NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, 30. jutija 1976
Št. 14
VSEBINA
Občina Hirska Bistrica:
—	ODLOK o prenehanju veljavnosti odioka o ustanovitvi skiada za kmetijstvo občine Iiirska Bistrica
Občina Koper
—	DRUŽBEN! DOGOVOR o družbeni samozaščiti v občini Koper
—	ODLOK o določitvi imen ulic, cest in poti v naseljih mestnega
značaja Ankaran in Bertoki
—	ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Koper za leto 1975
Občina Piran
—	ODLOK o urbanističnem načrtu za območje mesta Piran
—	ODLOK o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve v občini Piran
—	ODLOK o prekrških zoper javni red in mir na območju občine
Piran
—	ODLOK o ustanovitvi Zavoda za upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča Piran
ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini Piran za obdobje od leta 1975 do leta 1979
—	ODLOK o ukinitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran, cestnega sklada občine Piran in posebnega računa za vzdrževanje obale občine Piran
—	ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Piran za leto 1975
—	SKLEP o potrditvi davčnega zaključnega računa za leto 1975 in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975.
—	SKLEP o potrditvi nove tarife za uporabo luke Piran
Občina Sežana
—	ODLOK o spremembi odloka o določitvi imen ulic in trgov v naselju mestnega značaja Divača
—	SKLEP o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975
—	SKLEP o soglasju k povišanju cene vodi
0Bč!NA !L!RSKA B!STRtCA
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 39-74) in 155. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Hirska Bistric na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1976 sprejela
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOST! ODLOKA O USTANOVITVI
SKLADA ZA KMETIJSTVO OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
Odlok o ustanovitvi sklada za kmetijstvo občine Hirska Bistrica (Uradne objave, št. 2H-70) preneha veljati.	.
2.	člen
Sredstva sklada ter pravice in obveznosti se prenesejo na Kmetijsko zemljiško skupnost občine Hirska Bistrica.
3.	člen
S prenosom sredstev na Kmetijsko zemljiško skupnost v občini Hirska Bistrica preneha delo upravnega odbora sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
(HO-[6-76-4-M)
"irska Bistrica. [3. jutija [976	Predsedtuk
BOJAN tNG. BROZtNA. !.r.
OBčtMA KOPER
Na podlagi 143.. 147.. 150. in 151. člena Ustave SR Slovenije, sklepov in priporoči! skupščine SR Slovenije za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS. štev. 19-7$) ter 56.. 217. in 2IS. člena statuta občine Koper
sklenejo:
—	temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti na območju občine Koper
—	krajevne skupnosti na območju občine Koper
—	samoupravne interesne skupnosti občine Koper
—	družbenopolitične organizacije občine Koper
—	zveze društev v občini Koper
—	skupščina občine Koper
DRUŽBEN! DOGOVOR O DRUŽBEN! SAMOZAŠČ!T! V OBČ!N! KOPER
I.	SPLOŠNE DOLOČBE L člen
Podpisniki tega družbenega dogovora se zavedajo, da je družbena samozaščita najširši obrambni in varnostni sistem, da je to samoupravna funkcija, ki jo uresničujejo delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah združenega dela in skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah. Družbena samozaščita pomeni varovanje in zaščito ustavnega sistema, družbenega in osebnega premoženja, samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov, pravic in svoboščin, kakor tudi drugih splošno priznanih vrednot. Na ta način je družbena samozaščita nujni in sestavni de! samoupravne organiziranosti delovnih ljudi in občanov, ki ima tradicijo in zasnovo v narodnoosvobodilni borbi. Z demokratizacijo našega družbenopolitičnega sistema in z uveljavljanjem samoupravnih odnosov na vseh področjih našega življenja, je organiziranje družbene samozaščite na način, ki ga določa ta dogovor, nadaljeyanje neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov v enega od najpomembnejših elementov našega družbenega sistema.
Varnost našega ustavnega reda mora biti skrb in domena, ne samo ustreznih družbenih organov in služb, temveč in predvsem tudi vseh delovnih ljudi in občanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, hišnih svetov in vseh drugih družbenih dejavnikov.
URADNE OBJAVE'
30. julija 1976 - Št. 14
Protislovja sodobnega sveta, odprtost naših meja, obmejno območje naše občine, močno migracijsko gibanje, množični turizem, aktivnost tujih obveščevalnih služb, dejavnost ekstremnih političnih skupin, ne-pomirljivost imperializma z izgubo svojih izkoričevalskih pozicij in dinamična notranja gibanja, ki jih spremljajo negativni pojavi kot so centralistične, birokratske, lokalistične, separatistične io liberalistične težnje ter tolerantnost do teh pojavov, kriminal in drugi družbi škodljivi pojavi, ogrožajo naš ustavni red in pridobitve NOB ter ovirajo izgradnjo naše socialistične samoupravne družbe.
Napadi na družbeno premoženje kot so grabež, poneverbe, neopravičeno bogatenje, itn., spodkopujejo ekonomsko osnovo naše družbe. To pa zahteva, da se vsi nosilci družbene samozaščite še posebej organizirajo ter skupno sodelujejo pri odpravljanju teh negativnih pojavov.
H. VSEBINA
, URESNIČEVANJA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
3.	člen
Delovni ljudje in občani, podpisniki tega dogovora se obvezujejo, da bodo:
—	razvijali zavest o varovanju temeljnih vrednot družbenega sistema;
—	razvijali socialistične odnose, norme, oblike dela in ravnanja pri opravljanju funkcij in pri izvrševanju poverjenih nalog, pri upravljanju, koriščenju in razpolaganju z družbenim premoženjem;
—	varovali samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov;
—	organizirali in razvijali civilno zaščito in druge oblike varovanja življenja in zdravja delovnih ljudi in občanov, da bodo organizirali varovanje družbene lastnine; *
—	organizirali in razvijali zaščito človeka v prometu;
—	preprečevali in pravočasno odkrivali kazniva dejanja, gospodarske prestopke ter druge oblike škodljivih dejanj in pojavov, predvsem tistih, ki razbijajo bratstvo, enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov in narodnosti ter tistih pojavov, ki ogrožajo pridobitve NOB;
—	razvijali preventivno in represivno dejavnost proti elementarnim nesrečam (požarom, poplavam, epidemijam ter širjenju drugih kužnih bolezni);
—	razvijali skrb za varstvo naravnega okolja, komunalnega reda in urejenosti naselij ter se borili proti onesnaževanju okolja;
—	ustreznimi socialno vzgojnimi, normativnimi in drugimi dejavnostmi odpravljali vzroke kriminalnih in drugih asocialnih pojavov;
—	s primernimi oblikami množične vzgoje razvijali varnostno kulturo med občani, zlasti zavest o pomenu varnosti družbe in negovanju socialističnega patriotizma;
—	nudili vso potrebno pomoč organom, ki so pristojni za odkrivanje in pregon kaznivih in drugih družbeno škodljivih dejanj.
4.	člen
Požarna varnost, varnost prometa in varstvo naravnega okolja so področja splošnega družbenega pomena in vključena v sistem družbene samozaščite zaradi enotnega ravnanja vseh nosilcev pri uresničevanju skrbi za splošno varnost.
5.	člen
Da bodo podpisniki družbenega dogovora lahko zagotovili izvrševanje obveznosti iz 3. člena tega dogovora, si v nadaljevanju dogovora določajo posebne medsebojne obveznosti.
f	-
HI. NOSILCI
URESNIČEVANJA DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
TEMELJNE IN DRUGE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA TER DELOVNE SKUPNOSTI
6.	člen
Delovni ljudje in organi upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti morajo varovati interese
svojih organizacij in skupnosti ter sredstva družbenega premoženja, s katerimi upravljajo in razpolagajo.
Odstranjevati morajo vzroke za nastajanje negativnih pojavov, negativne pojave pa zatirati ter se boriti za zakonitost dela. Z ukrepi družbene samozaščite m s svojo dejavnostjo morajo varovati ekonomsko osnovo naše družbe in samoupravne odnose pred raznovrstnim sovražnim delovanjem, tehnokratskim, birokratskim, in vsemi drugimi protisocialističnimi in proti pravnimi težnjami ter tako prispevati k utrditvi samoupravnega socialističnega družbenega reda.
7.	člen
Pri uveljavljanju družbene samozaščite bodo delovni ljudje in organi upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih predpisali v svojih samoupravnih splošnih aktih zlasti še naslednje obveznosti in sicer:
—	da so vodilni in vodstveni delavci poleg zagotovitve poslovnega uspeha tudi soodgovorni za zadovoljivo politično stanje v delovni skupnosti. Ob pojavih nezadovoljstva, sovražnih parol, ob razširjanju vznemirljivih in alarmantnih vesti in ob drugih škodljivih pojavih, so vodilni delavci dolžni dati ustreznim samoupravnim organom pobudo za obravnavanje takšnih primerov;
—	da so samoupravni organi dolžni takoj ukrepati, če v svoji organizaciji sami ugotovijo stanje iz prejšnje alinee.
Vsak primer od omenjenih škodljivih pojavov so samoupravni organi dolžni obravnavati ali sami ali po svojih organih, če je potrebno pa tudi z organi milice. Pri tem morajo ugotoviti izvor pojava in njegov vzrok, zavzeti do njega svoje stališče in ustrezno ukrepati;
—	da bodo v sistemizaciji delovnih mest določile vsa tista delovna mesta, ki so še posebej izpostavljena interesom tujih obveščevalnih služb, gospodarski ali drugi špijonaži, korupciji in razpolaganju z materialnimi sredstvi organizacije.
Prav tako bodo določena delovna mesta, katerih vsebina dela zajema tudi pooblastila za poslovne razgovore s tujimi partnerji, pa naj so ti razgovori odvijajo tako, da tujci prihajajo v organizacijo, ali pa pooblaščene osebe odhajajo v tujino.
Vsa taka delovna mesta bodo še posebej zaščitena. Ker ta delovna mesta zahtevajo večjo stopnjo pravne družbene odgovornosti, bo organizacija na takšna delovna mesta sprejemala le delavce, ki imajo poleg strokovne tudi vse potrebne moralnopolitične kvalitete in ki niso bili kaznovani za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper človečnost in mednarodno pravo, zoper oborožene sile, zoper uradno dolžnost in za kaznivp dejanja zoper družbeno in osebno premoženje.
Pri izboru kandidatov za navedena delovna mesta bodo v skladu z določili 31. člena družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Ur. list SRS. št. 27-74) poleg samoupravnih organov, ustreznost kandidatov ocenjevali tudi delovni ljudje organizirani v družbenopolitičnih organizacijah v občini;
—	da bodo s pravilnikom ali drugim samoupravnim aktom določile, kaj sodi v poslovno tajnost organizacije, kdo je pooblaščen dovoljevati obiske v organizaciji, oglede objektov ali delovnih procesov in kdo obiskovalce spremlja;
—	da bodo s posebnim samoupravnim aktom določile, kateri poslovni podatki se ne smejo objavljati v glasilu, kakor tudi, kako se posluje s sejnim gradivom in kdo odgovarja za pravilnost in izvajanje tega določila;
—	da bodo s posebnim pravilnikom in opisom načina zavarovanja, določile fizično in tehnično zavarovanje objektov in materialnih dobrin organizacije. Delavci, ki bodo varovali premoženje (vratarji, čuvaji, nadzorniki, gasilci, itn.) morajo imeti neoporečno preteklost, ter biti psihofizično in strokovno sposobni opravljati zaupano jim nalogo;
organi delavske kontrole bodo poleg že določenih pristojnosti opravljali še naslednje naloge:
1.	Obravnavali bodo negativne pojave in vsa dejanja, ki so v nasprotju z načeli socialistične samoupravne morale in poslovanja Takšne pojave so dolžni kritično oceniti, zavzeti do njih svoje stališče in sprejeti ustrezne ukrepe.
2.	Vsaj enkrat letno bodo obravnavali problematiko o zavarovanju premoženja organizacije in problematiko družbene samozaščite.
"URADNE OBJAVE"
miu)ita!976 - Št. M
^ Obravnavati bodo vsak primer suma ati kaznivega dejanja, s katerim bi tahko bita oškodovana organizacija, kakor tudi vsako kršitev samoupravnih aktov. Pri tem so dotini skrbeti, da je prijava o dejanju odpostana pristojnemu organu.
4.	Obravnavati bodo vsak primer nastate večje materiale škode na objektih ati na materiatnih sredstvih ter vse primere nezgod, kot so nesreče pri detu, požari, povodnji, eksptozije, okvare, uničenje materiata, itn. Pri tem bodo ugotavtjati ztasti vzroke in subjektivno krivdo posameznikov, kakor tudi to ati so odgovorni detavci storiti vse, da do teh nezgod in škode ne bi prišto.:
—	da bosta v samoupravnih aktih čim botj dotočeno definirani tako individuala kot kotektivna odgovornost,
—	da bo detavski svet najmanj enkrat tetno obravnava! probtema-tiko družbene samozaščite v organizaciji ter z ugotovitvami in zak!jučki seznanit detavce,
—	da bo program izobraževanja detavcev vsebovat tudi izobraževanje o družbeni samozaščiti.
8.	čten
Družbenopotitične organizacije so še posebej odgovorne za uvet-javtjanje družbene samozaščite v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in v detovnih skupnostih.
Da bi se tahko zagotovito izvajanje natog in obveznosti iz 7. čtena tega dogovora, bo vsaka temeijna oz. druge organizacije združenega deta in detovne skupnosti v svojih sptošnih aktih dotočita:
!. da ima odbor za tjudsko obrambo in družbeno samozaščito, pri čemer dotoči njegovo sestavo in pristojnosti,
2.	da so voditni in vodstveni detavci, predvsem pa direktor in vo-ditni detavec za kadrovske in sptošne zadeve, dotžni posebej skrbeti, da se bodo natoge, dotočene s tem dogovorom tahko nemoteno izvrševate,
3.	način sodetovanja posameznih detavcev in samoupravnih organov z ustreznimi organi za notranje zadeve.
9.	čten
Pravosodni organi, organi za notranje zadeve, inšpekcijske stužbe, drugi državni organi in stužba družbenega knjigovodstva v občini sode-tujejo pri izgrajevanju sistema družbene samozaščite, ztasti tako:
—	da nudijo organizacijam združenega deta in drugim organizacijam ter skupnostim strokovno pomoč v zvezi z vprašanji, ki so pomembna za uresničevanje družbene samozaščite in da jih obveščajo o zadevah, ki so zanje neposrednega pomena,
—	da redno in konkretno obveščajo javnost o vsebini in obtikah sovražnega detovanja in o drugih družbeno škodtjivih pojavih in aktivnostih,
—	da poročajo izvršnemu svetu in občinski skupščini o stanju in probtematiki na področju svoje dejavnosti,
—	da sodetujejo v raztičnih obtikah vzgojno propagandne aktivnosti.
KRAJEVNE SKUPNOST!
!0. čten
Krajevne skupnosti na svojem območju z odbori za tjudsko obrambo
družbeno zaščito, s sodetovanjem organizacij združenega deta in drugimi organizacijami organiztrajo družbeno samozaščito, razvijajo varnostno kutturo ztasti ob meji ter z izvirnimi in raznovrstnimi obtiči aktivnosti, metodami, ukrepi in postopki prispevajo k varstvu stavnega reda, materiatnih dobrin, preprečujejo napad na družbene vrednote, preprečujejo sovražno in drugo družbeno škodtjivo dejavnost.
!!. čten
Krajevne skupnosti načrtujejo, ob sprejemanju svojega tetnega programa deta. tudi dejavnost in natoge krajevne skupnosti ter njenih organov s področja družbene samozaščite.
!2. čten
Konkretno deto krajevne skupnosti pri razvijanju in utrjevanju
ružhenc samozaščite se bo odražato predvsem v nastednjih obtika ^javnosti;
151
v program informiranja in izobraževanja občanov bo vktjučita tudi poročito o družbeni samozaščiti v krajevni skupnosti;
vsaj enkrat tetno bo obravnavata probtematiko s področja javne varnosti, prometne varnosti, požarne varnosti v krajevni skupnosti ter zaktjučke in predtoge posredovate pristojnim organom;
ob pojavu sovražnih paro! ati vznemirtjivih vesti bo obravnavata te pojave, ugotavtjata njihove nositce in razširjevatce, jih potitično ocenita, zavzeta do njih svoje statišče in podvzeta ustrezne ukrepe;
sodetovata z državnimi organi, ko gre za varnost družbe ati posameznika, jih opozarjata na negativne pojave, ztasti pri pojavu kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru, pojavov sovražne propagande, ktatežev, prekupcevatcev in drugih sumtjivih oseb;
opozarjala pristojne organe (komisijo za ugotavtjanje izvora premoženja) na primere očitnega, prekomernega bogatenja ter na primere špekutacije ati neprimernega izkoriščanja tuje detovne site;
—	obravnavata in opozarjata pristojne organe na primere nevestnega razpotaganja ati negospodarnega ravnanja z družbenim premoženjem, sodetovata pri preprečevanju in odkrivanju vzrokov požarov;
—	obravnavata in opozarjata na neprimerno in nesamoupravno obnašanje posameznika, ki s prisvajanjem obtasti in zapostavtjanjem samoupravnih organov povzroča nezadovotjstvo med občani;
—	z neposredno kritiko bo vptivata na izbotjšanje odnosov med občani ter z odstranjevanjem vzrokov za spore in nesporazume med tjudmi ustvarjata pogoje za dobro sosesko sožitje;
—	obravnavata probtematiko mtadotetnega prestopništva in primere zanemarjene mtadine, ugotavtjato vzroke in pristojnim organom predtagata ustrezne ukrepe;
—	pomagata in sodetovata s pristojnimi organi pri nudenju pomoči vzgojno zanemarjenim osebam, stabotnim osebam in osebam, ki so iz raznih vzrokov zašte v stisko;
—	če so za to dani pogoji, bo organizirata v krajevni skupnosti sveto-vatno stužbo in občanom svetovata ter pomagata, kako naj uvetjavtjajo ati zaščitijo svoje pravice;
—	organizirata in podpirata dejavnosti in aktivnosti med mtadino, ki prispevajo k večji stabitnosti javnega reda in miru, večji sotidarnosti med občani in zatiranju družbi negativnega obnašanja v krajevni skupnosti;
—	obravnavata in opozarjata bo na sptošne nevarnosti, na primer, na poptave, požare in sodetovata pri preprečevanju teh nevarnosti ter z organizirano neposredno akcijo pomagata odstranjevati postedice.
13.	čten
Za primere vojne se krajevne skupnosti pripravtjajo že v mirnem času. V neposredni vojni nevarnosti ati vojni, krajevna skupnost razvija še nastednje aktivnosti:
__ pristojne organe in stužbe obvešča o gibanju sovražnika in o vseh
drugih pojavih, ki so pomembni za varnost tjudi v skupnosti;
_____ varuje skupne oziroma javne objekte pred detovanjem sovražnika ati njegovih agentov;
—	organizira odpor proti manjšim sovražnim grupacijam ati posameznikom katerih namen je teroriziranje prebivatstva;
—	odkriva ter prijavtja vodstvu SLO primere kotaboracionatistov in kapitutantov;
_____ ovira sovražnika z neizvajanjem njegovih ukrepov ter sabotažnimi akcijami naperjenimi neposredno na njegovo gibanje;
__ z raztičnimi ukrepi, kot so odstranjevanje kažipotov, napisnih
tabe!, itn. zavaja in ovira sovražnika pri njegovi dejavnosti;
__ organizira detovanje za preprečevanje poskusov vzpostavtjanja
sovražnikovega režima na začasno zasedenem ozemtju.
14.	čten
Posebno skrb v sistemu družbene samozaščite krajevne skupnosti posveča detovanju hišnih svetov. Krajevna skupnost je dotžna urediti, da postane sistem družbene samozaščite dotžnost in natoga hišnih svetov. Hišni sveti pa so dotžni pravitno organizirati detovanje družbene samozaščite v hišah, s katerimi upravtjajo.
152 
15.	člen
Za obravnavanje vprašanj družbene samozaščite se v krajevnih skupnostih ustanovijo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imajo zlasti naslednje naloge:
—	razvijajo sistem splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite,
—	usklajujejo in usmerjajo dejavnosti iz 12. člena tega dogovora,
—	pripravljajo smernice in akcijske programe za razvijanje in uresničevanje sistema družbene samozaščite,
—	sodelujejo s strokovnimi službami in državnimi organi,
—	nadzorujejo uresničevanje vseh sprejetih nalog,
—	obveščajo delovne ljudi in občane o zadevah s področja družbene samozaščite, ki so za njih neposrednega pomena.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
16.	člen
Družbenopolitične organizacije bodo pripomogle k razvijanju varnostne kulture in družbene samozaščite tako, da bodo s svojo idejnopolitično aktivnostjo budile socialistični patriotizem, zavest in budnost občanov, da se bodo !e-ti organizirano v večji meri zavzemali in borili zoper sovražnike našega samoupravnega socializma ter druge nosilce protisocialističnih pojavov..
Družbenopolitične organizacije bodo sodelovale pri informiranju in izobraževanju občanov o družbeni samozaščiti. Obravnavale bodo negativne in sovražne pojave, ugotavljale njihov izvor, vzroke in nosilce, dajale družbenopolitične ocene in podvzemale ustrezne ukrepe zoper njihove nosilce oziroma povzročitelja.
Delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih se o delovanju na področju družbene samozaščite dogovarjajo v socialistični zvezi delovnega ljudstva.
17.	člen
Organi občinskih konferenc družbenopolitičnih organizacij bodo organizirali pogovore z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini. Poleg drugih informacij na razgovorih, jih bodo seznanjali tudi z možnostmi pritiskov sovražne ekstremne emigracije in tujih obveščevalnih ter drugih organizacij v tujini.
18.	člen
Komite občinske konference ZKS bo skrbel za vzgojo svojega članstva v smislu idejnopolitičnega delovanja v sistemu družbene samozaščite in smernic predsedstva CK ZKJ. Občinski komite ZKS bo nudil ustrezno pomoč s^etu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, pri izvajanju ukrepov družbene samozaščite.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
19.	člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo v svojih aktih določile nosilce nalog in organe, ki so dolžni zagotoviti takšen sistem družbene samozaščite, kot je določen v 3. in 7. členu tega dogovora.
V svojih aktih bodo določile tudi način informiranja o ukrepih za uveljavljanje in izvrševanje nalog družbene samozaščite.
20.	člen
Občinska izobraževalna skupnost bo poleg nalog iz 19. člena pri uresničevanju svojih načrtov in delovnih programov ter v okviru rednega pouka, pospešeno razvijala pri mladem človeku varnostno kulturo.
Na primeren način bo pri otrocih in mladini budila zavest o pomenu varnosti družbe, o pomenu varovanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter pridobitev NOB in o pomenu varovanja samoupravnega socializma. Negovala bo socialistični patriotizem in s tem dvigala zavest mladega rodu.
Vodstva vseh šol bodo pri pedagoško vzgojiteljskem kadru, glede na izjemno vlogo pri vzgoji mladih vztrajala pri kadrovanju ne le strokovno usposobljenih kadrov, temveč tudi pri njihovi socialistični opredeljenosti in moralnopolitični kvaliteti.
30.ju!ijal976-Št. M
DRUŠTVA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE
21.	člen
Društva in družbene organizacije, v katerih občani izražajo, oblikujejo in uresničujejo svoje osebne interese v skladu s splošnimi družbenimi interesi, se s tem dogovorom obvezujejo, da bodo pri vseh svojih dejavnostih dosledno upoštevali tudi mere družbene samozaščite in s tem krepili varnostno kulturo svojih članov.
22.	člen
Za izvrševanje nalog iz tega dogovora so odgovorna društva, zveze društev in druge skupnosti, ki jih povezujejo in delujejo na območju občine Koper.
OBČINSKA SKUPŠČINA
23.	člen
Občinska skupščina kot osnovni nosilec družbene samozaščite usmerja in vodi uresničevanje družbene samozaščite tako, da
—	daje smernice za aktivnost vseh nosilcev družbene samozaščite zoper sovražne pojave in druga dejanja, ki ogrožajo ustavni in pravni red.
—	zagotavlja koordinirano delo in dogovarjanje nosilcev družbene samozaščite,
—	zagotavlja materialne in druge pogoje za vsestranski razvoj in uveljavljanje družbene samozaščite,
—	skrbi, da se organi odkrivanja, pregona, sojenja in strokovne službe usposabljajo v organizacijskem, kadrovskem in materialno tehničnem pogledu,
—	razpravlja o varnostni problematiki v občini.
24.	člen
V občini Koper usmerja in usklajuje dejavnost na področju družbene samozaščite Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, »v nadaljnjem besedilu: svet«, ki ga imenuje občinska skupščina.
25.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja na področju družbene samozaščite zlasti naslednje naloge:
—	usmerja in usklajuje dejavnost teles in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih in skupnostih združenega dela,
—	nudi pomoč telesom iz prejšnje alinee pri idejnem, praktičnem in organizacijskem delu ter jih seznanja z varnostno problematiko,
—	sodeluje s tiskom in drugimi javnimi občili, seznanja javnost o svojem delu in skrbi na sploh za populariziranje družbene samozaščite,
—	goji stike s šolami, delavsko univerzo, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter prek njih zagotavlja širjenje varnostne kulture,
—	organizira praznovanje tedna varnosti in družbene samozaščite,
—	seznanja se z varnostno situacijo, o njej razpravlja in na tej podlagi sprejema svoj letni akcijski program,
—	daje pobudo za pravno urejanje zadev v občini in za sprejemanje družbenih dokumentov s tega področja kot so priporočila, resolucije, itd.,
—	nudi pomoč organizacijam združenega dela pri tehničnem zavarovanju premoženja,
—	sodeluje s postajo milice Koper, upravo javne varnosti v Kopru in varnostnimi komiteji na mejnem prehodu Škofije in v Luki Koper.
IV. TEDEN VARNOSTI '
IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
26.	člen
Z namenom, da bi manifestirali podružbljeno skrb za varnost kot pravico in dolžnost vseh delovnih ljudi in občanov se v občini Koper praznuje vsako leto teden varnosti in družbene samozaščite v tednu, ki
vključuje 13. maj — dan varnosti.
< - *
27.	člen
Teden varnosti in družbene samozaščite se praznuje zlasti tako, da se organizirajo proslave, slavnostne seje samoupravnih organov in zborov skupščine, da se v javnih občilih publicira aktivnost in uspehe na po*
„URADNE OBJAVE"
30.ju!ija 1976 - Št. 14
„URADNE OBJAVE"
153
dročju uresničevanja družbene samozaščite ter razpišejo nagradni natečaji v šoiah na temo družbena samozaščita in njeno uresničevanje, obenem se podeljujejo tudi pohvaie in priznanja.
28.	čien
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito podeljuje, po postopku predpisanim s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme svet ob tednu varnosti in družbene samozaščite posebno pismeno priznanje: PLAKETO DRUŽBENE SAMOZAŠČITE OBČINE KOPER.
Plaketa se podeljuje občanom, ki so pokazali posebno zavest in uspehe pri širjenju varnostne kulture in koncepta družbene samozaščite ali pa so z enkratnim dejanjem izkazali požrtvovalnost, pogum, izpostavili svoje življenje ali preprečili znatno premoženjsko ali drugo škodo pri uresničevanju družbene samozaščite.
Pobudo za podelitev plakete lahko dajejo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, organi za notranje zadeve in drugi samoupravni organi in organizacije.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo svoje samoupravne akte uskladili s tem dogovorom v roku 6 mesecev po podpisu.
30.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme večina podpisnikov. Veljati pa začne, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki podpisnikov in po objavi v Uradnih objavah.
Pooblaščeni predstavniki-delegati temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, občinskih zvez, občinskih družbenopolitičnih organizacij ter občinske skupščine Koper so ta družbeni dogovor v usklajevalnem postopku obravnavali in ga dne 2. in 16. julija podpisali.
Št.: 01-1-76
Koper, 20. julija 1976
Koordinacijski odbor za družbeno samozaščito skupščine občine Koper je ugotovil, da je Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občini Koper na dveh slovesnih sestankih dne 2. in 16. julija 1976 podpisalo 80 % podpisnikov.
Glede na navedeno je družbeni dogovor veljaven.
Nam. predsednika koord. odbora ROMAN ZRIM, 1. r.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in o označbi trgov, ulic in Lš (Uradni list LRS, št. LO-46-4H, 8-35-49 in 20-108-50), 6. člena pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter o označevanju hiš (Uradni list LRS, št. 35-180-59), 236. in 243. člena statuta občine Koper sta zbor krajevnih skupnosti in skupščina samoupravne interesne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti skupščine občine Koper na seji dne 14. julija 1976 sprejela
ODLOK
O	DOLOČITVI IMEN ULIC, CEST IN POTI V NASELJIH MEST-NEGA ZNAČAJA ANKARAN ]N BERTOKt
1.	člen
Odpravi se dosedanji sistem hišne numeracije v naseljih mestnega značaja Ankaran in Bertoki ter se uvede ulični sistem.
2.	člen
V naselju Ankaran se posameznim ulicam, cestam in potem določijo naslednja imena:
L Jadranska cesta, Strada del! Adriatico — od križišča Ankaran Hrvatini do mednarodnega mejnega prehoda Lazaret
2.	Na Logu, Al Boschetto — skupina hiš severozahodno od križišča cest Ankaran — Hrvatini
3.	Železniška cesta, Strada della ferrovia — od odcepa Jadranske ceste jugovzhodno v smeri do želez, postaje
4.	Rožnik, Roseto — skupina hiš ob gostilni pri »Rezki* in severno od nje
5.	Ivančičeva cesta, Strada Ivančič Franc — od bolnice Ankaran proti zaselku Kolombini
6.	Cesta na Prisojo, Strada per Prisoje — Zahodno od bolnice Ankaran vzporedno z Ivančičevo cesto in se slepo konča pod vrhom
7 Pod Vrhom, Sotto la cima — zahodno od ceste na Prisojo in poteka vzporedno z njo
8.	Oljčna pot, Vicolo degli ulivi — ob počitniških domovih rudnika Idrija in železničarjev in zavije proti severu
9.	Bertokova ulica, Via Danjel Bertok — od Oljčne poti prva cesta, ki zavije proti severu in se slepo konča
10.	Pervanjeva ulica, Via Stanko Pervanja — druga cesta od Oljčne poti, ki poteka vzporedno z Bertokovo ulico proti severu in se slepo konča
11.	Pot na Brido, Vicolo per Brida — severno od Regentove ulice v novem naselju do zaselka Brida
12.	Razgledna pot, Vicolo del panorama — severno od bolnice Valdoltra proti naselju Barižoni
13.	Vinogradniška pot, Vicolo dei vigneti — zahodno od bolnice Valdoltra in poteka severozahodno po zaselku Miloki do Lazareta
14.	Lazaret, Lazzaretto — skupina hiš severno od mednarodnega mejnega prehoda Lazaret
15.	Regentova ulica, Via Ivan Regent — ulica, ki je v zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta A
16.	Srebrničeva ulica, Via Josip Srebrnič — ulica, ki je v zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta B
17.	Cahova ulica, Via Ivan Cah — ulica, ki je v zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta D desno
18.	Hrvatinova ulica, Via Marčel Hrvatin — ulica, ki jev zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta C
19.	Vlahovičeva ulica, Via Veljko Vlahovič — ulica, ki jev zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta D levo
20.	Bevkova ulica, Via France Bevk — ulica, ki je v zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta E levo
21.	Kocjančičeva ulica, Via Vincenc Kocjančič — ulica, ki je v zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta G levo
22.	Larisova ulica, Via Mario Laris — ulica, ki jev zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kct cesta G desno
23.	Frenkova ulica, Via Franc Planinc-Frenk — ulica, ki je v zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta H
24.	Tomažičeva ulica, Via Pinko Tomažič — ulica, ki je v zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta F
25.	Ulica Rudija Mahniča, Via Rudi Mahnič — ulica, ki je v zazidalnem načrtu Ankaran I. označena kot cesta E desno
3.	člen
V naselju Bertoki se posameznim ulicam, cestam in potem določijo
naslednja imena:
1.	Cesta borcev, Strada dei combattenti — od zadružnega doma v smer Prade in se v Pradah priključi na cesto Koper—Pobegi
2.	Ulica ob spomeniku, Via de! monumento — severno od zadružnega doma in poteka ob spomeniku padlih proti pokopališču in se tam konča
3.	Markova ulica, Via Vincenc Kocjančič-Marko — poteka skozi strnjeno naselje Bertoki od glavne ceste, mimo pokopališča do ceste borcev
4.	Prečna cesta, Strada trasversale — od Markove ulice proti vzhodu in se priključi na cesto Med vinogradi
5.	Cesta med vinogradi. Strada fra i vigneti — severno od zaključka Markove ulice in poteka po pobočju vinogradniških nasadov in se pri bencinski črpalki »Petrol* priključi na cesto Koper—Ljubljana
154
6.	Poljska pot, Vicolo campestre — od odcepa ceste Koper—Pobegi in poteka proti zahodu med kmetijskimi gospodarstvi in se priključi na cesto Med vinogradi
7.	Sončna pot. Vicolo assolato — od odcepa na cesti Koper—Pobegi in poteka vzporedno s Poljsko potjo proti jugozahodu ter se priključi na cesto med vinogradi
8.	Pobeška cesta, Strada di Pobeghi — poteka po naselju Prade in je podaljšek Pobeške ceste
9.	Cesta 2. oktober, Strada 2. ottobre — od zaključka ceste borcev se odcepi in poteka proti severu
10.	Cesta Bratstva, Strada della fratellanza — cesta, ki je v zazidalnem načrtu Prade označena kot cesta A in poteka skozi celotno območje zazidalnega načrta Prade
11.	Cesta Ivana Starca, Strada Ivan Starc — od odcepa pri osnovni šoli Prade in poteka proti Škocjanu in je v zazidalnem načrtu Prade označena kot cesta B
Ceste od !. do XX. in XXH. zazidalnega načrta Prade, ki potekajo ob cesti Bratstva severovzhodno in severozahodno do meje naselja Pobegov in se slepo končajo:
12.	Prade — cesta!
Prade — strada !
13.	Prade — cesta!!
Prade — strada !!
14.	Prade — cesta!!!
Prade — strada !!!
15.	Prade — cesta !V Prade — strada !V
lb. Prade — cesta V Prade — strada V
17.	Prade — cesta V!
Prade — strada V!	^
18.	Prade — cesta V!!
Prade — strada V!!
!9. Prade — cesta V!!!
Prade — strada V!!!
20.	Prade — cesta !X Prade — strada !X
21.	Prade — cesta X Prade — strada X
22.	Prade — cesta X!
Prade — strada X!
23.	Prade — cesta X!!
Prade — strada X!!
24.	Prade — cesta X!!!
Prade — strada X!!!
25.	Prade — cesta X!V Prade — strada X!V
26.	Prade — cesta XV	*
Prade — strada XV
27.	Prade — cesta XV!
Prade — strada XV!
28.	Prade — cesta XV!!
Prade — strada XV!!
29.	Prade — cesta XV!!!
Prade — strada XV!!!
30.	Prade — cesta X!X Prade — strada X!X
31.	Prade — cesta XX Prade — strada XX
32.	Prade — cesta XX!!
Prade — strada XX!!
33.	Sermin — skupina hiš zahodno od ceste Koper—Ljubljana do meje Ankaran
34.	Arjo! — skupina hiš v trikotniku cest Koper—Ljubljana, Pobeška cesta in ceste borcev
30. julija 1976 - Št. 14
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 015-2-76
Koper, 14. julija 1976	Predsednik
MAR!0 ABRAM, l.r.
Na podlagi 35. in 44. č!ena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 240. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 14. julija 1976 sprejela
ODLOK
O	POTRD!TV! ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE KOPER ZA LETO 1975
1.	člen
Potrdi sc zaključni račun proračuna občine Koper za leto 1975, ki vsebuje:
1.	Skupaj dohodki po bilanci proračuna od tega:
a)	izvirni dohodki
b)	saldo iz preteklega leta
c)	namenska dopo!, sredstva za priznaval, borcem kmetom
d)	dohodki drugih DPŠ
2.	Skupaj razporeditev dohodkov po bilanci proračuna
3.	Razlika med skupnimi dohodki in skupno razporeditvijo dohodkov po bilanci proračuna
4.	Skupni primanjkljaj po zaključnem računu
2.	člen
Primanjkljaj po zaključnem računu proračuna iz I. člena tega odloka v znesku 447.528 dinarjev sc krije iz sredstev stalnega rezervnega sklada obč'ne Koper.
3.	člen
Potrdi se zaključni račun rezervnega sklada in sredstev za odškodnino nacionalizirane imovine občine Koper za leto !975.
Izvršitev dohodkov in izdatkov teh skiadov oziroma sredstev znaša:
Rezervni sklad	dinarjev
Dohodki	2,750.371
izdatki	1,283.000
Presežek dohodkov	1,467.37!
Sredstva za odškodnino nacionalizirane imovine Dohodki	1,314 694
izdatki	737.423
Presežek dohodkov	577.27!
4. člen
Presežek dohodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 1,467.371 din se prenese kot dohodek tega sklada v leto 1976.
Presežek dohodkov po zaključnem računu sredstev /a odškodnino nacionalizirane imovme v znesku 577.271 din se prenese kot dohodek teh sredstev vieto 1976.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 400-5/76
Koper, 14. julija 1976	Predsednik
MAR!(J ABRAM. 1. r.
OBČINA P!RAN
Na podlagi 3., 5. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. !6-119-67), 2. člena odloka o urbanističnem programu za območje Koper, !zo!a. Piran (Uradne objave, št. 17-68) ter 69. in 232. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 6-74) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1976 sprejela
„URADNE OBJAVE"
dinarjev
46,309.083
44,776.469
482.614
28.000
1,022.000
46,756.611
447.528
447.528
30.ju'ija
1976-Št. M
„URADNE OBJAVE"
ODLOK
O URBANISTIČNEM NAČRTU ZA OBMOČJE MESTA PIRAN
1.	č!en
Sprejme se urbanistični načrt za območje mesta Piran (v nadaijnjem besedilu: urbanistični načrt).
2.	člen
Urbanistični načrt določa smernice za urbanistično urejanje ter zavarovanje širših prostorskih koristi izgradnje območja mesta Piran za obdobje 30 let, zlasti za:
—	zavarovanje kvalitetne obdelovalne zemlje,
—	urbanistični razvoj naselij,
—	razvoj industrijsko-obrtne dejavnosti,
—	izgradnjo omrežja komunikacij,
—	razvoj omrežja komunalnih vodov in naprav ter vodnogospodarske ureditve,
—	razvoj turističnih območij,
—	zaščito rekreacijskih območij,
—	spomeniško varstvo in varstvo narave,
—	razvoj obale.
3.	člen
NAMENSKA IZRABA POVRŠIN
Urbanistični načrt vsebuje tekstualno in grafično gradivo in obravnava ureditveno območje, ki obsega 2.397,94 ha površine.
Po namenu bo površina razdeljena na:
—	površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti,
—	centralne mestne površine mestnega jedra Piran,
—	turistična območja,
—	varovani pas obale,
—	površine za industrijo,
—	površine za industrijsko obrtno dejavnost,
—	športno rekreacijske površine,
—	ostale zazidljive površine za posebne namene (RTV, avtobusna postaja),
—	letališče,
—	kmetijske površine,
—	gozdne površine,
—	zelene površine,
—	soline — aktivne,
—	površine za energetske objekte in koridorje,
—	prometne površine,
—	vodotoki in vodne površine.
4.	člen
Površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti so določene za zazidavo v strnjenih kompleksih (Lucija, Strunjan, Sečovlje...).
Urbanistični načrt določa gostoto naseljenosti, ki zagotavlja delovnim ljudem in občanom pogoje za humano bivanje in delo. Z namenom, da se zagotovi skladno urejanje stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami in zagotovi smotrno gospodarjenje s prostorom, se stanovanjska območja pozidavajo po etapah, ki jih določi občinska skupščina s posebnim odlokom.
5.	člen
Centralne mestne površine obsegajo 34 ha s predvideno bruto gostoto 142 prebivalcev na hektar. Na teh površinah so poleg stanovanj koncentrirane funkcije mesta: šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura, trgovina in gostinstvo in turizem, storitvena dejavnost, upravne, poslovne in druge dejavnosti.
Območje mestnih površin in dejavnosti iz prvega odstavka predstavlja historično mestno jedro. Historično jedro se ureja po asanacij-skem načrtu, ki ga sprejme občinska skupščina s posebnim odlokom.
^sanacijski načrt iz prejšnjega odstavka velja tudi za vplivno obi "točje mestnih površin (50 ha).
6.	člen
Izhajajoč iz velikega pomena morja za razvoj slovenskega gospodarstva in še posebej za razvoj obalnega območja, določa urbanistični načrt pomembne površine za turistično-gostinsko dejavnost.
Turistična območja obsegajo površine za hotele, počitniške domove, zdravstveni turizem ter plaže, in sicer skupaj 203 ha. Za kopanje primerne obale je na voljo okoli 11 km.
Poseben poudarek velja zaščitnemu obalnemu pasu, ki je predvsem namenjen:
—	za naveze in pristajanje večjih plovnih objektov,
—	za kopanje,
—	za vodne športe (veslanje, jadranje, vodno smučanje),
—	za morsko izletniško dejavnost,
—	za ribolov,
—	za podvodni ribolov,
—	sidrišča,
—	za objekte in naprave turizma in gostinstva,
—	gojenju morskih kultur,
—	avtocampom.
Pristaniške kapacitete piranskih navezov so namenjene za pristajanje večjih plovnih objektov za časovno neomejeno privezovanje, razen carinskega pomola.
Za ureditev morske obale in naprav mora biti izdelana posebna strokovna maritimna dokumentacija (zazidalni načrt), ki mora upoštevati vse elemente urbanističnega načrta in po sprejetju na občinski skupščini postane njegov sestavni del.
7.	člen
Površine za proizvodno in industrijsko-obrtno dejavnost so predvidene na naslednjih območjih:
—	industrijska obrtna cona v Luciji s površino 25 ha,
—	kompleks ob sedanjih proizvodnih objektih v Seči s površino 12 ha,
—	Sečoveljske soline s površino 610 ha za proizvodnjo soli.
Površine za industrijo so določene v obsegu, ki zagotavlja perspektivne potrebe po industrijskih objektih, skladiščnih napravah in storitvenih dejavnostih, upoštevaje pogoje za razvoj (energetika, prometne povezave in podobno).
Pri določanju urbanističnih, ureditvenih in drugih pogojev za lokacije v industrijsko-obrtni coni je potrebno zlasti skrbno presojati primernost lokacij posameznih dejavnosti oziroma objektov glede na škodljive emisije in imisije.
8.	člen
Kmetijske površine so predvidene v območjih, kjer je možna organizirana obdelava in se lahko razvije intenzivna kmetijska izraba.
Kmetijska zemljišča se razvrstijo v kategorijo ( 10. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih, Uradni list SRS, št. 26-73) s posebnim odlokom skupščine obalne skupnosti Koper.
9.	člen y
Vsi gozdovi v ureditvenem območju mesta so glede na njihovo vlogo varovani oziroma gozdovi s posebnim pomenom za zdravo okolje in rekreacijo.	^en
Rekreacijske in zelene površine so območja, na katerih so dovoljeni samo taki posegi, ki bodo dopolnjevali ostale namembnosti v prostoru.
Za zelene površine in parke v stanovanjskih naseljih, ob javnih komunikacijah in vodnih površinah turističnih in drugih javnih objektih se določijo pogoji in način ureditve v zazidalnih načrtih in lokacijski dokumentaciji.
Za kmetijske, gozdne in zelene površine se izdela krajinski načrt. To velja tudi za površine, ki so kot koridorji varovane za izgradnjo infrastrukture.
Športno rekreacijske površine so predvidene v območju Arz, Strunjan in športno-rekreacijski center Portorož v Luciji.
11.	člen
Urbanistični načrt obravnava naslednje vrste prometa in površin:
—	kopni promet,
—	morski promet,
—	zračni promet.
156
„URADNE OBJAVE"
30. julija 1976 - Št. 14
12.	člen
Kopni promet predvideva:
—	obalno avto cesto z ustreznim rezervatom,
—	magistralno cesto — rekonstruirano obalno cesto z rezervatom,
—	regionalne ceste,
—	lokalne ceste.
Z urbanističnim načrtom so zagotovljeni ustrezni rezervati za prometno omrežje in objekte. Znotraj teh rezervatov in varovanih pasov ni dovoljena nobena gradnja, razen graditev objektov in naprav, ki sodijo k prometni opremi.
Urbanistični načrt opredeljuje na vzhodnem robu Lucijskih solin (2,2$ ha) končno avtobusno postajo Piran.
Z urbanističnim načrtom se zagotavljajo za potrebe prebivalcev in turistov ustrezne površine za mirujoči promet.
V	historičnem mestnem jedru, ki je praviloma domena pešca, so predvidene površine za mirujoči promet ob vstopih v mesto.
V	stanovanjskih naseljih se določa mirujoči promet skladno z zazidalnimi načrti, praviloma je zagotoviti parkirna mesta v stanovanjskih objektih.
Mestni javni promet, promet pešcev in kolesarjev se ureja s prometnim režimom.
13.	člen
Morski promet in pristanišča
Glede na močan interes tujih turistov in domačega prebivalstva za privezovanje jaht in športnih plovnih objektov se z urbanističnim načrtom predvideva ureditev:
a)	piranskega pristanišča
—	operativna obala bi povečala svojo kapaciteto z izgradnjo podaljška velikega pomola za okoli 110 m,
—	na mestu, kjer je morje prenizko, se predvideva izgradnja betonskega navoza,
—	vse bitve, ki se z 2—3 m širokimi pomoli zvezali z obalo (pomoli so izvedeni z betonskimi piloti in leseno ploščadjo).
Celotna kapaciteta velikega pristanišča bi znašala 170 priveznih mest.
b)	športno-turistične luke v okviru športno-rekreacijskega centra Portorož v Luciji s 600—700 priveznimi mesti.
14.	člen
Urbanistični načrt predvideva rezervirane površine za ureditev športnega letališča z novo vzletno pristajalno stezo.
15.	člen
Z urbanističnim načrtom so opredeljene in rezervirane površine za izgradnjo telefonskih centra! z razvodi in novo poštno poslopje v Lucili
16.	člen
Za razvoj visokonapetostnega omrežja 110 KV za območje mesta Piran se na tem območju pojavljajo jedra bodočega odjema, katera narekujejo postavitev nove RTP Lucija 110-20 KV. Predvideno je srednjenapetostno omrežje v podzemski kabelski izvedbi ter izgradnja transformatorskih postaj.
Urbanistični načrt opredeljuje rezervate za energetske napeljave in naprave.
/	17. člen
Za preskrbo z vodo iz/zajetij Gabrijeli—Bužini in Gradole za območje mesta Piran je potrebno rezervirati površine za izgradnjo jeklenega cevovoda premera 600 mm med Valeto in Izolo. Za vse tranzitne cevovode so potrebni rezervati 15 m širine, za vse rezervoarje pa rezervati 100 x 100 m.
18. člen
Kanalizacijsko omrežje in naprave se urejajo in izgrajujejo v skladu z urbanističnim načrtom. Predvidena je biološka stopnja čiščenja za naslednje plansko obdobje v čistilni napravi v dolini Salveti. Na poplavnih območjih in depresijskih območjih je obvezna vodotesna kanalizacija z ločenim sistemom na mestih, ki so določena z idejno študijo o odvajanju odpadnih vod za Portorož in Piran. Fekalne vode se odvajajo prek čistilne naprave v podmorski izpust dolžine 3500 m v smeri 300 stopinj z izhodiščem na obali pri Salvetiju.
Obdelati je odvajanje fekalnih vod v morje in uskladiti grafične pri-kaze z obstoječim stanjem.
19.	člen
Površinsko odtekanje povzroča odplakovanje in odnašanje zemlje, naglejši odtok pa zamočvirjenja dolin ter poplave v dolinah in obalnih ravnicah. Zato je nujno zboljšati sedanji odtočni režim, da se s tem zboljša gospodarjenje z razpoložljivo vodo, omili posledice suš in prepreči poplave v nižjih predelih.
Največ hudourniško ogroženih površin je v povodjih Drnice, Jernej-skega in Lucijskega polotoka ter Strunjana in Dragonje.
Na teh območjih se mora nujno nadaljevati z začetnimi deli (Dragonja) in pristopiti k urejanju tudi ostalih ogroženih področij; predvsem pa s potrebnimi zaščitnimi merami. Glede na to bo potrebno pristopiti k izgradnjo zadrževalnikov.
Proti poplavam z morske strani je zaščiteno območje solin in obala od Pirana proti jugu z obrambnimi zidovi od 1,5 do 2,0 m nadmorske višine. V zvezi s tem morajo biti nenasute nižine zavarovane do višine 2,50 m, v celini, kjer ni vpliva valov, pa zaščita ne bi smela seči izpod +1,60 m.
20.	člen
Stanovanjsko gospodarstvo
V programiranem obdobju bo potrebno zagotoviti površine in druge urbanistične pogoje za izgradnjo 3734 stanovanj in sicer: za kritje primanjkljaja iz leta 1971 — 336 stanovanj, za potrebe novih prebivalcev 2946 in kot nadomestna stanovanja 452 stanovanj.
Razmerje med gradnjo večetažnih objektov in družinskih hiš je zagotoviti do leta 1985 v razmerju 60:40, do konca planskega obdobja pa je ta odnos planiran v razmerju 70:30 v korist usmerjene stanovanjske gradnje na za to določenih površinah.
Zagotoviti bo potrebno postopno izvajanje prenove dotrajanih mestnih predelov in reševanje neustreznih stanovanjskih razmer tako v mestnem jedru kot na celotnem občinskem območju.
21.	člen
Spomeniško varstvo
Da se zagotovi varstvo značilnosti krajine, naravnih znamenitosti, urbanističnih ambientov ter zgodovinskih in kulturnih spomenikov, se razglašajo za zavarovana območja in objekti:
a)	spomeniška območja (arheološka, naselbinska in kulturna krajina)
b)	spomeniki (arheološki, arhitekturni in etnološki)
c)	območja posebnega naravovarstvenega pomena
d)	objekti posebnega naravovarstvenega pomena.
22.	člen
Spomeniška območja
1	Arheološka območja
1.1	Piran, Fornače, Ul. JLA št.45
rimski naselbinski ostanki na kopnem in v morju
1.2	Strunjan — San Basso
—	antično pristanišče z naselbinskimi ostanki
1.3	Lucija
—	ostanki rimske stavbe 14 Jernej
—	rimska lokaliteta
1.5	Vinjole
antični zidovi in gradbeni material
2	Naselbinska območja
2.1	Piran
srednjeveška mestna aglomeracija, ki se obdeluje z AN
3	Kulturna krajina
3.1	Strunjan
3.2	Polotok Seča
Spomeniki
23. člen
! Arheološki spomeniki 1!	Strunjan, pare. št. 10-1 k o. Piran
L2	Strunjan, pare. št. 10-2 k o. Piran
30. julija 1976 — Št. 14
„URADNE OBJAVE*'
157
1.3	Strunjan, pare. št. 10-4	k.o.	Piran
1.4	Strunjan, pare. št. 12-1	k.o.	Piran
1.5	Strunjan, pare. št. 14 k.o. Piran
2 Umetnostni in arhitekturni spomeniki
2.1	Bernardin — ostanki samostana in cerkve
2.2	Portorož, Oba!a št. 45, Hote! Pa!ace
2.3	Strunjan, ž. c. Marijinega prikazovanja s samostanom
2.4	Seča, sto!p na terasi ga!erije Forma viva
2.5	Portorož, Fizine, Oba!a 10, Sk!adišče so!i, Magazen grando, Magazen Monfort
2.6	Seča, p. c. sv. Jerneja
2.7	Sečovije, ž. c. sv. Martina
2.8	Portorož, Obala št. 27 Seča, Obrat Droge
2.9	Portorož, Senčna pot št. 3, 5 in 9
2.10	Portorož, Oba!a št. 53, Oba!a št. 55
Piran ter mnenjem krajevne skupnosti, kjer tak poseg ne predstavna prejudic za nada!jnje smotrno urejanje prostora.
Funkciona!ne adaptacije in dozidave ter spremembe namembnosti objektov izven zazida!nih območij so dovo!jene !e na pod!agi posebne presoje upravnega organa, !okacijske dokumentacije in soglasja !S SO od primera do primera.
Na !okacijah starih dotrajanih hiš oziroma na pripadajočem funk-cionainem zem!jišču je sk!adno z načrtom možno graditi nadomestne hiše tudi na nezazid!jivih površinah s predhodno pridob!jenim mnenjem krajevne skupnosti, ob pozitivni presoji upravnega organa ter soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine.
Izvršni svet skupščine dotoči !ahko za pomembnejše prostorske urbanistične in arhitektonske rešitve razpis javnega natečaja.
Prav tako daje IS SO soglasje k lokacijam in gradnji družbeno pomembnih objektov.
Historično mestno jedro z vplivnim območjem se ureja z asanacij-skim načrtom.
3	Etnološki spomeniki
3.1	Strunjan, soline
24.	člen
Varstvo narave
1	Območja posebnega naravovarstvenega pomena
1.1	Strunjan
1.2	Fiesa
1.3	Soline v Sečovljah
2	Objekti posebnega	naravovarstvenega pomena
2.1	Portorož, park	pri hotelu Palace
2.2	Portorož, park	Banat
2.3	Portorož, park	Istra
2.4	Portorož, park	Helios
2.5	Portorož, park	pri ambulanti
2.6	Portorož, park	pri Vojkovem domu
2.7	Portorož, park	Vesna — Metropol
2.8	Portorož, park	nad Drogo
2.9	Portorož, park	pri Agrotehniki
2.10	Seča, Forma viva
2.11	^ Drevored pinij med Izolo in Prevalom, Valeta
2.12	Drevored topolov ob cestah Sečovlje—Križišče
25.	člen
Spomeniško varstvo se uveljavlja glede na vrsto in pomembnost območij in spomenikov z različnimi vrstami in stopnjami spomeniškovar-stvenih režimov.
Posegi v območjih oziroma na spomenikih se smejo izvajati le v okviru določi! zakona o varstvu kulturnih spomenikov ter ustrezne vrste in stopnje varstvenega režima po predhodnem soglasju pristojne spo-meniškovarstvene službe.
Pristojna spomeniškovarstvena služba sodeluje v vseh fazah urbanistične in arhitekturne obdelave spomeniških območij in objektov. Elaborati, ki v skladu z okviri urbanističnega načrta Piran konkretizirajo določbe spomeniškovarstvenih režimov, so sestavni deli urbanističnih in arhitektonskih obdelav.
26.	člen
Izvajanje urbanističnega načrta
V skladu s smernicami urbanističnega načrta se z zazidalnimi načrti urejajo območja, ki jih vsakoletno z etapnimi plani določa obemska skupščina, ki se izdelujejo postopoma skladno z realizacijskimi mož nostmi in v katera se praviloma usmerja gradnja.
Pred izdelavo zazidalnega načrta ali lokacijske dokumentacije za družbeno pomembne objekte je obvezno izdelati detajlnejšo preden tev urbanističnega načrta zaradi širših interesov na stičnih območjih, ki je predmet razprave in potrditve na IS SO.
Na območjih, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo, je dopustna gradnja posameznih stanovanjskih objektov na podlagi strokovne pre soje pooblaščene organizacije za urbanizem in upravnega organa
.	27. člen
Varstvo okolja
Za izvajanje politike varovanja okolja bo, skladno z določili urbanističnega načrta, treba izdelati in sprejeti sanacijski program za preprečevanje onesnaževanja zraka, tal in morja.
V okviru realnih možnosti je treba zagotoviti izboljšanje obstoječega stanja in preprečiti nadaljnje onesnaževanje in zato:
—	v turističnih in stanovanjskih območjih je potrebno zagotoviti centralno pripravo za ogrevanje s toplo vodo;
—	zagotoviti kontrolo odpadnih in ostalih voda pred iztekom v morje,
—	zagotoviti biološko ravnovesje v morju z asanacijskimi posegi,
—	zmanjšanje intenzivnih kmetijskih površin ali naravnega okolja, zaradi posegov urbanizacije mora biti nadomeščeno v enaki oziroma večji biološki vrednosti.
28.	člen
PREHODNE ÌN KONČNE DOLOČBE
S sprejetjem tega načrta preneha veljati urbanistični načrt za mesto Piran (Uradne objave, št. 20-68), njegove spremembe oziroma dopolnitve (Uradne objave, št. 15-73), odlok o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Uradne objave, št. 1-68).
29.	člen
Urbanistični načrt ponazarja grafična in tekstualna dokumentacija, ki jo je izdela! Invest biro Koper pod šifro projekta 71-7 v maju 1974.
Prav tako so sestavni deli urbanističnega načrta:
—	pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta, ki ga posebej sprejme izvršni svet občine v juliju 1976,
—	elaborat »varstvo kulturnih spomenikov in varstvo narave«, ki ga je izdela! medobčinski zavod za spomeniško varstvo Piran maja 1975,
—	program vodovodnega omrežja, ki ga je izdela! Rižanski vodovod Koper novembra 1974,
—	smernice za vodnogospodarske ureditve, ki jih je rzdelal Zavod za vodno gospodarstvo SRS Ljubljana v juliju 1974,
—	projekt telekomunikacijskih naprav in omrežja, ki ga je izdela! PTT projektivni biro Ljubljana v maju 1974,
—	projekt elektroenergetskih naprav in omrežja, ki ga je izdela! Elektro Gorica, enota Koper, julija 1973.
30.	člen
Na osnovi konkretnih potreb, etapnih planov in programov nosilcev planiranja je potrebno stalno preverjati in dopolnjevati vsebino urbanističnega načrta.	^
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 350-5-68-76 Piran, 19. julija 1976
Predsednik IVAN BAŽEC, l.r. Predsednik ZZD VALENTIN MAHNIČ, 1. r.
Predsednik ZKS KARLO MARSEL,!.r. Namestnik predsednika DPZ JANEZ KOSELJ, 1. r.
158
„(JRADNE OBJAVE"
30. julija 1976 - Št. 14
Napod!agi L, 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-72, 55-72, 27-73 in 36-75) in določi! zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem davku (Uradni list SRS, št. 54-72 in 14-73) ter 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1976 sprejela
ODLOK
O POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN OD PLAČIL ZA STORITVE V OBČINI PIRAN
8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. junija 1976, razen 5. točke tar. št. 2, ki se uporablja od 1. julija 1976 dalje.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve (Uradne objave, št. 22-73, 1-74, 18-74, 8-75 in 2-76).
Št.: 421-1-70—76 Piran, 28. junija 1976
Predsednik
zbora združenega dela VALENTIN MAHNIČ, 1. r.
Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r.
Predsednik zbora krajevnih skupnosti KARLO MARSEL, 1. r.
1.	člen
Na območju občine Piran se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem prometnem davku, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
^ 2. člen
Posebni občinski prometni davek od prometa proizvodov se plačuje od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo (tudi od maloprodajnega prometa na trgih z ambulantno prodajo), razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje temeljni oziroma posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih določenih z zakonom o posebnem republiškem prometnem davku ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu — proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga mora! plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plača! od nabavljenega in porabljenega materiala za take izdelke.
Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih ki jih določa zakon o posebnem republiškem prometnem davku.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje od plači! 2a storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani občanom in zasebnim pravnim osebam, razen od plači! za storitve, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu in v zakonu o posebnem republiškem prometnem davku določeno, da se ne plačuje temeljni oziroma posebni republiški prometni davek.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek. Višino tega davka določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu, načinu poslovanja in vrsti dejavnosti zavezanca ter ocenitve na podlagi primerjave podatkov z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmeri po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe družinske skupnosti prizna 350 litrov naravnega vina in 12 litrov naravnega žganja na člana družinske skupnosti, starega nad 18 let.
Za kalo in razsip se prizna 6 % pri vinu in 2 % pri žganju.
TARIFA
A — PROIZVODI
Tar. štev. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 %.
Od prometa rabljenih cestnih motornih vozil, razen motornih koles, v primerih, ko so prodajalci in kupci fizične ali zasebne pravne osebe, se plačuje davek po stopnji 4 %.
OPOMBA:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo, oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Tako kupljeno motorno vozilo ni moč registrirati, če ni prej plačan ta davek.
2.	Davek iz drugega odstavka po stopnji 4 % se ne plača:
—	od prodaje poškodovanih cestnih motornih vozil, katerih prodajo opravi v imenu lastnika motornega vozila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji, o čemer mora lastnik predložiti ustrezne dokaze;
—	če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika;
—	če je vozilo staro nad 5 let.
Davčna osnova je kupnina, če fa odgovarja orometni vrednosti; če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
3.	Plačila tega davka so oproščeni proizvodi, ki so oproščeni temeljnega oziroma republiškega prometnega davka.
Tar. štev. 2
Od alkoholnih pijač	din za liter
1.	naravnega vina in vina	tipa	»biser«	1,50
2.	penečega vina	5,00
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatičnih),
če znaša nabavna cena za liter
—	nad 12 do 15 din	10,00
—	nad 15 din	15,00
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač,
če znaša nabavna cena	nad	32	din	25.00
v odstotkih od vrednosti
5.	naravnega žganja	in vinjaka	40 %
6.	medice	%
7.	piva	40 %
8. drugih alkoholnih pijač, ki niso zajete
v točkah od I do 6	7Q %
OPOMBA:
1 Davčna osnova iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke tarifne številke je liter alkoholne pijače; iz 6. in 7. točke pa za proizvajalca uvoznika in trgovske organizacije je predpisana cena; za gostinske organizacije združenega dela in zasebne gostince je nabavna cena, ne glede na to, ali se te pijače prodajajo končnim potrošnikom ali se porabijo za lastne potrebe.
30. juìija !976 - Št. !4
„URADNE OBJAVE'
2.	Davčni zavezanci teh pijač so prodajaici. Med davčne zavezance prištevamo tudi obrtne organizacije združenega deta, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma lastne končne potrošnje.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bih ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi
4.	Med alkoholne pijače prištevamo vse pijače, ki vsebujejo več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Prodajalci so dolžni za vsako prodajo izstaviti fakturo in kopije teh faktur skupaj s seznamom !e-teh pošiljati davčni upravi pristojne občine do 10. v mesecu za promet v preteklem mesecu. Iz seznama morajo biti razvidni podatki kupca (priimek, ime in naslov), številke izstavljenih faktur in vrednost prodanih proizvodov po posameznih fakturah. Ta določba velja tudi za individualne zasebne proizvajalce teh pijač, če prodajo te pijače zasebnim gostincem.
Tar. štev. 3
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa teh proizvodov po stopnji 20 %.
B — OBRTNE STORITVE
Tar. štev. 4
I.	KOVINSKA STROKA
Popravljanje strojev in naprav, izdelkov precizne mehanike, motornih vozil, kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, peči, štedilnikov, šivalnih strojev in kovinskega pohištva ter popravljanje drugih kovinskih izdelkov po stopnji 7,5 %.
II.	ELEKTRO STROKA
Popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (razdelilnih naprav, električnih peči, transformatorjev in podobno); popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, električnih štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, pralnih strojev, ventilatorjev in podobno; popravljanje telekomunikacijskih naprav in delov ter druge storitve te stroke, po stopnji 7,5%.
Ul. DRUGE STROKE
Protektiranje in krpanje avtoplaščev (vulkaniziranje); knjigovez-ništvo, žaganje lesa; osebne in druge obrtne storitve, po stopnji 7,5 %.
Gradbene in montažne storitve ter dela, ki jih opravljajo občani in zasebne pravne osebe z gradbeno mehanizacijo, po stopnji 7,5 %.
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilj, pletilj, vezilj, klobučarjev, modistinj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovanja copat, od storitev brivcev, frizerjev, pcdikerjev, kozmetičarjev, fotografov, dimnikarjev, za pred-tiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, od popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, od kovaških storitev, podkovanja konj in druge živine, od storitev kolarjev, urarjev, od popravljanja dvokoles in otroških vozičkov, od polnjenja in obnove kemičnih svinčnikov, od popravljanja preprog, kemičnega čiščenja izdelkov iz tekstila in usnja, pranja in likanja oblek in perila ter drugih tekstilnih izdelkov, čiščenja obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja dvokoles, prtljage in obleke (garderoba), od storitev postreščkov, žaganja drv za kurjavo, čiščenja in mazanja vozil.
Davčna osnova je skupen znesek plači! po odbitku vrednosti materiala, ki ga je da! obrtnik, ki je opravi! storitev, če je material fakture posebej izkazan.
C — DRUGE STORITVE
Tar. štev. 5
Od vstopnic za razne prireditve — 10 %.
OPOMBA:
Od vstopnic te tarifne številke se plačuje davek tudi od prodanih vstopnic za barske prireditve in od vstopnic za vstop v igralnice.
Načeloma se davek plača ob predložitvi vstopnic v žigosanje oziroma ob predložitvi mesečnega obračuna prireditev.
Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo tega davka.
Davek po tej tarifni številki se ne plača:
—	od kinematografskih prireditev
—	od kultumo-umetniških in telesno-vzgojnih (športni in telovadni nastopi), prireditev, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače
—	od prireditev za dobrodelne namene
—	od prireditev, ki jih organizira ZSMS na obalnem območju
—	od prireditev, ki jih organizirajo vzgojno-izobraževalni zavodi z namenom pridobivanja sredstev za študijske oziroma strokovne izlete.
V primeru spora glede značaja kultumo-umetniške ali telesno-vzgojne prireditve, odloča o tem izvršni svet občine.
Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev, lahko občinska davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za vso sezono trajanja takih prireditev.
Tar. štev. 6
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javno stavo, razen za igre na srečo in vloge z javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija, po stopnji 10 %.
OPOMBA:
Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
Prireditelj mora najmanj 15 dni pred prireditvijo sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
Obračun srečk se mora opraviti v 15 dneh po žrebanju.
Davek je treba plačati v 15 dneh od opravljenega obračuna.
Tar. štev. 7
Od plači! za prevoze potnikov in blaga, ki jih opravijo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti — 5 %. OPOMBA:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plači! za nakladanje in razkladanje, ki jih opravlja orevoznik skupaj s prevozom.
Tar. štev. 8
Od zakupnin in podzakupnin premičnin in nepremičnin, razen plači! od najemnih in podnajemnih stavb — 5 %.
Davek po tej tarifi ne plačajo organizacije, ki se poklicno ukvarjajo z oddajanjem nepremičnin v najem, zakup ali podzakup.
OPOMBA:
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec. Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Na podlagi 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-73), 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 16-74), zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16-74) ter 245. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 6-74) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 19. julija 1976 sprejela
ODLOK
O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED IN MIR NA OBMOČJU
OBČINE PIRAN.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Po tem odloku se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir dejanja, s katerimi se v primerih navedenih v odloku na nedovoljen način
160
„URADNE OBJAVE"
30. julija 1976 - Št. 14
motijo mir, razvedrilo ah počitek, krši družbena disciptina in javna morata, ogroža sptošna varnost tjudi in premoženja, ovira izvrševanje pravic in dolžnosti občanov, organizacij združenega deta in samoupravnih skupnosti, ovira vzgojo otrok in mtadine, kvari zunanji izgted mesta in nasetij na območju občine Piran, ati kako drugače vnaša nered in nemir med tjudi.
2.	čten
Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mtadotetnikov so odgovorni za prekršek, ki ga je stori! mtadotetnik, če je prekršek po-stedica njihove opuščene skrbi za mtadotetnika.
'	3. čten
Na območju občine Piran se tahko organizirajo cirkuške ati podobne predstave in postavijo razne zabaviščne naprave samo na mestih, ki jih dotoči oddetek za gospodarstvo v sogtasju z oddetkom za notranje zadeve, sanitarno inšpekcijo in območno krajevno skupnostjo.
4.	čten
Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo prek dovotjenega obratovat-nega časa, za kar mora imeti organizator posebno dovotjenje, morajo biti v zaprtih prostorih, tako da ne motijo nočnega počitka.
Izjeme od dotoči! prejšnjega odstavka dovotjuje oddetek za notranje zadeve.
5.	čten
Prepovedano je netenje ognja in zažiganje trave in grmičevja v sušnih ati vetrovnih dnevih.
Občan, ki žeti zažgati travo ati grmičevje oziroma netiti ogenj na odrptem prostoru, si mora pridobiti posebno dovotjenje, ki ga izda požarni inšpektor občine Piran.
6.	čten
Prepovedano je organizirati pogrebne in druge sprevode po cestah v strnjenih nasetjih brez dovoljenja oddetka za notranje zadeve.
7.	čten
Pristojni organ za notranje zadeve tahko prepove kartanje v javnem tokatu za dotočen čas, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izbotjšanje razmer na področju javnega reda in miru.
Kartanje tahko prepove v svojih prostorih tudi gostinsko podjetje in samostojni gostinec.
Sktep o prepovedi mora biti objavtjen na vidnem mestu.
8.	čten
Vse privatne in družbene gostinske detovne organizacije morajo imeti na vidnem mestu objavtjen obratovatni čas in čas točenja at}(0-hotnih pijač ter obvestito, da mtadotetnikom ne točijo atkohotnih pijač.
Prepovedano je točenje atkohotnih pijač od konca obratovatnega časa do 07.00.
9.	čten
Pristojni upravni organ odredi, da mora lastnik psa ati drugo živa! v dotočenem roku odstraniti, če ugotovi, da pes ati druga živa! kakorkoli moti btižnjo okolico.
Rok za odstranitev Živah ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 3 mesece.
10.	čten
Prepovedana so dejanja, ki ogrožajo zdravje tjudi ati nasprotujejo pravitom čistoče:
1.	naktadati, prevažati in razktadati prehrambene artikte ztasti meso, mesne izdetke, kruh in pecivo proti pravitom čistoče in higiene;
2.	meso, mesni izdetki in kruh ter pecivo se smejo prevažati samo v čistih s ptočevino obtoženih vozilih ati v zaprtih pločevinastih zabojih ati drugi zaprti embalaži, ki je varna pred zunanjimi oporečnimi vptivi.
H. DOLOČBE O KAZNIH
11.	čten
Z denarno kaznijo 50 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor kadi v gtedatiških, koncertnih, kinematografskih dvoranah, javnih prevoznih sredstvih in drugih mestih, kjer je to izrecno prepovedano;
2.	kdor se zadržuje prek dovotjenega (obratovatnega) časa v gostinskih ati podobnih tokalih ati na prireditvenem prostoru, k!jub opozoritu odgovorne osebe;
3.	kdor vodi psa (razen psa vodiča) ati drugo živa! v javni prostor oziroma na prireditev v zaprtem prostoru, če to ni izrecno dovotjeno;
4.	kdor povzroča prekomeren hrup z igranjem inštrumentov ati z uporabo etektroakustičnih aparatov na uticah, trgih, kopatiščih in drugih javnih prostorih;
5.	kdor pušča živati brez nadzorstva;
6.	kdor draži ati ptaši živati;
7.	kdor poškropi in umaže tjudi, zgradbe ati druge objekte.
12.	čten
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor organizira ati sodetuje v preprodaji vstopnic za kinematografske in druge prireditve;
2.	kdor toči ati prinaša atkohotne pijače na športnih prireditvah;
3.	kdor dovotjuje igranje kart, ati karta v javnih tokatih, če je to prepovedano;
4.	kdor prodaja btago izven trga ati drugega za prodajo dotočenega prostora;
5.	kdor moti javna zborovanja, sestanke in druge prireditve;
6.	kdor izziva pretepe, nerede, prepire, smeši ati nadteguje tjudi;
7.	kdor neupravičeno kriči, razgraja ati drugače neupravičeno povzroča hrup na javnem ati drugem prostoru;
8.	kdor poje nespodobne ati žatjive pesmi, kaže pornografska stike ati predmete, ati se kako drugače nemoralno vede na javnem kraju;
9.	kdor meče ati vžiga na javnih mestih petarde in druga podobna pirotehnična sredstva, pa za to nima ustreznega dovoljenja;
10.	kdor namerno povzroči kakršnokoli manjšo škodo;
11.	kdor zažiga travo ati grmičevje ter neti ogenj brez dovotjenja;
12.	kdor sktadišči ati odtaga na podstrešju tahko gortjiv materia!;
13.	čigar živina zaradi matomarnosti čuvaja naredi škodo na tujih nasadih, po!jih in vrtovih;
14.	kdor postavlja na okna ati ograje batkonov nezavarovane predmete;
15.	kdor stresa rjuhe, preproge in podobno ati meče predmete skozi okno ati z batkona;
16.	kdor onesnaži oko!je;
17.	kdor stre! ja z zračnim orožjem, strašitno pištoto, tokom, fračo ati meče kamenje in druge predmete in s tem ogroža varnost tjudi in premoženja;
18.	kdor pusti vodnjak, jamo, jašek ati drugo odprtino nezavarovano ter s tem ogrozi varnost tjudi in premoženja;
19.	kdor se kopa na mestu, kjer je kopanje prepovedano;
20.	kdor kopa psa ati drugo živa! v javnih vodah, kjer se kopajo tjud-
je;
21 kdor sktadišči v kteteh ati stanovanju večje kotičine tahko vnett-jivih gortjivih materiatov, razen dovotjenih kotičin kuritnega otja, ki jih dovotjuje pravitnik o spravtjanju in hrambi kuritnega otja (Uradni tist SFRJ, št. 45-67);
22.	kdor sktadišči v stanovanju, kteteh ati na podstrešju večje kotičine ptina, kot to dovotjuje pravitnik o gradnji naprav za tekoči naftni ptin in o njegovem vsktadiščenju (Uradni tist. SFRJ, št. 24-71);
23.	kdor postavlja ati uporabtja primitivno urejena kurišča ati dimne odvode;
24.	kdor zažiga odpadke tam, kjer bi tahko nastat požar ati moti okotico s smradom ati dimom; .
25.	kdor poškoduje ati odstrani napisne tabte, ptakate ati ogtase, prometne znake, svetitke za osvettitev javnega prostora ter druga javna znamenja, ati jih kako drugače naredi neuporabne;
26.	kdor pri gradnji ati adaptaciji zgradb opušča nameščanje varnostnih naprav ati zanemarja njihovo vzdrževanje;
27.	kdor zanemarja vzdrževanje ati nujna popravita zgradb ati naprav, če to ogroža varnost tjudi;
28.	kdor opusti namestitev opozorita »HUD PES«, če je pri hiši tak pes; opozorito mora biti označeno z napisom in simbotom;
30.ju[ija 1976 - Št. 14
„URADNE OBJAVE"
161
29.	kdor deponira drva ob fasadah stanovanjskih objektov;
30.	kdor prenočuje v nedograjenih zgradbah, senikih, kozolcih aii drugih gospodarskih objektih brez dovoijenja lastnika aii odgovornega
upravitelja;
31.	odgovorna oseba, ki ne poskrbi, da se iz gostinskih prostorov odstrani vinjena oseba, ah oseba, ki kakorkoli moti druge goste oziroma ogroža javni red in mir in zbuja zgražanje;
32.	odgovorna oseba, ki gostinskega lokala ne zapre ob času, ki je določen s predpisi ali posebnim dovoljenjem;
33.	kdor namerno poškoduje javne parke, lomi drevje ali veje dreves in trga okrasno cvetje na javnih površinah.
13.	člen
Kdor ne ravna v skladu z določili 3., 4., 1. odstavka 5., 6., 7., 8., 9. in 10. Člena tega odloka stori prekršek.
Za prekršek po prvem odstavku tega člena se kaznujejo:
—	pravna oseba od 300 do 20.000 din,
—	odgovorna oseba pravne osebe od 200 do 2.000 din,
—	posameznik od 200 do 2.000 din.
14.	člen
Pravna oseba se kaznuje za prekrške iz 11. in 12. člena tega odloka z denarno kaznijo od 300 do 20.000 din. Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din.
15.	člen
Nadzorstvo nad določili tega odloka opravlja postaja milice Piran in občinski upravni organ za notranje zadeve.
Predstojnik upravnega organa pristojnega za notranje zadeve, se pooblasti, da poimensko določi osebe, ki imajo posebno pooblastilo za nadzor, da se fizične in pravne osebe pridržujejo določil tega odloka.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Piran, objavljen v Uradnih objavah, št. 18-70 in odlok o sprerpembi odloka o javnem redu in miru v občini Piran (Uradne objave, št. 2-71) ter popravek odloka o javnem redu in miru v občini Piran (Uradne objave, št. 15-71).
17.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 22-21-76
Piran, 19. julija 1976	Predsednik
Predsednik ZKS	IVANBAŽECl.r.
KARLO MARSEL, 1. r.	Predsednik ZZD
Namestnik predsednika DPZ	VALENTIN MAHNIČ/1. r.
JANEZ KOŽELJ, 1. r.
Na podlagi 5. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 22-73), 5.
11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42-66) ter na podlagi 245. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1976 sprejela naslednji
ODLOK
o USTANOVITVI ZAVODA ZA UPRAVLJANJE IN UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PIRAN
1. člen	. .
Občina Piran ustanovi organizacijo združenega dela za urejanje Vdajanje stavbnih zemljiič, ki opravlja dejavnost posebnega druz e-"ega pomena.
Firma delovne organizacije je »Zavod za upravljanje in. urej J stavbnega zemljišča Piran* (v nadaljnjem besedilu: Zavod) v ustanav
janju.
Zavod je pravna oseba.	*
. Sedež zavoda je v Piranu.
3.	člen
Občinska skupščina poverja zavodu pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča in pooblašča zavod, da stavbno zemljišče odda za gradnjo, tako kot to določajo predpisi.
4.	člen
Predmet poslovanja zavoda je:
L priprava stavbnega zemljišča, ki obsega:
—	pridobitev zemljišča in plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičninah;
—	sklepanje pravnih poslov s pooblaščenimi in drugimi strokovnimi organizacijami za operativno pripravo zemljišča;
2.	opremljanje stavbnega zemljišča s primarnimi in sekundarnimi komunalnimi napravami in objekti kolektivne in individualne potrošnje.
3.	oddajanje stavbnega zemljišča z javnim natečajem ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo, v skladu s predpisi;
4.	Zavod opravlja še naslednje posle:
—	zbira pobude za urbanistično prostorsko načrtovanje, naroča urbanistično in investicijsko tehnično dokumentacijo, daje pobudo za organizacijo javnega natečaja za projektiranje, organizira javne natečaje za izvajanje;
—	priskrbi lokacijske dokumentacije v ureditvenem območju z urbanističnim mnenjem, v smislu določil 22. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 26-67, 16-72 in 27-72);
—	zastopa investitorja v okviru danega pooblastila ter veljavnih predpisov;
—	opravlja druge zadeve, ki jih zavodu poveri občinska skupščina in Samoupravna komunalna interesna skupnost Piran (SKIS).
5.	člen
Pod pojmom »stavbno zemljišče* je zajeto tudi zemljišče, ki je namenjeno za kakšno drugo vrsto gradnje.
6.	člen
Sredstva Zavoda se oblikujejo po vsakoletnem programu dela in finančnem načrtu Zavoda, in sicer: *
—	iz prispevka investitorjev za komunalno urejanje zemljišč,
—	iz kreditov,
—	iz namenskih sredstev Samoupravne komunalne interesne skupnosti Piran,
—	iz ostalih virov, ki se pridobijo na podlagi družbenih dogovorov ter samoupravnih sporazumov.
7.	člen
Sredstva Zavoda se smejo uporabljati za:
—	pripravo zemljišča (geodetska dela, programiranje, načrtovanje, ekonomske analize, študije in podobno);
—	pridobivanje zemljišč za gradnjo;
—	opremljanje stavbnega zemljišča;
—	oddajanje stavbnega zemljišča;
—	stroške zavoda.
8.	člen <	<
Poslovni stroški zavoda se določijo s finančnim načrtom na podlagi programa dela, ki ga sprejme skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti.
Do ustanovitve samoupravne komunalne interesne skupnosti bo sprejemala program dela Zavoda občinska skupščina.
Do 31. 12. 1976 bo zavod izvrševal program dela ukinjenega sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran.
9.	člen
Zavod prevzame vsa sredstva Sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran.
Finančna sredstva iz 1. odstavka tega člena predstavljajo vrednost sredstev, ki so zagotovljena za ustanovitev in začetek dela zavoda, brez obveznosti vračanja.
162
„URADNE OBJAVE"
30. julija 1976 — Št. 14
10.	č!en
Zavod se mora konstituirati in vložiti zahtevo za vpis konstituiranja v sodni register ter pripraviti statut in druge normativne akte do 31. 12. 1976.
Statut Zavoda mora vsebovati vsa predpisana določila ter tista določila, ki so nujno potrebna, da se bo upravljanje in urejanje stavbnih * zemljišč lahko vršilo v skladu s predpisi ter stališči, smernicami in sklepi občinske skupščine ter samoupravne komunalne interesne skupnosti ali ustreznega drugega organa oz. skupnosti.
S statutom zavoda se podrobneje uredijo tudi vprašanja, ki so določena s tem odlokom kot aktom o ustanovitvi.
Statut zavoda stopi v veljavo, ko ga potrdi skupščina občine Piran.
11.	člen
Začasni individualni poslovodni organ zavoda v ustanavljanju imenuje s posebnim sklepom občinska skupščina.
Njegove pravice in dolžnosti so:
—	skrb za pravočasno konstituiranje zavoda,
—	vodenje dela zavoda.
—	sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih dejanj po sklepih začasnih organov upravljanja zavoda,
—	skrb za zakonitost dela,
—	opravljanje vseh pravic in dolžnosti, ki so določene s predpisi za individualni poslovodni organ delovne organizacije.
12.	člen
Organ upravljanja zavoda do konstituiranja je svet zavoda v ustanavljanju.
Svet zavoda v ustanavljanju ima 10 članov, od katerih 7 članov imenuje občinska skupščina, 3 člane pa izvoli delovna skupnost zavoda v ustanavljanju.
13.	člen
Svet zavoda v ustanavljanju opravlja pravice in dolžnosti, navedene v 3. in 4. členu tega odloka.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-73) in 245. člena statuta občine Piran, je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. julija sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE IN OBNOVE OBJEKTOV OTROŠKEGA VARSTVA IN OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČIN! PIRAN ZA OBDOBJE OD LETA 1975 DO LETA 1979
L člen
V	4. členu odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove objektov otroškega varstva in osnovnega šolstva v občini Piran za obdobje od leta 1975 do leta 1976 (Uradne objave, št. 24-74), se v 1. in 2. točki znesek din »1.400« zviša na din »1.750«.
V	predzadnji vrsti tretjega odstavka se znesek din »500« zviša na din
»625«.
2 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
Št.: 21-1-74-76
Piran, 19. julija 1976	Predsednik
Predsednik ZKS	IVAN BAŽEC, l.r.
KARLO MARSEL, l.r.	Predsednik ZZD
Namestnik predsednika DPZ	VALENTIN MAHNIČ, l.r.
JANEZ KOSELJ, l.r.
Na podlagi 245. člena statuta občine Piran in 56. člena zakona o financiranju splošnih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461-74) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. julija 1976 sprejela
14.	člen
Za zadeve, ki se nanašajo na delo delovne skupnosti, je začasni organ upravljanja zbor delovne skupnosti.
15.	člen
Do izdelave samoupravnih aktov zavoda se smiselno uporabljajo določila samoupravnih aktov Sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zcmljtšč občine Piran.
Za urejanje medsebojnih razmerij delavcev zavoda v združenem delu se do izdelave samoupravnih aktov zavoda smiselno uporabljajo določila samoupravnih aktov uprave sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran.
16.	člen
Zavod prevzame vse delavce uprave sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran in cestnega sklada, v skladu z določili zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 9-74) in zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 6-74).
17.	člen
Zavod prevzame vse obveznosti in terjatve sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran.
18.	člen
Ta odlok začne veljat! osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 022-4-76 Piran. 19. julija 76 Predsednik ZKS KARLO MARSEL, l.r. Namestnik predsednika DPZ JANEZ KOSELJ. l.r
Predsednik IVAN BAŽEC, l.r.
Predsednik ZZD VALENTIN MAHNIČ. I r
ODLOK
O UKINITVI SKLADA ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE PIRAN. CESTNEGA SKLADA OBČINE PIRAN IN POSEBNEGA RAČUNA ZA VZDRŽEVANJE OBALE V OBČIN! PIRAN
1.	člen
Ukine se Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Piran (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sredstva, pravice in obveznosti sklada in delavce uprave sklada pre\ zame Zavod za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč Piran \ ustanavljanju.
2.	člen
Ukine sc Cestni sklad občine Piran.
Sredstva, pravice in obveznosti Cestnega sklada prevzame do ustanovitve Samoupravne komunalne interesne skupnosti Piran Zavod za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč Piran v ustanavljanju.
3.	člen
Ukine se Posebni račun za vzdrževanje obale.	'
Sredstva, pravice in obveznosti Posebnega računa za vzdržc\anjc obale prevzame Komunalno podjetje Piran.

a tzvedbo tega odloka sc zadolži odsek za finance skupščine občir Piran.
5.	člen
Ta odlok stopi v veljavo 8. dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 022-6-76
Piran, 19. julija 1976 Predsednik ZKS KARLO MARSEL, l.r. Namestnik predsednika DPZ JANEZ KOSELJ, l.r.
Predsednik
IVAN BAŽEC. l.r.
Predsednik ZZD VALENTIN MAHNIČ, l.r.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 39-74) in 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1976 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE PIRAN ZA
LETO 1975
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Piran za leto 1975, katerega sestavni del so zaključni računi posebnih računov in zaključni račun rezervnega sklada.
2. člen
1. Zaključni račun proračuna občine Piran izkazuje:
—	dohodke
—	razporejene dohodke od tega
—	razporejeno v rezervni sklad
—	presežek dohodkov
dinarjev
23,179.162,75
23,055.997,65
231.791,60
123.165,10
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada občine Piran v znesku 1,458.203,80 dinarjev se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1976.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 402-28-74-76
Piran, 19. julija 1976	Predsednik
IVAN BAŽEC, l.r.
Predsednik ZKS	Predsednik ZZD
KARLO MARSEL, l.r.	VALENTIN MAHNIČ, l.r.
Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-74 in 39-74), 246. člena statuta občine Piran in 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-73), je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1976 sprejela
SKLEP
O POTRDITVI DAVČNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1975 IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV ZA LETO 1975
2. Zaključni račun posebnega računa za vzdrževanje obale in luke ob-
čine Piran izkazuie
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
dinarjev
557.178,30
374.996,20
182.182,10
Zaključni račun	sredstev	nacionaliziranega premoženja občine
Piran izkazuje:	dinarjev
—	dohodke	6,453.880,65
—	izdatke	5,433.371,95
—	presežek dohodkov nad izdatki	1,020.508,70
4.
Zaključni račun sredstev za nakup in prodajo nepremičnin družbene lastnine občine Piran izkazuje:	dinarjev
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
726.755,85
311.893,80
414.862,05
5.
Zaključni račun sredstev posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine Piran izkazuje:	dinarjev
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
4.521,50
4.443,05
78,45
6. Zaključni račun solidarnostnih sredstev naravnih nesreč izkazuje:
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
občine Piran za odpravo dinarjev 42.700,30 90,40 42.609,90
Potrdita se davčni zaključni račun za leto 1975 in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975.
a)	Davčni zaključni račun izkazuje:	dinarjev
—	obremenitve, zmanjšane za	odpise	15,699.181,90
6 PLAČILA IN PREPLAČILA IZ PRET. LETA 14,478.062,25
—	zaostanki 31. 12. 1975	1,221.119,65
b)	Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:	dinarjev
—	obremenitve, zmanjšane za	odpise	482.071,20
—	plačila in preplačila	397.796,80
—	zaostanki 31. 12. 1975	84.274,40
3.
Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
4.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah.
Št.: 400-15-75—76 Piran, 28. junija 1976
Predsednik ZKS KARLO MARSEL, l.r.
Predsednik IVAN BAŽEC,l.r. Predsednik ZZD VALENTIN MAHNIČ,!, r.
Na podlagi 246. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela ih zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem dne 19. julija 1976 sprejela
7 Zaključni račun rezervnega sklada
—	dohodke
—	izdatke
—	presežek dohodkov nad izdatki
.
občine Piran izkazuje:
dinarjev
1,475.084,05
16.880,25
1,458.203,80
3.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki proračuna občine Piran za teto !975 znesku i23.i63.iO din se prenese na posebni račun občine P"an za "tervencije v gospodarstvo in za pospeševanje nekaterih gospodars
'ejavnosti.
4.	č en
Presežki dohodkov nad izdatki posebnih računov, iz 2 do 6. c'ena tega odloka, se prenesejo kot dohodek teh računov za leto 197&.
SKLEP
O POTRDITVI NOVE TARIFE ZA UPORABO LUKE PIRAN
1.
Daje se soglasje k novi tarifi za uporabo luke Piran, ki je sestavni de! tega sklepa.	^
Tarifa iz prve točke se smiselno uporablja na celotnem območju občine Piran.	3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Predsednik ZZD	Predsednik
VALENTIN MAHNIČ, 1. r.	IVAN BAŽEC, 1. r.
Predsednik ZKS KARLO MARSEL, 1. r.
164
..URADNE OBJAVE"
30. julija 1976 — Št. 14
TARIFA ZA UPORABO LUKE PIRAN 1. Tarifo za uporabo tuke ptačujejo uporabniki kot stedi: 1. Vkrcavanje in izkrcavanje tovora za: a) generatni tovor	2 din-tona
b) ostati tovor	3 din-tona
2. Vkrcanje ati izkrcanje za enega potnika a) v jugostovanski obatni ptovbi	0,50 dinarja
b) v mednarodni ptovbi	1 din
c) čotnarji, registrirani za prevoz potnikov v občini Piran, ptačajo ne gtede na obseg posto-vanja tetni pavša! za vsak registrirani sedež	20 din
3. Privez ptovnih objektov: a) dnevni privez ptovnih objektov jugoslovanske zastave od vsakega začetnega metra dotžine	5 din
— dnevni privez ptovnih objektov inozemske zastave od vsakega začetnega metra dotžine	10 din
b) tetni pavšatni privez ptovi! — za ptovita tast piranskih občanov od vsakega začetnega metra (jtotžine ptovita	10 din
— za ptovita, tast jugostovanskih državtj^nov, razen občanov piranske občine, od vsakega začetnega metra dotžine plovita	100 din
c) zimovanje in razprema inozemskih ptovi! mesečno od vsakega začetnega metra plovila	100 din
4. Opravljanje poslovnih dejavnosti v tuki — podjetje, ki opravtja v tuki postovno dejavnost, ptača za uporabo tuke od opravtjenega bruto poslovnega prometa v tuki	2 odstotka
— za dobavo pitne vode za kubični meter	30 din
—	za dobavo etektrike dvojno ceno. vetjavno za kitovatno uro za gospodarske uporabnike za uporabo tetefona dvojno ceno poštne tarife za gospodarske organizacije —	za uporabo tuškega dvigata za bremena do t tone za enkratno uporabo	20 din
— za uporabo tuškega dvigata za bremena nad ! tono za enkratno uporabo	50 din
— uporabo obatnih tuških površin za deponijo čotna. od komada potna za prve tri dni dnevno	!0 din
od četrtega dne datje dnevno	50 din
2.
Ta tarifa sc upotabtja za cetotno območje občine Piran in začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
3.
Z dnem. ko začne ve!jati ta tarifa preneha vetjati tarifa, objav-!jcna v Uradnih objavah, št. !7-69.
Št.: 332-29-72-76 Piran. !9. jutija t976
/ *
0BČ!NA SEŽANA
Na podtagi 7. č!ena zakona o imenih nasetij in označbi trgov, utic in hiš (Uradni tist SRS. št. !0-46-4H. H-35-49 in 20- !08-60) in !83. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74). je zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Sežana na seji dne 20. juti ja !976 sprejet
ODLOK
O SPREMEMB! ODLOKA O DOLOČITVI tMEN UUC !N TRGOV V NASELJU MESTNEGA ZNAČAJA D!VAČA
!. čten
V 2. čtenu odtoka o do!očityi imen utic in trgov v nasetju mestnega značaja Divača (Uradne objave, št. 6-76) se 6. točka spremeni tako. da se gtasi:
»6. Utica Prekomorskih brigad — od Kraške ceste desno preko Partizanske utice do Kraške ceste.«
2. čten
Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 015-1-74-4
Sežana. 20. juti ja 1976	Predsednik zbora
SREČKO ČEVNJA. l.r.
Na podtagi 234. čtena zakona o davkih občanov (Uradni tist SRS. št. 21-74.39-74 in 5-76) in 21. čtena pravitnika o knjiženju davkov občanov (Uradni tist SRS. št. 2-73) in 181. čtena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3-74) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta in na seji družbenopotitičnega zbora dne 29. junija 1976 ter na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1976 sprejeta
SKLEP
O POTRDITVI LETNEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KME-i	TOV ZA LETO 1975
1.
Potrdi se zaktjučni račun davkov in prispevkov občanov in zaktjučni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za teto 1975. ki ju je pregtedata strokovna komisija imenovana od občinske skupščine.
2.
Zaktjučna računa izkazujeta: a) davkov in prispevkov občanov
—	obremenitve
—	odpisi
—	ptačita
—	zaostanek
dinarjev
15.225.893.15
375.207.15
13.8t8.645.20
1.032.040.80
b) prispevek zi starostno zavarovanje kmetov:
—	obremenitve	2.724.174.35
—	odpisi	259.222,00
—	ptačita	2,198.711.35
—	zaostanek	266.241.00
3.
Zaktjučna računa obsegata: bruto bitanco. bitanco. pregted skupno doseženega prometa, pregted dotgov in preptači! zavezancev.
4.
Ta sktep začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 427-1-62-3
Sežana, 30. junija !976	Predsednik
BORIS BERNET1Č. t.r.
Na podtagi 5. in 24. čtena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni tist SRS. št. 24-75). 5. čtena odtoka o ukrepih neposredne družbene kontrote cen (Uradne objave, št. 13-73) in na podtagi 181. čtena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega deta. zbora krajevnih skupnosti in družbenopotitičnega zbora dne 20. juti ja !976 sprejeta
SKLEP
O SOGLASJU K POVIŠANJU CENE VOD!
1.
Daje se sogtasje OZD Kraški vodovod Sežana za povišanje cene za vodo. in sicer:	djn-kuh. ^
a)	za potrošnjo v gospodinjske namene	6.50.
b)	za ostaio potrošnjo (gospodarstvo, državne ustanove) 8.50
2.
Ta sklep vetja od t. avgusta [976 in se objav, v Uradnih objavah. St.: 38-22-64-3
Sežana. 20. julija )976	Predsednik
BOR[S BERNETIČ. I r.