ra PRIMORSKI DNEVNIK TRST, sreda 25. oktobra 1950 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto VI . 0Z.A /1 zoi\ PoStnina plačana v gotovini NA DAN Jdruženih narodov ^pml Josip Bros-Tito a Vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije se bo tudi v prihodnje z vsemi močmi zavzemala za ohranitev miru tudi na ta način, da bo ob vsaki priložnosti delovala za okrepitev Združenih narodov, ker je prepričana, da Je samo po tej organizaciji mogoče rešiti- mir in okrepiti sodelovanje med narodi sveta«. JOSIP BROZ-TITO Cena 15 lir * današnji dan, dan Zdru-narodov, znova trepeta svet ob misli, da lahko do nove, tretje svetovne •tov Ri mu je bila name-Podobna vloga kakor Z^adi tega so oči na-.vseh držav uprte v Or-jr^Jo združenih narodov. p®0* je, ali bodo Zdru-.narodi preprečili novo, . svetovno vojno in zago- . ®ir, in na kakšen način •ftba Storili' Priznati je > da se to vprašanje za-, la s Precejšnjo skepso, ki . vičena, če se bežno 0 na preteklost, ki ni še . ®aleč za nami, saj ljudje „ Primcrjajo dogodke, ki . zgodili pred drugo sve-^ vojno, z nekaterimi po-’ k> se dogajajo danes — (j, 0 pa še, žal, da je tako, organizacije Društva S _ ........ Organizaciji združenih v- Vendar pa mislim, lahko z večjim zagledamo v pri hodna uspešno poslanstvo ^ zacije združenih naro-has^lie £,eče na nekatere sla-JU ln Pomanjkljivosti, ki y namuje ta organizacija. 11 Ota"*” času s®0 lahk0 t /. ieT£l ugotovili, da so ^g0vorni državniki nekaj »jj* ** nesrečne preteklosti It bo'i pogumno išče-čijj ’ Rniio bi se onemogo-agresije, nova sve-..vojna. Naj nam drago l ^ Skušnje iz preteklosti * Posledicami druge vojne to pot končno k temu, da s po-^ oove svetovne organi-ie s pomočjo Zdru- ^ fenes Sem PROSLAVA 5. OB LETNI C E PODPISA IISTflW0lfWB LISTINE OZIB OZH je močno orožle miru je poudaril delegat FLRJ Vladimir Simič - Trumanov govor in izjave Malika, Trygve Liea, Pandita Nehruja, Attleeja in Schumana ter drugih državnikov ^°»rodov, vztrajno in do-(i^ . l^ern° in najdemo na-_^®irno reševanje vseh Da bi SZ ^ vprašanj, j, se moramo ne sa-tUZ truditi, ampak po LAKE SUCCESS, 24. — V govoru, ki ga ie imel -na dan Združenih narodov v jugoslovanski oddaji radijske postaje OZN, je član jugoslovanske delegacije na zasedanju glavne skupščine OZN Vladimir Simič izjavil, da je OZN predstavljala m da danes predstavlja močno orožje miru. Tudi spričo svetovne politične krize, ki nepretrgoma trajia in ki — razumljivo — vpliva na delo tudi letošnjega zasedanja skupščine, ni niti ene države članice in tudi ne kakršne koli skupine sil, ki bi si upala javno osporavati vlogo Organizacije združenih narodov, še manj pa pomen njenih načel za vzpostavljanje novega mednarodnega reda na podlagi mednarodne varnosti in miru. Vlada in narodi Jugoslavije — je dejal Vladimir Simič — so vedno bili za mir. za sodelovanje med narodi,, za mirno reševanje spornih mednarodnih vprašanj v odnosu med državami, na podlagi 'listine Združenih narodov. Vlada in narodi Jugoslavije so proti vojni kot sredstvu nacionalne Politike. So za krepitev Organizacije združenih narodov in za uveljavljanje načel njene listine v ureditvi mednarodnih odnosov, in to pomeni, da so za pot mirnega razvoja in za jamstvo mednarodne varnosti. Odločni v obramb; svojih osnovnih m neoporečnih pravic do svobode, neodvisnosti in popolne suverenosti so prav tako tudi odločni v priznavanju vseh teh pravic vsem narodom in državam na svetu. Simič je nato pcudaril, da č? se bodo tudi vsi drugi narodi pr; izvajanju svoje nacionalne politike držali načel listine Združenih narodov ter bodo svoje odnose z drugimi narodi in državami urejevali na podlagi in s sredstvi ustanov, ki so zasnovane na listini Združenih narodov, tedaj s= lahko z zaupanjem veruje, da bo končno možno ustvariti mednarodno varnost in mir v svetu- Jugoslovanski narodi vedo, iz lastnih zgodovinskih izkušenj* da predstavljajo moralne vrednosti vedoo najmočnejše orožje v naprednem državnem, nacionalnem in mednarodnem razvoju, kakor tudi, da so oblast materialne sile in njeni usoehi ' hidi mnogo več žrtvo HU' bi kar najbolj okre-•štojuJrganlzacLio združenih <4 ^1 tako da bi bila zmož-^ Ital,311'4* v°Jno nevarnost, flvt, jj*5 znova grozi člove-loj) * Pa b»do Združeni na->6liko 6S anožni izpolniti to "ttani,,>'>SlanstV0- mora biti ta <*cija odločna in neo-h n4fr0ti Vsakcmu poskusu, 'itinj Priih in velikih Pri ^rk^enih naro-!^t>ov Z a^an}u Pomembnih g 1 s kater*mi so priza- ^ «6ia Sh drŽave' TakJen “*• N 0r„‘ - vedno bili in vedno bodo minljivi To je razlog, da se narodi Jugoslavije, tudi v. ozračju splošne mednarodne napetosti, kakor tudi v današnjem svojem položaju, ko so izpostavljeni napadom, pretnjam, provokacijam vsake vrste, n<> strašijo, pač pa mim0 in zavestno gredo dalje po poti izgradnje svoje države, po poti socialnega in kulturnega razvoja, združeni v naporih za mir. Na koncu svojega govora je Simič poudaril, da jugoslovanski narodi na obletnico Organizacije združenih narodov z zaupanjem gledajo v prihodnost, ker njihova odločnost, da v svoji politiki sledijo načelom OZN ter da vztrajajo v borbi proti vojni, za miroljubne odnose med državami in narodi, kljub- vsem sedanjim telko-čam, dobiva vedno več priznanja v stvarni krepitvi te močne organizacije in v nedeljivi težnji vseh narodov na svetu po miru, varnosti in svobodi. * * * FLUSHING MEADOWS, 24 Danes je bilo delo posameznih odborov glavne skupščine OZN prekinjeno, zato da so svečano proslavili 5. obletnico ustanovne listine OZN. Otvoritveni govor je imel predsednik sedanjega zasedanja glavne skupščine Nasrollan Entezona ki je iziavil med drugim: «To zasedanje glavne -kunščine OZN se bo morda imenovalo «skunščina kolektivne varnosti* S tem v zvezi je g vernik omenil korejsko kriza in poudaril, da uporaba sile po Združenih narodih, čeprav je v nekaterih primerih pot-ebna, ne zadostuje in da je zaradi tega potrebno, da OZN ne preneha z vsemi mogočimi napori, da ustvari potrebne pogoje za mimo rešitev vseh vprašanj. Poudarjal je nato važnost organizacije za tehnično pcmoč nezadostno razvitim deželam ter je zaključil s poudarjanjem načel strpnosti, miru in mednarodne varnosti, ki jih vsebu je uvod listine OZN. Za predsednikom je govoril gbvm tajnik OZN Trygve Lip, ki ip med drugim dejal: »Mislim, da je pred nami danes bolj ko v katerem koli drugem trenutku v zadnjih petih letih ! možnost zgraditve res miro-I ljubnega sveta*.Gledenevarno- sti tretje svetovne vojne je Lie dejal, da če ni bila ta nevarnost še odstranjena, je OZN vendarle spoznala, kako je treba delati, da se prepreči morebitni spopad, jn kako graditi stalen in miroljuben svet. Dejal je dalje, da morajo biti Združeni narodi močni pri kolektivni akciji proti oboroženemu napadu in hkrati odločeni napredovati po poti, ki vodi k mirnemu reševanju nevarnih in globokih sporov, ki danes delijo svet. «Ne bomo mogli preprečiti tretje svetovne vojne*, je dejal Trygve Lie, «čp bodo vlade držav članic OZN imele Združene narode kot komodno orodje, ki ga lahko uporabljajo ali Pa ga ignorirajo Po mili volji. Organizacija združenih narodov lahko uspešno deluje za mir brez vsakih ustavnih sprememb, če bodo države članice uveljavljale v dejanjih kakor v besedah tako zunanjo politiko, ki ho stremela po uspehu te organizacije*. ALBANSKE OBLASTI IZZVALE namenoma obmejne incidente Protest jugoslovanskega zunanjega ministra in Jo or-napravita V« J-------- So t-lzpolm sv°je p°" S SZ ga ima v očeh Stvo TV Sveta- To >»■ ^ tla svet k’ da **■ ohrani tSl nr U ln da na kar k ,nažin Snja K ’ , ŠC nerešena £ ^ 'Jt brekam to že- 60 t ™a“' 43 samo narodi Vvsth 4rpak tum nar°- l6, »vey ;• VtiUk' D0ullahkO lU,H 0b arun» cia sc bo > JuatiVne «i triais močmi zar *a ,la. tev miru tu-U,,°žftosu rt"1,' da 1)0 ob vsaki t“tt*1S?enih0Vala 23 okre’pl' ttNa,1a h narodov, ker Je *4 « 16 Sam° 1)0 teJ »aN6®iti 80te reSlti mir ^ sVeta S0del0vanje med ^od0?^^6 «Borbe» ^ 2i- t. m.l BEOGRAD, 24. — Jutrišnji jugoslovanski tisk bo pisal o dveh obmejnih incidentih, ki so jih zakrivile albanske obmejne oblasti. Prvi incident se je zgodil 12. oktobra. Tedaj so albanske obmejne straže napadle skupino treh jugoslovanskih obmejnih stražnikov in pri tem enega hudo ranile. 17. oktobra se je zgodil drugi incident 4 km od jugoslovanske obmejne postojanke pri Debru. Tu so obmejne enote pol ure obstreljevale jugoslovanska obmejna bloka Banjste in Blato. »Borba* piše, da sta bila ta dva incidenta načrtno izzvana. Jugoslovanski minister za zunanje zadeve je izročil albanskemu poslaništvu protestno noto. v kateri zahteva odškodnino za ranjenega jugoslovanskega stražarja in pa kaznovanje krivcev. Proces v Beogradu proti skupini teroristov BEOGRAD, 24. — Danes se je pred okrajnim sodiščem v Beogradu začel proces proti 15 Članom teroristične organizacije gSihis*. Vseh 15 je obtoženo proti-državne dejavnosti. Obtožnica jim očita, da so tiskali in širili protidržavne letake, da so leta 1948 in 1949 širili državi sovražno propagando, da so pozivali kmete k uporu in boj-kotiranju kmečkih zadrug ter to so se skušali povezati z nekim tujim poslaništvom v Beogradu ter z nekaterimi četniki v tujini. Danes so bili zaslišani obtoženci Mladen Mil-kovič, Dragotin Krstič, Radi-mir Teodorovlč in Aleksander Stajič. V.si so delno priznan svojo krivdo. Proces se nadaljuje. imenu Nemčije ln predstavlja nemški narod v mednarodnih zadevah. Izjave van Zeelanda v belgijskem parlamentu BRUSELJ, 24. — Pred komisijo za zunanje zadeve v parlamentu je belgijski minister za zunanje zadeve Yan Zeeland podal izčrpno poročilo o mednarodnem položaju. Med drugim je izjavil, da ne gre za oborožitev Nemčije pač pa le za morebitno vključitev nemških oboroženih sil v evropsko vojsko. re-tndi v 3.5 mn Kil Ul ZAGREB, 24 - Okoli 3 milijone in 600.000 delovnih ur prostovoljnega dela so dali letos člani Ljudske fronte v Zagrebu. S prostovoljnim delom so zgradili nad dvesto stanovanj, okoli deset kilometrov tramvajske proge, poletno gledališče in so delali pri drugih delih za ureditev mesta. Vrednost del. ki so jih izvršili člani Ljudske fronte Zagreba v petih povojnih letih, se ceni na preko 200 milijonov dinarjev. Na svečiani seji je govoril tudi predsednik ZDA Truman, ki je med drugim dejal, da so ZDA vedno pripravljene pogajati se s komur koli in da verjamejo, da je možno izogniti se vojni. Pogajanja pa je treba začeti v dobri veri in z voljo, da pride do primernih rešitev. Dalje je Truman dejal, da je korejski primer pokazal, da morajo biti Združeni narodi pripravljeni uporabiti silo, ter je nato dejal, da podpira načrt kolektivne akcije za mir, o katerem se sedaj razpravlja pred glavno skupščino OZN, in ki naj omogoči naglo in uspešno akcijo v vsakem primeru napada. Namen imamo, je nadaljeval Truman, še nadalje utrjevati naše sile M mir, dokler bo to potrebno. V istem času pa se bomo s pomočjo Združenih narodov trudili, da dosežemo mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo ter znižanje oborožitve in oboroženih sil. Dejanska razorožitev bi od-stranila nevarnost vojne. Nate je dejal, da bi moral načrt o razorožitvi vsebovati vse vrste orožja, temeljiti bi moral na splošnem sporazumu ter na jamstvih, da ga bodo izvajale vse države. Dalje je Truman dejal, da sta obe kemisiji Združenih narodov t. j. ona, ki se bavi z vprašanjem prepovedi atomskega orožja in ona, ki se bavi z vprašanjem znižanja oborožitve in oboroženih sil, izvršili dragoceno delo in da bi bilo sedaj po njegovem koristno razmišljati o načinu, kako nai se tesneje koordinira delo obeh komisij. Upoštevati je treba tudi možnost, da njuno delo nadaljuje V bodoče nova in okrepljena komisija za razorožitev. Eo Trumanovem govoru sta Trygve Lie in predsednik skupščine priredila svečan sprejem vsem delegatom pri OZN. Sovjetski delegat Malik ie novinarjem izjavil, da odobrava Trumanov predlog, da bi se združili ohe komisiji, zato da se pripravi nov program o razorožitvi. * * • V poslanici Združenju Organizacije združenih narodov v Delhiju je indijski vladni predsednik Pandit Nehru izjavil, to preživlja OZN danes hudo krizo ter da sta od usode OZN odvisna vojna in mir iri tako tudi prihodnost sveta. Važnost OZN ni bila nikoli tako velika kakor danes, ko jo ogroža nevarnost. Nehru je nato poudaril, da je hila OZN ustvarjena kot organizem miru in se ne sme zaradi tega zguibdti z vidika tega cilja. Poudaril je, da Organizacija združenih narodov lahko uspešno deluje, samo če bodo v njej zastopane vse države sveta. . Indijski delegat, v skupščini OZN Rajendra Prasad je izjavil. da ne verjame v vojno ket sredstvo reševanja mednarodnih sporov. Izrazil je upanje, da bo OZN postala jedro, okrog katerega se bo svetovna skupnost združila in ustanovila svojo vlado. V poslanici, ki so jo oddajali po radiu, je egipltslki zunanji minister izjavil med drugim: ((Združeni narodi so uresničili neodvisnost Libanona, Sirije in Indonezije, jamčil; sio do setoj varnost Irana ter so pripravili enotnost in neodvisnost za Libijo. Teh uspehov ne smemo podcenjevati, čeprav se nogo-stoma ni gledalo na načela listine OZN.» V poslanici, ki jo je poslal OZN, izjavlja britanski vladni predsednik Attlee. da Je danes mir bolj gotov in da je to uspeli vojaške akcije OZN na Koreji. Poslanica se zaključuje z upanjem. da bc;rta z iskrenim sodelovanjem vseh članoy OZN vpliv in moč OZN v bodoče še r.arastla. Francoski zunanji minister Robert Schuman je v svoji poslanici izTazij zaupanje francoskega li!udstva in vlade v bodočnost OZN ter je hvalil soglasno dobro voljo držav članic OZN v nasprotju s politiko svetovne nadvlade in spletk, kj jo vodijo nekatere države. it spri m partizanov LJUBLJANA, 24. — Danes je prispela v .Ljubljano delegacija italijanskih partizanov, ki je nedavno prišla V Jugoslavijo zaradi organiziranja prenosa posmrtnih ostankov italijanskih partizanov, padlih med zadnjo svetovno vojno v Jugoslaviji. Načelnik delegacije polkovnik Salvatore Ferrero je med sprejemom pri ministru Ivanu Regentu izrekel zadovoljstvo nad sprejemom, ki so ga priredile jugoslovanske oblasti in Pa za zanimanje, ki so ga oblast; pokazale za ohranitev in prenos posmrtnih ostankov partizanov. Delegacija, ki ie že izvršila svojo nalogo, se vrača sedaj v Italijo. Velebit odpotoval v ZOA BEOGRAD, 24. — Jugoslovanski minister za zunanjo trgovino Vladimir Velebit je danes zjutraj zapustil Beograd in odpotoval v ZDA, kjer bo vodil pogajanja za posojalo 300 milijonov dolarjev, katerega je Jugoslavija zaprosila pri Mednarodni banki za izpolnitev pžtletke. Na beograjski univerzi so izvelilj novega rektorja dr. Ilijo Djuričiča, profesorja na veterinarski fakulteti. Izvoljena sta bila tudi dva prorektorja. Na jugoslovanskih univerzah volijo rektorje vsake dve leti. juioMia le nalmočnella epora iMBfaiim Maam m MmraBnn jan Izjava španskih antifašistov, ki so se vrnili s potovanje po Jugoslaviji PARIZ, 24. — «Obiskali smo Jugoslavijo, da se prepričamo, ali je sedaj resnično najmočnejša opora mednarodnega delavskega in demokratičnega gibanja*. so izjavili v skupni izjavi za tisk španski antifašisti, ki so pred kratkim obiskali Jugoslavijo. V skupr.l izjavi poudarjajo med drugim: «Mi, pripadniki različnih ideologij in političnih struj smo se mudili v Jugoslaviji kot gostje naših tovarišev v orožju iz španske vojne. V enem mesecu smo obiskali vse jugoslovanske ljudske republike. Vračamo se domov z najglobljimi vtisi iz Jugoslavije, ki se je spremenila v velikansko delovišče, kjer vsi državljani v miru delajo navzlic različnim težavam zaradi povečane ekonomske blokade ZSSR in njenih satelitov ter izgrajujejo socialistično družbo po natanko začrtani poti. Docela smo prepričani, da nihče v Jugoslaviji ne želi vojne. V Jugoslaviji nismo opazili nikakršnih vojnih priprav. Pri vsakem koraku smo srečali ljudi polne vere v lastne sile, ki so trdno sklenili, da bodo branili tudi najmanjši del svoje domovine in svoje velike socialistične pridobitve proti slehernemu napadalcu ne glede na njegovo silo, ljudi, pripravljene, da se upro sovražnim gonjam držav Vzhodne Evrope in da postavijo nasproti špekulantom spoštovanje suverenosti Jugoslavije. Našo delegacijo je sprejel maršal Tito, s katerim smo se razgovarjalj vež kot dve uri. Po tem važnem razgovoru kakor tudi po mnogih drugih, ki smo jčh imeli z voditelji vseh drugih ljudskih republik Jugoslavije, smo pri*li do prepričanja, da je Jugoslavija sedaj najmočnejša opora mednarodnega delavskega in demokratičnega gibania in to imajo španski antifašisti v jugoslovanskih narodih in njihovih voditeljih svoje najzvestejše in najvda-nejše prijatelje. Kominform si je zaman prizadeval, da bi jih ločil od stvari republikanske Španije. Tudi danes so naši bratje, kakor so bili med državljansko vojno, in z veliko pazljivostjo spremljajo našo borbo.* Na vprašanje novinarjev, kakšne so danes podobnosti in razlike med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, je Jose del Bario, ki je bil že štirikrat v Sovjetski zvezi, odgovoril: «Mnogo je razlik v vsakdanjem življenju teh' dveh držav. Francoska vlada popušča v vprašanju nemške oborožitve Nota ostalim zavezniškim vladam o tem vprašanju - Ostra debata v narodni skupščini V Jugoslavij smo se lahko raz-govarjali z najbolj preprostimi državljati o političnih vpraša* njih, kar pa je nasprotno V Sovjetski zvezi nemogoče, kjer je sleherni tujec sumljiv in nikomur ne zaupajo. Razlika med spontanostjo in navdušenjem jugoslovanskih množic ini pasivno disciplino, k: so ji podvrženi sovjetski državljani, bije povsod v oči. In četudi nova Jugoslavija ni podobna sedanji Sovjetski zvezi, pa zelo spominja na Sovjetsko zvezo pred več leti, tedaj, ko je bilo sovjetsko življenje prežeto z idejami marksizma-leninizma.* PARIZ, 24. — Francoska vla- ster za obrambo, odgovarjati o da se je zopet izrekla proti ponovni ustanovitvi samostojne nemške vojske. Vendar pristaja na kompromis, kakor je to razvidno iz načrta, ki ga je danes sporočil v narodni skupščini vladni predsednik Pleven. Francija ne želi, da bi bili nemški oddelki vključeni v atlantsko vojsko pod ameriškim poveljstvom. Zato predlaga, naj se ti oddelki vključijo v evropsko vojsko, pod poveljstvom evropskega ministra za vojsko Francoski minister za obrambo Moch, ki potuje v četrtek v Washington, bo imel nalogo zagovarjati to tezo v atlantskem odboru. Vprašanje je seveda, koliko časa bo lahko tudi to tezo vzdrževal spričo a-meriškega pritiska. Danes je francoska vlada sporočila zavezniškim silam, pod katerimi pogoji bi pristala na ustanovitev nemških čet, ki bi bile sestavni del evropske vojske za obrambo Zahodne Evrope. Pri tem je Francija poudarila svojo nepopustlji vost do ponovne ustanovitve neodvisne nemške državne vojske. Ta točka o ustanovitvi evropske vojske zavezniških sil pod poveljstvom nekega vojnega ministra zahodnoevropske države, ki bi vključevala nemške oddelke, je sestavn; del načrta o oborožitvi Evrope, katerega je Francija predložila vladam vseh drugih držav severnoatlantskega pakta. Angleški minister za zunanje zadeve Bevin in strokovnjaki ministra za zunanje zadeve proučujejo sedaj noto francoske vlade o vprašanju ponovne oborožitve Nemčije v okviru združene Evrope. Uradni krogi ne morejo še pojasniti, ali vsebuje ta nota pojasnilo "za morebitno konferenco, na kateri bi proučili francoski načrt. Ta konferenca bi se po Elevenovih izjavah v francoski narodni skupščini lahko takoj začela po podpisu sporazuma o skupni produkciji premoga in jekla. Predsednik francoske vlade Pleven je danes v narodni skupščini, kjer se }g začela debata o ponovni nemški oh0-rožitvi, predložil omenjeni načrt. Ta načrt predvideva med drugim, to bi moral vrhovni poveljnik te mednarodne vojske, ki bi bil evropski mini- svojem delu skupščini ali evropskemu parlamentu. Vse gospodarske finančne in obrambne vire zahodnoevropskih držav bi bilo treba zbrati v nekakšno obliko Schumanove-ga načrta. Ta evropska vojska bi po francoskih načrtih bila precej podoDna vojski držav članic OZN. ki je na Koreji. Vsaka evropska država b; da-ia svoje oborožene oddelke za to skupno vojsko. Prav tako bi jih dala tudi Nemčija, čeprav Francija ni še v načrtu določila, koliko nemških čet bi se izkoristilo. Vsaka država — razen Nemčije — bi ohranila svojega ministra za obrambo in svojo državno vojsko, čeprav bi poleg tega dala svoje oborožene oddelke za mednarodno vojsko. Tako n. pr. bi Francija ohranila pod lastnim poveljstvom svoje čete v Afriki in Indokini, ki bi operirale po navodilih francoskega ministra za obrambo. Francoski načrt omenja tud; nekakšno evropsko vlado, ki bi lahko bila nekakšna posvetovalna skupščina Evropskega sveta. Gotovo pa je. da bi ta vlada lahko bila nekakšen evropski parlamentarni zbor. Čete te evroDske vojske bi nudile le evropske države V morebitnem spopadu pa bi se borile kot ločena skupina skupaj s kanadskimi, ameriškimi m angleškimi četami (to točko so vključil' zato, da bi se izognili pomislekom Anglije, ki bi se verjetno uprla vključitvi svojih zavez.rrikov v politični in gospodarski evropski organizem). Neki glasnik je izjavil, da ta načrt Po mnenju francoske vlade ni utopističei^ niti ne neizvedljiv. Glasnik je tudi izrekel francosko obžalovanje, ker so st^ZDA pokazale zelo skeptične elede tega načrta Komisija za državno obrambo francoske narodne skupščine je danes zjutraj odobrila zakonski načrt o podaljšanju veriaške službe na dve leti. Debata o nemškem oboroževanju bo trajala do četrtka, ko bo minister za obrambo Moch moral zopet, odpotovati v ZDA n" podajanja. Po Plevenovem govoru se ie začele debate. Oglasil s- je bivši ministrski predsednik Paul Reinaud. ki je dejal, da se Anglija verjetno ne bo hotela pridružiti taki evropski vojski, kakor jo predlaga francoski načrt, in je obsodil predlog francoske vlade. Komunist Florimond Honte -je obsodil Plevenov načrt, ki bi «dal v roke orožje nacističnim banditom*. Tudi desničarski general Aumeran se je upri Pleve-novemu načrtu, ker to ima Nemčija samo eno misel: obnovo pblasti in vzpostavitev svojih meja. rjeve izjave BONN. 24. — Kurt Schumacher, predsednik nemške socialdemokratske stranke je na tiskovni konferenci poudaril, da socialdemokratska stranka odklanja podporo ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije, oziroma ustanovitvi nemških oboroženih oddelkov v okviru evropske vojske. Schumacher je dejal, da lahko samo nemški narod sklepa o ponovni oborožitvi Nemčije. Dejal je, da sedanja ustava ne predvi- deva ustanovitve vojaških u-stanov in to bo treba zaradi ii >e i (vest; ustavno reformo, če bodo hoteli resno načeti i uje oborožitve. Schumacher je prav tako zahteval no-ve splošne volitve, ker da sedanji parlament ne more odločati o morebitni oborožitvi Nemčije. V tej zvezi je Schumacher napadel tudi vladne | kroge, ker so sprejeli določene obveznosti glede oboroževanja. Nato je voditelj socialdemokratov dejal, da sta Schuma-nov načrt in statut za Porurje nezdružljiva ln da bo socialdemokratska stranka odklonila ratifikacijo Schumanovega načrta, če ne bodo našli sprejemljive rešitve o statutu za Porurje. Glede Vzhodne Nemčije Je Schumacher zahteval, naj bi na vabilo zvezne vlade zahodne velesile poslale mednarodno preiskovalno komisijo v Vzhodno Nemčijo ter tam proučile značaj ljudske policije. rzinieiia Modne Nemeije v Berlinu BERLIN, 24. — Na zborovanju ((Narodne fronte* v Berlinu je minister za zunanje zadeve Vzhodne Nemčije Dertin-ger izjavil med drugim, da so načrti zahodnih velesil o ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije smrtna nevarnost za obstoj nemške demokratične republike. Dodal je: «Zato moramo sedaj, jasno vprašati ljudstvo v Zahodni Nemčiji, ali sl želi sporazuma z nami tako, da bosta dosežena enotnost ir.- mir*. Podtajnik za zunanje zadeve Ackermann pa je dejal, da ves nemški narod odgovarja na to vprašanje ir.' na praško resolucije le pritrdilno. Vodja komunistov v Zahodni Nemčiji Max Reimann pa je dejal, da ameriški imperialisti spreminjajo Zahodno Nemčijo v odskočno desko v vojni proti Vzhodni Nemčiji in r.arodom Vzhodne Evrope. Eisenhower za ponovno oborožitev Nemčije CHICAGO, 24. — Na tiskovni konferenci v Chicagu se je general Eisenhovver izrekel za ponovno nemško oborožitev pod pogojem, «da ta ne bi Škodovala francoskim Interesom*. General je poudaril, da sta bili Nemčija ln Japonska kot zaveznici »vselej odločilni za ravnotežje*. Zato Je general dodal, «da bi dosegli veliko prednost, če bomo Imeli na svoji strani Zahodno Nemčijo*. Osebno bi želel, da bi Nemci postali naši zavezniki, je dejal Eisenhower. General se je tudi izrekel za ameriški oborožitveni načrt, tako da bi z uvedbo obvezne vojaške službe dosegle ZDA vojsko 3 milijonov mož. E.senhower Je zanikal vesti, čei da so mu ponudili mesto poveljnika atlantske vojske, vendar pa je namignil, da ne bi odklonil te naloge, če bi mu Jo ponudili. Haglo napredovanje Američanov in Južnih Korejcev proti mandžurshi meji Šesta južna divizija zavzela Kojndong in je še 55 km oddaljena od mandžurske meje - Obmejni incident v Severni Koreji KOREJSKA FRONTA, 24. — XXIV. pmeriška divizija je danes popoldne prišla v stik z angleškimi in južnokorejskimi enotami, ki iz Sonšona napredujejo proti mandžurski meji. Angleži napredujejo iz Sinjaju-ja proti severu. Prva južnoko-rejska divizija je pustila za seboj Jongjong, šesta pa napreduje iz Hujšona proti Kengju. Druge skupine 24. ameriške divizije napredujejo iz Anju proti Sinuiju proti meji vzdolž reke Jalu. Po zadnjih poročilih, ki še niso uradno potrjena, je šesta južnokorejska divizija že v Kojndongu, ki je komaj 55 km zračne črte od mandžurske meje. Iz Vonsana poročajo, da je danes južnokorejska divizija Kapitol premestila svoj glavni stan v Pukšong, ki leži 100 km severnovzhodno od Hamhunga. Nelogična zamisel manevrov okupacijske vojske Kdo ogroža Tržaško ozemlje in kdo podpihuje italijanski imperialistični pohlep vladi v Bonnu BONN, 24. — Visoka zavezniška komisija Je danes pozvala zahodnonemško vlado, naj sporoči, katere pojpdbe, ki Jih Je sklenil tretji Rajh, naj bi ostale v veljavi. Podobno vabilo Je komisija poslala po diplomatski poti tudt prizadetim silam. Poročl-čllo v tej zvezi namiguje na izjavo zunanjih ministrov meseca septembra na konferenci v New Vorku, češ da je zvezna vlada edina nemška svobodna ln zakonita vlada, ki lahka govori v Angleške in ameriške vojaške enote vršijo te dni štiridnevne manevre na našem ozemlju. Kot poročajo časopisi (od katerih dopisniki so bili povabljeni, da manevrom prisostvujejo in pri čemer je bil naš list — morda ne ravno ne-mmenoma — izvzet) je zamisel «bitke» sledeča: sSovražna» vojska — imenuje se »Fantasta* m »Neura-Ifa* — je napadla Tržaško ozemlje in Italijo z jugoslovanske strani ter zavzela vse ozemlje do Soče, na kateri so vsi mostovi porušeni in kjer je trenutno frontna linija. A merlška vojska se drži samo v malem Sesljanskem zalivu in se ne more prebiti do fronte in preko nje. Zato jim pridejo na pomoč angleški »ko- mandosi*, ki so se ponoči med ponedeljkom in torkom izkrcali z dveh vojaških transportnih ladij «Messina» in «Suvla», na katere se ie vojaštvo v ponedeljek zvečer vkrcalo na Pomolu sv. Karla (ali P° /nšistousko pomol «Au-dace») z vso motorizacijo, topništvom itd. Pravo mesto vkrcavanja bi bilo moralo biti pravzaprav v Gradežu, toda... Italija pač ni več okupirana... Dalfnji razvoj: Nočno izkrcavanje seveda ><*Pe in sveže ameriške čete zamenjajo ameriško posadko, ki nato pod zaščito topništva s tanki prodre do Ban, pri čemer odločilno premaga sovražnika. Takšna je torej zamisel manevra, zamisel, za katero se vprašamo, zakaj je pravzaprav ravno takšna. Ali z drugimi besedami: S čim se z jugoslovanske strani tako strašno ogroža Tržaško ozemlje in Italijo, da je angloameriško vojaško poveljstvo prišlo ratmo do te in takšne zamisli manevrov. Saj je vendar anglo-ameriškemu poveljstvu zelo dobro znano, da se je jugoslovanska vojska zaradi miru v svetu umaknila iz cone A Tržaškega ozemlja in s tistega dela sedanjega italijanskega ozemlja, ki je nekoč spadal v cono A, ter da je sedanja italijanska vlada tista, ki nenehno ~ zlasti pa od tristranske anglo-ameriško-francoske izjave od 20. marca 1948 — zalite-va priključitev obeh con Tržaškega ozemlja. Istemu poveljstvu sedanjih manevrov Pa je po drugi strani prav tako dobro znano, da jugoslovanska vlada spoštuje vse določbe mirovne pogodbe, pri čemer je njeno stališče, da se tržaško vprašanje reši sporazumno med zainteresiranimi narodi brez vmešavanja tretjih. Spričo teh nepobitnih dejstev, bi bilo logično pričakovati, da bo tisto poveljstvo, ki mu je dolžnost braniti Tržaško ozemlje, postavilo za svoje vojaške manevre ravno nasprotno zamisel — da bo namreč predpostavilo — spričo italijanskih imperialističnih zahtev — napad na Tržaško ozemlje z zapade. To se ni zgodilo, čeprav hi bilo — kot smo dokazali — logično. — Zato smo prisiljeni ugotoviti, da so sedanji štiri- dnevni manevri anglo-ameri-ških vojaških sil nov dokaz demonstrativnega podpiranja italijanskega cunjastega imperializma in njegovega pohlepa po naši zemlji, pri čemer se nalašč zelo očitno kaže na «na-padalca*. ki naj bi prišel z jugoslovanske strani, čeprav nepobitna dejstva govorijo, da na tej strani ni nikakršnih napadalnih namenov, temveč ravno narobe, da so takšni nameni n a zapadu. Zato se vprašamo: Ali ti in takšni in tako zamišljeni manevri, t j. to in takšno podpiranje italijanskih imperialističnih pohlepov, koristi pomiritvi pri nas in splošnemu miru v svetu? Očitno ne. Letalske izvidnice pa poročajo, da so prednje čete južnokorej-ske divizije Kapitol zavzele Ivon, ki leži na pol poti med Vonsanom in Songjinom. Tudi posebni dopisnik agencije «Anse» poroča, da se napredovanje oboroženih sil držav članic OZN nadaljuje v smeri proti mandžurski meji, vendar še ni znar.o, kje se bodo te čete ustavile, ali se bodo ustavile nekje iužno od meje, ali pa bodo prišle naravnost do meje na reki Jalu. Razdalja, ki loči napredujoče divizije od mandžurske meje, znaša povprečno 100 km toda napredujoče čete nimajo več na poti ne naravnih ne umetnih ovir. Severni so opustili vsakršno akcijo, s katero bi skušali motiti napredovanje ir.1 so sploh opustili vsak stik z oboroženimi silami držav članic OZN. Prvič, odkar se je vojna razširila na severno Korejo, je prišlo danes do obmejnega incidenta. Kitajsko protiletalsko topništvo v Mandžuriji je danes začelo streljati na ameriška letala, ki so nadzorovala obmejno področje Severne Koreje. Nobeno ameriško letalo ni bilo pri tem sestreljeno. Moskovski radio je javil poročilo severnokorejske vojske, ki pravi, da je ta na vseh področjih fronte zapletena v o-brambne boje z ameriškimi in južnimi napredujočimi silami. Na področju Senjanga, ali točneje severnozahodno od prestolnice, skušajo severnokorejski oddelki zaustaviti sovražnikovo napredovanje. Na vzhodnem področju so severni deloma ustavili napredovanje južnih čet na področju Kamkina. Tmi-Mac o Koreji VVASHINGTON, 24. — Po izjavah nekega obveščevalca dopisniku agencije AFP sta se baje Truman in Mac Arthur sporazumela, da se bodo sile držav OZN na Koreji skušale umakniti še pred letom 1951, če bo zagotovljena varnost severnokorejskih meja. Oba sta se baje tudi sporazumela, da morajo biti razpisane volitve na Koreji še pred koncem tega leta Med tem časom pa bi Mac Arthur dovolil Slngmar.u Rhee. ju, da kljub sklepom komisije OZN vzpostavi upravo v Severni Koreji. Končno sta se Truman in Mac Arthur sporazumela o ustanovitvi korejske armade, ki bi imela več kakor šest divizij, moderno opremljenih s topništvom, s tanki in letalstvom, T.a vojska, katere hrbtenica bi bile sedanje divizije, bi se sestavila pred odho dom ameriških čet s Koreje. Hočiminhova vojska . ogroža Laokaj SAJGON, 24. — Glasnik glav-nega štabe ie danes zjutraj potrdil, da odtJelk; Hočiminhove vojske ogrožajo kraj Laokaj, ki leži ob vhodu y dolino Rdeče reke. Prav tako so Hočiminho-vi oddelki začeli razvijati dejavnost vzdolž glavne kolonialne ceste med Fulangom, Kuon-gom in Dinhlapom (fronta poteka vzdolž te ceste severno od izliva Rdeče reke). Čeprav morda še ne obstaja prava neposredna nevarnost Za Laokaj, vendarle prevladuje vtis, da skuša vietnamska vojska doseči omenjeno cesto. Zaenkrat so razvili dejavnost manjši oddelki, oboroženi z lahkim orožjem, ki imajt najtorže nalogo, da ugotovijo sdle in pa položaje francoskih oddelkov. Ponovna zasedba utrjene postojanke Cukpajsana, ki so jo morale francoske sile zapustiti pred dvema dnevoma in razni manjši napadli na nekatere druge utrjene točke oa področju Tjemgjena kažejo, da namerava izvesti vietnamska vojaka napad na severno obrambno črto francoskih sil blizu kitajske meje. Glavni štab vietnamske ljudske vojske je javil, da so vietnamski oddelki z uspešno akcijo izgnali francoske enote iz mesta Seopajšan. ki leži 30 km severnozahodno od Jendjina, Na področju Sidje P« so vietnamski oddelki zapleteni v hude boje s francoskimi enotami. SfUMORSKI DNEVNIK £ ZAHVALA OKRAJNEGA ODBORA OF ZA OKRAJ DOLINA MILJE Okrajni odbor OF za okraj Dolina-Milje se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali na prvem taboru OF v Borštu dne 22. t. m. ter so s svojim programom prispevali k njegovemu uspehu. Tako se še posebej zahvaljuje pevskim zborom iz Boršta, Plavij, Doline, Padrič, Lonjerja in Barkovelj, kot tudi godbam iz Plavij in Boršta, pionirski skupini iz Plavij, tamburaškemu zboru prosvetnega društva «lvan Cankarn, folklorni skupini iz Bicmanj in Boršta; prav tako se zahvaljuje tudi vsem tistim, ki so z igro «vlečen je vrvin prispevali k uspehu zabavnega dela sporeda. Zal pa je morala zaradi pomanjkanja časa odpasti marsikatera točka, ki je bila še na sporedu. Tako ni mogla nastopiti skupina iz Plavij, ki je naštudirala lepo zborno recitacijo, Okrajni odbor se jim Borba za povišanje plač prva naloga vsega tržaškega delavskega razreda KOLEDAR OF 1951 BO KORISTEN SVETOVALEC IN INFORMATOR ZA VSAK DAN NAŠEMU ČLOVEKU, MEŠČANU, POSEBNO PA KMETU ZA GOSPODARSKE, KMETIJSKE, DAVČNE IN DRUGE DNEVNO KORISTNE STVARI. IMEL BO TUDI POUČNE ČLANKE O VSEH PANOGAH NAŠEGA ŽIVLJENJA IN O DOGODKIH V SVETU. NAROČITE SI GA PRI KRAJEVNIH. OKRAJNIH ALI RAJONSKIH POVERJENIKIH ZA KOLEDAR OF ALI PA NARAVNOST PRI OF, UL. R. MANNA 29. POLEG KOLEDARJA PREJMETE ZA ISTO CENO SE TRI KNJIGE PREŠERNOVE KNJIŽNICE. iprošča ter upa, da bo aktiv-la skupina iz Plavij lahko na mi izmed prihodnjih priredi-ev pokazala svoje znanje. >rav tako se oprošča tudi isem ostalim, ki niso mogli mako zaradi pomanjkanja :asa izvesti svojega celotnega >rograma. Okrajni odbor OF za okraj Jolina-Milje se zahvaljuje tuli vsem tovarišem in tovari-;icam iz Doline, Boljunca, Boršta in Ricmanj, ki so s svo-im požrtvovalnim delom pri ehničnih pripravah prispevali t zelo dobremu uspehu prve-ta tabora. Končno se zahvaljuje Se tsem tovarišem in tovariši-:am, ki so darovali živila in irugo ter s tem nedvomno iripomogli k uspehu zabavne-[a dela pestrega programa. Zahvaljuje se obenem tudi >krajnemu odboru za okraj 'Jabrežina-Devin za lepo sim->olično darilo, ki mu ga je ta iaroval ob prvem taboru v Borštu. Komaj se je med tržaškim prebivalstvom potolažilo razburjenje zaradi nedavnih nenadnih povišanj cest raznim življienjskim potrebščinam, že se ponovno širijo vesti o novih povišanjih cen, ki naj bi stopila v kratkem V veljavo. Ttokrat se nam baje «obeta» povišanje cen tramvajski vožnji, električnemu toku. plinu, vodi in kot vse kaže tudi mleku. Povišanje cen električni energiji, plinu, tramvajski vožnji naj bj bilo nekaka posledica zahtev uslužbencev Acegata, ki hočejo, da se njih plače vskladijo s sedanjimi življenjskimi prilikami, Ce bi bile namreč le zahteve uslužbencev ugodno rešene, bi moralo vodstvo Acegata na neki način kriti svoje izdatke; tak način «kritja» stroškov hi bdi seveda ta, da bi se zvišale cene elek-tričnj energiji, plinu in tramvajski vožnji. Kdo bi bil tako zopet oškodovan? Zopet samo tržaško prebivalstvo, ki bi moralo s svojimi skromnimi dohodki nositi novo breme povišanja cen. Tudi mleko se bo baje podražilo in to ne samo za malenkost. temveč kar za celih 1* lir pri litru. Ce se bodo zgoraj omenjene stvari podražile, je jasno, da se bodo v zvezi s tem podražile tudi druge stvari. Našlaja zapet vprašanje, ki smo ga že tolikokrat ponovili, na katerega pa od odgovornih krogov ne prejmemo nikoli odgovora: kako se bodo preživljale družine s plačo, ki jo delavci prejemajo, če jim ta ni zadlostovala niti tedaj, ko je bila cena masti okrog 30Q lir za kg, ko torej še nismo vedeli za razne poviške cen nekaterim žvljenjskim potrebščinam? Kot vse kaže, tudi ti poviški ne bodo zadnji. In plače — bodo ostale vedno enake? Težko bi bilo povedati, koliko časa že vodijo tržaški delavci borbo za povišanje plač, kj nikakor ne odgovarjajo današnjim življenjskim razmeram. Ob lanskoletnih občinskih volitvah so eksponenti marsikaterih stranic obljubljali, če zmagajo, rešitev tega tako perečega vprašanja. Med tistimi, ki so o tem vprašanju zelo mnogo govorili ter zatrjevali, da je vprašanje zelo kočljivo, so bili tudi komijnformisti, ki so obljubljali, da bodo storili vse, da bo vprašanje povišanja Plač čim prej rešeno. Postavili so celo višino, katero bj morala nova plača posameznega delavca doseči. Cim so bile volitve pri koncu so seveda tudi korninformi-sti kot drugi pozabili na svoje Pri Sv. Ivanu še nimajo povsod vodovoda Sv. Ivan nj kraj, ki bi se morda nahajal kje v oddaljenih hribih, ampak se nahaja prav v bližini tržaškega mesta; da, Sv, Ivan je celo tržaško predmestje. V tem kraju, v Ul. Pagliarioci, so stanovalci gornjega konca če danes, ko štejemo dvajseto stoletje po Kristusu, primorani posluževati se vode iz nabiralnih vodnjakov, ki je zlasti v poletnem času blatna, nezdrava in škodljiva. Zlasti pa je to neznosno za one družrne, ki nimajo nabiralnih vodnjakov, ampak so odvisni od dobrih sosedov. Ak° pa hoče kdo priti do napeljave vodovodne vode, zlasti z gornjega konca te ulice, mora prehoditi za vedro vode čez pol kilometra. Stanovalci so prepisali in predložili na pristojna mesta že brezštevilne prošnje, da bi se jim napeljala voda bolj blizu, a vse prošnje so najbrže zletele v pleteni koš, o vodi P® ne duha ne sluha- Zaradi tega se vsi stanovalci tega konca ulice, brez razlike političnega prepričanja, obračajo s prošnjo do demokratičnih ljudskih zastopnikov V občinskem svetu, da bi ti posredovali pri kompetentnih uradih, da bi vendar enkrat prišli do tako zaželene in potrebne vode. Eden v imenu vseh UPRAVNI UKAZ STEV. 62 -SPREMEMBA UPRAVNEGA UKAZA STEV. 45-164» TRST, 24. (AIS). — Upravni ukaz ZVU, številka 62 obsega imenovanje kontrolorja finančnega in gospodarskega ravnateljstva za člana nadzorstvenega sveta »Ustanove industrijskega pristanišča v 2avljah» (Ente del Porto Industriale di Zaule) namesto izvršnega uradnika finančnega in gospodarskega ravnateljstva, ki je bil Imenovan z upravnim ukazom štev. 45 z dne 15. julija 1949. obljube ter vprašanje o povišanju plač kar »arhivirali«. Sicer so ga nekajkrat še potegnil; na dan, ko se je šlo namreč za to, da se dokaže, kako se kom inform ist; «borijo» za pravice delavskega razreda, vendar ga niso postavili tako ostro, da b; se lahko zamerili delodajalcem. Niso pa pozabili na to vprašanje Enotni razredni sindikati, ki so v eni izmed svojih resolucij postavili kot temeljno vprašanje prav vprašanje povišanja plač vsem kategorijam delavcev. Zahtevali so, da se vse plače povišajo za toliko, da bodo je odgovarjale današnjim življenjskim potrebam. Na to upravičeno zahtevo Enotnih razrednih sindikatov so komi n form isti odgovorili, češ da gre le za puhlo »demago- gijo« titovcev ter da bi bilo po-I dajalcev. stavljanje tega vprašanja v tem trenutku zelo «neprimerno» ter b; lahko sedanji položaj le »zaostrilo«. Tržaških delavcev njdh klevetanje in zanikanje upravičenosti borbe za dosego povišanja plač ne bo odvrnilo od borbe, ki so si jo zastavili in ki mora končno privesti do rešitve vprašanja, od katerega je odvisno izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev. Zato se bodo tržaški delavci prav sedaj bolj oklenili svojega Enotnega razrednega sindikata ter na čelu z njim stopili v odločno borbo za dosego povišanja plač vsem kategorijam delavcev. Borba za povišanje plač mora združiti vse delavce, ki se morajo zavedati, da lahko edinole z odločnim in enotnim nastopom ustavijlo ofenzivo delo- Predkonlerenčna aktivnost mladine Priprave za mladinsko konferenco ZAM sp v polnem teku. Po terenih, na okrajih in v vaških aktivih se vršijo sestanki, na katerih mladina govori in diskutira o delovanju organizacije v pretekli sezoni. Mladinci kritizirajo napake in izražajo predloge, da se nekatere nepravilnosti odpravijo. Ponekod volijo nove odbore ali pa jih dopolnjujejo z novimi člani. Predlagajo, da bi mladinska organizacija y prihodnji sezoni posvetila več pozornosti udejstvovanju mladine na kulturnem in športnem polju. Vse take kritike in predlogi bodo seveda izraženi na konferenc; v obliki raznih referatov jn diskusij, katere bodo podali posamezni mladinci. Na podlagi analize dosedanjega delovanja bo konferenca na- DVA PARTIZANSKA BORCA PRED POROTNIM SODIŠČEM Domenico Mafrici obsojen na 21 let ječe Pietro Grassi oproščen, ber dejanja ni Izvršil Protizakonito ravnanje nekaterih članov CP, ki so se izdajali za člane Narodne zaščite, da bi tako izvlekli obtežilne izjave od obtoženčeve sestre Ines Grassi Po več mesecih premora sp včeraj na porotnem sodišču zopet premlevali tukajšnjim sovražnikom narodnoosvobodilne borbe tako priljubljen motiv: «zločine», ki naj bi jih med narodnoosvobodilno borbo in po osvoboditvi tukajšnjega ozemlja po hrabri jugoslovanski armadi izvršili borci in aktivisti NOB. Zadnja amnestja ZVU je to njihovo bolestno sovraštvo zajezila, popolnoma preprečila pa ga ni, kajti če le morejo, tu pa tam, še vedno privedejo na zatožno klop pod kakršno koli obtožbo kakšnega borca NOB. Tako sta se morala včeraj zagovarjati 31-letni Pietro Grassi iz Milj in 35-let-ni Domenico Mafrici iz Cala-brije (sojen bo v odsotnosti), obtožena, da sta 30. aprila 1945. leta s sodelovanjem neke tretje nepoznane osebe ubila čuvaja «Aquile» Angela Dbnvita, ki je antifašiste ovajal nacistom in fašistom. »ng . V jutranjih urah 30. aprila 1945 naj bi namreč Grassi, Mafrici in neznanec prišli v prostore tovarne «Aquila» v Zav-ljah, aretirali čuvaja Angela Donvita in ga hoteli odpeljati s seboj. Ko pa so prišlj na cesto, se je čuvaj pričel upirati, zaradi česar je baje neznanec ukazal Grassiju in Mafriciju, naj ga ubijeta. Na ta ukaz naj bi potem Mafrici proti čuvaju 2 krat ustrelil. Ker Pa ga ni zadel, je nato izza pasa potegnil revolver tudi neznanec in čuvaja z enim strelom ubil. Njegovo truplo naj bi nato pokopali nekje V bližini ter zopet odšli. O tem dogodku je policija izvedela leta 1946 in aretirala Grassijevo sestro Ines, kajti oba včerajšnja obtoženca sta bila prav v tistem času odsot- na (Grassi se je vrnil šele septembra letos, ko so ga tudi takoj aretirali). Ines naj bi na policiji povedala, dg je njen brat Pietro zato odšel od doma, ker je izvedel, da policija išče one, ki naj bi ubili Angela Donvita. Včeraj je Ines Grassi izjavila, da je dala na policij! tako izjavo samo iz strahu ter dodala, da je najbrže kdo k njeni izjavi pripisal kakšno vrs-ico. Ko je namreč takrat podpisala izjavo je bi- Teletonski številki uredništva 93 808 in 94 638 Poštni predal 502 lo med njenim podpisom 'i» zadnjo vrstico izjave še precej prostora, ki je sedaj izpolnjen. Zaradi te njene izjave je javni tožilec zahteval, naj jo aretirajo zaradi krivega pričanja. Sele ko je sodišče ugoto-. vilo, da je bila to samo njena domneva, se je javni tožilec zadovoljil s tem, da mu sodišče izroči kopijo včerajšnjega zapisnika za morebitno nadaljnje postopanje proti priči, česar javni tožilec n« bo storil, ker ve, da mu tega zakon ne dopušča, ker je priča obtoženče-ya sestra. Obtoženi Grassi je tudi Včeraj kot prej na policiji odločno zanikal očitano dejanje, dokazujoč, da je prišel v Trat šele 1. maja 1945. leta s partizanskim bataljonom «Vivoda» ter tako ni mogel biti navzoč pri umoru čuvaja Donvita, ki se je izvršil že 30. aprila. To njegovo izjavo sta potrdili tudi dve priči, tudi borca v bataljonu S PROSLAVE OBLETNICE USTANOVITVE GREGORČIČEVE BRIGADE V VRHOVLJAH. DEL UDELEŽENCEV NA POPOLDANSKI ZABAVI. «Vivoda», Marij jn Franc Gasparini. Pričal je še Evaristo Kiti, ki je bil takrat po naključju navzoč ob aretaciji in umoru. Včeraj je izjavil, da Grassija ne more spoznati za enega izmed treh moških, ki so 30. a/prila 1945 aretirali in ubili Donvita. S lem je bil dokazni postopek končen in je spregovoril javni tožilec Battiggi-Stabile, ki je svoj kratki govor končal z zahtevo, naj sodišče Grassija oprosti zaradi pomanjfkanja dokazov, odsotnega Manfricija pa obsodi na 24 let ječe. Spregovoril je branilec odv. Celentj, ki je branil odsotnega Manfricija. in na koncu svojega ne preveč dolgega govora zahteval od sodišča, naj njegovega klienta .oprosti zaradi pomanjkanja dokazov ali pa mu dovoli amnestijo. Branilec. Pie-•tra c, Grassija odvetoik Gvidtd Zennaro ,-je nato svoj odlični govor, katerega je omejil samo na nekatera najbolj važna do-, gnanja z razprave, pričel s trditvijo, da njegov klient pri očitanem dejanju ni sodeloval ter zaradi tega zahteval, naj ga sodišče oprosti, ker n; izvršil dejanja. Nato se je dalj časa pomudil pri razkrinkavanju policijskih organov, ki so vodili preiskavo, predvsem tistih članov CP, ki so zasliševali ob-tožemčevo sestro Ines, in njihovo delovanje ožigosal za protizakonito. Obtoženčeva sestra ima namreč po zakonu pravico, da ji ni treba pričati proti svojemu bratu. Kljub temu pa ji policisti tega privilegija niso predočili, temveč so padli še niže in se ji predstavili, češ da so člani narodne zaščite. Vse to z namenom, da bi od nje izvleki; obtežilne izja>ve proti svojemu bratu, misleč, da jim bo ona v prepričanju, da so člani narodne zaščite, take izjave dala. Da Pa bi svoj namen še bolj gotovo dosegli, so ji celo natvezili, da je njen brat aretiran, medtem ko ie bil na svobodi v Novem gradu. Res lepi člani «najboljče policije na svetu«. Končal je s ponovno zahtevo po oprostilni sodbi. Sodišče je po polurnem zasedanju nato izreklo sodibo, v kateri je kljub temu da je bilo dejanje izvršeno v času borbe proti nacifašizmu ter popolnoma politične narave, zaradi česar je dejanje po zadnji amnestiji ZVU amneetirano, odsotnega Domenica Manfricija obsodilo na visoko kazen 21 let ječe, dbsmrtno izgubo državljanskih pravic, na 31e4no policijsko nadzorstvo po prestani kazni teT na plačilo sodnih stroškov, Pietra Grassija Pa opro i stalo. ker dejanja ni izvršil. kazala smernice za bodoče delo, da bodo uspehi večji,, da se bo mladinska organizacija še bolj utrdila in razširila. Včeraj so imeli sestanek dijaki slovenskih srednjih šol, na katerem so si izvolili predstavnike, ki jih bodo zastopali na konferenci. Na sestanku so se prav tako obvezali, da bodo v letošnjem šolskem letu povečal; avojo aktivnost med dijaki na posameznih šolah, ne da bi pr! tem seveda zanemarili svojo prvo dolžnost — učenje. Tudi mladina s Proseka in Kontovela je imela predkenfe-renčni sestanek. Odločili so, da bodo na konferenco poslali svoje najboljše predstavnike. Na sestanku je bilo razvidno, da je posebno ženska mladina aktivna in bo zaradi tega verjetno največ delegatov s Proseka in Kontovela ženskega spola. Mladinke so na sestanku sklenile, da bodo takoj pričele z. vajami v odbojki, kajti njihov namen je, da v kratkem postavijo močno ekipo igralk odbojke. Včeraj, zvečer ie bil sestanek tudi v Lonjerju. Na lepo obiskanem sestanku ao mladinci izčrpno razpravljali o položaju mladinskega gibanja pri nas. Po diskusiji, ki se je držala na lepi Višini, so izvolili delegate in močno poudarili željo po ponovnem intenzivne j šem kulturnem delovanju. Tako se mladina pripravlja na svojo konferenco, ki bo važen mejnik v nadaljnjem razvoju mladinskega gibanja. Zahvala Vsem, ki ste spremljali k zadnjemu počitku našega dragega sina, moža in očeta Alberta Semeca, se najiskreneje zahvaljujemo. — Družina pokojnega A. Semeca. KOLEDAR Sreda 25. oktobra Krizant, Zlatija Sonce vzide ob 6.34. zatone ob ffleda&Jce - - 'Radia 17 05 Dolžina dneva' 10.30 SčiP vzide ob 16.38, zatone ob 6.03 Jutri četrtek 2». oktobra Evarist, Vranica KOLEDAR OF ZA LETO 1951. Tudi v I. okraju se je začelo’ pretekli' teden vpisovanje naročnikov koledarja OF za leto 1951 s tremi knjigami Prešernove knjižnice za ceno 350 lir. Razdeljene so bile pole za vpisovanje naročnikov, ki so jih tovariši in tovarišice prejeli na odborovih sestankih, ter si zadali nalogo, da jih čim prej izpolnijo. To delo so nekateri že tudi izvršiLi in vrnili pole izpolnjene, zahtevajoč druge. V nobeni družini naj ne manjka koledar OF za leto 1951 s tremi knjigami, ki bodo šle že prihodnji mesec. Naročnine se sprejemajo vsak dan tudi na sedežu QF I. okraja, v U! Machiavelli št, 13, II. PROSVETNA DRUŠTVA PD oS. Jenko« obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v petek 27. t. m. društveni, sesta- nek v Ul. R. Mar.ua 29. Obenem bo pričela poslovati knjižnica. Prosvetno društvo v Barkov-ljah. V četrtek 26. t. m. bo v društvenih prostorih ob 20.30 odborova seja. ODBOR GLASBENE MATICE bo imel danes, v sredo, 25. t. m., ob 20.30 svojo redno selo v običajnih prostorib. IZLETI SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1950-51 DANES 25. OKTOBRA 1950 OB 20. URI V SKEDENJSKI KINODVORANI PREMIERA ^:o Samospeve italijansk n g , poje".LidiJja3 4®V5 cospf ljev . . lahka glasba; Ppegtod^ tslpv.K^H.OO^ K_r jaK{£ ster Radio Ljubljana v. Cipcija; 14.30: Pregled n 1{i lijanščini; slov. 14.45: pregu 17.30 : Politične „a; (ital.); 17.-10: Plesna '7 na*L™JJ“as£°!Ti: lB-tfUfe Za vsakogar^ nekap ^^oiasD^j čila medigra; 19.30: Napoved časa-nSKe(; Radijski obzorm^juA. ... Tr p . 20.45: Priljubljene 21.00. Literarna o^j sio,,, ske hrvaške, _knJ« Lvni. 0^ Kih 21.30: Igrajo ./^ugošle^jV 22.00: Življenje ju« tažJ» Ba; narodov (ital.), 32. gbta!-, narodov (ital-kestralna in 23.00: Zadnja poročna, ,|ov- ed« 23. uu: zauuj« r-. v *- jutranja pOfOfj? JO- Veder dela; 5.50: 6.00: Napoved časa, radijski koledar;. 6-lu' tranji koncert. gppe... id 12.00 : Opoldansk^ 12.30: Napoved časa jn - fj; 12'40:13Z^aVnjae ziKOVdliflfe ■j*jQ- vedra sollstičoa 'nSl< mentalna gW ‘1$’ hudlt0Menuhinj S” poJV Ljubljane serja; 19.00-nje; 19.10 nje; 19.i0. PoJ* ^eren» 4 Kranja; « " 20 15: -m%oBnUi^ k klavirskih sonai ^Roin33 '*' 5 - izvaja ° .. sine; 20.50: Lj ..„,|j(||l^!! yterama MALI O! --------------- NAJNOVEJSI fzaNpOPr»fV stroj »Un on«^ v (J- nogavic - 1 • dnevn<> Commerciale J, do 12. ____ ADEX'",e“ ,2. novem««-' V Pazin na 1*1® v Rihem iZLEf berk 21-J- VphfTeXPreSS'r, Z43. . Adna-exij . rt-Z*-’- 5 b, tel- pri Severo PRIMORSKI dnevnik s3s 26. otetotoa 19{^) Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - V L Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 jZDAt, JE INTERESE STO JIH VOLIVCEV la interesi slovenskega ljudstva Kominformijstom niso mar, ij potrdil Beltrame v rimski poslanski zbornici Slovensko ta brez ljudstvo si bo ob prihodnjih volitvah izvolilo takega predstavnika, ki se strahu dvignil v obrambo narodnih, gospodarskih in kulturnih pravic vnm* Parlamentarnih L ^.aprUa 1948 5* ljudstvo nastopilo skup-Siamskimi demo-r.nui- množicami. Usta-• Ijena je bila Ljudska frontah Predstavljala za ta-»toe volitve skupno organi-go socialistov komunistov .7 slovencev v DFS. Sloven-Volili predstavnike 3™»ke fronte. Jf^rso predstavljale ta-ievr?£ itve ** Slovence svo-ftf a iolQ* SP°znali so nam-Pirtii .pralna komunistična ie’ sedanja komin-r«n? a rd*11® nobenega Dravi83 Jjsmena, da bi se za iansii-06 ^ovenske manjšine deva borila- ampak je volit-Vmsif_°rab^a za to, da je slo- mnojicg izigrala, da so nes' ‘a‘*ianskege komunistič-itofi kandidata, medtem ko s0 4a *an'lki, komunisti sklenili, volil e izigraia, aa sc »es 'iškega komunistič j^lijans »v » b°|do °ddali svojih gla-iiika slovenskega pTedstav- ie2^i take lopovščine, ki jo kvinto*6?, storiti ie zagrizeI nobene ?nci nismo dobil Beltrame prišel. Dalje ali ni mogel ali si ni upal, ker bi moral verjetno odgovarjati pred svojim šefom zaradi prevelike gostobesednosti. Iz «Messaggera» pa smo tudi izvedeli, da se je Beltrame baje razgovoril tud; o dvojezičnosti, ki bi j0 bilo treba na Goriškem izvesti. Da živijo Slovenci tudi v Benečiji, tega se menda govornik iz strahu pred množico poslancev ni spomnil in šel neopazno mimo, kot da bi jih sploh ne poznal. zavzel za vsa tista vprašanja, zaradi katerih so ga naši ljudje leta 1948 volili prav zato, da jih bo spravil pred najvišjimi italijanskimi državnimi forumi v diskusijo in dp tega, da jih bodo rešili v dobrobit našega ljudstva. Omejil se je samo na ozko in splošno ugotovitev, da živijo v goriški pokrajini tudi državljani druge narodnosti, katerim bi bilo treba dati več narodnih pravic. Pričakovali bi. da se bodo taki borci, kot morajo biti komuni- Prav tako pa je seveda tudi Isti (ne kominformisti), bolj te- nomVdl ^ _ A«,/*; mol aitz-v 73V7pli To TPŠifArr +POS pozabil povedati, da tudi njim gre pravica o uporabi jezika v vseh uradih, zlasti pa v šolah, ki so še vedno v tujem jeziku in predstavljajo zaradi tega sredstvo za raznarodovanje, fna-šega ljudstva. Beltrame se je v svojem govoru pokazal zelo šibek. Ni se meljito zavzeli za rešitev tega vprašanja, ker ne odjenjajo tam, kjer vedo da je njihova borba pravična. Pri kominfor-mističnih voditeljih ni tako. Oni niso niti borbeni niti se za določena vprašanja ne zavzemajo dovolj temeljito, ker nočejo, da bi jih reakcija tol- kla ravno pri tako delikatnem, vendar nadvse važnem vprašanju. Z drugimi besedami se pravi, da se kominformistični voditelji bojijo zameriti šovinistom ter raje delajo grobe napake pri načelnem gledanju na narodnostno vprašanje, katerega je Lenin tako močno poudarjal. Za vsako stvar je potreben določen čas, da se lahko presodi, ali Je vredna ali ne, ali ustreza ali ne. Beitrame se je v zadnjih dveh in pol letih pokazal, da ni vreden, da bi mu naši ljudje še nadalje zaupali, še več, da ni vreden, da bi ga naše ljudstvo ob naslednjih volitvah ponovno izvolilo za svojega predstavnika. Kakor je že marsikateremu, ki je izdal in. terese svojih volivcev, tako bo tudi temu gospodu odklenkalo, če prej ne Pa pri prvih volitvah prav gotovo. To je sklep našega ljudstva in tega se bo tudi držalo. Nesreča na mostu S kolesom se je predsinoč-njim na mostu IX. avgusta ponesrečil devetintridesetletni delavec Franc Zellini, doma iz Ločnika. Pri padcu je odnesel večjo rano na obrazu, zaradi katere se je moral zateči v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga zdravniki obvezali in izjavili, da bo ozdravel v enem tednu. Delo prometne policije in mestnih straž v novembru V preteklem septembru so mestne straže skupno s prometno policijo naložile v našem mestu globo 370 meščanom, ki se niso držali pravil, ki urejujejo promet. Od 370 glob so jih naložile kar 276 mestne straže kršiteljem mestnega prometa. Tem je prišteti še 32 glob, ki so jih prav tako mestne straže naložile kršiteljem tržnih pravil. Prometna policija pa je v preteklem mesecu naložila vsega skupaj samo 29 glob. Kaznovanih je bilo nadalje 5 trgovcev, ki se niso držali urnika pri zapiranju trgovskih obratov in 5 lastnikov porednih psov. V tem mesecu je občinski konjederec polovil kar 30 psov, ki so se brez varstva in nagobčnika potepali po mestu. Povprečno je bilo v našem mestu, ki šteje 45.000 prebivalcev , kaznovanih samo nekaj več kot vsaka. 10. oseba dnevno, kar dokazuje, da so ljudje postali v zadnjih časih bolj disciplinirani. S košaro ie pade! po slopnirah Včeraj popoldne je 22-letni Herman Brancovia iz Tržaške ulice 148. hotel v klet svojega stanovanja p0 drva. Vzel je s seboj košaro in ko je bila polna, je nameraval nazaj v stanovanje. Toda na stopnicah se je morda zaradi nerodnega koraka nenadoma z drvmi vred prevrnil in si pri tem zlomil desno ključnico. Ker mu je zaradi tega roka odpovedala in in ni mogel sam pobrati raztresenih drv, je poklical na pomoč svoje domače. Ti so poskrbeli, •da ga je nekaj pozneje rešilni avto Zelenega križa odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Zdravil se bo dvajset dni. Rona v očesu Pri delu se je včeraj ponesrečil 23-letni kamnosek Jožef Cabas. V levo oko mu je namreč zletel drobec, ki je povzročil krvavitev očesa. Cabasa so sprejeli v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so mu oko takoj o-snažili. Ozdravel bo v treh tednih, če ne nastanejo komplikacije, * * * Rebro na levi strani prsnega koša si je zlomil 62-letni Sile-no Zanutin, ki je pozno ponoči na poti domov padel s kolesa. Ker ni takoj po nesreči čutil večjih bolečin, je tisto noč prespal še doma. Toda že naslednjega jutra je pod srcem začutil bolečine in ob pomoči domačih odšel v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Zdraviti se bo moral štirideset dni. PLANINKE IN PLANINCI! V nedeljo vsi k Doberdobskemu jezeru Prihodnjo nedeljo, to je 29. t. m. pojde SPD Gorica na Kras. Za svoje člane in vse ljubitelje narave je priredilo popoldanski izlet k Doberdobskemu jezeru, kjer se bodo izletniki lahko osebno seznanili z zanimivostmi tega jezera in se naužili lepote slikovitega Krasa v jesenskih barvah. Tisti, ki se bodo povzpeli na Do-berdobski vrh, bodo s pogledom objeli Tržaški zaliv, obširno Furlansko nižino in če jim bo jesen poklonila lep jasen dan, bodo lahko uzrli tudi istrsko obalo. Planinke in planinci, na svi- Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali IS. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA der.je v nedeljo ob 13. uri na Travniku, kjer vas SPD počaka z avtobusom. Prijavite se še danes pri urarju Šuligoju na Travniku, ki vas bo seznanil s podrobnejšim sporedom, s katerim vas bo društvo zabavalo na tem izletu. Voznina je za čiane 150, za nečlane pa 200 lir. Nimajo namena reševati gospodarskih vprašanj Vedno samo obljube demokristjanskih predstavnikov Te dni je odpotoval v Rim podpredsednik goriške Trgovske zbornice in njen direktor, ki bosta imela s poslancem Bar-sijem ter z drugimi ministri razgovore v zvezi z razvojem industrije ter trgovine v naši pokrajini. Kot je znano je imel poslanec Barsi prejšnji teden razgovor s predstavniki obrambnega ministrstva in ministrstva za industrijo in trgovino, katerim je predložil, naj bi izpolnili domače in mednarodne pogodbe, ki predvidevajo izgraditev večjega števila vojnih in trgovskih ladij, za katere bi bile tržiške ladjedelnice glede na svojo kapaciteto najbolj sposobne za to delo. O dvigu industrije in gospodarstva v naši pokrajini se v zadnjem času precej govori in piše. Predstavniki industrijskih in trgovinskih krogov so se celo odločili, da gredo v Rim k demokristjanskemu poslancu Baresiju ter da bi preko njega od odgovornih vladnih oblasti prejeli zagotovilo, da bo vlada za odpravo gospodarskega mrtvila v naši pokrajini določila potrebno denarno posojilo. Kljub tolikim potovanjem v Rim in kljub vsem zagotovilom pa mora prebivalstvo v naši pokrajini vseeno samo potrditi staro dejstvo, da so vsa prizadevanja in vse obljube zašle v slepo ulico, od koder ni izhoda. Naši ljudje ne morejo živeti od lepih besed, še manj pa od obljub, pa naj le te pri- hajajo od koder koli in od ko1 gar koli. Treba je dejanj in td prepričljivih dejanj, ki bodo zagotovila prebivalstvu zaslužek ter odpravila vsakodnevno skrb za vsakdanji kruh. Seveda to ni lahko, zlasti ne če sedijo na najvišjih stolčkih deft mokristjanski in drugi pred« stavniki goriškega šovinizma ter predstavniki interesov gcft riškega kapitala. Delovno ljudstvo naše pot krajine, ki je največja žrtev! pohlepnih apetitov sedanjegaj režima, ki čuva interese denarne gospode, pa s svojo borbo za izboljšanje življenjskih pogojev ne bo prenehalo, ker je ta borba sestavni del njegove1 ga življenja in njegovih pravic, Dolgoprstni kolesarji zopet na delu Dolgoprstni kolesarji so včeS raj odpeljali kolo Lionellu Fontaniniju iz Podgore 33. Mia1 denič je kolo pustil za hip brej varstva pred vhodom hotelai «Alla Posta». Kolo, je bilo še v dobrem stanju in je vredno okrog 20.000 lir. Tatvino je FOi£-tanin prijavil policiji. KINO VERDI, 17: «Leteči oddelek 61»; VITTORIA, 17: «In še end noč...», A. Scheridan. CENTRALE, 17: »Prikazen mojega moža», M. Saint Michel,' MODERNO, 17: «Vitezi neba»j EDEN, 17: «Vitezi črnih krink«; kvhto*6?, storiti 'ie »grizen ohpn enel nism0 dobili nega svojega predstavnika T*“banski parlament. Na li-ljen ! e fr°nte je bil izvo-‘ arno Beltrame. li ,|f’vnI so takoj potrdi-takratni voditelji ita-Cj J7 Partije v naši pokraji-te, ~‘graH slovenske množice Usji, tern napravili neznansko bii.®,0 sv°jl buržoaziji, ki je i-V skrbeh, kaj bo če bo-s>tem Slovenci v jtalijan-djijji Parlamentu svojega kanti!; **’, I bI utegnil spregovo-.v lastnem jeziku. 'Pred!? Se 'ie Beltrame kot !iVa tavnik» slovenskega ljud-t\i v/ italijanskem parlamen-, 1 v-sa zadnja leta, ni 'c gotoviti- Kljub" temu, da skito 3 zahvaliti samo sloven-vijot. v°Iivcem, da se je tako bon,0 bovzPel, je na to popol-V P°zabil ter pričel celo ■V - . sVojih volivcih. Tako Zttin er n* hotel podpreti te 4 sP°menice Demokratična jo?te ^I°vencev v Italiji, Rim .J® delegacija prinesla v od vIadn‘h oblasti iti -3* da nanjo odgovorijo Tud io niene zahteve vtem-,, kasneje je vedno za-tlern*. Protislovensko stališče ^ sP «Val ga ie z izgovorom, trot; fr brinja in da je tudi uem°kratični tronti Stote žeš da podpira jntere-lratne kUkes v Italiji. Bel-2«lo Pokazal s tem za ^iznajdljivega človeka. Z *Voj Pač moral opravičiti ti a tai- tvo do Slovencev, aii itai,?a4'n Pa se je tudi vri-friiatpi-^i huržoaziji kot "ost,, J ,*? borec za «neodvis- novL^,Ie ie Beltrame po-*lanski °8'asH v italijanski po-til (SL rnici ter se dotak-fahodnih0 dotakniii vprašanja adižin .^^itin v Zgornjem *tavlja ln v Dorici, ki pred-f°rmisu/a italijansko komin-večkrat ^iJo. kot je že vPrašan; za'3, nehvaležno tr^r v v* ki jih po sili raz-5°gla« 1 včasih spravi v ne-Zrabij6,2 italijansko reakcijo. s* 'ahkJe namre4 možnost, da Postrež° ma*° razgovori in da ^lovam* ne,kimi dokazi O 80-tisti L, P°licije z goriškimi darodmK nai bi šlo na škodo tri trm '"anilin (menda je r u n; 1 Slovence, ven-Nioč iu lista l’Unith ni Ve an azlc4iti ah gre za Slo- r Ust Že L ga drugega, ker izcnii,,ame hesede «Slove-v. def 'Je k°t hudič žegna-l°vorii j Nadalje je Beltrame Ijujc' _ a..se tudi danes na-(sš-sol sl°vencem s sta 5*‘stično prakso. Do tu je Rokava Z lastnim trudom in ob pomoči ljudske oblasti Iz Rokave proti Kapelici pri Babičih vodi pot, ki je bila preozka za srečavanje. Bila je komaj za divje koze. Sami smo si pomagali tako, da smo napravili drugo pot Ob deževju nam je vseeno oviralo blato vsak promet, posebno iz Rokave proti Babičem. Ce smo hoteli kraj več speljati z osličkom, je bilo treba dobiti pri-prego. Ko smo deloma popravili ovinke, nam je priskočila na pomoč tudi ljudska oblast. Danes brnijo po tej poti vsaki dan tovorni avtomobili in se nam ni potreba več mučiti z oslički za prevažanje svojih pridelkov v Koper. Vse te lahko oddamo kar doma v kmečko zadrugo. Bivša Avstrija in fašistična Italija se nista zmenili za naše trpljenje. Bili sta kot gospoda, ki sedi za mizo in čaka, kdaj. ji bomo pripeljali svoj delež. Iz Rima so nam pošiljali v zameno za naše pridelke ricinovo olje in še druga darila, ki so jih znali tako dobro uporabljati proti nam fašisti. Naša ljudska oblast, ki nam je danes zelo blizu, na vsakem krajevnem ljudskem odboru, vidi naše potrebe in skuša po svojih močeh olajšati nekdanje trpljenje ter skrbi za naš gospodarski in kulturni predek. Vanganel Še o vodovodu K zadnjemu dopisu iz Vanganela glede gradnje vodnjaka v Centurju moram dodati še nekaj, kar je dopisnik pozabil. V dopisu je bilo rečeno, da bi bila huda, če bi morali še nadalje voziti vodo od daleč. Je pa še nekaj drugega, kar bi se lahko zgodilo, če se ne bo napravilo pri tem nujnih korakov. Ko bo začelo deževati in bo pritisnil mraz, in nato znova dež je nevarnost, da se bo zemlja odtrgala in napolnila jamo, ki smo jo pripravili za vodovod. Tako bi bil ves naš trud zaman. Zato je nujno potrebno, da se čimprej preskrbi potrebni les za podzidave, da bi se tako zavarovalo delo, ki je bilo že napravljeno. V nasprotnem primeru bo šlo v nič vse kar smo so sedaj napravili. Skoda bi bila. tudi za ves čas, ki smo ga že porabili pri tem delu, ker ga nam ne ostaja, FRANC BABIC na-BABIC VSj NAROČNIKI V JUGOSLAVIJI SE MORAJO OBRAČATI ZARADI NAROČNIN IN SPREMEMB NASLOVA ITD. VEDNO IN EDINOLE NA AGENCIJO DEMOKRATIČNEGA inozemskega TISKA (ADIT), LJUBLJANA ~ TVRSEVA CESTA 34. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Kakšno stvarno pomoč bi lahko nudili našim kmečkim delovnim zadrugam Mnenja zadružnikov v Ankaranu NAPREDUJE GRADNJA OSNOVNE SOLE V VANGANELU. T ANI ZADRU2NI DOM, LETOS SOLO, TAKO BODO VAŠČANI IMELI DVE SREDISCI NAPREDKA IN KULTURE. Ako se hočeš pobliže spoznati z delom, uspehi, težavami, napakami in željami naših zadružnikov, ie treba, da greš sam jned nje. Zelo drži trditev, da ti zavestni in požrtvovalni graditelji socializma na vasi nimajo časa, da bi hodili po uradih. Preveč se zavedajo velikih nalog, ki jih pred nje postavlja novo življenje. Potrebno je, d« jih bolj pogostoma obiskujemo vsi, ki nam je na tem, da bodo zadruge dobro uspevale in napredovale. Ce nekatere niso, je bila krivda na naši shrani. Tq si pošteno priznajmo vsi od odgovornih za zadružni sektor na okraju, članov okrajnega odbora SIAU, okrajnega komiteja, agit-propa, dopisnikov in *e vseh ostalih nameščencev, ki delajo svoj urnik od 7. do 15. ure. Kako b; lahko dali pomoč, so md povedali zadružniki v Ankaranu, ko sem jih obiskal v ponedeljek zvečer po končanem delu v uradu. Moram priznati, da je bil to moj prvi obisk, čeprav ta zadruga obstaja že skoro dve leti. Zato pa zaslužim kot dopisnik v prvi vrsti kritiko jaz sam. Res, da sem pisal že večkrat tudi o tej KDZ, ki nosi ime c Bratstvo in enotnost«, toda pisal sem, ker sem za to prejel podatke ustno ali pa na sestankih. To pa je bilo vse premalo življenjsko, ker je bilo napisano iz pisarne. Tudi je biča moja napaka v tem, da som veliko pogosteje obiskoval KDZ Puče-Koštabonji ki ni imela več takih perečih vprašanj. Zunanje delo, ki ga je vedno čez glavo, je oviralo zadružnike v Ankaranu, da niso mogli imeti vsega knjigovodstva na tekočem, tako kot bi bilo treba. Tudi jim je še vedno jnanj kalo potrebne moči za dobro knjigovodstvo. Ko jih je prišel obiskat tovariš od okrožnega kmetijskega oddelka, so mu pokazali administracijsko knjigo, katero je vzel s seboj z obljubo, da jo bo pregledal in uredil. Po štirih dneh so jo dobili nazaj prav tako kot je bila prej. Bili so presenečeni. Za časa kopalne sezone se je marsikdo spomnil, da je žrtvoval eno uro kopanja v prid zadružnikom, ki so seveda bili hvaležni za nasvete, ki so jih dobili. Sedaj pa se ne prikaže nihče več. Kar poslušal sem in pisal, ko so mi še nadlalje pravili in še prosili, naj bo članek ostro kritičen. V Valdoltri stanuje jnnogo nameščenk iz Kopra, ki imajo precej časa na razpolago, da bi za kako uro dale svoje zmožnosti na razpolago pri urejevanju administracije in računov. Zadružniki jih poznajo, da so zmožne veliko pomagati, le dobre volje jim manjka. Pri popravljanju požganega poslopja, ki ga preurejajo v zadružni hlev, so se pokazali nekateri nedtostatki. Zaprosili so odgovornega v Kopru, da bi prišel pogledat in popravit, kar ni šlo; pa je odgovoril, da nima na razpolago avtomobila, kar se jim je zdelo zelo čudno. Cemu naj bi ralbil avtojnobil, ko vendar vozi y Ankaran večkrat dnevno Pierotova barka in še avtobus. Zadružnikom ni težko, ko prihajajo nekateri celo po 9 km daleč peš na omba uredništva) *‘«l,t M ™lski kirurg, spe-,e’ Preoi j gan£ke operaci-ran° i" mi po- Hdii V|®ke &nt»j..sok iz hrbtnega mozga. I!* "aprlviida ** je zaradi ra' *s u." , ‘I. "a možganih abs- ti\s, je potrebna opera- f*®iji, kr,3'.’ DeV 'lan po ope-postelji ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) Odsluženi politiki in ministri bi si radi zagotovili „ stolčke “ ^ijar 'eŽal v vt »> od bolečin v gla-mi Je za dva prsta > ; V?*kl dan so mi i,0tldo ter za adaIi Pod kožo Ntv, vlekli v! vitJ8" Kn°i>- i® ne' ‘Dovijs Pi' V sobo Milentije ^>d1ndfn 30111 88 Sledal. ie *ro? n-J Kako ie pri5el hi, *°Vorii , ' nerazločnega 1 rsu 4 to nerazločnega 1». Qbr>a‘ailn, V“ 4emeren je »L Mav, je tak°. k°( da , ir> rekej0ma me ie zagle- Ki., 3 Ribar je padel y ^ "U n? besedo. a Mllen- h,7 lltlnA. ua je »T^lo Vru°dpotoval skupno « .V*novnhdo li.k« \7 ovnega štaba. V Velebit in Miloje Milojevič. V Kairo so dospeli oni trije brez Bole. . ■ , Milentiie je takoj legel v posteljo. Zdravniki so prišli-Milentije je bil Že januarja 1943, ob bombardiranju Biha. ča v začetku četrte ofenzive ranjen v glavo. Zaradi te rane se mu je začel razvijati absces na možganih, ki je nastal mesec dni prej, predno ie prišel v Kairo. V Kairu ie bila vsa Puriče-ya vlada. Z njo je prišel takoj tudi Pero Zivkovič. Imel je funkcijo «pomočnika vrhovnega poveljnika kralja Petra. Prispel je po želji kraljice Marije od nekod iz Perzije, zato da bi napravil red.« Purič in Pero 2ivkovič sla besno reagirala, ko je »Svobodna Jugoslavija objavila i7 _ —;seuo. a mnen- 1 ar aioča>r^°VedoVal' da * ba' ~4 ______ 1 i Lola Ribar, Vladko 1 vest o ustanovitvi nacionalne- ga komiteja. Preko »Jugoslovanskega informacijskega urada« sta izdala neko sporočilo. V njem sta trdila, da je narodnoosvobodilno gibanje »gibanje terorističnega nasilja ln da ne predstavlja demokratičnih in socialnih teženj našega naroda in njegov nacionalni duh«. V istem sporočilu sta napadla Sovjetsko zvezo in Anglijo, kot da bi nacionalni komite ustvarila propaganda iz inozemstva. V sporočilu je rečeno. «da je nacionalni komite rezultat inozemske pro-pagande. K njegovim uspehom so na nesrečo veliko pripomogle znane zavezniške ustanove. medtem ko jugoslovanska vlada ni razpolagala z nobenimi javnimi sredstvi, da bi ohranila zvezo z narodom«. To , je edinstven primer politične bedarije. Puričeva vlada je poskušala lo sporočilo umakniti takoj naslednjega dne, toda bilo je prepozno. Časopisi so ga že objavili. Jasno je, da ta Puričeva vlada ne bo dolgotrajna. Znani angleški krogi trdijo, da so vse tri velike sile sklenile, da se doseže «enotnost» v Jugoslaviji. To enotnost bj morali doseči pod kraljem Petrom. V tem času je v londonskem »Timesu« izšel uvodnik. V njem se Je govorilo o tem, da je treba doseči »enotnost« v cilju čim uspešnejše borbe proti okupatorju. V »Timesu« se je pojavila tudi kritika Puričeve vlade in tudi Pero 2ivkovič je začetek 1944. leta podal ostavko V moskovski «Pravdi» je izšla pod velikim naslovom vest i* Londona: «Pogajanja pred- stavnikov Broza-Tita z jugoslovansko vlado v Kairu«. Čeprav je uprava bolnice prepovedala obiske razen od dveh do treh popoldne, se je Branko Cubrilovič splazil skozi zadnja vrata, do naju. Brez vsakega uvoda je pričel: »Toda ta Titova vlada je reakcionarna, jaz ne bi nikdar sprejel v vlado klerikalca Ser-neca, pa niti onega Smodla-ko... Bil sem Pri Rusih, Angležih in Američanih'. Vsi so za mene, da bi jaz osnoval vlado, v katero bi vstopil tudi partizanski predstavnik...« Taki obiski so se nadalj-vali. Nekega dne je prišel Grga Andjelinovič. 2e pri vratih se je začel opravičevati, da ni prišel z nobenimi političnimi kom. binacijami, pač pa zato, da povpraša po svojcih. Njegova se stra je bila v partizanih. «Kako bi želel dobiti njeno pismo, ali da bi ga napisala sa ma, ne da bi stal za hrbtom politični komisar«. Te besede mi je zašepetal, da bi ne slišal Milentije. V Kairu Se je razneslo med emigranti, da je Milentije politični komisar, a jaz da sem samo oficir. (Nadaljevanje sled i.) Izšel je Uradni lisi šlev. 11 Poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora opozarja vse ustanove in podjetja, da je izšla 11. številka «Uradnega lista«, ki vsebuje odredbo o medsebojnem plačevanju y gospodarstvu. Ustanove in podjetja se obenem pozivajo, da se strogo držijo predpisov navedene odredbe. Obvestilo kmetovalcem Obveščamo vse ksBetovalcf, d? bosta mlina v Izoli in Rižani mlela za vsa privatna kmečka gospodarstva od 30. do 5. XI. 1950. Mlin v Kopru pa od 5. XI. do 10. XI. 1950. Poverjenik me v tekmovanj Učili se more preili mladini v kri in meso IZGUBLJENA LISTNICA Tov. Anton Pavlič je 19. t. m. izgubil na cesti Sv. Nikolaj -Ankaran listnico s sindikalno izkaznico in drugimi listinami.. Poštenega najditelja prosi, da najdeno izroči na KLO Ankaran. Pri izvajanju gospodarskega plana sodelujejo vsi člani množičnih organizacij. Eni bolj, drugi manj aktivno. Naravno, da je potrebno sodelovati pri izvajanju plana vsestransko na gospodarskem, političnem, kulturnem in ideološkem polju. Pri tem čaka prav mladino veliko dela. Ona ima še posebne naloge na politično vzgojnem ‘pftlju. Ne bo mogla dobro izvršiti svojega dela, če ne bo pognala nattiena tekmovanja in ciljev, ki jih je treba doseči. Za dobro in res življenjsko delo na terenu, za pravilno razumevanje njenih vprašanj, za odpravo napak je potrebno, da se mladina veliko zanima za kulturno in ideološko vzgojo. Sedaj ko se bližajo dolgi zimski večeri, bo časa za učenje več kot dovolj. Ljudska oblast je dala na razpolago učitelje, prostore in drugo. Vse to brezplačno, tako da ima mladina Sv. Anton Uspehi novega lekmovanja Ljudje naše vasi radi prispevajo z delom, da bo zadružni dom prej dograjen. Poleg prostovoljnega dela prispevajo tudi v denarju. V zadnjem dopisu smo objavili, da je bilo od začetka gradnje nabranih 350.000 din. Na množičnem sestanku družinskih poglavarjev smo med drugim razpravljali tudi o nagradi, katero je določila krneč, ka zadruga, za tiste kmete, ki so najbolj delavni in napredni. Za te je zadruga določila 30.000 din nagrad. V debati, kako naj se razdeli ta znesek, so bili predlogi, naj denar ostane v, korist zadružnega do. ma in pospešitev gospodarskega plana kot prostovoljni prispevek. Ti predlogi so bili sprejeti kot sklep. Tako imamo v novem tekmovanju skupno že 34.000 din prostovoljnih prispevkov, ki jih lahko prištejemo k prejšnjim 350.000 dan. Od 15. do 20. oktobra smo imeli 23 udarnikov pri gradnji zadružnega doma, od katerih je vsak odpravil po 8 ur. Poleg tega smo v kamnolomu nalomili tudi 11 kubičnih metrov kamenja. Imeli smo sestanek LF (odbora SIAU), kjer je bilo na vzočih 32 članov. Na sestanku so bili tudi učitelji in poslovodja zadruge, ki bodo zelo pripomogli k uspehom dela v tem tekmovanju. Na sestanku smo razporedili delo vsakemu posameznemu članu. Takoj drugi dan so tovariši učitelji pokazali dobro voljo in izpolnili 456 članskih izkaznic SIAU, katere že razdeljujejo po zaselkih. Kar nam precej ovira delo pri gradnji zadružnega doma je to, da imamo premalo zidarjev. Od prejšnjih' smo tri poslali v zidarsko šolo v Semedelo. Potreba bo poiskati na vasi med tistimi kmeti, ki se nekaj razumejo tudi na zidar, ska dela, Viljem Turk POMORSKI TEHNIKUM V PIRANU Občni zbor kluba Ljudske tehnike ki je do sedaj najboljši v okrožju Pred dnevi je Lil v Piranu občni zbor kluba Ljudske tehnike na Pomorskem tehniku-mu, kjer se je zbralo precejšnje število udeležencev. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik okrožnega odbora Ljudske tehnike tov. Dolinar ter amaterski inštruktor tov. Vovk. Po otvoritvi je prvi spregovoril predsednik kluba tov. Lenarčič, ki je prikazal nastanek kluba Ljudske tehnike iz modelarske delavnice, ki sg je s podporo ravnateljstva Pomorskega tehnikuma razvila v veliko in dobro opremljeno klubsko delavnico., Poudaril je, da je kljub raznim težkočam, ki so se pokazale zlasti v pomanjkanju časa klub dosegel velike uspehe. Tako je omenil, da so modeli izdelani v klubu tekmovali v Zagrebu ter bili poleg na gospodarskih razstavah v Kopru razstavljeni tudi v Ljubljani. H koncu je še dodal, da se je delo lepo razvijalo skozi vse leto do maja letošnjega leta, ko je zaradi bližajočega se zaključka šolskega leta začelo pešati; ko pa se je pouk na tehnikumu Ceoljenje ovc in koz aroti malteški mrzlici Te dni bo v koprskem okraju diagnostično (preizkuševalno) cepljenje ovac in koz proti malteški mrzlici (bruceloza). Ker je to velikega pomena za ljudsko zdravje, priporočamo vsem lastnikom omenjenih živali, da jih privedejo točno ob uri na določena mesta. Kdor ne bo privedel živali na cepljenje, bo kaznovan z denarno globo do 500 din. Tiste živali, ki bodo reagirale pozitivno (bolne), bodo odkupljene in plačane po določeni ceni. Priporočamo največjo točnost, ker bo cepljenje vsako uro na drugem kraju. končal, se je delo omejilo le na administracijo ter na delo ladijsko — opremnega krožka. Izrazil je svoje upanje, da se bo delo zopet dvignilo na višino, ki je primerna za tako razvit klub Ljudske tehnike. Nato so sledila poročila vodij krožkov. V diskusiji se je najprej ogla-sil tov. ravnatelj Pomorskega tehnikuma. ki je v kratkih besedah označil velik vzgojni in poučni pomen Ljudske tehnike in to konkretno prenesel na klub LT pri Pl. Zagotovil je, da bo šola nudila kot doslej tudi v bodoče svojo podporo klubu. K diskusiji se je oglasil tu di predsednik okrožnega odbora LT tov. Dolinar, ki je prvenstveno odgovoril na razne opombe in zahteve, ki so jih podali člani upravnega odbora ali pa vodje krožkov. Zagotovil je, da bo okrožni odbor nudil temu klubu, ki je do sedaj najboljši v okrožju, vso možno podporo. Po izvolitvi novega odbora je tov. Dolinar predlagal, naj se klub vključi v dvomesečno tekmovanje vseh organizacij, ki ga organizira SIAU y času od 10. oktobra do 10. decembra. Dodal je, da bodo poslali odboru listo pogojev tekmovanja in da jih naj odbor prouči na pryi seji. Končno je izrekel nekaj besed tudi novi predsednik, ki je v glavnem poudaril veliko in zaslužno delo dosedanjega predsednika tov. kap. Lenarčiča, ki mu ni bilo žal ne truda ne časa za boljšj uspeh kluba. Izrazil je tudi prepričanje, da mu bodo člani, zlasti pa odbor sledili in ga podpirali pri njegovem delu, kajti le tako bo mogoče uspešno delo kluba. Zahvalil se je za priznanje, ki mu je dano z izvolitvijo ter zagotovil, da bo vložil vse sile in vso dobro voljo za dvig kluba LT na Pomorskem tehnikumu, FR-EN take ugodnosti, da se jih še za1 veda ne. Ob tem je treba poudariti naši mladini, da ni naloga uči-: teljev in učiteljic, da bi hodili okoli nje za vpis v večerne izobraževalne in analfabetske tečaje. Mladina sama bi morala biti v sliku z učiteljstvom in se zanimati za to, da bi se tečaji čimprej odprli. Prav takd bi morala mladina vplivati na starejše nepismene ljudi, da bi se vpisali v večerne tečaje. Brez znanja si danes'ni mogoče misliti napredka človeka. Vse kar se novega gradi in u-stvarja mu ostaja nekako tuje in oddaljeno, kot bi se njega ne tikalo. Na sestankih ne more sodelovati v debati, ker je v zadregi, kako bi zastavil besedo, da jo bodo ljudje razumeli. Konkreten primer dobrega delovanja daje mladina iz Laborja, ki je na sestanku sprejela sklep, da bo dala vse sile za čimprejšnjo dograditev Mladinskega doma. Ta mladina čuti, da bo z dograditvijo svojega sedeža veliko pridobila, da bo imela na razpolago svoje prostore, kjer se bo sestajala in učila. Ni pa tako z mladinsko organizacijo v Centurju, Potoku in še kje drugje, kjer mladina in njeni voditelji mislijo, da je najboljše vzgojno sredstvo ples in igranje na karte. S tem prav gotovo ne bo mladina nič pridobila, marveč se bo še oddaljila od konkretnega dela. Naloga mladine je, da iz svojega članstva ustanavlja dramske družine, folklorne skupine, šahovske krožke, ustanavlja nogometne skupine, študijske krožke in se na splošno udejstvuje pri kultumo-prosvetnern delu na vasi. Mladina bi morala biti povsod prva, morala bi biti luč, ki sveti povsod tam; kjer je še tema nerazgledanosti, ki jo je zapustil fašizem; Ce bo mladina tako delala, bo z lahkoto pritegnila v svoje vrste tudi tiste, ki še niso vključeni v organizacijo. S pravilnim delom bo laže dvigala mladino iz tiste zaostalosti, ki je ostala kot žalostna dediščina črnega robstva. Nikoli ne bomo dovolj poudarjali: mladina uči se, uči in zopet uči se — sebe in druge. To mora preiti v meso irj kri mladine, da bo lahko koristno sodelovala pri vseh nalogah, ki jih ima pri gradnji socializma v našem okrožju. Poslužuite se krajevnih ambulant Okrajni zdravnik vrši ambu-lančno službo v krajevnih ambulantah po naslednjem sporedu: DEKANIiv vsak torek od 15. ure dalje; OSP: vsako drugo sredo od 15. ure dalje; MAREZIGE: vsak četrtek od 15. ure dalje; ŠMARJE: vsak petek od 15. ure dalje. Teh ambulant se lahko poslužujejo: svojci zavarovancev, ki morajo predložiti bolniški list, vsi invalidi in njihovi svojci, vsi tisti, ki zanje plačuje socialno skrbstvo. Ti morajo ime« ti potrdilo pristojnega krajev« nega LO, ki ga morejo vsake tri mesece obnoviti. Vsi ostali iz zadružnega in privatnega sektorja. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 25. oktobra M50 %>. jitvesrro tfpftnep _* facfo/to 'venintfj pCc*rono'f 'Pprreres \fes fig/ion £) i/eJb/tA 'sadi VObjirno Iforght/v Jšuuo/engo MlLANO \ T,‘P<»rh TORINO feccnid' horel!$ ^čhominorc /jo/g Sp/včmzt. OETE ' eokvsadi vHRCNZg ffcv8rnunk& 'centrale \ Zakaj se vodstvo CK VHP (b) izmika diskusiji o vprašaojili ki so bistvena za mednarodno delavsko dibanie Čeprav je to vprašanje že pojasnjeno, je še vedno na dnevnem redu, zlasti v tujini: zakaj Kominlorm oziroma VKP(b) ni dokumentiral svoje obtožbe proti Jugoslaviji in zakaj se izmika načelni irj znanstveni diskusiji o vprašanjih, ki so odprta in ki čakajo na odgovor »uradnih* in »priznanih* teoretikov marksizma-leninizma? Titu in Kardelju poslana pisma voditeljev Boljševiške partije ter I. in II. resolucija Inlormbiroja nam odgovore na to vprašanje dokaj natančno. Ce pustimo ob strani razne izmišljotine in podtikanja, ki že sama po sebi pomenijo bežati pred načelnostjo, ostane tudi kot gola trditev, da so jugoslovanski voditelji trockisti in fašisti. Tako so se voditelji Boljše- viške partije odrekli sleherni diskusiji, zbežali so pred njo in s tem tudi pred načelnostjo. Računali so takole: če bomo vse to prikazali kot trockizem in fašizem, če bomo vse to spravili v okvir že znanih in pojasnjenih političnih pojavov, tedaj niso potrebna nobena nadaljnja pojasnila. Znano je, kaj je trockizem, znano pa je tudi, kaj je fašizem. Vse to je že znanstveno pojasnjeno in ugotovljeno. Zadostuje samo definicija. Jugoslovanski komunisti so trockisti in fašisti in mi z njimi kot s trockisti in fašisti ne diskutiramo. In še več: jugoslovanski komunisti so s tem preprečili sleherno diskusijo, kajti kdor diskutira s trockisti in fašisti, tudi sam ni nič boljši od njih, je tudi sam trockist in fašist. Takšen poizkus, da bi se izognili diskusiji in likvidirali opozicijo, ni nič novega ne v Sovjetski zvezi ne v mednarodnem delavskem gibanju. Za načelno diskusijo so potrebni znanstveni argumenti. Kdor ima na svoji strani resnico, kdor se za resnico bori, lahko vztraja na načelni diskusiji, v kateri bo s silo znanstvenih argumentov in dejstev prisilil svojega nasprotnika k umiku in na teoretičnem torišču izbojeval zmago, ki se bo s tem spremenila tudi v politično zmago. Zato je Lenin sprejel diskusijo in bil boj s Trockim in trockisti, načelni boj, v katerem je s silo argumentov in dejstev pobijal svoje nasprotnike. In to je trajalo do trenutka, ko so začeli boj proti Trockemu, trockistom in tro- Ickizmu uporabljati kot sredstvo za likvidacijo različnih I opozicionalnih struj, ki s trockizmom niso bile v nobeni zvezi. Tako je prišlo do znanih procesov, na katerih so na znan način sodili vohune trockiste, vohune, ki so jih razglasili za trockiste, trockiste, ki so jih razglasili za vohune,, razen njih pa tudi ljudi, ki niso bili ne trockisti, ne vohuni. Od načelne diskusije s trockisti so presedlali na brez-načelno obračunavanje z opozicijo na splošno pod krinko boja proti trockističnim vohunom in saboterjem. Z načelnega so presedlali na brez-načelno takrat, ko jim je jelo primanjkovati znanstvenih argumentov. Zaradi tega so se tudi zatekli k drugim sredstvom, ki so bila sicer kaj neprepričljiva, vendar pa za O REORGANIZACIJI VISOKEGA ŠOLSTVA V LR SLOVENIJI Slovensko visoko šolstvo se je Po osvoboditvi močno razvilo, k čemur je pripomogla tudi ljudska oblast, ustanovljene so bile nove fakultete, že obstoječe Pa izpopolnjene; zgradili so nova poslopja in institute, knjitnice so se pričele bogatiti s knjigami od vsepovsod in tudi število slušateljev, na visokih šolah je naraščalo, tako da se je slovenska univerza pričela razvijati v močno kulturno-znan-stveno ustanovo. Lani pa je bilo slovensko visoko šolstvo reorganizirano. Vlada LR Slovenije je z namenom, da vskia tli sistem visokošolskega pouka s potrebami obče kulturne in gospodarske politike Jugoslavije ter na tej podlagi zagotovi vzgojo znanstvenih, stro-kdvnih in umetniških kadrov, pripravila poseben zakon o ureditvi visokega šolstva v Sloveniji. S predpisi tega zakona so iz sestavu univerze izločili tehniko in jo preosnouati v tehnično visoko štolo. Prav tako so dotedanjo medicinsko fakulteto preosnovali v medicinsko bisoko šolo. Kmetijsko gozdarska in bogoslovna fakulteta pa sta postali samostojni, neodvisni od ostalih visokih šol. Z za-kpnom je bilo tudi določeno, katere vede se poučujejo na posameznih fakultetah in visokih šolah s kasnejšo uredbo vlade LR Slovenije pa je bilo določeno število fakultet in obseg njih delovanja. Reorganizacija slovenskega visokega šolstva v Smislu novih predpisov se je pričela izvajati pred meseci, v zimskem semestru letošnjega šolskega leta pa bodo vse visoke šole še delovale v okviru novih organizacijskih oblik. Danes ne moremo govoriti več samo o univerzi, temveč o vrsti slovenskih visokih šol, ki 30 se razvile iz prejšnje univerze. Ce pa prištejemo še tri umetniške akademije, akademijo za glasbo, za likovno umetnost ter akademijo za igralsko umetnost, potem vidimo, da imamo danes Slovenci visoko šolstvo res močno razvito. Univerza obstoji še danes, le da je nje obseg skrčen. Današnja visoka šola. ki nosi naziv Kuniverzan ima namreč samo štiri fakultete: filozofsko, priro-dostovno-mate matično, pravno in gospodarsko fakulteto. Filozofska fakulteta je namenjena predvsem vzgoji profesorskega kadra za srednje šole. Na njej je možen študij filozofije, pedagogike, psihologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, etnologije, slovenskega je zlka in književnosti, ruskega jezika in književnosti, romanistike, germanistike, klasične filologije, primerjalne književnosti in jezikoslovja. Filozofska fakulteta obsega torej iste stolice kot prej, le da so matematične in prirodoslovne vede izločene in vključene v nov o prirodoslovno matematično fakulteto. Ta ima več oddelkov. Mate-matično-flzikalni oddelek združuje študij matematike, astronomije, fizike in meteorologije. Na kemijskem oddelku se usposabljajo kemiki, na biološkem biologi, na geografskem geografi. Razen teh pa ima prirodo-slovno matematična fakulteta še oddelek za mineralogijo ter oddelek za geologijo. Pravna fakulteta je tudi po reorganizaciji ostala v sklopu univerzi. Da usposablja fakulteta pravnike zo. službo v upravi, rrodstvu, odvetništvu in drugod, pove že njen naslov. Ekoncmska fakulteta vzgaja gospodarske strokov njake Drsi je bila ustanovljena šele po osvoboditvi. Pa se je v kratkem času razvila med številčno najmočnejše fakultete. To so torej fakultete, ki spada in sedaj - sestav univerze. Ne’ danja medicinska fakulteta je danes samostojna Medicin sko. visoka šola Njena samo-stojno-t je utemeljena predvsem v značaju študija, kj se znatno ra-l kuje od onega po drugih fakultetah, pa tudi po tem, da je medicina f®»-» povezana z zdravstvenimi kl’niknm1. v okviru katerih ima tudi svoje predavalnice. inštitute in laboratorije. Medicinska visoka šola ima dve fakulteti, medicinsko in stomatološko. Na medicinski fa’-r’teti se vzaajajo študenti v splošne zdravnike, stomatološka fakulteta Medicinske visoke šole pa usposablja zdravnike-sto- matologe tj. zobozdravnike, po katerih vlada danes v vsej Jugoslaviji veliko pomanjkanje. Na nekdanji univerzi je od vsega početka delovala teološka fakulteta, namenjena študiju bogoslovnih. ved. Ta fakulteta deluje sedaj kot samostojna znanstvena in učna ustanova. Prav tako je povsem samostoj- STARO POSLOPJE LJUBLJANSKE UNIVERZE to zelo učinkovita. Od znanstvene argumentacije, ki je v začetku spremljala procese, so prešli pozneje na proces, s procesa pa na metode navadnega ((odstranjevanja*. Zato ni nobeno naključje, da je razglasila centrala Ko-minforma boj KPJ za enakopravnost komunističnih partij in socialističnih držav za trockizem ter ga poizkusila z lahkoto likvidirati in prikazati kot delo tuje spijonaže. To pa se ji ni posrečilo. Vzrokov je več. Predvsem so trockizem najprej razkrinkavali z znanstvenimi argumenti, potem pa pobijali kot sektaštvo v delavskem gibanju. Poizkus, da bi boj KPJ proti metodam komandiranja iz enega centra likvidirali tako, da bi ga spravili pod paragraf, ki se nanaša na trockizem, je pravzaprav poizkus izpustiti samo drugi, tako rekoč tehnični del: likvidacije. Ni težko uganiti, zakaj so izpustili prvi del. Ko bi bili voditelji VKP(b) le količkaj sumili, da se je vodstvo KPJ res odreklo graditvi socializma in stopilo na pot obnove kapitalizma, bi bili skušali to dokazati tudi z argumenti. Toda argumentov in dejstev niso imeli na razpolago. Marxova, Engelsova in Leninova zakladnica je bila zanje prazna. V njej ni Ijilo recepta, ki bi jim pomagal napraviti iz laži resnico. Vsi besni so srdito zaloputnili njena vrata in ji obrnili hrbet. Da je bila Jugoslavija v okviru ZSSR ali v položaju, v katerem so države pod njenim diktatom, da se bil ves spor že zdavnaj končal z vrsto procesov. O tem bi svetovni tisk nekaj časa poročal, morda Pa tudi dvigal prah, naposled pa bi se vse to poleglo (kakor so o mnogih podobnih pojavih v ZSSR pisali in nehali pisati). Jugoslavija pa ni sovjetska gubernija, v njej ni obveznega sekretarja partije Ivana Ivanoviča. Jugoslavija je država, v kateri se je utrdila oblast ljudstva, ki si je samo, lastnimi silami, priborilo svojo svobodo in neodvisnost, da gradi takšen socializem, ki ustreza pogojem, v katerih živi, in da hodi p0 poti, ki jo je izbralo. Zato se je takšno ljudstvo — svobodno in neodvisno — tudi lahko uprlo poizkusom, da bi si ga podredili irj mu vojaško komandirali od zunaj, lahko se je ! uprlo teptanju svoje svobode in neodvisnosti, kar navsezadnje pomeni teptanje svoje individualnosti. In ker spora ni bilo mogoče poravnati v okviru načelne in znanstvene diskusije (ki je vodstvo VKP (b) ni hotelo, niti smelo niti moglo sprejeti), s procesi in podobnimi metodami pa spora ni bilo mogoče poravnati (ker za to ni bilo potrebnih pogojev), so začeli uporabljati sredstva, katerih namen je bil prisiliti Jugoslavijo, da bi se odrekla svojemu boju, to se pravi svojemu vodstvu Partije in navsezadnje svoji neodvisnosti in graditvi socializma. B. P. Vodi od 100 do 150 kw •«*•• vodi po 220 kw "" Mreža Edison v načrtu 220 kw O hidroelektrične centrale. ■ termične centrale o’ transformatorske postaje. _____ NAČRT ELEKTRIČNIH DALJNOVODOV V SEVERNI ITALIJI (NAD 100 KW) VKLJUČNO NOVA MREŽA PO 220 KW NOVA PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V ITALIJI f V času od 1. 'januarja letos do konca junija so dogradili v Italiji -AndHe centrale s skupno zmogljivostjo 445.912 kw, ki že obratujejo. Polovica ti- 246.162 na. hidroelektrične centrale. Elek.trograd.bena dela, ki so trenutno v teku, pa bodočo pridobitev novih hidro-elektrarn z zmogljivostjo nad 2 milijona kw ter z -proizvodnjo 5294 kilovatnih ur. Do začetka oktobra so bila dovršena do 60 odstot . zen tega grade še kalorične centrale s skupno zmogljivostjo 765.000 kip. Družbe po za : večji del teh gradenj zahtevale in dobile kredite -iz državnega fonda Ur ERP m so te mali G O S I P o D A ESI 1 0 TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE^ Odmev i iz Gene ive. Da} fton že ( Iru igii L. Degasperijevci med seboj: Togni zo. »dirigirano" gospodarstvo, Cappa za »zasebno iniciativo" in o neuspehu gospodarske politi*e ter; Trst-Sardinija les, } za kub. meter FIO; Trst-S*'; Togni je na zasedanju demo-krščanske stranke v Rimu napadel koncepcijo klasične liberalistične gospodarske politike, češ da se njeni pristaši, ki so propadli na političnem polju liberalci, mišljen bo tudi Ei-naudi) skušajo držati na gospodarskem področju. Toda «trlno gospodarstvo)) je prešlo in treba se bo sprijazniti z državno intervencijo, ki bo »disciplini-rala» gospodarstvo. Totalitarni kurz na političnem področju mislijo torej vladni krogi dokončno uveljaviti tudi v gospodarstvu. Bodisi po vzorcu katoliških teorij o »korporativ-ni držam*, bodisi v smislu nedavnih Daytonovih zahtev. Vsi pa niso takih misli in zato je bilo na zasedanju precej hrupa. Bivši minister trgovinske mornarice, tudi demokristjan, Paolo Cappa, je nasprotno napadel delovanje ministra Tognija in obtoževal, da je zaradi tega »zasebna iniciativa omrtvičena». Glede Pellove valutne politike 'je dejal, da je sicer uspela obdržati precej visoko vrednost lire, ni pa uspela ozdraviti državne finance, kar je razvidno iz te dni objavljenega zaključka finančnega leta 1949-50, ki polzazuje deficit 315 milijard lir. Ta številka je «odpihnila vse iluzije in upanja*. Po Cappovem mnenju gospo- na agronomsko.gozdarska fakulteta. Ta fakulteta je pričela delovati šele v jeseni 1947, ker v stari Jugoslaviji Slovenci nismo smeli niti misliti na lastno kmetijsko visoko šolo. Lani so jo razširili tako. da je dobila poseben gozdarski oddelek, namenjen vzgoji visoko kvalificiranih gozdarskih strokovnjakov. Ob zadnji reorganizaciji visokega šolstva pa je postala samostojna ustanova. Končno je bila iz sestava univerze izločena tudi tehnika, ki deluje sedaj kot tehnična visoka šola. Ta je danes po številu slušateljev, profesorjev in inštitutov, laboratorijev ter drugih znanstvenih ustanov najmočnejša slovenska visoka šola. Tehnična visoka šola ima sedaj šest fakultet in oddelek za splošne predmete. Fakulteta za elektrotehniko vzgaja elektrotehnične strokovnjake. Ima pa dva oddelka, oddelek za jaki in oddelek za šibki tok, tako da je možna kar najbolj popolna specializacija. Fakulteta za arhitekturo usposablja študente za arhitekte. Nima Pa ta fakulteta oddelkov, kakor tudi ne fakulteta za strojništvo. Da je namen te fakultete vzgoja inženirjev-stroj-nikov, pove že njen naslov. Razen navedenih ima tehnična visoka šola fakulteto za rudarstvo in metalurgijo. Najmočnejša fakulteta tehnične visoke šole pa je gradbena fakulteta, za vzgojo gradbenih strokovnjakov. Ta fakulteta ima sedaj štiri oddelke, tako da je študij sedaj povsem specializiran. Na geodetskem oddelku se usposabljajo geodeti, ostali oddelki pa so še hidrotehnični, konstruktivni in prometni, vsak za posamezno vejo gradbeništva. Končno je še fakulteta za kemijo, ki ima oddelek za fiziko in oddelek za kemijo. Zanimivi so tudi podatki o številu slušateljev na posameznih fakultetah. V poletnem semestru lanskega šolskega leta je bilo na vseh fakultetah, ki so bile tedaj še združene v okviru univerze, ..kupno vpisanih 4779 slušateljev, od tega 1386 žensk. Najmočnejša po številu slušateljev je bila tehnična fakulteta z 2035 študenti. Njej slede medicina • 740 slušatelji, gospodarska faku’teta s 494, filozofska s 486, priradoslcvrc-ma-temat'čna s 364, agronomsko-gozdarska s 309, .'undična s 227 in teološka s 107 slušatelji. Ti podati<■ vam nailtpie pove-ao, za Katere panoge študija vlada m jvečje zanimanje in po katerih strokovnjakih vladi največja potreba. V letošnjem šolskem letu je pričakovati še večje število študentov in dosedanji podatki o vpisovanju kažejo, da bo letos slovensko visoko šolstvo doseglo rekord. Pričakovati je, da bo na vseh slovenskih visokih šolah vpisanih okoli 6000 slušateljevi Ce prištejemo tem še študente akademij in pedagoške visoke šole ter študente, ki študirajo farmacijo ali veterino na drugih univerzah, potem vidimo, da imamo Slovenci danes že pravo armado visoKosotcev vseh panog in strok, strokovnjakov, ki bodo vzgoieni doma v stro-k&vno sposobne in politično zavedne izgrajevalce petletke. Dogodki In prireditve v tem tednn V četrtek tekme v košarki za „otvoritveni pokal". V nedeljo zanimiv nogometni spored, mednarodni lahkoatletski dvoboj Trst-Kladivar (Celje) in propagandni nastop naših telovadcev Za nami ie nedelja, kj je bila po svojem športnem sporedu zanimiva. Na lahkoatletskem prvenstvu v Kopru smo dobili nove prvake 1950—51, medtem ko jje bilo v Istrskem okrožju in v oani A nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja. Dalje je bila v Izoli L krož na kolesarska dirka, ki je do segla, nadvse presenetljiv uspeh. Kaj pa nam bo pokazal no vega ta teden? V. četrtek se bo nadaljevalo tekmovanje v košarki za «otvo ritveni pokal*. Tekme bodo na stadionu «Prvi maj* in se bo do začele ob 19. Prva tekma bo med Interjem in Tržaškim košarkarskim društvom. To srečanje bo izredno zanimivo, saj gre obema ekipama za prvo mesto. Do sedaj je na boljšem Inter in le poraz ga lahko po tisne na drugo mesto lestvice. Druga teikma se bo začela ob Pet let plodneg športnega društva Jugoslovanske armade «Partizan» Te dni je preteklo pet let, odkar je bilo v mesecu oktobru leta 1945 ustanovljeno v Beogradu nogometno moštvo Partizana. Odtlej pa do danes je društvo dobilo še druge sekcije. Partizan je sčasoma postal najkvalitetnejše jugoslovansko športno društvo, čigar uspehi niso znani samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Črpajoč svoje člane iz vrst jugoslovanske armade, je Par- SEGEDIN — NAJBOLJŠI ATLET »PARTIZANA*. tizan številčno in kvalitetno kmalu prerasel vsa ostala društva. Tako lep razvoj je bil mogoč predvsem zaradi pravilnega in skladnega dela. Športno društvo Jugoslovanske armade Partizan ima danes 14 sekcij z nad 400 aktivnimi člani. Mnogi med njimi so sl priborili naslove državnih prvakov. Izredni so uspehi lahko-atletov, nogometašev in odbojkarjev. Atleti so od ustanovitve sekcije državni prvaki, nogometno moštvo je v letih 1946-47 in 1948-49 osvojilo državno prvenstvo, leta 1947 pa si je priborilo tudi pokal maršala Tita. Odbojkarjem Partizana je samo enkrat odvzela državno prvenstvo zagrebška Mladost. V Jugoslovanski armadi odkriti talenti, ki bi sicer ostali neopaženi so pričeli svojo športno kariero v Partizanu, kjer so dobili strokovno pomoč ter pravilno in redno vadbo. Med člani Partizana je tudi mnogo slovenskih športnikov, ki se uspešno uveljavljajo v njegovih vrstah. Svojo petletnico obstoja je Partizan te dni proslavil s šte vilr.imi športnimi prireditvami, razstavami in predavanji. 20 med Sv. Križem im Olimpijo. V nedeljo pa bomo zopet sledili nogometnim tekmam za prvenstvo Tržaškega ozemlja obeh skupim. V coni A bo odigramo tretje kolo, medtem ko bo v Istrskem okrožju drugi dan prvenstva. Vrhu tega pa se bo tako v coni A kakor tudi v Istrskem okrožju začelo okrožna nogometno prvenstvo. V coni A bo sodelovalo kar 8 enajstoric in sicer Ilirija (Prosek), Sesljan, Montebello B, Sv. Ivan, Skedenj B. Denin, Olimpija in končno še Polet. Katere enajsterice bodo sodelovale v Istrskem okrožju pa nam še ni znamo. Brez dvoma najtzanimivejša prireditev dneva pa bo mednarodni lahkoatletski dvoboj med celjskim Kladitnrrjem in tržaško reprezentanco. Naši lahkoUtleti so v nedeljo pokazali dovolj lepih rezultatov in upamo, da se bodo tudi v nedeljo potrudili v že imenovani mednarodni tekmi. Naši telovadci in telovadke pa bodo y nedeljo ponovno izvedli propagandni nastop, kjer bodo prikazane od posebne komiaije sprejete telovadne vaje za prihodnji 1. maj. 2e prvi nastop pred tehnično Jugoslavija in Ekvador poražena v prvi tekmi na svetovnem košarkarskem prvenstvu V nedeljo se je začelo v Buenos Airesu svetovno prvenstvo v košarki. Jugoslavija, ki Je bila v tekmi s Perujem favorit je morala prepustiti zmago nasprotniku, čeprav je bila tehnično veliko boljša. Čeprav je Jugoslavija prevladovala na Igrišču se njeni igralci niso znašli pred košem in so bili zelo netočni. Peru sl Je tako priboril prvo zmago z rezultatom 33:27 (18:16). Drugo tekmo je zmagal Egipt nad Ekvadorjem v razmerju 43:37 (22:18). Urugvay je odstopil od tekmovanja, ker mu ofganizatlvni odbor ni dal na razpolago dovolj mest za prisotne novinarje. Njihov zastopnik Je izjavil, da «bo zahteval razveljavitev prvenstva zaradi oviranja svobode poročanja*. komisijo je navdušil številne prrisotne gledalce in verjetno bo y nedeljo dosegel telovadni odsek ZDTV ponoven u-speh. Vrhu te pa bodg nastopili tudj orodni telovadci ter pokazali ne&aj vratolomnih vaj. To je pač v glavnem spored prihodnje nedelje. Morda bo še kakšna kolesarska dirka, vendar tega ne moremo potrditi, ker še nismo prejeli nobenega točnega obvestila. Delovanje naših odsekov ZDTV in tudi nedieljdki spored dokazujeta, da se naš šport naglo razvija in se vsak dan bolj veča jn širi. Končno lahko z zadovoljstvom potrdimo dejstvo, da se naših tekem udeležuje vedno več gledalcev kar je izredno važno, posebno za naše igralce, ki tako pred občinstvom lepše igrajo in sle zavedajo, da imajo tudi oni za sabo svoje — navijače. darski dvig republike ni uspel, zlasti ne glede industrije, kjer ni bilo niti vzgona ni ti rezultatov, ki so jih pričakovali. Tudi niso uspeli zmanjšati brezposelnost. Cappa seveda krivde za vse to ni prištel Togniju, marveč je govoril o slabi koordinaciji ministrstev, slabem poslovanju zastarele uprave, o neredu državnih organov in izredni zaspanosti birokratskega postopka. Odreka nadalje držanj ni birokraciji, češ da ni kompetentna. pravico odločati o gradnji novih industrijskih objektov v vrednosti nad 50 milijonov lir. Na koncu je pokazal v čigavem, imenu govori in se pritoževal, da še vedno ni dovolj olajšav za investicije inozemskega kapitala, na področju elektrogospodarstva in petroleja. V vse te prepire je prinesel nekaj več luči drugi Daytonov govor v Genovi, ki pomeni brezobzirno pometanje s starimi navadami, formami in ob-ziri: pri splošnem načrtu evropskega oboroževanja je italijanska industrija njegovim strokovnjakom, če že ne odveč, pa vsaj premalo podložna in enotno ubogljiva. Zares je tu epe-strost* mnogo večja, kot na pr. v Zap. Nemčiji, kjer so Američani delali po vojni, kar so hoteli in kjer so s Porurjem »planiralin kaikor z ameriško industrijo. Seveda pa ni še jasno ali bo tudi Togni dovolj hiter in brez predsodkov, da bo ustregel Daytonu. Nedvomno ima on in mnogi drugi v Cappi in raznih drugih predstavnikih zbora največjih italijanskih magnatov spretne tekmece, ki jim ta-sposobnosti ne more odrekati. V tem prepiru se bo nedvomno najbolje odrezal Day-tori, ki se bo lahko posluževal ene ali druge, strani, le da pride čimprej do tega, kar hoče in kar mu je naročeno. Razvoj jadranskih brodnin Lesni irg v Trsiu Poročajo, da so brodnine za plovbo po Jadranu iz Trsta in Benetk še naprej trdne. Mnogo dela in prevozov je s pošiljkami lesa in tudi prevoza pohi-štev proti Palestini za račun izseljencev proti Izraelu. Navajamo nekaj najvažnejših tarif: Trst-Aleksandri ja, les, 26 šilirigov funta za kub. meter, tdiner-terms» (redni linijski prevozi) Trst-Paleština, les, 40 šil. za kup. m; det to na isti progi, pohištvo, 60 šil. za kub. me- mani }‘ mesecem. Podatki sc lagi državnih UREDNIŠTVO- ULICA MONTECUH1 it. 6, III. nad. •— Telefon itev. »3-89* In »4-63». — Poštni predal 582. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini I 3tolpca: trgovski 60, flnančno-' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe* za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska TržaSki tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelltco l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 30la-I, Tel. 70. Honduras, , bi ® \e- in Švica, kjer J*1 v teri j življenjski stroški tu znižali ta e odstotka nasproti t tagt fkoo. k\*iJaz*i,> Ijcnjskth froš od dobil Urad za