Gospodarske stvari. Izkušnje z ameriškimi trtami.(Konec.) Praktičen, izkušen opazovalec tega ameriškega vinograda v Bizelji govori lahko takole: ^Ameriška trta raate tudi na slabem, pustem svetu jako bujno; na ameriako trto na takem avetu cepljena evropaka trta ne prevzame bujne rasti ameriške trte niti približnje, kar tudi ni, kakor že enkrat rečeno, potrebno, vendar ae pa vzdrži in raate vsaj tako čvrato, kakor bi na istetn avetu evropska trta na svojih korenikah brez trtne uši rastla". Ako liočemo torej, da nam bodo na ameriške trte cepljene domače aorte dobro rodile, moramo jim guojiti, to pa že celo na slabem svetu. No, gnojiti so pa morali na slabem avetu trtam tudi prej, ko trtne uši ni ae bilo. Po dostih krajih na Štajarakem, Kranjakem itd. bi moralo vinogradstvo tudi brez trtne uši nehati — zaradi ponianjkanja redilnih anovi v zemlji in zaradi gnoja, s katerim bi jih nadomeatili. Izkušnja v Bizelji uči do dobrega, da je v bodočnosti obatanek vinaratva najbolj 1. od ameriške trte odviaen, ker ona našo domačo trto vzdržuje, potem pa 2. od gnoja, kateri dela na ameriško trto požlahtnjeno evropako rodovito ter jo obdrži rodovito. Brez gnoja ne koristi nam ameriška trta nič razen v prav dobrem, po naravi gnojnem svetu. V bodočnosti bomo torej morali prilično malo vinograda gojiti, pa tega močno gnojiti, sploh prav pridno, intenzivno obdelovati. Znano pa je, da ae na enein oralu prav dobro obdelanega vinograda lahko ravno toliko viua pridela, kolikor na treh oralih slabo obdelanega, poaebno ne gnojenega. 0 opazovanji pokusnega ameriškega vinograda v Bizelji še nekaj. 0 jorkmadejri pravijo, da je le vgotovik, namreč dobrih, močnib. zemljah trtna uš ne uniči, in da v takem avetu tudi dobro rodi brez vae požlahtnitve. No v Bizelji ao šestletne jorkmadejre prav čvrste, da-ai nikakor tako, kakor solonis ali pa riparja, pulne so pa tudi sicer manjih, pa vendar debelojagodnih in kakor med aladkib. grozdov. Tako ae obnaša jorkmadejra v jako slabem svetu, pri veliki obilici uši po koreninah. V dobrem svetu, in osobito ob primerni gnojitvi uspevala bode torej kljubu uši brez vaega dvoma prav dobro. Vipavci, kateri so prošlo leto samo iz Bizelja 22 sto 8ajenic jorkmadejre naročili, pogodili ao torej prav, osobito ako jih bodo v močne, soldanaste (laporaate) lege sadili. Opazovauje v Bizelji poučilo me je še o tem-le: Cem bol j človek ameriške trte preaaja, tem alabae so. V trtnici vzgojene požlalitnjene ameriške trte ne rastejo, y vinograd presajene, nikdar tako dobro, kakor pa takoj na stalno mesto v vinograd vsajene in še le tam v zeleno požlahtnjene trte. Zelena požlahtnitev, izvršena v meaeci maji, je odločno najboljaa. Najčvrstejše požlahtnitve doaežeš na ripariji, slabše že na jorkmadejri, najalabše na solonia. Opazovanje tega ameriškega vinograda v Bizelji poučilo me je tudi do dobrega, da nikakor ni dvomiti o našem vinogradaratvu, da ae ohrani, toda treba je pravega razuma in vztrajnosti. Sejmovi. Dne 18. oktobra pri sv. Treh Kraljih v alov. gor., v Podsredi, v Vojniku, pri sv. Marku nad Laškim trgom, v Mozirji in v Trbovljah. Dne 19. oktobra v Vidmu. Dne 21. 21. oktobra v Celji, v Sevnici, pri sv. Petru pod sv. Petru pod sv. gorami. Due 24. oktobra v Cirkovicah, v Ribnici in v Dramljah. Dne 25. oktobra na Bizeljakem.