri h konferenci, ki je trajala do pol 7. ure zvečer. Razgovor se danes nadaljuje. Pri tem razgovoru se je neki definitivno sklenilo, da se prične takoj s tretjim branjem carinskega tarifa. V to svrho se 23. t. m. sestanejo referentje obeh vlad, mej tem časom bodo pa posamni re-
sortni ministri skušali rešiti še nekatera na-godbena vprašanja. Po završitvi tega dela se vrši konečna konferenca obestranskih ministrov. — Po mnenju dunajskih krogov pomenja že sam dohod Szellov na Dunaj obrat k boljšemu in vspeh Koerberjeve vlade.
Tirolsko avtonomijsko vprašanje rešeno.
V zadevi tega vprašanja se je doseglo v odseku za razpravo avtonomijskega vprašanja popolno soglasje. Rešila se je namreč povoljno tudi ena točka, radi katere so pred par dnevi Nemci napovedovali obstrukcijo, namreč nemške občine v laškem delu Tirol. Dogovorili so se, da se v tem oziru ustreže zahtevi Nemcev in podrede dotične občine v Trentinu, dolina Fasaa ter Ampezzo- Bu-chenstein skupnemu deželnemu odboru, mej tem ko imajo biti ostale nem. občine pod nemškim, italijanske pa pod italijanskim delom dež. odbora. Zadeva je torej rešena v odseku in bo bržkone dne 17. t m. tudi v plenumu dež. zbora, čeravno gotovi nemški krogi niso popolno zadovoljni s tako rešitvijo. — Te dni se podajo razni poslanci med svoje volivce, da izvedo njih mnenje o tem vprašanju in se pripravijo za razpravo v plenumu.
Prepovedani čas za Wolfa?
Sedaj je tudi češki deželni zbor sklenil izročiti Wolfa in Schalka raznim sodiščem. Nada je torej opravičena, da se bodo sodišča kmalu pečala z umazano Wolfovo afero. Tem povodom pa v posebnih pozivih rote tajniki desetih nemško nacionalnih društev na Češkem vse vsenemške poslance in časopisje, naj sedaj ničesar ne pišejo o Wolf-Schonerer Schalkovi zadevi, dokler zadeva ni sodnijsko rešena. Vsenemci bi torej radi videli, da bi trava prerasla to lepo zgodovino. Wo!fu bi bilo seveda to najljubše. Prav dobro pripominja »D. Z «, da v SchS nererjevem lovskem zakonu za volkove ni prepovedanega časa.
Razmere v moravskem deželnem zboru.
Moravski deželni zbor je te dni završil razpravo o šolskih zadevah. Sprejel je mej drugim več občinskih srednjih šol v deželno upravo oziroma podporo. Glavno delo v tem deželnem zastopu je s tem že rešeno, vendar imajo še razni poslanci mnogo želja, ki jih hočejo imeti rešene še v tem zasedanju. V to svrho so se sešli načelniki raznih klubov, da se dogovore o sklepu deželnozbor-skega zasedanja. Sklenilo se je, da se deželni zbor zaključi v sredo ali četrtek. V eni zadevi pa poslanci raznih strank še niso edini: volivna preosnova bržkone ne bo rešena v tem zasedanju, čeravno je poslanec dr. Gotz na podlagi predlogov vseh štirih strank izvršil poročilo. Ker bi 8e o tem načrtu morai posvetovati najprej odsek bam in bi še le potem mogel priti v razpravo v plenumu, bo za rešitev tega vprašanja zopet ned</>staja!o potrebnega časa. Vkljub želji vseh d/.želnozborskih strank se torej ta zadeva odloži za poznejše zasedanje.
Preosnova v Rusiji.
Ruski car namerava, kot smo že omenili, uvesti dalekosežne premembe na poli tiškem in gospodarskem polju. Ker pa je večina ministrov odločno nasprotna vsaki novotariji in se torej car ne more zanesti na nobenega teh mož, je pozval k sebi zastopnike vseh stanov v deželi, da mu poročajo o dejanjskem stanju obstoječih razmer in mu stavijo primerne nasvete. Po vrsti pridejo na vrato profesorji, pisatelji, časnikarji, kmetje, industrijci, delavci, pa tudi kaznjenci. Carju je v prvi vrsti na tem, kako bi se odpravila nevarnost povstanka splošne revolucije in prebivalstvo zadovoljilo.
Iz brzojavk.
Nagodbena pogajanja so se včeraj zopet nadaljevala. Dopoldne Bta imela daljši razgovor ministerska predsednika K o r-ber in Szell. PoBlednji ostane še danes na Dunaju in ni izključeno, da se razgovoru pritegnejo tudi resortni ministri. — Poslanik grof bzecsen, avstrijski zaBtopnik pri Vatikanu, je bil včeraj v Išlu pri cesarju v avdienci. — Naslednikom poslanca dr. Ilofice je bil včeraj v
Pfibramu izvoljen Mladočeh dr. J. D w o -fak. — Zatvoritev redovnih zavodov v Franciji. Kongregacije Com-besu ne dajo miru. Te dni je dopoBlal pre-fektom nov ukaz, da se morajo v osmih dneh zatvoriti oziroma zapustiti vsi redovni zavodi, ki nimajo oblastvenega dovoljenja. Takih je baje 2000. — Bolgarija zmanjšuje število vojaštva. Sobranju je bila predložena predloga, v kateri se za bodoče leto zahteva le 40 000 (dosedaj 45 000) vojaških novincev. — Se en razveljavljen mandat. Francoska zbornica je razveljavila mandat grofa Čast e 11 a n a.
Oklic!
Slovenska akademična mladina si je postavila za velevažno nalogo, da bode delovala v prihodnjih počitnicah med ljudstvom za probujo narodne zavesti v različnih krajih naše domovine ter prirejala nepolitične veselice v pošteno zabavo ljudstva.
Zato je sklenila slovenska akad. mladina prirediti dne 3. avgusta t. 1. v zvezi z zaupnim dijaških shodom tudi velik ljudski shod, ki postani nekaka manifestacija za slovensko vseučilišče.
Ni še dolgo, kar je bilo to vprašanje na dnevnem redu v naši javnosti; ni še dolgo, kar se je skoraj ves slovenski narod s tako vnemo zavzel za ustanovitev kulturnega središča; ni še dolgo, kar se je v državni zbornici razpravljalo o tem tako vele-pomembnem vprašanju za Slovence, in vendar se zdi, kakor da hoče to vprašanje zopet zaspati, zdi se, kakor da hoče iskra, ki Be je zanetila, zopet ugasniti — morda zopet za dolgo dobo. Toda tega ne moremo in ne smemo pustiti! Zanimanje za to ustanovitev lastnega vseučilišča ne sme izginiti, ampak mora ostati živ in bistven del duševnega življenja celega našega naroda.
To hoče slovenska akademična mladina doseči s tem, da prireja na različnih krajih naše domovine shode, na katerih se bode razpravljalo o tem vprašanju. Hoče pa tudi, da se priredi jeden glavni shod za celi Spodnji Štajer, na katerega naj bi prišli zastopniki celega tega ozemlja, da se javno in jasno ter krepko manifestirajo naSe želje glede vseučilišča, ki jih hočemo ponavljati vedno in vedno.
In tak shod se hoče prirediti dne 3. av gusta t. 1. v Smarji pri Jelšah. Poleg vprašanja slovenskega vseučilišča so pa na dnevnem redu tudi druga, istotako aktualna vprašanja, in sicer vprašanje o slovenskem šolstvu na Spodnjem Štajerskem in pa politični in gospodarski položaj s p od nj e S taj ers ki h Slovencev.
Shod se bo vršil popoldne, in Bicer pod milim nebom, zvečer pa se priredi veselica.
Kakor je razvideti, bo shod velevažnega pomena. Zato poživljamo že danes rodoljube cele spodnje Štajerske, da že sedaj začno med ljudstvom delati na to, da pride na shod čim največ ljudstva, da bode shod postal res sijajna manifestacija vseh spodnještajerskih Slovencev.
Poživljamo pa ob enem vse druge Slovence, da se pripravljajo že sedaj na to, da se udeleže shoda in tako pokažejo z nami vred, da je ustanovitev slovenskega vseučilišča volja celega slovenskega naroda, in pokažejo ob enem, da se živo zanimajo za kulturne in gospodarske težnje spodnještajer-skih Slovencev.
Upati je, in slovenska akademična mladina se zanaša na to, da se bodo manifestirale na tem shodu jasno in krepko želje in zahteve slovenskega ljudstva.
Iz naroda za narod!
Pripravljalni odbor.
Izpred sodišča.
Bitka na Klanjcu. V nedeljo dne 24. nov. m. 1. je bil za Klanjčane zares kritičen dan I vrste, kajti vršil se je boj, podoben pravcati bitki mej fanti iz Klanca, Mlake, Brega in Našovič. Tekla je'kri in bilo je pet fantov več ali manj težko ranjenih.
Zatoženih je bilo 16 fantov deloma zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, deloma zaradi hudodelstva javnega nasilstva, ker so metali kamenje in kole v Ofnerjevo hišo ter pobili okna te in Nem-čeve hiše, potem metali gnojne vile in kole skozi razbita okna in napravili znatno škodo. Sodišče je obsodilo Janeza Koširja in Janeza Kerna na 6 mesecev težke ječe, poojstrene z enim poBtom in trdim ležiščem vsakih 14 dnij, Janeza Čebula na 4 mesece, Jožefa Mušiča na 3 mesece, Janeza Terana in Gregorja Kerna vsacega na 2 meseca, Antona Lapa nai mesec, Janeza Lapa na 3 tedne in Tomaža II a -c i n a na 14 dni zapora. 6 fantov je sodišče od zatožbe oprostilo.
Član .meščanske godbe" pred sodiščem. Gdčna A. R. je naredila ovadbo, da ji je zmanjkala dne 14. okt zapestnioa in 10 K izpod pokrivala šivalnega stroj.*. Sumila je, da je bil tega čina zmožen Jože Bauer, nekdanji član »meščanske godbe." Ta je prišel namreč šiloma s nekaterimi tovariši neko jutro k njej v barako in sicer precej »dobre volje«. Pri tem si je nataknil na roko ravno tisto zapeBtnieo. Na njeno zahtevo je sicer dal zapestnico nazaj, vendar je pa zapestnica, katero je položila pod pokrivalo šivalnega stroja, nekoliko trenotkov pozneje zginila. V to sobo ni prišel razun Bauera nobeden drugi. N» podlagi te izpo-vedbe je sodišče Jožefa Bauera »v odsotnosti« obsodilo na 3 dni zapora, poostrenega z dvema postoma. — Druga vzklicna obravnava se je vršila včeraj. Vsklicno sodišče je pa »in oontumaciam« obsojenega Bauera oprostilo obtožbe, ker ni izključeno, da se ne bi kak drugi človek polastil tistih 10 K in zapestnice. Jože Bauer jo sedaj pri mornarskem godbenem oddelku v Pulju.
Kokaljeva afera. Včeraj se je v Ljubljani vršila prizivna razprava g. R. Kokalja iz Kranja po dr. Tavčarju proti gg. Karolu Florijanu, Ferd. Hlebšu, Fr. Sajovicu in Fr. Omersi ml., katere je zagovarjal dr. Furlan. Sodišče je priziv zavrnilo ter potrdilo prvo sodbo kranjskega sodišča, ki je oprostilo vse štiri obtožence zaradi ovadb pri g. Kokalju. Več jutri.
Premalo polen. Janez Pogačnik je bil pri prvem okrajnem sodišču obsojen na 3 dni zapora, češ da je dve stranki prevaril za četrt sežnja bukovih polen. Proti izreku prve instance se je obsojeni pritožil. Pri včerajšni obravnavi se je dognalo, da je obtoženi v gozdu zložena polena vpričo Janeza in Frana Mulej iz Smokuč in Janeza Pogačnika iz Breznice naložil na voz in jih takoj peljal strankam na dom. Stranki sta pa še le čez 2 tedna zmerili drva, ena jih je že preje sežgala. Ker je torej precej dvomljivo, da bi ravno obtoženec, ki je bil na dobrem glasu, kriv, da je bilo premalo drv, je vsklicno sodišče Pogačnika povsem oprostilo. Pogačnika je zagovarjal g. Vencajz.
Stepla sta se. Dne 20. aprila je prišel neki Brinšek v Rozmanovo gostilno v Spodnjih Otokih in je trčil skupaj — nehote s svojim najljubšim prijateljem Belcem. Prilika je nanesla, da sta takoj skupaj skočila in pri tem je Brinšek b klicem »Zdaj bo prišli ribniški poštenjaki« oplazil z nekim orožjem Belca po glavi; Belec ga je vgriznil v prst in nekoliko popraskal po vratu. Vrhu tega je Belec tožen, da je po nepotrebnem obdolžil nekega Urha iz Spodnjih Otokov, da mu je ukradel vrečo pšenice, sekiro in verigo. Sodišče je prisodilo Brinšeku 3 dni zapora, Belec je pa dobil 7 dni in še 2 posta navrh. Tudi včerajšnja vsklicna obravnava ni ničesar predrugačila.
Književnost in umetnost.
Slovenec o ideji poljsko-slovanski.
Pod tem naslovom je prinesel krakovski »Czas" obširen članek, ki lepo in zanimivo ocenja in dopolnuje »Obzornikov« članek „Slovanska in poljska ideja". — Poljski člankar piše : »Zadnji seš tek ,Kat. Obzornika', katerega visok znanstveni in literarni pomen smo že dvakrat poudarjali, prinaša obširen članek o slovansko-poljski ideji; članek se tako znatno odlikuje nad vsem, kar se o nas navadno piše v jugoslovanskem časopisju, da je primerno, če z vsebino tega članka seznanimo poljsko občinstvo«.
Poljski člankar se popolnoma ujema s slovenskim pisateljem v njegovi sodbi o čudnem razmerju Poljakov do drugih Slovanov in tudi prizna, da so Poljaki preveč odtujeni drugim Slovanom. K razlogom tega odtu-jenja dodaja „Czasa še važen razlog, katerega je slovenski pisatelj prezrl. Poleg silne poljske narodne individualnosti in njih neprijaznega razmerja do Rusije navaja »Cias« še tretji razlog, ki je oviral slovansko idejo med Polj.ki. To so bile panslavistične sanjarije nekaterih avstrijskih Slovanov, ki so večinoma nastale pod vplivom panruskega šovinizma in so bile v zvezi z nasprotniki poljskega naroda. Zato je slovanska ideja imela večkrat Poljakom neprijazen značaj, kar je Poljake odvračalo od drugih Slovanov. — Dobro je pa po mnenju poljskega člankarja v slovenskem članku zadet značaj poljskega patriotizma in meBianizma.
Poljski člankar obžaluje, da je v slovenskem članku prezrto delo Mickievvicza in njegovega predavanja v »College de France«. Točne in globoke so — tako piše »Czas« — splošne opazke pisateljeve o razmerju Poljakov do Slovanov in njegova sodba o pomenu poljsko slovanske ideje za Poljake posebej in za Slovane sploh. Posebno znamenita in točna je sodba slovenskega pisatelja o pomenu slovanske ideje za Poljake. Slovanska ideja bi bila posebno poljski mladini dobra opora proti socialističnim agitacijam. „Sodba o poljski mladini je »ako zadeta, da ji ne moremo odrekati intuitevne bietroati, Če pomislimo, da pisatelj nikoli ni bil na Poljskem". — Cel slovenski članek je, kakor
piše »Czas», dober odgovor na brezmiselno agitacijo, ki jo proti krakovskemu slovanskemu klubu delajo poljski radikalni listi v zvezi z onimi listi, ki zastopajo ruski šovinizem, n. pr. češki »Narod. Listy«.
Ob koncu članka izraža »Czas« željo, da bi pisatelj »Slovanske in poljske ideje« prišel za daljši čas v Krakov. »Tam bi spoznal poljsko preteklost in sedanjost in bi mogel nadalje še z večjim uspehom delati v tem plemenitem duhu, ki ga oživlja«.
Hvaležni moramo biti poljskemu član-karju, ki je Poljake seznanil z vsebino tega važnega slovenskega članka. Stvar je gotovo velikega pomena za katoliške Slovane; bati se je le, da bo zbudila premalo pozornosti v tako razburjenem času.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. julija.
Izpred državnega sodišča. To sodišče se je bavilo dne 8. t. m. s pritožbo ribniških občanov Iv. Skrabec in tovarišev. Pritožili so se zoper to, da se jim pri zadnji državnozborski volitvi ni priznala vo-livna pravica v skupini dolenjskih mest in trgov, ampak da so volili v k m e t s k i skupini. Državno sodišče se je s to zadevo bavilo dvakrat: prvič dne 25. aprila 1901. Takrat se je razprava v svrho nadaljnih po-izvedb odgodila. Drugič pa 8. t. m. Predsedoval je državnemu sodišču predsednik dr. Steinbach, pritožbo je zastopal dr. SusterSič. Razprava je bila zelo zanimiva in videlo se je jasno, da so Člani sodišča — kojih je 11 — različnega mnenja. Pri posvetovanju sodišča prodrlo je pritožbi nasprotno mnenje. Pritožba se je torej zavrnila. O stvari sami se bode v parlamentarnih zastopih — v državnem in deželnem zboru — prilično še obširneje govorilo.
Biskup Strossmayer je došel v Rogaško Slatino. Pozdravljen na slovenskih tleh I
Osebne vesti. Vojaški kurat I. vrste č. gosp. Fr. Ivanetičje s 1. avgustom premeščen iz Ljubljane v Gradcc. — Upokojen je stotnik I. vrste gosp. Leopold Ambrožič v Zadru.
Duhovske zadeve s Koroškega.
Novo mašo bode dne 27. julija v Žab-nicah daroval g. Lambert Ehrlich, ki je dovršil bogoslovne nauke v Inomostu.
—	V Ridau na Zgor. Avstrijskem je dnč 24. jun. umrl g. J o b. H a i n, vpokojeni župnik iz Teiaenega. — C. g. V o 1 b. S e -rajnik je imenovan za provizorja tinjske nadžupnije. — župnijo Loling je dobil ta-mošnji provizor g. F. O e r s 11. — Razpisana je do dne 14. avg. t. I. proštnija T i n j e.
Promocija. Danes dne 11. julija ob pol 12. uri opoludne je bil na dunajskem vseučilišču proglašen za doktorja prava celovški rojak g. Jos. Ferjančič, kon-ceptni praktikant pri celovški deželni vladi.
—	C. kr. avskultant v Dolenji Tuzli, naš rojak g. J o s i p L e s k o v a r , je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. — G Franc Lukman, štajarski rojak iz Št. Jurja pod Tabrom, sedaj gojenec v Germaniku v Rimu, je bil te dni promoviran doktorjem modroslovja. — Čast. gosp. Mat. Slavič, duhovnik v Avgustineju na Dunaju, je naredil prvi rigoroz iz bogoslovnih vod.
G. dr. Otokar RibaF je, kakor se poroča iz Trata, jako dobro okreval. Zadnjih deset dni je prebil v Sesljanu. Da si popolnoma utrdi svoje zdravje, odšel je danes za nekaj časa na sveži gorenjski zrak.
Iz mestnega šolskega sveta. V zadnji seji jo ljubljanski mestni šolski svet sklenil, da se z bodočim šolskim letom ne bodo vsprejemali učenci iz okolice v mestne ljudske šole, ker so prenapolnjene. — Druga mestna deška ljudska šola se razširi v osem-razrednico; šesti razred se otvori z novim šolskim letom.
Poroka. Dne 12. julija t. 1. se poroči na Dunaju g. d r. Anton Dolar, c. kr. gimnazijski učitelj v Mariboru in c. kr. poročnik v rezervi, z gdč. Marinko Hora. Bilo srečno!
Zrelostno izkušnjo na tukajšnjem ženskem učiteljišču so naredile z dobrim vspehom naslednje gojenke: Albina Až-man iz Krope, Sus. Baloh iz Ljubljane, Mar. Crček iz Logatca, Leop. Garbeis iz Mari-
bora, Helena Globočnik iz Kranja, A. Gosti iz Ljubljane, Franč. Grum iz Ljubljane, Ema Hrovatin iz Črnega vrha pri Idriji, Frider. Kalmus iz Ljubljane, Karolina Končina is Save pri Litiji, Iv. Kordik iz Ljubljane, Mar. Krall iz Jedlersdorla pri Dunaju, Mar. Leveč iz Črne vasi pri Ljubljani, Marija Matko iz Rajhenburga, Ljudm. Mazgon iz Ljubljane, Mar. Močnik iz Idrije. Ida Papler iz Kobarida, Ang. Petrič in Mar. Potrato iz Ljubljane, Matilda Poženel z Unca, Jos. Primožič iz Bistro pri Borovnici, Mar. Pac in Roza Rindl iz Ljubljane, Leop. Rant s Prema, Mar. Rar.zinger iz Ljubljane (z odliko), Ana Rieger iz Bleiberga, Dragom, samec iz Kamnika, Amal. Schittnig in Marg. Schmid iz Ljubljane, Hedv. Schott iz Litije, Ana S c h u 1 z iz Ljubljane (z odliko), Gabriela Šimenc iz Dola, Ana Šuflij iz Loškega potoka, Vera Ve n c a j z iz Krškega (z odliko) in Mar. Windischer iz Ljubljane.
Tristo kresov na čast sv. Cirilu in Metodu v eni župniji. Z visokega Remšnika se poroča, da je tam v remšniški fari gorelo na čast bv. Cirilu in Metodu do 300, reci: tristo kresov malih in velikih. Slava Binom Slave !
Strela je dne 8. t m. ubila 741etnega Fr. Markoviča z Dolge njive pri Veliki loki, ko je zvonil „hudo uro".
Iz Kamnika se nam poroča: C. g. Ant. Zorman, umirovljeni župnik, je tukaj po dolgem bolehanju zadnje dni nevarno oboki; priporoča se toraj vsem prijateljem in znancem v molitev.
Glas izmed občinstva. Poroča se nam: Bil sem na liberalnem protestnem shodu v »Narodnem Domu«, a šel sem s shoda ves razočaran, ker nisem slišal druzega, nego paberke iz »Naroda«. Tudi se čudim, kje so našteli 1400 oseb; gotovo je vsak štel za dva. — Neki veljaven liberalec se je te dai v neki družbi izrazil, da vlada lahko stre vse klerikalce, ako pritisne na svoj aparat; »klerikalna* stranka na Kranjskem živi le od vladne milosti! — Ta je pa res lepa! Ko bi vlaJa mogla, bi itak po-mela iz dež. zbora vsaj polovico naših poslancev. Saj je znano, kako so v mnogih krajih pri zadnjih volitvah postopali z nami. Pač pa ima deželna vlada slovenske liberalca tako pod prstom, da jih polovica gotovo slrči iz dež. zbora brez njene pomoči. Ko bi vlada hotela, ša v Ljubljani slovenskim liberalcem sapo zapre.
Šolska razstava. Na tukajšnji c. k r. umetno-obrtni strokovni šoli bode v nedeljo, dn6 13. in v ponedeljek, dne 14. t. m. šolska razstava risb in praktičnih del učenk na oddelku za umetno vezenje in čipkarstvo. Razstava ima namen, pokazati občinstvu rezultate v risanju, posebno v risanju po naturi. V prvi vrsti pa hoče seznaniti obiskovalce z risbami v javnirisarski šoliza dame ter jim predočiti, kake uspehe se more v tem oddelku doseči s primerno vztrajnostjo, a razmerno malim številom ur (4 ure na teden). Poleg risb bodo razstavljeni tudi razni predmeti praktiškega dela v umetnem vezenju, ki so bili narejeai v posameznih ateljejih.
Slovenska meščanska šola v Ljutomeru. Občni zbor okrajne posojilnice v Ljutomeru je sklenil, da naj se od čistega dobička 1. 1901 v znesku 4699 K. 36 v porabi polovica za pomnoženje rezervnega fonda, polovica pa naloži kot ustanovni fond za slovensko meščansko šolo v Ljutomeru. Izvrstna misel !
V štajerskem dež. zboru je včeraj baron Rokitansky utemeljeval svoj predlog, naj deželni odbor v bodočem zasedanju dež. zboru predloži načrt zakona glede deželne zavarovalnice proti ognju. Predlog se je izročil gospodarskemu odseku.
Gorak vrelec izvira v Pirničah kake četrt ure od Šmarne gore. Toplino ima konstantno 22° C. Pitna voda ni, pač pa se kopljejo in perejo v njej. Kemična preiskava je pokazala, da ima v sebi poleg apna, magnezije, dušične kisline in dušične so-kisline, ki dajeta jako močno reakcijo, prva z difenilaminom, druga z jodcinkovim škrobom.
Ogenj. Danes se nam dodatno poroča o ognju v Predvoru: Včeraj zjutraj ob pol 3. uri je zvon naznanil ogenj. Takoj smo
zvedeli, da gori na Turnu. Goreli so graščinski hlevi, skedenj in kozolci. Pogorelo je skoraj vse do tal; zgorelo je tudi petero goveje živine, en vol in četvero teličkov, ter 40 voz ravnokar spravljene detelje in mrve Govori se, da je zažgala zlobna roka. Gasilno društvo je sicer prišlo gasit, a ni bilo mogoče rešiti gorečih poslopij.
Iz Ptuja se poroča, da se nemški mestni »Miilchenheim« otvori tekom dveh mesecev. Nemci so razvili za obisk te šole veliko agitacijo.
Koroške novloe. Občina D j e k š e je izvolila g. dež. predsednika častnim občanom. — O i 16. do 23 julija se bodo v Celovcu zbrali strelci iz cele dežele h skupnemu Btreljanju. Tudi od zunaj pridejo gostje. Cesar je podaril za dobitke 60 dukatov. — Pri Celovcu je padel na mostu čez Glino z osebnega vlaka državne železnice sprevodnik Jos. Dolenc ter si zdrobil glavo. Izdihnil je na mestu. Ponesrečeni je bil šele 28 let star in oče štirih otrok. — V Celovcu se je obesil 20!etni hlapec Val. Pacher. — Poštno oddajnico se dobili dne 1. t. m. v Škocijanu.
V Preserju je včeraj pogorela neka
hiša.
Novo slovensko gasilno društvo
se je ustanovilo v Š t. Juriju ob ju ž. železnici. V nedeljo bo prvi občni zbor.
Velika nevihta in strela je bila v
Bredo na Sv. Gori nad Zagorjem. Trikrat je treščilo, prvič v Vidergarjevo kočo, ki je pogorela; drugič v oder na zvoniku ter ga razbilo; tretjič je strela udarila na Rovišču, kjer je ubila jednega fanta, ki je vedril pod lipo.
Novo občinsko poslopje bodo sezidali v Ribnici na Pohorju.
Za Italijane iz blažene Italije mora tržaška občina vsako leto plačevati ogromne troške. V sredo zvečer je namreč v tržaškem deželnem zboru poslanec Ravasini naglašal: L 1893 sta avstrijska in italijanska vlada sklenili pogodbo za recipročno brezplačno oskrbovanje bolnikov. Ako n. pr. v naši drŽavi zboli laški državljan, plača naša država vse dotične stroške v bolnišnici. Tržaški deželni odbor sa je že 1. 1899 bavil s tem vprašanjem in prosil vlado, naj prevzame vsaj del stroškov za laške bolnike v Trstu. Občina pa od vlade ni dobila nobenega odgovora in je od 10. oktobra 1899, torej niti v treh letih, izdala za laške državljane 443000 kron Tako se z avstrijskim denarjem podpira laška irre-denta.
Iz Borovnice se nam poroča: V nedeljo 13. t m. po deseti maši ob 7,12. uri se bode na javni dražbi v skladišču na postaji prodal sod vina 902 litra.
Električna železnica Reka-Opatij a je zagotovljena. Stroški se proračuna vaj o na 2,650.000 kron.
Služba jetniškega paznika se odda pri c. kr. kaznilnici v Mariboru. Prosilci morajo svoje lastnoročno pisane prošnje vpo-alati do 2. avgusta t. I. c. kr. ravnateljstvu kaznilnice v Mariboru. Prednost imajo knjigovezi in krojači.
Aretirana v Trsta je bila Jerica Pe-ternel iz Kranjske Gore, ki je iz neke ma-nufakturne trgovine ukradla denarnico z 200 kronami.
Nova stavka v Trstu. Kovači podkvi* stavkajo v Trstu. Stavka 127 delavcev v 33 podjetjih.
Ljubljanske novice.
Abiturijentje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani prirede v soboto dne 12. mal. srpana t. 1. v veliki čitalnični dvorani »Narodnega doma« abiturijentski koncert na korist učiteljskemu konviktu in družbi sv. Cirila in Metoda. Sodeluje slavna godba o. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27, in iz prijaznosti g. Rudolt Vrabl (bariton). Dirigent: gospod profesor Dekleva. Na vsporedu ao pevske točke b spremljevanjem glasbil ter prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom : Sedež od prve do tretje vrste po 4 krone, od četrte do osme vrste po 3 krone, ostali po 2 kroni. Stojišča po 1 krono, dijaške vstopnice po 60 h. Glede na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnice se dobivajo v trafiki gosp. Sešarka, Selenburgove ulice, in na večer koncerta pri blagajni. Besedilo so dobi pri
blagajni za 20 h. — K obilni udeležbi vabijo najuljudneje: abiturijenti obeh c. kr. učiteljišč.
Kriza mad ljubljanskimi trgovinami. Danes dopoludne so prodajali stroje in druge stvari trgovine Fr. Detter. Prodajati je dal gospod Avg. Dreke. V prodajalnioo, v kateri je bila doslej na Starem trgu tvrdka Detter, pride baje konfekcijonar B e r n a -t o v i č.
Domobranci so včeraj šli na strelne vaje proti notranjskim Begunjam. Poskušali bodo nove puške. Na poti je polkovni zdravnik padel s konja in se lahko poškodoval.
Utonil je sinoči ob l/t9. uri uslužbeneo južne železnice v Ljubljani J. Kovač, po domače Krušičev iz Most. Kopal se je na Ko-delijevem in pri tem zginil pod vodo.
Društvena godba priredi jutri 13. t. m., zvečer ob 8. uri koncert v Perlesovi pivovarni v Prešernovih ulicah. Glani in otroci prosti, nečlani plačajo vstopnino 30 h.
Kdo je močnejši ? O tem sta se skušala hišnik Klanšek in natakar Valenti „pri raku". Valenti je Klanška zagnal tako, da si je Klanšek izvil desno nogo.
Prijazna žena Nož v desno ramo zasadila je Ignaciju Storovniku njegova žena.
Umrl je g. J a k o b C i b e r, železniški uslužbenec v pokoju.
Potresno tresenje, a jako oddaljeno, so zabeležili včeraj ob 1. uri 48 min. popoldne občutnejši aparati v tukajšnji potresni opazovalnici.
Pogumen baron. Codellijeva hišina Terezija Woranski je včeraj zašla pri Co-dellijevem v vodo. Skoro bi sa bila utopila. Baron Codelli je to opazil in oblečen je Bko-čil za hišino v vodo ter jo rešil iz smrtne nevarnosti.
ltaznc stvari.
— Najnovejše od raznih strani.
Nov izbruh na Martiniquu. Iz Fort de France javljajo: Minulo noč okolu polnoči se je pojavil nov izbruh, ki je pro-vzročil mej prebivalstvom veliko vznemirjenje. Povzročena škoda še ni znana. Brzojavna zveza je pretrgana. — Luka Mayer, znani burski voditelj, je predvčeranjim odpotoval na Angleško. — Odvetnik D u-mont zopet prijet. Včeraj so proti kavciji izpustili iz zapora rc.3i Ilumbertove afere prijetega Dumonta, a ga takoj zopet prijeli radi uradne zlorabe. — Velik po-žar je v Bologni uničil neko specerijsko trgovino. Eksplodiraj sta dva soda z bencinom. Ranjenih je 41 oseb, mej temi mnogo ognjegascev. — U p o r v j e č i. Pri S /. Jožefu-Missouri so prodrli zid jetniki ondotne ječe z dinamitom in skušali pobegniti. Zasačili so jih čuvaji ter na begu šest ubili. — Položaj belgijske kraljice Ilenri-e t e je brezupen. Muči jo vodenica. — Žalna božja služba za saškega kralja v Rimu. V sikstinski kapeli je včeraj kardinal Agliardi v prisotnosti sv. očeta opravil zadušno sv. mašo za kralja Alberta. — Nov zdravilni vrelec, 35° U toplote, je jel izvirati vsled zadnjega potresa v Sjlunu. — Kolodvor v ognju. V Bernu je pogorel del kolodvora. — Strug ar Ilanslian, ki za stavo 10.000 kron, katere dobil od »New Yorker Iieralda«, potuje peš okolu sveta in vozi v ročnem vozičku seboj ženo in otroka, je včeraj prišel na cilj svojega potovanja v Meid-ling pri Dunaju. Strugar Ilanslian je bil pred meseci tudi v Ljubljani. Potoval je 2 leti.
—	Brzojavni promet v Trans-v a a 1 je zopet popolnoma prost. — Odlična poroka, h Petcograda se poroča, da se poroka velike kneginje Hjlene z grškim princem Nikolajem vrši 28 avgusta v Amsterdamu. — Potres v Solunu: Od velikega potresnega sunka v Solunu v nedeljo je bilo še 30 potresnih sunkov. Prebivalstvo prenočuje na prostem. Vsi uradi in trgovine so zaprte. — Odločen nastop Poljakov. Mnogo poljskih aristokratskih rodbin, ki prezimujejo navadno v Berolinu je sklenilo, odslej ogibati se Berolina in tudi nič več zahajati k dvornim prireditvam. — Strašna toča je bila na raznih krajih na Španskem. Toča je padla meter visoko. — Nova vojaška šola se ustanovi v Amstottenu.— Stavka razkladalcov tovorov je vCi-kagi — Albanski pretendent Juan Aladro Kostrioto bode v kratkem potoval po Balkanu in prišel tudi na Srbsko.
—	Schonererjeva hčerka je ušla z nekim poljskim častnikom, ker je oče ni pustil poročiti se s Poljakom. — Ruski car je pričel Btudirati socialno vprašanje ter je naročil pri neki knjigotržnici v Lipskem socialne knjige.
Električna razsvetljava na železnicah. V Nemčiji imajo že dolgo vpeljano električno razsvetljavo, in sicer so jo uvedli sprva za poskušnjo pri brzovlakih Be-rolin Oderberg Dunaj. Razsvetljavo preskrb-ljujejo akumulatorji, ki morajo dajati svetlobo za 250 ur. Ker so se dosedanje po-ekušnje pri omenjenih vlakih izvrstno obnesle, odredila jo vlada, da se preskrbijo z električno razsvetljavo tudi oni vlaki, katere je dala delati v Kisslu. Omenimo naj še,
da je pri železnici v Švici električna luč ie nekaj let v rabi.
Posurovela mladež. V nekem dunajskem okraju sta dva ljudsko-šolska učenca v družbi nekega Soli odraslega fantalina na opuščenem pokopališču mej bogokktnimi pogovori izruvala več železnih križev in jih prodala neki židovski starinarci. Prijeli bo storilca in ju izročili šolskemu oblaetvu, ki ju pa ne more eksemplarično kaznovati:
Tramvaj z bufetom. V Čikagu so iznajdljivi Amerikanci prišli na novo idejo. Začeli bo vpeljavati pri pouličnih železnicah tudi bufet. Za sedaj še seveda samo za po-skušnjo! Ako se to dobro obnese, bodo morda vpeljali tudi še n. pr. kako brivnico. Da, Amerikanci znajo varčevati s časom.
To5a ustavila vlak. Pred nekaj dnevi se je vlak, ki vozi iz Kurske v fcSebastopol, sredi pota ustavil. Proga je bila namreč obdana z debelo ledeno odejo, ki je nastala vsled ravnokar padle goste in debele toče. Vlak je mogel šele tedaj nadaljevati svojo
fiot, ko so hitro poklicani delavci odstranili edeno odejo. Vsi s severa prihajajoči vlaki so imeli 20 ur zamude!
Skupaj sta se obesila. Iz Patersona se poroča: N. J. Juraj Križan in njegova žena sta Bi pomagala eden drugemu do smrti na vrvi. Bila sta jako ubožna, nista znala angleščine, in prepričana, da za nju ni več prostora na svetu, sta se obesila eden drugega pod Btreho svoje hiše na debelem tramu. Cez ta tram sta vrgla vrv in na vsak konec vrvi sta napravila vozel visoko v zraku. Pod vozla Bta porinila kovčeg. Stoječ na kovčgu, zavežeta si roke skupaj z robcem, mehko dovolj, da sta si še mogla zaviti vo-zol okrog vratu. Vozel sta dobro pritrdila eden drugemu, potem sta bacnila kovčeg na stran in obvisela z obrazi obrnjenimi skupaj.
Štrajk izdelovalcev smodk imeli so v Clevelandu v Ameriki, btrajk je sedaj končan. Vse delavnice, izvzemši jedne, so ugodile zahtevam svojih delavcev.
Nov način lepotičenja. V Ameriki, v deželi iznajdeb, so se začeli na povsem nov način lepotičiti; geslo tega lepotičenja je — miruj. Lepotiči se na ta način: Vleže se na zemljo, z obrazom proti nebu. Vse napete mišice vratu, rok, nog, sploh celega telesa se morajo umiriti; tako, da klijent niti ne sme čutiti, ako mu kdo vzdigne glavo. Imeti mera čut, kakor da bi ne imel glave, in glava mora sloneti popolnoma v roki dotičnega. Isto se mora čutiti tudi pri reki ali nogi. Ako človek pride po dolgotrajnem mirovanju do te virtuoznosti, potem postane — lep! Seveda je vse to smeri-k a n s k o.
Carjev obisk v Parizu z vsemi ve iikimi prireditvami, ki jih je vprizorila tedanja francoska vlada za vlade predsednika Faure, se vidi v tukajšnji mejnarodni panorami še do 15. julija. Kdor ni videl krasot pariškega mesta, se mu nudi sedaj ugodna prilika. Z imenovanim dnem se pri-čno tudi za obiskovalbe te panorame dva mesečne počitnice.
Društva.
(S a v i n s k a posojilnica v Žalcu) je razposlala svoj računski sklep za 1. 1901. Promet je znesel 1,169.686 K, članov je bilo 1033, hranilnih vlog je bilo vplačanih 299.873, posojil izplačanih 104520. Letni čisti dobiček je znesel 7175 kron 46 vin., ki se v smislu sklepa občnega zbora porabi, in sicer za nagrade 900, za dobrodelne namene 2675 kron 46 vin., 3600 kron pa se izroči za rezervni zaklad. Ves rezervni zaklad znaša 81.985 kron 44 vin.
Staremtrgu pri Ložu 20 K, si. odbor kmet. hranilnice in posojilnice v Staremtrgu 20 K, slav. odbor kmet. društva v Staremtrgu 10 K, župni urad Srednja vas v Bohinju 52 K.
V imenu pogorelcav se izreka tem potom vsem p. n. darovalcem prisrčni: Bog povrni!
Župni urad Dobrepolje, dne 4. julija 1902.
Andrej Ramoveš.
Telefonska In brzojavna poročila.
Žužemberk, 11. julija. Zbrana duhovščina žužeraberške dekanije najodločneje protestira proti Hribarjevi izjavi ter odobrava odločni nastop katol.-narodnih poslancev.
Dekan M. Tavčar.
Inomost, 11. julija. Italijanski kralj je danes popoldne z dvornim vlakom dospel v Inomost. Ustavil se je le za nekaj minut.
London, 11. julija. Na Filipinih divja strašna kolera. Več tisoč oseb je že žrtev te bolezni.
Pariz, 11. julija. Policija je dobila doslej nič manj, kakor 900 ovadb o bivališču rodbine Humbert. Občinstvo sodi, da je oblastvom znano bivališče Humbert, a da je ne primejo vsled bojazni pred škandali.
Pariz, 11. jul. Uprava Tien-Tsina preide v kratkem v kitajske roke. 0 tem je prejel francoski zunanji minister posebno obvestilo.
Melilla, 11. jul. Minulo noč je bil na marokanskem obrežju precej občuten potres.
Umrli ao:
9. julija. Franja Erjavec, delavčeva hči, 1 leto, Turjaški trg 2. Črevesni katar.
10 julija. Marija Korenčan, dninaiica, 43 let. Sodnijske ulice - pri zgradbi nove hiše — padla in se ubila.
V h o 1 u i S n i c i:
7. julija Marija Golobič, posestnikova žena, 31 let Tubercul pulm.
8 julija. Jakob Klemene, hlapec, 42 let, Lympha denitis tuber. Tubercul. pulm — Makso pl. Premerstein, c. kr umir. ravnate j sodn. pom uradov, 80 let, Lithiasis Cyslisis et Pyelitis Marasmus.
V hiralnici:
8 julija Josip Jelen, krošnjar, 64 let, Dementia paralitica
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Za Dijaški dom v Celju. G. dr. Karol Ludvik Huth v Ljubljani 4 K.
Bog plačaj!
Za pogore1ce v Z d en s k i vasi so dalje darovali: G. dr. Silvin Ilrašovec, sodni pristav v Mariboru, 10 K; g. Ignacij Kutnar, župnik na Bučki, s svojimi župljani, 16 K; župni urad v Žireh 36 K, si. ured-ništo ^Slovenca" V. zbirka 32 K 50 v, župni urad akocijan na Dolenjskem 8 K, župni urad Kovor 11 K, župni urad Gojzd pri Kamniku 10 K, mestni župni urad Trnovski v Ljubljani 28 K, župni urad Homec 25 K, župnija Št. Lsmbert 20 K, župni urad Peče 5 K, si. uredništvo „Slovenca" VI. zbirka 40 K, izvanredna zbirka delavnih udov Vin-cencijeve družbe frančiškanske konference v Ljubljani 48 K, p. n. neimenovani v Ljubljani 60 K, župni urad v Javorjih nad Skofjo Loko 25 K, župni urad otara Loka 22 K, župni urad Gora Sodražica 6 K, g. Andrej &aman, župnik v Šmarjeti, 25 K ; župni urad Šent-Ruprt 22 K, g. Lud. SchilTrer, župnik v Žalini s svojimi župljani, 42 K ; mestna župnija sv. Jakoba v Ljubljani in trije p. n. duhovniki sv Jakoba 90 K, g. Ivan Brinšek zavoj obleke, gosp. Franc Cirar, tovarnar v Domžalah, mnogo slamnikov; župljani v
Kako je n prebavanjem? To je izmed prvih vpraSanj zdravnikovih do bolnika. Dandanes vedo zdravi in bolni, da je pogoj zdravju redno prebavanje. Zlasti važno je to za one, ki se pripravljajo na zdravljenje v kakih toplicah. V ta namen zdravniki zlasti nriporočajo ,.N a t a 1 i j e v r e 1 e c" iz Francovih varov, ci vsled lithiona, katerega v sebi ima, in vsled ogelne kisline posebno pomaga pri protinu, revmatizmu in ;>ri boleznih na ledvicah in mehurju. ,,Natalije vrelec" je toraj prava zdravilna pijača, ki je priporočati zlasti enim, ki bolehajo na prebavaDju želodca
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
1	Cu op»- r-iS	Utanj« btro- aotra » 5IB.	mtura PO	V»C»T!	Hfll!1	■IS,-i*'
10	9. zveč.	727-6"	21-8	sr. jzah.	nevihta	281
11	7. zjutr. 2. popol.	725-4 7314	186 14-5	brezvetr. moč. jvzh.	oblač. sk. oblač.	
Srednja včerajšnja temperatura 211°, normale: 19-6°. Danes dopoldne nevihta ob viharnem sev. zah vetru.
Dunajska borza
dnž 11. julija.
gkupni državni dolg v notah.....101-70
Skupni državni dolg ▼ srebru.....10165
Avstrijska zlata renta 4£......121 25
Avstrijska kronska renta .....S9-76
Ogerska zlata renta 4%.......121-45
Ogerska kronska renta 4%......97-90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1698'—
Kreditne delnice, 160 gld..............676 75
London vista......................239 97l/j
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-221/,
20 mark............23-46
20 frankov (napoleondor)......l9-08
Italijanski bankovci. . . •.....9410
a kr. cekini...........1124
Zahvala.
822 1-1
Za mnoge dokaze sočutja med dolgo in težko boleznijo, za prijetna tolažila ob smrti, za častno spremstvo k zadnjemu počitku blagega in nepozabljivega mi očeta, za darovane lepe vence izrekam v svojem in drugih sorodnikov imenu najtoplejšo zahvalo.
I Zlasti še mi veli srce, da se javno zahvalim žč. ss usmiljenkam za ljubeznjivo in požrtvovalno ljubezen, s katero so med boleznijo stregle mojemu očetu
V Ljubljani, dn6 11. julija 1902.
Janez Kovač.
Tnnlinn Južn« železnice postaja Pollčane 1 UpiltC	(Poltschach). 411 12-10
Krasno poletno bivališCe.
' Preizkušeno zdravilišče za boleeni v želodcu, na jetr h in ledvicah, ni «• z0Per sladkorno bolezen, žolčne \ at na kamene, kalAre v goltancu in na Uiuuuu. krh|ju prospekte pojjija vodstvo.
Rogatec
VABILO.
izvanrednemu
^^ občnemu zboru
Slov. del. stavb, društ. v Ljubljani
ki se bode vršil
dne 25. t. m. ol) pol 8. url zvečer v dvorani KATOLIŠKEGA DOMA.
VSPORED:
Sprememba pravil.
823 1-1
ODBOR.
Na prodaj
je pod ugodnimi pogoji v dobrnskih toplicah pri Celju
lična, enonadsiropna
liišst
z 11 sobami za stanovanje, ki so skoro vse opremljene z notranjo opravo Hiša ima dve kuhinji in še posebej kuhinjo za perilo ; je prav primerna za letovišče, pa tudi za stalno prebivanje.
Naslov lastnika se zve pri upravništvu „Slovenca".	820 (6-t)
(819 2-2)
V pojasnilo.
Da preprečim neresnično govorjenje, izjavljam. da moj večletni lončarski pomočnik Ivan Vizjak ni prostovoljno stopil iz dela, ampak da sem ga jaz odslovil.
Avgust Drelse,
tovarna za peči in drugo loačarsko blago
v Ljubljani.
Ferdinand Stuflesser,
podobar in izdelova-telj oltarjev,
St.Ulrioh-Grdden Tirolsko,
odlikovan s papeževim častnim križcem za zasluge pa tudi na razstavah v Rimu in Parizu, priporoča
kipe v vsaki velikosti, al-tarje, podobe za križev pot,
itd., vse iz lesa. Ilustrovan katalog zastonj!
G.Ferdinand Stuflesser je za tukajšnjo župno cerkev napravil dva nova altarja. Cena je za to hvalevredno delo primeroma nizka. Delo priporoča mojstra. KnezoSkof. župni urad Sv. Jurij nad Taborom, duč 19. aprila 1901.
Fr. ZdolSek, župnik.
Izdelal Je tudi krlževa pota za Jeruzalem, Betlehem, Št. Pavel, Halberg, Vojnlk Itd.
Testor ego infraseriptus. Eccles ae S. Joachimi de urbe Rector, altare et Beatae Mariae virginis simulaerum, quae pro hac eadem ecclesia dominus Ferdinandu« Stuflesser de S. Ulrich - Gruden, Tyrol, ligno insculpsit, communi spectantium judicio maxime probata, auetoris in arte saera excellentiam prae se feire, eumque ego libeutissime oninibus commendo. Datum Romae, 1 Martii 1901. 810 3—1	Aloysiu8 Pallolla, eccl. R.
V najem se da
prodajalnica
v Ljubljani na Poljanski cesti štev. 26. Več se izve pri Mar. Štele ravnotam. 793 3-3
FrancovB i.
Natalija vrelec.
Offljenčevo-kltll Ltthion-vroleo učinkuje v vseh slučajih urino-kisle diateze, pri pomanjkljivem izločevanju urina iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnlci. revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so gn porabljale z izbornim vspehom. PospeSuje odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mir.eralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrbnlitvn Nata IJe-vreloa, Franoove kopeli.	753 10-4
Emajlna glasura, ^T^llSi
mete, kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje,les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne Skoklje, kojim d A porcelanu slično prevlako. V Skatljicah po */, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBESL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 12—2
[tava hiša
v Medvodah it. 17, tik ceste, z jednim nadstropjem,. Šestimi sobami _in dvojno kle jo in zraven 800 □" vrta Je na prodaj. Pripravna je za gostilno ali prodajalno, ker je v obližji dveh tovarn Več povč lastnik
Janez Uršič
813 (3—2) v Stranjah št. 10, pošta Kamnik.
r
t
Dr Demeter Bleiweis -Trsteniški
na Resljevi cesti št. 7
odpotuje in ne ordinira od 13. do
vštetega 20. t. m.	824 (1-1)
1

Štev. 138. Pr.
Razpis $!azbe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je stalno popolniti službo
magistratnega pisarniškega praktikanta
z letnim adjutom 960 Kron.	v
Od prosilcev za to službo se splošno zahteva avstrijsko državljanstvo, neomadeže-vano dosedanje življenje, telesno in duševno zdravje starost najmanj 18 in ne več ko AH I«t nnnnlnn 7nanie slovenščine in nemščine v besedi in pismu.
40 let' posebej so pa za Štev te službe merodajne določbe § 12. službene pragmatike za uslužbence mestne občine ljubljanske, ki se glasi: Za namestitev v pisarniški službi se od prosilca Seva da je z dobrim vspehom dovršil nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak dr^ žaTOd iste vrste, in pa, da si je splošno usposobljenost za ta poklic zadobil z večletno prakso vkaki državni, deželni, občinski ali kaki zasebm pomožni pisarni, in da
86 ° P^d^fse^^pSclflTslNzkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali r>a z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste.
P Prosilcem je njih pravilno opremljene prošnje vlagati pri predsedstvu mestnega
magistrata najpozneje do 15• julija 1902.
Pomanjkljive ali zakasnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Mestni magistrat ljubljanski,	8 2
dnd 3. julija 1902.	___