95. številka. Ljubljana, v četrtek 26. aprila. XVI. leto, 1883.
I
Izhaja vaak dan sveder, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 <'M.,^jw jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poBiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kohnana hifii „ Gledališka stolba". U pravni Btvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Bela Ljubljana svojemu narodu povrnena.
Pod tem ms:»lovom prinesel je „Pokrok" z dne 24. t. m. naslednji članek:
„Pri trušu in vsestranskej napetosti, katero je v Cislitvaniji prouzročila čolaka novela, stopila je v ozadje prememba v mestu Ljubljani, ki zaslužuje našo oceno.
Skozi desetletje delovali so neprijatelji brat Bkega naroda slovenskega z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, da bi v deželah slovenskih utrdili svoje gospodstvo za vselej, narod slovenski pa ukle nili in podjarmili sebi Da službo. In delo, započeto za absolutne vlade, posrečilo se jim je izvrstno tudi za dobe ustavne. Kakor so se za Auerspergov, Herbstov in Stremaverov snovale nemške šole po občinah slovenskih, tako je tudi v ustavnej dobi nemščina neomejeno vladala v uradih; a sistemi liberalni so to trpeli, da, ustavoverno stranko celo dejanski in izdatno podpirali, da bi vsaj v občinskih zastopih in v deželnem zboru prišla na površje. In prijatelji prave in neponarejene svobode gledali so žalostni, kako je ustavoverna stranka z nedovoljenimi praktikami, s posilnim tlačenjrm in preziranjem zakonov potisnila Slovence iz mestnega zbora v Ljubljani, kako je z nečuvenim terorizmom in surovim rušenjem zakonov iztrgala jim iz rok trg. zbornico, in kako je tudi v deželni zbor z glasovitimi svojimi praktikami pripravila si večino in potem deželni odbor in deželni šolski svet dobila v svojo moč. Kar je trdnih in močnih trdnjav v Kranjskej, kjer je Nemcev jako skromno Število, služile so ustavovernej stranki, da je širila iz njih svoje gospodstvo, svojo moč, da je pridobivala tal, nabirala pristašev in s Bvojimi demoralizujočimi načeli gladila pot germanizaciji. V nas, v Českej imamo izkušnjo, s kakimi gmotnimi in nravnimi sredstvi bo vladali ustavoverci v Českej,  dokler so  imeli  v  svojih rokah upravo
LISTEK.
Stotnikova h6i.
(Roman A. S. PuSkina, poslovenil —r.) (Dalje.) VIII. Poglavje. Nepovabljeni gost.
Trg se je spraznil. Jaz sem še vedno stal na jednem mestu in nesem mogel spraviti misli v red, ki so jih zmešali tako strašni utisi.
Najbolj me je mučilo, da nesem ničesar vedel o Mariji. Kje je ona? Kaj se je zgodilo ž njo, ali se je mogla skriti V ali je varno njeno skrivališče? . . , Poln nemirnih mislij šel sem v poveljnikovo hišo. . . . Vse bilo je prazno; stoli, mize, zaboji polomljeni, posode razbite, vse razmetano. Šel sem gori po stopnicah, ki so peljale v Marijno sobo; prvikrat v življenji stopil sem v to sobo. Videl sem posteljo, razrito od razbojnikov; skrinja bila je polomljena in oropana; svetilnica je Se gorela pred prazno omarico svete podobe. Tudi majhno zrcalo je bi'o celo. . . . . Srce moje je trepetalo ....   Bridko sem
mesta Prage, deželni zbor, deželni odbor, deželni šolski svet in vse zavode, ki so zavisni od teh zastopniških zborov. Narod slovenski ni nikakor gmotno bogfatejši, niti kulturno napredneji, tudi ne številno silnejši, da bi vso to ustavoverno nadvlado čilo in z manjšim trpljenjem prenašal, nego li narod češki. Ako je moral naš narod pod gospodstvom ustavo-vercev vzdihovati in trpeti, kako so morali še le propadati naši bratje slovenski, ker so tam ustavo-verci bili proti njim brezobzirni, ker proti njim neso imeli in uvažali nobenega ozira!
A kljubu vsem tem udarcem in porazom vidimo, kako se pogumni narod slovenski leto za letom krepča ter ustavovernega objetja osvoboja. Občina za občino pristopa k praporu narodnemu; pri volitvah za državni zbor v mestih iti kmetskih občinah prodrli so vseskozi narodni kandidatje in bela Ljubljana je prvikrat z volUvijo česti tega viteza Schneida vrgla raz sebe ustavoverno igo. Trgovinska zbornica je hrabro zopet povrnena narodu slovenskemu, in s trikratnim napadom pridobljen je tudi mestni zbor.
Bil je boj ljut in nejednak. Na strani sloven-skej bojevala je jedino zavednost, navdušenost in poštenost meščanska, nasprotna stranka pa je de-delovala z vsem svojim birokratičnim aparatom, z vsemi gmotnimi sredstvi, osobito pa s sestavo volilnih listin, katere je imela v roki. A navzlic temu, korak za korakom odvzemale so se tla ustavover-cem, zbor za zborom podal se je, volilec za volilcem oglašal se je pod narodno zastavo in lansko leto že bila je pridobljena večina dveh glasov. S tem bil je zlomljen terorizem strauke dotlej vladajoče, a neblagega njenega delovanja ni bilo še konec. Znamo, da je ustavoverna stranka, kadar je hotela, zbor storila nesklepčen, da je svoje Število uživala do konca, tako, da je bila narodna stranka v svojem koristnem in plodnem delovanji  neprestano zadrže-
se zajokal in glasno sem klical ime svoje ljubice. ... Ta trenutek zaslišil sem lahek šum, iz-za skrinje prikazala se je Palaška, bleda in trepetajoča.
— Oh, Peter Audiejič! zaklicala je in piosk-nila z rokama. Kaki dan, kako strašne reči se gode! ....
— Kje je Marija Ivanova? vprašal sem nestrpljivo. Kaj je ž njo?
— Gospodičina je živa, ogovorila je Palaška: skrila se je pri Akulini Pamfilovui.
— Pri popinji! zavpil sem prestrašen. Ob, moj Bog! tam je Pugačev.
Hitel sem iz sobe, kakor bi mignil bil sem na ulicah, in hitel sem k popovej hiši, ničesar nesem videl in ničesar nesem slišal. Tam se je razlegalo kričanje, hohotanje, petje. . . . Pugačev popival je s svojimi tovariši. Palaška pritekla je tja za menoj. Poslal sem jo skrivaj poklicat Akulino Pamfilovuo. Hitro je pritekla popinja k meni v vežo s prazno steklenico v roci.
— Radi Boga povejte mi, kje je Marija Ivanovim? vprašal sem jo jako razburjen.
— Moja golobičica leži v mojej postelji, tam za zagriujalom.   No, Peter Andrejič, kmalu bi se
vana in preprečena. Velikih in važnih stvarij, da se zvrši prememba, pa izvesti ni mogla, ker ni imela dveh tretjin glasov.
Letos je, hvala Bogu, boj častno in zasluženo, ako Bog da, za vselej dobojevan. Narodna stranka pregledala je pred vsem u ^ike volilcev in tu se je v nečast ustavovercev pokazalo, da so imeli in izvrševali volilno pravico ljudje, katerim pod nobenim pogojem ni prstajala, kateri ko pa vsi ustava-kom bili na službo, kakor glasovalna legija. Jedva so bilo volilne liste gotove na zdravej, naravnej in zakonitoj podlagi, vrgli so ustavoverci orožje od sebe i u videč, da bodeta pravica in pravo slavile slavno zmago, neso niti kandidatov postavili za volitve, niti se volitve udeležili. Nekateri ustavoverni člani mestnega zbora, videč, da je konec njihovemu gospodarstvu, odložili so mandate. Nasproti pa je narodna stranka volila složno, jednomiselno in navdušeno, ter v zbor izvolila vseskozi može gotove, izkušene, praktične in za narodno čast navdušene. Samo dva ustavaka ostnla sta še v zastopu, a tadva, ako tudi ostaneta, gotovo ne bodetu motila naravnega razvoja mesta, ko bi k temu imela tudi dovolj zle volje.
Ljubljana povrnena je narodu svojemu in Ljubljana je narodu slovenskemu to, kar zlata Praga narodu češkemu. To navedeno že zadostuje, da naše občinstvo razume pomen in obsežek letošnjih volitev v zastop ljubljanski. Neprijatelji so premagani, polagajo orožje, razkropi j ajo se na vse strani ter v svojej oslabelosti morajo gledati, kako jih obtaka reka narodnega duha in probujenja. &e nekaj malega in znpočeto delo bode se dovršilo na vseh straneh. Že letos doteče doba deželnemu zboru ljubljanskemu. Po vzgledu stolice Ljubliane pošljejo tudi vsa ostala mesta in okraji, kakor tudi trgovinska zbornica vanj Bvoje verne sine Deželni odbor, deželni šolski svet in drugi važni zavodi bodo povr-neni svojemu narodu.
-——■—;—:-:-*
bila prigodila nesreča; a slava Bogu, vso je dobro izšlo : zlodeji so se komaj useli k kosilu, ko je moja revica zastokala ! . . . . Meno je kar stresel mraz. On jo je zaslišal. Kdo zdihuje pri tebi starka? Priklonila sem se globoko roparju : moja sestrična, car, zbolela je in leži že štirnajst dnij, lejte že štirinajst dnij. Ali je mlada tvoja sestrična ? — Mlada, car ! — Pokaži mi jo, starka! Srce mi je zatrepetalo, ali kaj sem hotela ? Prav rada, car, ali deklica ne more ustati in priti k vnšej milosti. — Nič ne de, starka, jaz jo sam pojdem pogledat. In šel je ta prekleti zlodej za zagrinjalo, pogledal jo s svojimi jastrebovimi očmi — in dobro je bilo .... Bog je odvrnil nesrečo. Povem ti, da jaz in moj mož sva že bila pripravljena k mučeniškej smrti. K sreči ga moja golobica ni spoznala. Gospod Bog, kako Btrašen dan smo doživeli! A nič se ne da storiti! 1 bogi Ivan Kuzmič! kdo bi bil mislil! .... In Vasiljisa Jegorovua ? Pa Ivan Ignatjevifi? Kaj je neki on naredil? .... Kako, da so vam prizauesli? Kaj pa Svabrin, Aleksej Ivanič? Dal se je po kozaški ostrici in je zdaj tu na kosilu ! Zvit je, to se mora reči! Ko sem jaz govorila o bolnej sestiičini, povem vam, pogledal me je, kakor bi me hotel pro-
v katerej nastopi kot tožnik župnik H urban, kateri je 1. 1048. organizovtfl slovaški ustanek proti Madjarom. Zatoženec je szotinški posestnik Z m r tič, kateri je bil Hurbana obdolžil, da je bil I. 1848. s svojimi ljudmi napadel grad Budatin grofa Szakvja v Trenčinskem komitatu, ter da je iz njega odpeljal konje in vzel dragocena oblačila. Zmrtić je bil 1 1848. nadsodnik v okraji Skalie. V pravdi se bode tudi prcčitalo pismo Hurbanovo do dr. Riegcrja na Dunaj, katero je prišlo Zmrtiiiu v roke. To pismo ima v sebi poročilo o delovanji ustanka, o napredovanji njega organizacije ter se prosi v njem denarja, orožja in ljudij z Dunaja. D*lje se je Rbgerju z njim priobčilo, da organizacija napreduje in da bodo mogle, ako ne izostane pomoč in podpora z Dunaja, ustaške črto kmalu posesti vso gornjo dežel do Požuna.
Viutitfe države.
Dosedanji   arhsltl zastopnik na dunajskem dvoru, dr. Filip  Kri s tič,  dobil  jo od Nj. Veličanstva našega, cesarja   povodom  njegovega odhoda z Dunaja red  železne  krone  I  vrste;  ob jednem izrazil je cesar v avdijenci svoje veselje nad dobrimi oduošaji obeh dežel. Novoimenovani poslanik, B o g i - j čević,  prišel bode na svoje  mesto tekom prihod-njega tedna. — Napadovalka lika Marković ob-j sodila se je na smrt Mej obravnavanjem, ki je trajalo tri ure, obnašala se je popolnem  apatično ter dejala baje, ko je zaslišala razsodbo: „Pričakujem' izvršitve razsodbe."
Iz IN'*!-«*« r.id.i dohaja vest, ki z vso odlo- } čuostjo trdi, da bode car pomilostil vseh šest na smrt obsojenih ni hi listov, dusi je začetkom na-maraval pri Bogdanoviču, Gračevskem in Bugoviču potrditi razsodbo sodišča. Santtor Kovalesk y pravijo da mu je to nasvetoval z ozirom na predstoječe kronanje. Bolj ko se bliža kronanje, bolj se množe vesti o gibanji nihiiistov. posebno na Angleškem. Govori se celo, da je ruska vlada prosila ang'eško, da naj bi slednja poslala svoje detektive k kronanju v Moskvo, kar da je že obljubila. Tudi se trdi, da se je ruskim tajnim policistom posrečilo mnogo revolucijonarcev izvabiti na ruska t!a ter jih ondu zaseči; mej drugim baje tudi Vjero Zasulie; a vse te vesti treba oprezno jemati.
Državni zbor ncmštil vzprejel je v predzad njej seji v tretjem čitanji trgovinsko pogodbo mej Nemčijo in Srbijo ter je nadaljeval drugo obiavnavanje postav« o zavr. rovanji delavcev za slučaj bolezni. Določbe o občinskih bolniških zakladah so se dognale in vzprejele, ne da bi se mnogo debatovalo, po ukrep b dotičnoga komisijona, ter se odbili vsi spreminjajoči jih nasveti.
Dopisi.
Iz Celju 24. aprila [Izv. dop.] Skupina kmetskih občin volila je svojih deset odbornikov dne 16. t. m. v okrajni zastop. Po imeniku je 49 volilnih mož. Na dan volitve zbrali so se narodni vo-lilci ob 9. uri zjutraj v gostilni „pri Stravsu", da so se o k and d tt tih dogovorili. Zbralo se jih je okolu 40 volilcev, mej njimi volilni mož za Frankolovo, gospod Mihael Vošnjnk, ki je navzočnim o stanji naših okrajnih zastopov govoril in omenil, da imajo le nekatere dežele take zavode, kajti zelo potrebni ueso, in prihranilo bi se glede administracije nekaterih goldinarjev odstotkov, ako bi se namesto
teh zavodov postavno osnovali „cestni odbori" (kakor na Kranjskem), šolske zadeve bi pa prevzele občine same, druga posla pa zopet deželni odbor.
Zdajšnjo postavo o okrajnih zastopih napravili so si takozvani liberalci po svojem okusu tako, da ostanejo kmetske občine zmiraj v manjšini, ker skupina velikega posestva in skupina obrtnikov, potem jedno ali drugo mestice ali kak nemčurski trg v okraji, zmirom nadvlada kmetske občine in narodne okraje.
Ako se ne bi dali odpraviti okrajni zastopi, moramo z vso silo zahtevati, da se zdanja postava spremeni in naloga naših poslancev bode, dobiti nam pravično postavo, po kateri se mora v prvi vrsti jemati ozir na velikost davka. Po zdanjem volilnem redu voli skupina velikega posestva, skupina mest in trgov in skupina obrtnikov vsaka 10 članov, ravno tobko, kakor skupina kmetskih občin, ki sama skoraj polovico davka celega okraja plačuje. Novi volilni red mora torej razdeliti zastopnike v okrajni zastop po davku, io če že ostanejo skupine, naj volijo toliko zastopnikov, kolikor jih po davku njim pristoji, ne pa, kakor zdaj, da voli vsaka skupina jednako 10 članov, ne oziraje se na visokost davka. Kaka krivica se nam po tem volilnem redu godi, omeni dalje gosp. Mih. Vošnjak, kažejo dosti sledeče številke:
V celjskem okraji plačuje skupina velikega posestva davka z dokladami vred okolu 60.000 gld., skupina mest io trgov okolu 30.000 gld., skupina obitnikov samo 13.000 gld., kmetskih občin skupina pa okolu 80.000 gld., in vender nemajo kmetske občine več zastopnikov ko 10, ravno toliko, kakor obrtniki, ki plačujejo komaj šesti del. Ako bi se vršile volitve v celjskem okraji po davku kakor na Češkem, bi imeli veliki posestniki 12, mesta in trgi 7, obrtniki 3, kmetske občine pa 18 zastopnikov v okrajnem zastopu. Večina okrajnega zastopa celjskega bila bi torej narodna, ker voli Ža-v« c jednega, Šentjur pa pet narodnih zastopnikov. Po tem pojasnilu g. M. Vošnjaka postavili so Be kandidatje, ki 80 se potem pri volitvi od narodne stranke jednoglasno volili.
K volitvi jrišlo je vseh 49 volilcev. Prej ko se je pa volitev začela, sta jo pobrisala dva volilca celjske okolice in sicer župan Male Tone in Jože Levičnik, ker Bta uvidela, da neso ugodna tla za nemčurje.
Narodni kaudidatje so dobili 40 glasov, š ti i j e listki, ki so bili tiskani, so se oddali za nemčurje, trije listki so imeli mešana imena. Zmaga narodne stranke je bila torej sijajna, in vsa Čast gre našim kmetom, ki so se vilic mnogega posla doma udeležili polnoštevilno volitve.
Nemčurji so bili po izidu volitve čisto potrti, mnogo tiBkanih listkov so razdali, pa le 4 so prišli v šarico. Nekateri gospodje podpiratelji »Celjskega lisjaka-Prijatelja" vidijo že nepotrebnost tega lističa in mislijo svojo podporo ustaviti,  ker nema
Ni dvojbe več, da narod slovenski letošnje leto zapiše z zlatimi črkami v svojo zgodovinsko knjigo. Mi pa, ki imamo posebno radost nad vsakim korakom, nad vsakim osvobojenjem duha iz tesnih spon, radujemo se tem bolj, ker moremo zabeležiti tak korak vernih naUh zaveznikov, naših bližnjih sokrv-nikov, bratov Slovencev.
Živio nov zastop ljubljanski, živeli naši mili dragi pobratimi slovenski!"
Politični razgled,
ATotraiiJc dežele.
V Ljubljani 26 aprila.
Debata šolske postave v «1rž»vnc»J zbornici, obravnavajo §. §. 23—48, ki imajo v sebi določila o učiteljskih izobraževališčih, je bila nekoliko manj burna ko doslej, ker ta določila nemajo ravno bistvene važnosti na sebi. Lejedenkrat 3e je kalil dostojni mir v teku debate, takrat pa pač na nečuven način, ko je namreč poslanec dr. Exner kmetsko prebivalstvo primerjal z nedoraslimi šolskimi dečaki,ter identificiral želje obeh glede olajšave pri šolstvu. Poročevalec Lienbacher protestoval je odločno proti takemu izrazu v obrambo časti zbornice in v obrambo vsega konstitucijonalizma, na kar se jo Exner izgovarjal in zvijal, pa se mu ni posrečilo izbrisati utis njegovih prvih besedij. §§. 29—47. se vzprejmo brez dolge debate. A o §. 48. se uname živahna debata, ki se še danes nadaljuje. Proti temu paragrafu, ki govori o sposobnosti in dolžnosti šolskega voditelja, da zamore poučevati veronauk v konfesiji večine učencev, upisali so se govorniki: Attems, Bareutuer, Sturm, VVeitlof. Schonerer, Haase, Lustkandl, Magg, Hoffer, Itechbauer, Moro, Roser, Stourzh; za § 48. pa: Fr. Weber, Kovalski, Ozar-kiew.cz, Dipauli, Oelz, Oberndoifer, Zehetmavr. Le* ica se bo posebno opirala na svoje nazore, da se določba tega paragrafu dotika državnih osnovnih postav 0 obče jednabej pristopnosti k javnim uradom, ter da treba za veljavni njega vzprejem dvetretjin-ske večine. Za tegu delj je pričakovati ostre debate o tem paragrafu
Da se glede urejen ja «l«*lafls»c» <l<»l»e |»o tovarnah uvidi razloček mej nazori vlade in načrtom poročevalca grofa Belcredija, sklenil je obrtni odsek pozvati in Blttšatl Izvedence. Ti so se sešii in se sporazumeli v naslednjih fo'k.-.h, ki jih bodo predložili obrtnemu odseku: 1 Otroci do 14 leta naj se v fabrikah in delalnicah z mašinami ne uporabljajo za normalno delo. 2. Njih uporaba za lažje delo sme se izjemuo dopustiti, ako oblast nija resp. fabrični nadzornik to dovoli, vender pa mora biti v tem slučaji delo izrecno imenovano in strogo omejeno; poldorasli (od 14 do 17. leta) smejo se porabiti za tovarniško delo, toda sumo ob normalnem času in nikdar Čez to dobo. Glede* normalnega delalskega dne, t. j. delniške dobe na dan, se je sklenilo, da se izrečejo proti postavuej nje določbi iti sicer z ozirom na našo razvilo industrijo, na konkurenco z inozemstvom in na prid de lavcev samih, kateri so prisiljeni, ob ugodnejšem času več služiti, da imajo ob neugodnem, na pr. po zimi, ob čem živeti. Glede posvečevanja nedelj se mej izvedenci ni še dognalo nobeno sporazumljenje.
Pred porotnim sodiščem v l*4»žiiiiu se bode vršila meseca maja zanimljiva tiskov na pravda,
dreti; vender me ni izdal, za kar mu moramo biti hvaležni.
Zaslišali so se pijani kriki gostov in glas očeta Gerasima. Gosti hoteli so imeti vina in gospodar je klical svojo soprogo Popinja prenehala je svoje govorjenje.
— Pojdite domov, Peter Andivjič, rekla je: tu zdaj nemato nič opraviti, zlodeji pijo. Lahko se prigodi še nezgoda, da pridete pijanim v roke. Z Bogom, Peter Andrejič. Kar bo, to bo; če le Bog nas ne zapusti!
Popinja je odšla. Malo pomirjen odšel sem v svoje stanovanje. Ko sem šel po trgu mimo vešal, zagledal sem več Baškircev, ki so se gnetli okrog vešal in sezuvali obešencem čevlje; težko sem zdr-ževal svojo jezo, pa sem vedel, da bi nobeno pote govanje nič ne pomagalo. Po trdujavi begali so razbojniki in ropali so častniške hiše. Povsod razlegalo se je kričanje pijanih puntarjev. Prišel sem domov. Saveljič me je že čakal na pragu.
— Slava Bogu! zaklical je, ko me je zagledal. Mislil sem že, da so te zopet ugrabili zlodeji. No, dragi Peter Andrejič! ali verjameš, da so pri
nas vse oropali razbojniki: obleko, perilo, posodo in druge Btvari — ničesar neso pustili. A slava Bogu, da so le tebe pustili živega ! Ali si ti spoznal njih gospoda atamana?
— Ne, nesem ga spoznal; kdo pa je on ?
— Kdo V Ali se več ne spominaš pijanca, ki te je opeharil za kožuh v stepnej gostilnici? Zajčji kožuh, še čisto nov; a ta beštja ga je kar razparal, ko ga je vlekel na se.
Čudil sem se. Pugačev bil je res jako podoben mojemu kažipotu. Prepričal sem se, da sta on in Pugačev jedna in ista osoba. Nesem se mogel dovolj načuditi čudnej zvezi dogodkov, zajčji kožuh, darovan klatežu, rešil me je smrti na vešalih, pijanec, ki 8e je klatil po stepnih gostilnieah, jemlje trdnjave in pretresa državo!
— Ali hočeš jesti? vprašal me je Saveljič po svojej starej navadi. Doma ni ničesar, vender poj-dem stikat, če še kje kaj najdem, da ti pripravim.
Ko sem ostal sam, utopil sem se v premišljevanja. Kaj sem hotel storiti V   Ostati v trdnjavi, ki je v zlodejevih rokah, ali se pa pridružiti njih četi, ! bilo bi neprilično Častniku.   Moja dolžnost me je
klicala tja, kjer bi moja služba utegnili biti koristna domovini v sedanjem težkem položaji ... A moja ljubezen me je silila, da bi ostal pri Mariji Ivanovu i, da bi bil njej varuh in pokrovitelj. Če tudi sem vedel, da se hitro spremene razmere, vender sem se stresel, Če sem pomislil, v kakej nevarnosti je ona.
Moja premišljevanja pretrgal je kozak, kateri je prišel z naročilom: „da me veliki car hoče k sebi."
— Kje je on? vprašal sem pripravljen ubogati.
— V poveljnikovej hiši, odgovoril je kozak. Po kosilu odšel je naš car v kopelj in zdaj počiva. No, vaše blagorodje, po vsem se vidi, da je imenitna oseba: pri kosilu pojedel je dvoje pečenih praBet, kopal se je v tako vročej kopelji, da še Taras Kuročkin ni mogel zdržati, moral je oddati metličico Tomi Bkbaievu, komaj bo ga s polivanjem z mrzlo vodo in guganjem zopet spravili k zavednosti. Kaj bi govoril, vse njegovo obnašanje je veličastno ... Ko se je kopal, pravijo, da so videli na njegovih prsih carska znamenja: na jednej strani dvoglavi orel, velik kakor petak, na drugej pa njegova oseba.
listič ne najmanjšega uplivu, niti v svojem lastnem gnezdu ne.
Tudi tiskar Rakuš je žalosten, pa menda le zaradi gotove smrti svojega „Prijatelja", ker mn odide zaslužek.
Iz Krke 24. aprila. [Izv. dop.] Pregovor pravi, da ogenj in otroci neso nikoli zadosti varovani. Resnice teh besed smo se, žalibože, pretekle dni pričali. Preteklo nedeljo ob l/a5\ uri zjutraj začelo je goreti v Velikih Lesah. V kratkem česu pogorele so 4 hiše in 5 drugih poslopij dvema posestnikoma. Tudi (J ovac je zgorelo, žito, mrva, vozovi, niti obleke si neso mogli rešiti, ker so ljudie večji del že spali in jih ie le le žalostni glas zvona vzbudil. Nevarnost bila je velika za vso vas, k sreči ni bilo najmanjše sape jn ker so ljudje od vseh stranij vkupe prileteli in pridno gasili, bi je požar omejen. Khko je ogenj nastal, se ne ve, najbrše po neskrbnosti nekega pastirja, ki je zvečer kovaško oglje v koši prinesel domov in tik hleva k stelji postavil. Ondu začelo je goreti, tako sosedje pravijo.
Druga nesreč* pripetila se je danes popoludne. Naj bi bilo vsem starišem v svarilo, da pazijo na otroke in je ne puščajo brez varna. Maloskrbnost bila je že mnogokrat kaznovana in k; sanje pride prepozno. Triletna hčerka tukajšnjega mlinarja v Podbukovji, sama sebi prepuščena, šla je od hiše. Mislili so, da je pri vaških otrocih. A ko je le ni, gredo jo iskat ter najdejo utonjeno. Vse poskušuje jo oživeti bile so zaman.
Domače stvari.
— („Narodni dom".) Slavno c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu dovolilo je društvu „Narodni dom" v prav prijaznem pismu prodajo sreček pri vseh c. kr. poštah po Kranjskem in Primorskem. Slava!
— (Umrla) je na Dunaji gospa Josipi u a LeviČ ni k, soproga ministerijalnega tajnika gosp. Vojteha Levičnika v 23. dan t. m. Lahka jej zemljica !
— (V Zagrebu) umrl je pred kratkim Mak so Brodjovin, jeden prvih iu največjih vinskih trgovcev, ki je skozi več nego 30 let tržil z vinom in imel zlasti živahno kupčijsko zvezo s K ra nj-sko in Štajersko, ter je gotovo marsikateremu naših vinotržcev zaradi svoje solidnosti iu točnosti v dobrem spominu. Trgovino z vinom nadaljevali bodo po izrečenej volji pokojnika njegovi sinovi.
— (Nova cesta) s Reseljevega trga proti kolodvoru je dogotovljena. Z njo pričet je najlepši del Šentpeterskega predmestja in sploh vsega mesta, ki se baš na tem kraji more širili. Ob tej cesti stala bode nova pripravnica in nadejati se je, da se najde dovolj podjetnega duha mej nami, ki bode po obeh straneh te ceste stavil nova stanovališča. Ta nova, z dunajsko vštrično napeljana oeata, bode jedna glavnih prometnih žil našega mesta in marsikdo bode iznenađen zrl na mesarskem mostu na divne vrhunce
kamniških planin. Vsled te ceste nastala bode pa tudi potreba, da se mesarski most primerno obnovi ali, kar bi bilo še bolje, nadomesti z drugo konstrukcijo iz kamua ali iz železa.
— (Za bodočo [2.] porotno zasedanje) določeni so v Ljubljani: Deželne sod-nije predsednik Anton Gertscher prvomestnikom, nad8odnije svetnik J. Kapretz in deželne sodnije svetnika Ilaim. pl. Zhuber in Ljudevit Ravnikar, namestniki. V Rudolfovem: Okrožne sodnije predsednik Vincencij Jevnikar prvomestnikom, deželne sodnije svetnika dr. And. Vojska in Gottfried Brun-ner namestnikoma.
— („Oesterr. Liinderbank") imela je 1. 1882 čistega dobička 3,240.261 gld. Delničarji dobe razen 5% obresti, to je 12*50 Irankov za delniški medčasni list, še superdividendo v znesku 3l/a franka na vsak delež. Reservni fond narastel je na 7,704.507 gld. 19 kr., to je 19 gld. ali 40 frankov na delnico. „ Liinderbank" zavzema vsled svojega previdnega iu uspešnega delovanja jedno najprvih mest mej dunajskimi denarnimi zavodi in utegne v kratkem nadkriliti „Greditanstalt".
— (Vabilo.) V nedeljo 29. t. m. popoludne po božjej službi priredi „Bralno društvo v Gorjah" tombolo, katere čisti dohodek je namenjen v nakup društvene zastave. K tej tomboli najuljudneje vabi ude in neude odbor.
— (Vabilo) k velikej besedi, katero priredi slovenska Čitalnica v Gorici v dobrodelni namen za „otročje vrte", v nedeljo, dne 29. aprila t. 1. Pri-četek ob 8. uri zvečer. Spored: 1. Davorin Jenko: „Naprej", za sopran, alt in moški zbor. 2. Prolog, zložil S. Gregorčič, dekl. gspdč. A.. M. 3. Kamilo Mašek: „Strunam", poje ženski zbor s spremljeva-vanjem na glasovirji. 4. Rud. VVillmers: „Slovanske narodne pesni"; svira na glasovirji gospa Luc. Pod-gornik-Tolomei. 5. Dr. Benj. Ipavec: „ Večernica"; za moški zbor in samospev. 6. Fr. S. Vilbar: „To borno srce"; poje ženski zbor. 7. a Fr. S. Kuhač: pVilini glasovi"; b. M. Konopasek: „Kolo"; svira na klavirji gospa L. Podgornik-Tolomei. 8. Anton Foerster: „Kitica narodnih pesnij" ; poje moški in deloma metani /bor. 9. Miroslav Vilhar: „Igra pikeu, veseloigra v jednom dejanji. — K ubilnej udeležbi vabiia : odbor in veselični odsek.
— (Veselica delal8koga podpornega društva v Trstu) preteklo nedeljo v salonu gostilne „Monte verde" bila je od nad 500 ljudi) obiskana. Vse točke sporeda bile so zanimljive, zlasti treba um »niti predavanje g. Dolenca, deklamacijo gosjuce Kobalove, sviranje na citrah g. Prevca iu Pa gg« P^vce pod vodstvom g. Tance-ja. Veselica donesla je denarnici pevskega zbora blizu 70 gold.
— (Važno za podjetnike.) V Gradu v Furlaniji bode pomorska vlada zdiljšala nasip (digo). V ta namen je razpisala javno dražbo, ki se bode vršila dne 29. maja 1883 v uradu pomorske vlade ob 11. uri predpoludne. Delo je cenjeno na 52017 gl.
Natančne pogoje more vsakdo izvedeti v omenjenem uradu — Ne bi bilo li mogoče, da bi se več oko-ličanskih zidarskih mojstrov združilo in v družbi prevzelo to delo? — Okoličani, sdtj vid te, kako potrebna bi bila v Trstu zidarska zadruga! Premislite to stvar prav dobro! „Edinost".
— (Matica Hrvatska) dotiskala je svoje letošnje knjige, ki so: 1. Smičikla*. Poviest hrvatska. Dio prvi. Od najstarijih vremena do god. 1526. 2. Novovjeki izumi. Izdaje Matica Hrvatska. Knjiga prva. Sa sto devetdeset i osam slika. 3. Beeič. Zavjet. Pripoviest. 4. Turgenjev. Klara Mdieeva. Pripoviest. Preveo 8 ruskoga i uvodom popratio Josip Miškatovid 5. Krasze\vski. Kolibar. Pripoviest. Preveo Aleks. Tomič. 6. Tomić J. E. Komedije. Svezak drugi, — ter je začne razpošiljati, ko bodo vezane. Poverjeniki in člani, katerih je tudi na Slovenskem nekoliko, se prosijo, da letne doneske doposljejo, ker se po pravilih kn|ige ne bodo poslale nikomur, kdor ni poravnal svoje dolžnosti. Vsaka navedenih knjig tiskana je v 6O0O izvodil).
Najnovejše vesti.
Včeraj umrl je nagloma v Londonu knez Bathyany, attache pri avstro-ogerskem poslaništvu.
V nemškem državnem zboru propali so predlogi Windthorsta po Šesturnej debati z 229 proti 133 glasom. Predlog konservativcev, ki izreka nado, da bode vlada, kakor hitro bodo pogajanja z Rimom temu ugodna, majiiikovc zakone (Maigesetze) prenaredila ter v zmislu te revizije služenje maš in delitev sakratnentov sploh kazenskih določeb oprostila, vzprijet z 209 proti 154 glasom.
V državnem zboru na Dunaji bi je včeraj vzprijet §. 48 šolske novele s 16!) proti 16 3 glasom. Premagan je tedaj najhujši spod-tikljaj. — Ministerski predsednik grof Taafle pozivlje zbornico, da takoj prične volitve v delegacije.
Francoska zbornica odobrila je predlog o konverziji rente s 400 proti 107 glasom.
Število po groznem vrtincu v Mississippi ubitih 1J udi j uarastlo je na 83, ranjenih pa na 300. Telegram v „New-York-IIeraldu poroča iz Americus-a v Georgiji, da je tudi tam razsajal vihar; 20 osob mrtvih, 200 ranjenih. Skoda in zrušen ja izredno velika.
LVazue vesti.
* (Razstava.) V Niči na Francoskem bode mejuarodna razstava kmetijskih, obrtnijskih in umetnih stvari). Odprla se bo 1. decembra 1883. in končala 1 maja 1884. Oglasila se ^sprejemajo do dne 15. junija. Nataučneja razjasnila daje trgovinska in obrtna zlionrca v Ljubljani.
* (Ženske v službi železnic.) Po verodostojnih poročilih sklenilo je ravnateljstvu državnih železnic,  da  se pri   blagsj nieah  za ljudi v Lincu,
Meni se ni zdelo potrebno ugovarjati koza ko-vem u mnenju, odšel sem ž njim v poveljnikovo hišo, po potu sem ves čas premišljeval, zakaj da me kliče Pugačev, in kako se bo končalo to snidenje. Čitatelj lahko sodi, da nesem bil ravno hladnokrven.
Mračilo se je že, ko sem prišel v poveljnikovo hišo. Strašno je bilo gledati vešala s svojimi žrtvami v pohitemi. Telo uboge stotnice je še vedno ležalo pri stopnicah, kjer sta stala dva kozaka na straži. Kozak, ki me je pripeljal, šel je objavit moj prihod ; kmalu se je vrnil in peljal me v sobo, v katerej Bem se prejšnji večer tako milo poslovil od Marije Ivanovne.
Nenavaden prizor se mi je predstavil. Za mizo, pokrito s prtom in obloženo s steklenicami  in kozarci, sedel je Pugačev in kakih deset kozaških sta-rašin v kapah in pisanih srajcah;  vsi so bili raz greti od vina, njih lica so bila rudeča in oči so 86 njim bliskale. Mej njimi ni bilo ne Švabrina, ne na Sega narednika.  „Vaše blagorodje!" rekel je Puga dev, ko me je zagledal.   „Dobro došh\ pozdravljam Vas, prosim, usedite s k nam".   Gostje so mi naredili prostor. Molče sem se usel na kraj mize. Poleg
mene sedeči kozak, mlad in postaven mož, ualil mi je kozarec prostega vina, katerega se jaz nesem dotaknil. Radoveden opazoval sem to družbo. Pugačev sedel je na prvem mestu, oprt na mizo, in podpiral je glavo s svojo debelo roko. Črte njegovega obrata, pravilne in še dosti prijetne, neso kazale nič divjega. Pogosto se je obračal k petdesetletnemu človeku, in nazivljal ga zdaj grofa, zdaj Timofejiča, ali pa strijca. Vsi so se pogovarjali kakor tovariši in neso skazovali nikakega posebnega spoštovanja svojemu vodji. Razgovor vrtil se je o davejšnjem naskoku in daljnem vojevanji. Vsak se je babal, predlagal svoje mnenje in svobodno ugovarjal Pugačevu. V tem čudnem vojnem svetu bilo jo skleneno iti na Orenburg : predrzno podjetje, pa bilo bi se kmalu posrečilo! Odhod bil je določen na jutrajšnji dau. „Bratci," rekel je Pugačev: „zapojrao, predno gremo spat, mojo ljubo pesen. Čumakov! začni! Moj so sed začel je s tenkim glasom otožno roparsko pe sen, in vsi so skupno povzeli:
No suini mati zelenaja dubrovuška').
No mešaj3) muo dobromu moludcu3) dutmi dumati4).
Što za utra mno dobremu molodcu v dopros5) itti
Pered grosnsgo sudju, mnogo Carja.
Ješfie stanet") menja spru&ivat:
Ti sknžiT>, Bkaži dotiniđku"), kresi janski0) sin,
Už kak s kem ti varovalIu), h kein razboj deržal"),
Ješče mnogo li b teboj bilo tOVarliSej V
Ja skala tebe, nadela1*), pravoslavni <"ar,
Sto tovariSćej u menja bilo četvero:
Ješćo pervoj moj fcovarliti injouinaja noč.
A vtoroj moj tovariše Dodatni4*) uož.
A ksik tretji — to tovarilo* to moj dobri konj,
A četvjorti moj tovariš/., to tUgojM) luk;
Što raisUjlolki**) moji, to kuleni streli18).
Sto voztfovorit nadela pravoslavni car
Ispolut17) tebe detinuSka krestjunski sin,
Što Dmel ti vorovat, umel otvet doržat18)!
Ja za to tebja, deuuinuska nozaluju1")
Sredi polja horotnaini*0) visokimi.
Što dvumja li stolbnmi h perekladinoj").
») temen, gost gozd ; •) oviraj; 9) vrl, pogumen fant; *) (liiiiiu diiinat = utopiti se v misli; 5) na zaslišanje; °) začno; ') povoj; 8) mlad fant; •) kmečki; l0) kral; '») razboj deržal = ropal; 1J) upanje; ,3j jeklen; u> naput; '») poslanci; in) pšico; 1T) dobro tako; lH, otvet deržat = odgovor dajati; »•) obdarujem; ,0) z lesenim poslopjem; *') poprečni tram.
'Dalje pri h.)
Solnemgradu, Iscblu, Attnangu, Auasee-u in Gmun-denu nastavi žensko osobje in potem ?aporedoma to i/vede na vseh postajah, kjer so samostalne blagajnice.
* (3,0 0 0.0 0 0 cigaret) naročenih je v ne-kej tovarni v Petiogradu, katere se bodo pri priliki kronania delile ljudstvu in vojakom. K temu treba 1000 pudov (20 000 kilogramov) krimskega, besarabskega in kavkaškega tobaka.
* (Nov grozovit vojni stroj,) namreč nov kanon za obleganje trdnjav in za ladije, zgotovili so v Francoskej ter nedavno poskušali blizu mesta Lille. Ta v tovarni v Fives izdelani kanon je 48.000 ki. te?ak, 91/* metra doler, v premeru l1/, metra debel. Projektil tehta 420 klg. in za strel treba 150 klg. smodnika. Na 12 kilometrov daleč ima projektil se toliko silo, da prodre 40 centimetrov debelo steno. S tem kanonom bodo v kratkem v Nantes u poskušnje; poskusiti hote namreč, koliko zdrži nov top. V to svrho bode se pomnoževal smodnik, dokler se kanon ne razleti. Posku^nja stala bode 600.000 frankov — to je cena kanona — ne glede na stroške streliva.
* (Novo zračno ladij o) izumil je nekdo v Rusiji in kakor poročajo ruski listi, bodo jo v kratkem poskušali v Peterhofu. Ta novi leteči stroj, kateremu so nadeli ime „pijonirB in ki bode rabil vojnim namenom, giblje se vsled gonilne moči vodoravnega kolesa in dveh perut. Naloga, katero je izumitelj s tem strojem nameraval rešiti, je naslednja: 1.) Zračna ladija mora se dvigniti kvišku, kolikor možno. Pri tem postane stroj na vsakih 50 stopinj. 2.) Zračna ladija premika in jadra na vse strani. 3) Z ladije je možno vsak kraj zrisati geo metrično ter napraviti telefonično zvezo z ladijo ali krajem pod njo. 4.) Z ladije more se metati pro-jektiine in goreče snovi na gotove, določene kraje. 5.) Hitrost ladije more se vedno uravnati. G.) Stroj mora biti varen pred puškinim strelom. V tej ladiji je za tri osobe prostora, teška je 15 pudov, nosi pa do 35 pudov.
Tiijci:
25. a pri hi.
Pri Momi: Rainer z Dunaja. — Zamik iz Mitter-dorfa. — Dr. /aplotnitk iz Kamnika. — Angclus z Dunaja. — Maver iz Inomosta.
Pri Malici: Bichler i''. Budapešto. — pl. Gozani iz Krškega«
Akcije narodne banke....... 835 , —
Kreditno akcijo......                               .   . 313 „ 50
London   . .....                                   ... 119 , 70
Srebro    .... ....... — —
Napol. ........... 9 „ 50»/,
C. kr. cekini........                                 .   . 5 „ 66
Nemške marke ..... 58 B 50
4°/0 državne srečke iz I. 1854   250 gld. 119 , 75
Državne srečke iz 1. 1864.         100   „ 168 „ 25
4n/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 98 „ 60
Odrska zlata renta 6°/0...... 120 „ 10
n       »     4°/0...... 89 r 90
„     papirna renta 5°/0..... 88 , 05
5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 „ —
Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 113 „ 75
Zemlj. obč. avstr. 4 •/.//„ zlati zast. listi . 117 „ 75
Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice 10o „ 60
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75
Kreditne srečke......100 gld. 173 „ 50
Rndolfove srečko.....10   „ 19 „ 50
Akcije anglo avstr. banke .   .   120   „ 115 „ 50
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 223 „ 75
ID uliti, so s Is: a- borza
dne 26, aprila.
(Izvirno telognifično poročilo.)
Papirna renta.......... 78 gld. 60 kr.
Srebrna renta .... ..... 78   „   90 »
Zlata renta........                                    .   . 98   „   30 „
5°/n marčna renta.   ........ 93   _   15 „
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjava pretužno vest, da je Vsemogočni najinega predrazega sinčt:ka
Vladimir j a
v nežni starosti treh mesecev in pol danes popoludne poklical k Bebi.
V Ilirski Bistrici, dne 24. aprila 1883.
(270)        Terezina in dr. Jakob Kavčič.
„Pesnij venec"
za glasovir uredil "Vilctor Parma.
V založbi podpisanega izšlo je s tem naslovom novo delo tega priljubljenega skladatelja, čigar ime je že znano po prijetnih skladbah Milica-polica in Jour-fixe-koračnica.
Cena 90 kr., po pošti 95 kr.
(250—8) Iv. Giontini v IJ uhlja ni.
KONCIPIJENT
z legalno prakso, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi vešč, se takoj sprejme v pisarni
dra. Ivana Omulec-a,
(271 — 1) odvetnika v Ormožl.
Mineralna kopelj
Toplice na Dolenjskem
odpre s© sk dnem 1. imij:i.
Poštna in telegrafska postaja. Najbližnjo železnične postaje: Ljubljana, Litija, Videm. Vožnja po pošti je zelo po ceni. Kopelj 8G° K. velja samo 6 in 16 kr. Soba 70 kr. in 1 gld. na dan.
DKlilo vic,
(268—1) topliški zdravnik in najemnik.
Št. 8223.
Edikt!
(273—1)
Sorodnikom in prijateljem sporočamo tužno vest, da je naš dragi tovariš, gospod
Andrej Voglar,
c. kr. računski nadlovec 19. lovskega batalijona,
sinoči ob 7. uri po dalj Sej bolezni, v 33. letu svoje dobe, mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb bode jutri popoludne ob 4, uri.
V Zemunu v Slavoniji, 23. aprila 1883.
IN 11411 o vol
(274) o. kr. 19. lovskega batalijona.
Kakor vsako leto, odpre so tudi letos
Marij no kopališče,
ležečo ob Prulah, z dnem 1. mitju. V obilno obiskovanje se priporoča
(272—1) «Io*i|iIua %aaltowMltl.
Od c. kr. mestno delegirane okrajne sodnije v Ljubljani se na/nanja: da se na prošnjo Janeza Podboršek, Franceta Podboršek, Simona Podboršek, Terezije Kalan, roj. Podboršek, Marijane, udove Podboršek, vsi iz Gornjegu Kašlja, in Matije Anžič, roj. Podboršek iz Dobrujne, dovoljuje prostovoljna dražba njihovih posestev, uknjiženih v zemljiških knjigah kat. obč. Kašelj zem. knj. vi. št. 371, hiša in malin pare. št. 28, potem zem. knj. vi. št. 372 travnik pare. št. 256, 255/1 in zem. knj. vi. št. 380 njiva, pare. št. 229, 255/2 in travnik pare. št. 263, ter se odredujeta v to dva dražbena dneva, in sicer: I. fini' IO. maja 1SS3 in II. dm' 17. maja 1883, vselej dopoludne ob 9. uri na mestu posestev v Kašlji, s pristavkom, da se gornja posestva oddajo le pri II. drržbi tudi pod etnilno vrednostjo onim, ki bodo nnjveč zanje ponudili. Ekstrakt zemljiških knjig, družbeni pogoji in načrt plana ogledajo se lehko pri tukajšnji sodniji v navadnih uradnih urah.
C. kr. mest. delen. olr. sortni ja v Ljubljanu
dne 19. aprila 1883.
Led e n i g.
^siiBsi:4li oi>iiwlit>vci trgovine
občna razprodaja
steklenega, porcelanastega, beloprstenega in lončenega blaga, zlatih okvirov, ogledal in olepševal
|m Izredno nlzltili cciiali
pri
EMAlTUEL-u TJlitil^AlTISr-u,
v &|»itiil!«il<tlt iilioiili. (265—9)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Kri čistilno krogljice, c. k. priv., b?«2v5- it
jednom gospodinjstvu pogrešiti in so se uže tisočkrat sijajno osvedučilc  pri zabasa nji človeškega telesii, glavobolu, otrp-nenib udili, skaženem želodcu, jetrnih iu obislnih boleznih; v J# fikutljtih a 21 kr.; jeden zavoj s G škatljami  1 gld. 5 kr. ZX Razpošiljava se le jeden zavoj.
Planinski zeliščni sirop kranjski, II
kušelj. hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 ste-klenioa 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini so nahajajoči 9E soki in siropi. ^#
FriTIPAub-a    /(runia   najboljšo vrste, ljudstvu priljubljeni lek; mala 1 liillHIMUl   Agfllljtf   steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
-\n:if <>rin<l.-M   ikIii"   vndn    "^jboljSo za ohranjanje zob ter zob-. V II «11 ( 1 III Sk <!    UMIld   VOdcI,   nega mesa in takoj odpravi smrad-Ijivo siipo iz ust.   1 steklenica 40 kr.
Psiri/kl    llfiKldi    7J1   il'iiiiik     iiajtin.-jSo   vrste,   bel  in  roisst, v I «11 I /. KI    jfl <|St \\   Mi   Udllie,   skateljeah po 30 kr., s pravo ro- ^
lino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. Jj£
Gori navedene specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za i-/, trsi no fjt ii«»|m sne pripoznane, ima vedno ciste v zalogi in razpošilja takoj po poštnem #J povzetji (42—4)
S lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja „pri samorogu44 *
S v Ljubljani, Hlvatiil iru si. I. |g
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Prosi se pozornosti!
Mi»jo trgoviščo so mi je sodnijsko odpovedalo in jo moruni najkasneje do 15. maja čisto izpraznjeno oddati: zato pa moram opustiti svojo zalogo platnenega blaga iu perila iu sem torej prisiljen svojo založbo skoro /.iistonj spraviti v denar, samo da /.umoreni prostore v dan 15. maja že zapustiti.
4f)00 ženskih sraje iz najfinejšega angleškega chiftbna m s pravimi švicarskimi vezanimi ustavki, prava umetna vezenina, pn 1 gld. ,r>0 kr., dvanaistoriea 1(5 gld. 50 kr.
1T)()0 ženskih ponoćnih srajc taisto baže, jako dolgo, po vsej dolgosti s švicarskimi
vezeninami ustavljeno, zelo elegantno oprHvljene, krasota za vsako gospo, po
1 gld. 50 kr., dvanajstorica za 10 gld. 50 kr. 5600 ženskih spodnjih kikelj iz najfinejšega sivega platna,  s pravimi švicarskimi
svilnatimi obrobki okrašene, po 1 gld. 40 kr., dvanajstorica za 15 gld. 50 kr.
Ravno tiste /. rudečega eretona po 1 gld. 50 kr., dvanajstorica za IG gld. 50 kr. 8560 srajc za gospode iz najfinejšega angleškega eretona, četvernate prsi, gladko
ali vezane, vsake širjave okrog vratu, po 1 gld. 50 kr.,  dvanajstorica M
IG gld. 50 kr.
1500 tucatov damastnih namiznih garnitur, z upletenimi cveticami, obstoječo iz jednoga prta in 12 brisač, po 2 gld. 85 kr.; nepogrešno za vsako hišo in Čudovito oend.
2000 tucatov turških otiralk, že obrobljene, vsaka posebej dejana, z rudečimi Drogaml In dolgimi resami, najfinejše pUdiane, zelo lepe, dvanajstorica za .'1 gld. 75 kr.
2000 velikih ogrinjal za gospo iz najfinejšo berolinske volne, z dolgimi resami, v
rasnih barvali, kakor: bola, siva, drapp, kri/asta, turška itd. itd. po 1 gld.
80 kr., dvanajstorica za 12 gld. 50 kr. 500 svilnatih posteljnib pregrinjal iz najtežje Lvonske shap-svile, modro, bolo, ru-
deče iu rumeno progaste, po 4 gld. — čudovito ceno. 50 0 tnoatOV rjuli || dobrega težkega platna, prirejeno za največjo posteljo, po
1 gld. .'15 kr, dvanajstorica za 15 gld.
Vsaki kupec, ki da skupiti najmanje 15 gld. ob jednom, dobi kot remune-racijo, tedaj x»h(oii|9 jeden loz Ilernalsko obrtno dtužbe. Ti lozi bodo izžrebani 15. uiaja z 11.000 dobitki in se da na njo dobiti 5000 gld.
Naročila z, gotovim denarjem (po poštnih nakaznicah) ali pa tudi s poštnim povzetjem naj so pošiljajo na
Liquidcitioiishaus RabinoAvicz
VVien, II., Schiffamtsgasse Nr. 20.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armic.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
42