Katollšk cerkven list. Danic« i shaja vsak petek na celi poli, in velj/i po poJti z» eelo leto 4 gld. !i(> kr., r.a polleta _ gld. 20 kr.. r« ♦« r*I kr. V tiskarnici aprejemana na leto 3 gold. 60 kr., ir. pol leta 1 gold. 80 kr., za aniea dan poprej. Tečaj XXIV. V Ljubljani o. svečana 1871. lAst 5. Slovesni pričete h ti o t o ti šli o -po ti tisti e družbe r Gorici• Goriška katoliško-politiška družba se je postavno vstanovila v Gorici 2S. dec. 1870 pod naslovom: Katoliška družba Goriška. Povabljeni od začasnega odbora z oglasom od 1*. decembra 1870 90Š i so se družbeniki naj prej ob 10 zjutraj v cerkvici Neomadežane Matere Božje, kjer so bili pri sv. maši, ter so prejeli blagoslov s presvetim Reš. Telesom, da se je družba tako z Bogom in v Božjem imenu pričela. — Potem so se vsi pričujoči podali v dvorano, ktero jim je v ta namen prepustil g. baron Janez Kerst. Degrazia. Bati se je bilo zares , da bo ta pervi shod le prav maloštevilen. Nevgodno vreme in sneg, ki je bil te dni padel, sta gotovo marsikoga, posebno izmed tistih, ki na kmetih žive, doma zaderžala. In glej! prišlo jih je več, kakor smo se bili nadjali, in serce se nam je razveselilo, ko smo videli dvorano skoraj napolnjeno; od vseh strani naše dežele so se bili sošli naši zaželeni gostje vdeležit se tega novega katoliškega početja. Na mesti žl. gosp. barona Rechbach-a bil jc v pričo kot cesarski komisar g. grof Manzano. Začasni predsednik plem. Karol dr. Dolijak je zbor najprej lepo kristjansko pozdravil: Hvaljen bodi Jezus Kristus! in vsi pričujoči so z enim glasom odgovorili: Na vekomaj. Ta pozdrav in enoglasni odgovor je pričujoče do solz ganil. Predsednik je s svojo dobro znano zgovornostjo pojasnil namen te družbe in razložil sredstva, s kterimi se ima ta namen dosegati. Neverstvo in hudobnost spa-čenega sveta meri na to, da potlači katoličan9tvo ; v ta namen nasprotniki vstanovljajo družbe. Njim nasproti pa tudi katoličani po vsem svetu, in tudi v našem cesarstvu rok križem ne derže, tudi katoličani se dramijo, in vstanovljajo svoje katoliške družbe, da na postavni poti svojo vero in svoje deržavljanske pravice branijo. In za to se je tudi ta naša družba danes vstanovila. Tudi na kaki ugovor: Čemu so katoliške družbe? češ, sej je vsa katoliška cerkev velika kat. družba? je predsednik prav lepo odgovoril: Naša sv. cerkev je vselej rada vidlea, da se mnogotere družbe vstanovljajo v dosego hvalevrednih namenov po raznih potrebah in okoliščinah časov; take katoliške družbe da so v sedanjih časib skoraj neogibljivo potrebne, ki kristjanski duh v ljudeh budijo , in neštevilnim sovražnikom nasproti postavljajo v družbenem in politiškem življenji; take družbe so cerkveni vikši pastirji s pohvalo poterjevali, in sami sv. Oče papež so jih blago- slovili. — Sredstva, s kterimi sc dosega namen te družbe, so tinte, kakor so naštete že v vabilnem razglasu. Pristavil je, da se družba j»ostavlja pod mogočno brambr sv. Jožefa, ženina Matere Božje, kterega so uni dar. sv. Oče papež »klicali za branitelja in pomočnika vesoljne sv. Cerkve. Gosp. Anton T o man jc nato slovenski ogovori! pričujoče. *) Gosp. predsednik je zdaj zbrane povabil , naj volijo odbornike in njih namestnike in na predlog pref gosp. prošta Kodeli-ta je bil enoglasno sklican za predsednika g. Dolijak. Na predlog dr. Valmsi-a pa je bil g. Ant. Tomar. izvoljen za podpredsednika. D;; bi se potem vsi drugi odborniki redno izvolili, se jc reč posebnemu odseku izročila , in nasvetoval je predsednik, naj se med tem nadaljujejo zborove obravnave. Rekel je, oziraje se na sedanje okoliščine, v kterih so naš sv. Oče papež, in omenivši, da vse druge katoliške družbe so svoje oporeke nasproti postavile hudobnemu oropanju papeževih dežel, da bi imela tudi naša mlada družba enak ugovor storiti. „Morebiti se bo reklo," tako je nadaljeval, „da ostane brez vspeha vse, kar koli storimo v ta namen, kakor so ostali brez zdat-nega vspeha vsi oporeki druzih družb. Dovolite mi, da takim odgovorim s svetopisemsko dogodbo. Kadar je bil Jozve Izraelce pripeljal čez reko Jordan v obljubljeno deželo, so prišli najprej do mesta Jcrihe, ki je imelo močno obzidje, in se je tedaj zdelo, da Izraelci ne bodo mogli mesta predobiti, ker niso iineli potrebnih vojniških priprav za to. Pa kaj stori Jozve? Veli jim, naj s procesijo, nosivši sv. skrinjo zaveze, obhodijo mesto, in s posvečenimi trobentami trobijo. Sest dni zaporedoma so vsak dan tako procesijo napravili med tem, ko so Jerihunci sc jim posraehovali. Pa glej! ko sedmi dan spet gredo s procesijo okoli mesta, in ko duhovniki s svojimi posvečenimi trobentami zatrobijo, kar neprevidoma se zruši mestno ozidje, in Izraelci se polastijo mesta. Vidite torej tu lep zgled, kako silno moč imajo stanovitna molitev in vedne verske skazovanja demonstracije) vernega ljudstva. — V enakem stanu smo mi katoličani v današnjih časih. — Na ponavljane deraon-štracije in molitve vesoljnega katoličanstva v prid in blagor našega sv. Očeta papeža se bode prej ali po-znej razrušilo ozidje sedanjega mesta Jcrihe, hočem reči, revolucijske ali puntarske stranke." In da bi nam up še bolj oživil, omenil je predsednik trojno minljivo zmago, ki so jo hudobni ljudje *) Tukaj in S«- neke krati potlej je napiknjet.o: ,,Ciej v tnikvaii,' ki pa nain uiso došle. Vr. v teh poslednjih ča3ih obhajali nad sedežem sv. Petra, minljivo zmago, pravim, ker je za njo naj strasneji poraz (pobitje) sledil. Dalje je bilo sklenjeno, da se v obeh jezikih posije pismo ali adresa do sv. Očeta. Na predlog prosta bar. Kodeli ta so pismo vdane zvestobe sklenili poslati tudi do cesarja. Po se nekterih pogovorih smo s slavoklici do bv. Očeta in do cesarja sklenili sejo. Še ni bilo pol ure po sklenjeni seji, ko nam je iz R;ma dospel zaželen telegram, s kterim so nam nas sv. Oče papež sporočili svoj apostoljski blagoslov, za kar jih je naš predsednik kak dan poprej bil prosil. Ta telegram bi bil prav za prav še o času seje nam došel, ker je bil iz Rima poslan ob sedmih zjutraj , pa se je zakasnil zastran nekterih zaderžkov pri telegrafskih vradih. Tako le se glasi: Plem. Karlu dr. Dolijaku. V Rimu 28. dec. 1870. Sveti Oče, pohvalivši sveti namen vaše katoliške družbe, pošiljajo Vam s tiru • rav radi zaželeni blagoslov. G. Kard. Antonelli. Živio naš papež Pij IX. Goriški katoličani! Bog je našemu pervemu trudu dober vspeh podelil, blagoslovil je naie početje. Ostanimo tedaj temu početju zvesti; aerčnost velja! Strah pred ljudmi in posmeh hudobnih nas naj ne odvrača. Potem ko je bil naš Odre-acnik Jezus Kristin zaničevan in preganjan , bilo je preganjanje in jc delež vsih, ki si prizadevajo za Kristusom hoditi. Se bojmo se tedaj, in kažimo očitno svojo katoliško vero. Ako se pa plaši j i.o umaknemo, tedaj smo pač posmehovanj-i vredni. — Združimo svoje moči, ker le z z Iruženimi močmi zamore.mo doseči namen, ki smo si ga postavili, to je , da budimo in oživljamo katoliško zavest med našim I ju Istvom. Ne bodi nam dovolj t<>, da srno se vpisaii v katoliško družbo: prizadevajmo ni, da pregovorimo tudi svoje brate in prijatle, naj tudi oni k naši družbi pristopijo, posnemovaje tako zgled druzih krajev, kjer katoliške družbe svojih družbenikov na tisuče štejejo. Sv»-sti vaše pomoči in vaše gorečnosti vas po bratovsko pozdravljamo: Hvaljen bodi Je^us Kristus! V Gorici 8. janvarja 1871. Ravnateljstvo. V odbor so bili izvoljeni ti-le gospodje: Plem. g. dr. Karol Dolijak , predsednik Ant. Toman, podpredsednik. Anton de Fabris. Dr. Janez Hrast. Kihard Pag*ni. J. Boštjančie. Alojzi Zanutič. Janez Simšič, stareji. Dominik Alpi. Jožef Pavlin. Namestniki ti-le gospodje: Dr. Evgenij Valussi. Janez Kumar. Vineenci de Zuccato. Dr. Alojzi Zorn. Vincenci Musina. Jožtt Nanut. Velesoro. V. V s t a n o v i t e v. a) Srednji vek, toliko psovaui čas, imel je posebnosti nad sabo, ktere mora, ali hoče ali noče, tudi zdajni svet občudovati in spoštovati, da, še celo hvaležin jim mora biti. V tem veku ae je jelo širiti keršanstvo in se je razširilo po ceiej Evropi; keršanstvo je predru-gačilo in poblažilo ves svet, in to keršanstvo bo tudi zdajne neverske naklepe in napade, prave sleparije in prismodije, odvernilo in razrušilo, ker sicer bi se svet prej ali poznej gotovo podivjačil in v anarhijo (brez-vladje) razpadel. V tem veku najdemo može, kterim se daudanašnji le redko kdo primerjati zamore. Henrik I, iz hiše Saksonske, je naj poprej znotranje zadeve vredil, in znotranji mir vstanovil, potem se le na zunaj sovražnike zgrabil in deržavo njih napadov oprostil. Osemdeset tisuč Magjarov je pri Alerzeburgu potolkel in premagal in te sovražne goste za več časa odstranil. Koliki možje so bili Otoni, bo bili Frideriki, je bil Rudolf Habsburški in Gregor VII, kteri je bil nepretrasen ko junak, prebrisan ko pravi politikar, in vnet, plameč za vse dobro ko prav cerkven očak. — Iz tega veka izvirajo med drugimi znajdbami tudi znajdbe kompasa, popirja in tiskarstva, in toraj reči, ki so tako rekoč zemlja, ktera obsijana nam je deloma zdajno oliko obrodila. — In v tem veku pomnožili so se samostani in redi drugi, novi postali. Osebe obojnega spola so v resnobnem, ojstrem življenju in v zatajevanju samega sebe veliko molile za vnemami, lahkomišljeni svet; spol-novale so dela usmiljenja nad revnim in nesrečnim bližnjim; v drenju in vrišu posvetnega življenja spačena dobra in zdaj s.'aba vest je tukaj miru iskala in ga nahajala; sploh živeli so po samostanih pred drugim v skerbi za dušo, pa ponemarjali vender verh tega niso skerbi za vede in znanosti. Tu v samostanih so se ohranili vsi ostanki starega, učenega in izobraženega svetd, — ostanki, ktere še daudanašnji svet visoko čisla in ceni, in to temveč, ker so še zmeraj vzori raznim znanostim in vedam. In v tem srednjem veku se je pričel samostan Ve-lesovski. O času vtemeljitve njegove gospodoval je švab-ski Friderih II ko nemški cesar, cerkev vladal je papež Gregor IX, in v Ogleju stoloval je patrijarh Bertold. Vteraeljiteiji samostana pa so bili: Verijand, župnik Mengeški, in njegova brata Gerloh in Valter , žlahtna Stein, potem Rihca vdova, nje sin Verijand in Albert, opat Gornjegradski. Čas vstanovitve je bilo leto 1238. ,,Večkrat," pravi patrijarh Bertold v izvirnem svojem pismu, ,,store marsikteri v današnjih časih naprave, ki izliajajo iz pravičnih in pobožnih nagibov, pa kmali se pozabijo: Lahkomišljenost, vnemarnost, in tudi sam satan, zopernik vsih dobrih del, take naprave odstrani in z*tare. Zavoljo tega je potrebno in dobro, da se vse djanja, ki jih verni pučeti pravico imajo, in jih tudi po pameti in hvale vredno store in zveršujejo , zato, da v svoji moči ostanejo, zapišejo in na večno ohranijo. Pred vsem so pa gotovo tiste naprave večnega obstanka vredne, ktere človeku, ki jih vpel|uje, pri Stvarniku za plačiio zveličanje pripravljajo. Zarad tega naj tedaj vedo vsi zdaj živeči verni, in verni vsili prihodnjih časov, ki bodo to pismo vidili, da so prišli pred nas v Kristusu ljubljeni Verijand, župnik Mengeški, Gerloh in Valter, brata s Kamnja — Stein — kakor tudi Rihca, vdova in nja sin Verijand, in potem naš čestitljivi v Kristusu ljubljeni sin Albert, opat Gornjegradski, ter so odkritoserčno razodeli, da »o gnani od milosti Tistega, od kterega vse dobro pride , v dolini Matere Božje v Velesovem cerkev in hišo v čast Jezusu Kristusu in njegovi pre-blaženi Materi zidali, da so tje sestre pobožnega življenja s Cigelhofna pri Dunaju povabili in jih tu združili v družino po pravilih sv. Avguština, ter so nas ponižno prosili, da bi mi to vstanovitev poterdili in v svoje varstvo in obrambo prevzeli. Mi hvalimo take svete namene, zadostujemo zato s tem tu njih spodobni prošnji in spoznamo za pravo, da to novo in sveto naselbino z veljavo in oblastjo, ktero imamo, poterdimo, in toraj zarad tega zapovemo s polnim svetom celega Oglejskega kapiteljna, z dobro prevdarjenim in zdravim premislikom vsled pričujočega povelja ter konečno hočemo in ukazujemo: Sestre, ktere v omenjeni dolini Matere Božje Bogu služijo, naj imajo prednico nad sabo, in ta prednica naj se imenuje priorisa in naj ima vso oblast in veljavo ko tako, vse pa naj žive po pravilih sv. Avguština in sicer iz ljubezni do Boga ojstro in spokoruo. *) Ogieti po Stovenmkem in dopisi* Iz Ljubljane, Ninivljan v Ljubljani. V novi dobi, ko je svet z železnicami preprežen in parobrodi po morji naglo švigajo, gre vse križera-svet. Te dni je bil v Ljubljani čast. oče Pavel Džallal iz Mosula, ki je vstrič nekdanjega mesta Niniveh. Kaldejic je, iz reda sv. Hormizda, in govori kaldejsko in arabsko ter ne-nekoliko angleško in laško. Red sv. Hormizda ima v Mosulu 40 redovnikov ter 20 mašnikov med njimi in oskerbuje ondotne katoličane. Po vsim ondotnem okraju je menda do 100.00O katoličanov. Mosul je glavno mesto turškega ejalet-a ali okrajine enacega imena ob obeh straneh reke Tigride , ima do oOO štirjaških milj in je prav rodoviten kraj, po kterem pa veči del prebivajo le pastirski Arabi in Kurdi. Mesto Mosul, ob Tigridi, s staro terdnjavo, ima veliko džamij ali mošej, cerkev nestorjanov in jakobitov, ter nekako toliko prebivalcev kakor Ljubljana. Kakor drugod, tako je tudi tukaj po zaterti keršanski oliki obertnijstvo s pavolnato, jekleno robo itd. in cveteče tergovstvo veči del pod nič šlo. Tako imenovani muselin ali „mezelan<< ima od tega mesta ime. Mosulu nasproti so stale nekdanje Ninive, glavno asirsko mesto, še veči od Babilona (Bagdada), ki so bile od Medanov razdjane 1. t5'J4 pred Kr. V novih časih veliko kopljejo in starine nekdanjih slovečih mest na dan spravljajo, kakor ravno Niniv, babilonskega stolpa itd. Zlasti Francozje imajo v tem zasluge. Sedanja barbarska vojska, ki jo je napuh zbudil, dela pa tudi za razširjanje olike na Jutrovem veliko škodo. Misijonarji, ki so poprej iz Francoskega dobivali zdatno pomoč in so mirno delali na Jutrovem in drugod, morajo popu-šati svoje deio — saj nekteri izmed njih — in grejo iskat pomoči; drugi pomanjkanje terpe v naj veči nevarnosti, da bo treba vse popustiti, ako studnega klanja na Francoskem ne bo hitro konec. Klinkovstroiiiovi govori. (Sklep) — Verujem v večno življenje, to je poslednji člen apostoljske vere. Razložil je govornik ob kratkem cilj in konec, zakaj smo tukaj in kam imamo priti, — potem pravo in neprenehano življenje po smerti, — in večnost prihodnjega življenja, ali srečnega ali pa nesrečnega. Sklenil je z dobrim svetom, kako bi se poslušavci obvarovali večne nesreče. Kaj je tedaj poslednji cilj ; ali kdaj je človek na tem cilju V Takrat, kadar njegovo serce nima po ničemur več hrepeneti, nič več si želeti, nič se ne bati, ničesar dalje upati, ker vse že ima. Kako pa to? Ni ga človeka, da bi ga ne gnalo po sreči, po zveličanji; vsi vsi imajo to kopernenje , zakaj Bog je to željo vsakemu v serce vsadil, to ni naše, to je Božje delo. Človek hoče srečen, zveličan biti, pa je. Celo samomorivec si hoče svoj stan zlajšati (se ve , da še le k pravi svoji večni nesreči si življenje vzame). Tukaj na zemlji se ta neugasljiva žeja po zveličanji ne da utolažiti ; tega se je menda že vsak izmed nas prepričal, — tega ni treba dokazovati, ker ta zemlja je kraj solz in jokanja, dolina premnogoterega terp-ljenja. In vender bi le radi srečni bili, ne enega — še tako neznamenitega djanja ni, iz kterega bi cc dihalo hrepenenje po sreči in blaženosti. Ko je pa človeka neskončno modri in nezmerno dobrotljivi Bog stvaril, stvaril ga celo po svoji podobi, mu je sam to vročo željo, to kopernenje po blaženosti vdihnil: mora vender kraj biti, kjer se ta nepremagljiva želja utolaži, kjer se žeja Popravek. V sestavku Cerkev'' 1. .'{. v :}•">. ver-itiei