Februar 1930
Odmev i; like
Katoliški mesečnik s slikami v prospeh afriških misijonov
S prilogo .Klaverjev koledar"
Izdaja:
Družba sv. Petra Klaverja Ljubljana
oštnina plačana v gotovini.
>eto XXVII.	Štev. 2
Odmev iz Afrike"
izhaja v slovenskem, hrvaškem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 10 Din, 7 L, 60 am. cts., 2'50 Š; s prilogo „Klaverjev koledar" 15 Din, 9'20 L, 80 am. cts., 3'10 Š. — Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na:
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Metelkova ul. 1.
Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via del' Olmata 16.
Za Avstrijo: Salzburg, „Claverianumtt.
VSEBINA: »Ljudstvo se mi smili!« — Pismo slovenskega misijonarja. — Cerkev brata Bonifacij. — Šola za katehiste v Kimerley dozidana. Sužnost v Etijopiji — »Ne morem se zadosti zahvaliti! t — »Mati. tako smo lačni!« — Nočni klic na pomoč v Cocandi. — Kratki misijonski dopisi. — Slika grofice Led6chowske.
Darovi.
Od septembra In oktobra 1929.
Za afriške misijone v splošnem: D 12.896-13; Franc. fr. 148 —; Š 68-60; L 151—; Dol. 83-55. Za sv. made: Din 307*—. Za gobavce: Din 63-— Za odkup sužnjev: Din 7 376-95.
Za botrlnske darove: Din 1.314* — ; S 134—; Dol. 53-—.
Za zamorčke: Din 188 -; L 6—.
Za katehiste: Din 2281 -.
Za semeniščnike: Din 1580 —.
Za kruh sv. Antona;, Din 6036 —; L 20 —.
Za misijonsko zvezo: Din 110-—.
Za otroško zvezo: Din 68 —.
Za maino zvezo: Din 2674 50; S 1—; L 130—.
Za afriški tisk In katekizem: Din 2203--; Dol 85--.
Za določene namene: Din 376-—.
Za določene misijone: Din 2.535 —. Š 25 —'■
Za Kiaverjevo dru*bo: Din 370--; Dol 2 -.
Prispevki podpornikov in udeležencev: Din 762*—.
Po cerkvi Srca Jezusovega: Neimenovana Din 100-— za bo-trinski dar »Jedert*; N. S za .inaSno zvezo za Afriko" Din 15"— in za afriSke misijone Din 85.-.
Tisočkrat .Bog povrni* vsem blagim dobrotnikom!
»Ljudslvo se mi smili!1*
Piše P. fllbuin M. Klinger O. S. M.
Besede ..ljudstvo se mi smili" so prišle iz skrbnega srca Gospodovega, ker je videl, kako si cele množice žele: resnice in jih žeja po njej. In videl je, kako se cele množice ozirajo po luči, ki bi jih vodila iz zablod človeštva,, ki je bilo zašlo na kriva pota. In te besede Gospodove, ki so bile govorjene iz ljubezni do nas ljudi, niso bile brezuspešne. Preko vseh stoletij segajo do nas; kajti ma-šniki Gospodovi delijo njegovo meso in njegovo kri kot okrepčilo kristjanom. Povsod rodi polje pšenico, da ni treba ljudem stradati božje hrane iz tabernaklja in tato podleči skušnjavam življenja. Ali je Jezus že dosegel cilj„ po katerem hrepeni? Ali se je Cerkvi že posrečilo postaviti žitne shrambe duhovnega življenja po vsem svetur kjer prebivajo ljudje? Oh, nad polovico človeštva še ni zvedelo, kako milo Jezus želi, da bi jim bil v dušno hrano
1.1930. — 5.000.
in notranjo moč. Tisočletja že čakajo pagani na trenotek, ko pride vrsta tudi nanje. Omagati morajo na poti, ako ne bodo kmalu prišli oznanjevalci evangelija, ako ne bo kmalu tudi v njih puščavi vskalila pšenica, da bodo deležni evharistične jedi. Kristjan, ali ne bi rad pomagal, da se Jezusova želja vresniči čimpreje? Ali se ti ne smilijo ubogi pagani? Daj torej svoje molitve, žrtve, delo in svetne darove v službo Cerkve, ki jih bo naklonila v
blagor afriških paganov.
-■-
Pismo slovenskega misijonarja.
Brat Rafael Kolenc v Maria Trost (Lindenberg) piše vrhovni voditeljici Družbi sv. Petra Klaverja:
Iskrena hvala za lepo pošiljko, katero sem prejel koncem januarja. Vse je prišlo nepoškodovano in tudi col-nine ni bilo treba nič plačati, ker semkaj pridejo cerkveni predmeti colnine prosto. Ljubi Bog naj vsem tisočero povrne, kateri so pripomogli k tej pošiljatvi! Posebno su-knice za ministrante so nam prav prišle. Ne morete si misliti, kako smo Vam hvaležni za vsako stvar, ker tukaj je vse tako drago in smo šele v začetkih, prišli pa smo pred par leti s praznimi rokami.
Naš misijon Marija Trost lepo napreduje, hvala Bogu. Seveda ne vsled naših naporov, ampak po Vaših molitvah in milodarih. Tukaj v bližini smo postavili štiri nove šole; najbližja je 4 km od nas in najbolj oddaljena 15 km. Ob nedeljah pa pridejo kristjani iz vseh teh krajev k nam v misijon (Maria Trost) k sv. maši. Zelo pridno hodijo v cerkev, tudi šole pridno obiskujejo in tako moramo misliti na zidanje novih šol. Na vseh krajih nas hočejo imeti. Seveda, tudi zaprek in bojev nam ne manjka, posebno od strani protestantov, kateri so se tu naselili že 35 let pred nami.
Prilagam 2 sliki: prva nam predstavlja naše mlade kristjane, kateri so prejeli zakrament sv. krsta na sveti Božič. Stariši kaj radi prinesejo svoje otroke, da jih krstimo. Zadnjič je prihitel oče malega otroka v misijon in me prosil, naj hitro pridem in krstim njegovo dete, predno umrje. Ker je bil mož protestant, ga vprašam: .Kaj pa bo tvoj pastor rekel k temu?" — .Nič se ga ne bojim", odvrne. „Že devet otrok mi je umrlo brez sv. krsta in vsi še čisto
majhni. Pastor krsti samo odrasle in zahteva za vsakega 1 Šiling. Ampak kje naj jaz to vzamem?'* —
Takoj sem zajahal konja in hvala Bogu, prišel sem pravočasno. Še isti večer po sv. krstu, je otrok umrl in njegova bela dušica je splavala v nebo. Kako so bili sta-riši in sosedje veseli, da je bilo dete krščeno.
O toliko imamo dela, sredstev pa tako malo. Pa mi upamo, da nam Družba sv. Petra Klaverja ne bo zaprla vrat. Priporočamo se Vam za vse, kar Vam je mogoče nam poslati. Ljubi Bog Vam bo vse tisočero povrnil! Če bi Vam bilo mogoče nam oskrbeti večno luč za našo kapelo, tako, ki se da pritrditi na steno, kako bi Vam bili hvaležni. Tudi cingulov (pasov) in trakov za mašno knjigo
Misijonar Rafael Kolenc (X) pred svojo borno kočlco.
bi rabili. In če br se našel kak dobrotnik, ki bi nam podaril aparat za lase striči; s škarjami porabimo mi ubogi misijonarji preveč časa. In še sto drugih reči bi rabili, pa si ne upam danes več prositi. Vse kar bi nam mogli poslati, nam pride prav: perila, nogavic itd., katerih tudi nam misijonarjem zelo manjka.
Lepo se Vam zahvalim tudi za pošiljatev .Odmeva iz Afrike" in se priporočam še nadalje. Tudi za knjigo „Veliki teden" moj prisrčni »Bog plačaj!"
Na drugi sliki, katero prilagam, vidite naše stanovanje. Jaz stojim tik pred svojo sobo. Ti dve koči sta služili poprej kot oslovski hlevi, sedaj pa že nad 3 leta prebivajo v njih misijonarji. Kakor izgledate od zunaj tako tudi
od znotraj. Šele pred enim letom smo jih malo posnažili in pokrili z novo streho. Prej ni bilo mogoče, ker v prvi vrsti smo morali skrbeti za cerkev in šolo, šele potem pridemo mi na vrsto. Blaga dobrotnica, Vi sami najbolje veste, da je vsak začetek težak.
Še enkrat tisočkrat „Bog plačaj" za vse! Misijonarji pošiljamo vsem milim dobrotnikom mnogo pozdravov, posebno pa še jaz, nevredni slovenski rojak. Tudi se Vam zelo priporočamo v sveto molitev!
Cerkev bra^a Bonifacija.
Misijonska poslaja Marija Brezmadežna v Amalongas.
(Prefektura Mozamb que,)
Cerkev brata Bonifacija pripada k skupini inisijonov, ki so izročeni v oskrbo portugalskih patrov frančiškanov'. Ustanovljena je bila 1917 od nj. ekscelence msgr. Rafael-a, ki je sedaj apostolski prefekt v Mozambique. Vsled poi-manjkanja misijonarjev pa se je moglo za postajo le slabo preskrbeti. Šele 1921 je bilo mogoče poslati tja enega duhovnika. Od ustanovitve do tega časa je tu deloval le pomožni brat, ki je bil tedaj predstojnik v Beiri. Stalnega duhovnika ni bilo.
Do 1907 v tem misijonu ni bilo nič cerkve. Služba božja se je vršila v stranski sobi misijonske hiše. Seveda so vsi občutili potrebo, da se pozida cerkev, ki je v vsakem misijonu neobhodno potrebna. Bilo je pa toliko resnih težkoč, da je bilo treba odlašati z zidavo od dne do dne, od leta do leta. Kakor pri večini svojih velikih del se je Bog tudi tu poslužil neznatnega in ponižnega orodja.
Bil je to ponižni laiški brat frater Manuel Bonifazio. Po dolgih molitvah in gorkili prošnjah je dobil po toliko neugodnih razmerah od svojega predstojnika dovoljenje „Fiat", da se je mogel začeti pečati z načrtom dela, za katerega izvršitev pa še ni bil prišel pravi trenotek.
Bil je pravi praznik, ko je mogel dobri brat Bonifacij dobiti dovoljenje od svojega prednika, da sme pričeti z delom. Še tisti dan je veselega obraza zaznamoval mesto za cerkev, o kateri je toliko sanjal. Z lastnimi ro-
kami je začel kopati zemljo za temelj, na katerem bo stala cerkev. Potem je sklical vse svoje ljudi. (Brat Bonifacij je bil namreč ekonom misijona). Kakor bi čaral, je začela cerkev rasti iz tal. Z njemu lastno pridnostjo ni hotel zamuditi nič časa in njegov predstojnik je mogel pogosto ugotoviti in odobriti napredovanje pri zidanju.
Brat Bonifacij je bil po zgledu dobrih redovnikov zelo veselega značaja. Od tega časa pa, ko je začel delati na uresničenju svojega dolgoletnege načrta, je bil še ve-selejši in srečnejši. Saj se je bližal uresničenju svoje najbolj prisrčne želje.
Kako često je v svojih sanjah že naprej videl svojo lepo cerkev, kako se dviga nad planoto, na kateri stoji misijon in gleda po okolici. Kako često je videl seveda le v mislih — svoje črnce klečati pred okrašenim oltarjem Brezmadežne; kako so prepevali pesmi, ki jih je bil sam naučil z marljivostjo in potrpežljivostjo. O kako često! —
Toda pustimo sedaj sanje, kajti dobri brat Bonifacij bi nam lahko dal že pojasnilo o tistih potih, o katerih je on toliko premišljeval. Bog ga je poklical k sebi sredi njegovega delovanja. Brat Bonifacij je umrl! — Zla usoda, bi rekel svet. Mi pa pravimo: visoki božji sklepi. Kot žrtev svojega poklica, utrujenega od dolgega potovanja, ki ga je moral nastopiti v osrčje dežele, da ponese svojim ljubljenim črncem besedo večnega življenja, ga je napadla huda mrzlica, ki ji je podlegel v par dneh.
„ Njegova" cerkev pa se je medtem dozidala. Že nekaj mesecev po smrti brata Bonifazija, umrl je 1. aprila 1927 — je bila nova cerkev posvečena po Nj. ekscelenci msgr. Rafaelu in sicer v avgustu istega leta.
Ob tej lepi slovesnosti je bilo krščenih mnogo ka-tehumenov, ki jih je bil prav brat Bonifacij s takim trudom pripravil na ta dan. Ne dvomimo, da je bil tudi on navzoč pri tem lepem prazniku, četudi le v duhu, in je prepeval s svojimi zemeljskimi prijatelji slovesni pesmi, ki so se dvigale k prestolu Vsemogočnega in odmevale daleč tja preko tropičnih gozdov.
Ko je bila cerkev dovršena, smo začeli delati načrt za novo poslopje, ki naj bi služilo za vzgojo in pouk katehistov, na katere stavi misijonar tako velike nade kot zveste pomočnike pri razširjanju božje besede. To poslopje je sedaj skoro popolnoma dovršeno in se bo v kratkem izročilo obratu.
In potem se bo zidala hiša za sestre, ki bodo v kratkem dospele, da bodo vzgajale zamorske deklice, s čimer bo storjeno trdno ozadje za misijonarjevo delo. — Potem bodo zrastle krščanske družine, ki bodo, kakor povsodi, trdna podlaga za vsakršno krščansko vzgojo.
Amatongas, 31. dec. 1928.
šola za kaiehisfe v Kimerley dozidana.
Pismo msgr. Meysing-a, Oblat, Marije Brezmadežne apostolskega administratorja.
Želel bi izraziti Vam željo ter bi zelo rad, da bi mi jo izpolnili. To je: da bi mi omogočili, dovršiti šolo za katehiste v Tamags-u, ki jo imam v delu. Ker je naš vi-karijat zelo obsežen, je bilo treba iskati pomočnikov, ki, bodo na raznih krajih, kamor duhovnik more le malo kedaj priti, zbirali ljudstvo in podučevali krščanski nauk.
Neki starejši duhovnik, ki je vešč jezika domačinov, je zbral 5 zanesljivih mož in začel ž njimi semenišče za katehiste. Ti bodo, kakor vse kaže, kedaj še naši dobri pomočniki. V prvih 3 mesecih jih je podučeval temeljito katekizem, zgodbe sv. Pisma, cerkveno zgodovino in razločke med verami, da bodo mogli tem bolj temeljito zavračati ugovore proti sv. veri. Po preteku tega časa bodo katehisti poslani med ljudstvo, da se izkažejo; po nekaj mesecih pa se bodo vrnili nazaj v Taungs. Da dobimo popolnoma zanesljivih oseb za ta posel, izberemo navadno oženjene može.
Kar se tiče pouka teh ljudi, moram reči, da so nam v veliko breme in moramo za vsakega plačevati 25 frankov letno. To je manjša plača kot bi jo prejeli v kaki drugi službi. Ker so pa ti možje zelo verni, rajši za manjšo plačo delajo pri misijonu. Da vzdržimo to ustanovo, ki je za procvit misijona tako važna in ki jo je blagoslovil sv. Oče, moramo imeti vsaj L 12.500 in zelo bi bil hvaležen Vašim dobrotnikom, ako bi mi pripomogli do te svote.
Na roženvensko nedeljo smo blagoslovili novo šolo sv. Petra v Beasonsfieldu. Danes po 2 tednih je že 100 otrok, ki redno hodijo k poduku, po božiču jih bo še več. Dve sestri sv. Družine zelo vneto delujeta v tej šoli, tako da bo uspeh gotovo lep. Tudi o drugih postajah bi lahko poročal marsikaj veselega, tako da globoko in iskreno za-
hvaljujem Boga, ki nas je izbral, da oznanjujemo evangelij ubogim. Hvalo vemo pa tudi vsem našim dobrotnikom za njih vztrajno molitev, ki nam je znana, in za mnoga darila, ki nam prihajajo. Zahvaliti se moremo le s svojo slabo molitvijo iz z malimi žrtvami, ki jih doprinašamo z. velikim veseljem.
Sužnost v Etijopiji.
PiSe misijonar Consolate v apostolski prefekturi Kaffa.
Etijopija je morebiti še edina dežela na svetu, kjer izmozgava strašna kupčija s sužnji cele rodove in jih polagoma uničuje. Komaj sem bil dospel v to prostrano deželo, sem postal pozoren na mnoge mlade sužnje, ki služijo po hišah bogatinom in ki jih na stotine srečuješ po obljudenih cestah Addis-Abeba. Spoznaš jih izmed tisočev po sirovih, grobih potezah hamitiškega plemena, ki mu pripadajo. Karakteristični so po zelo črni, veliki, okrogli glavi, po kratkem potlačenem nosu in debelih, ven molečih žnabljih. Ako sem obiskal višje mestne sloje, sem našel abesinko za gospodinjo. Sedela je ves dan na pod-vitih nogah liki Turkinja na kopici tepihov, medtem ko je cela vrsta zamorcev in sužnjev slepo ubogala njena povelja. Često srečaš na cesti imenitno gospo, ki bogato olišpana jezdi na mezgu, medtem ko sužnje teko ob strani in podpirajo sedlo in gospodarici nad glavo drže razpet slamnat dežnik zoper solnčne žarke. Uboge sužnje! Pripovedovali so mi, da često, ako potuješ po cestah za karavanami v osrčje Etijopije, srečaš gruče dečkov in deklic, ki so jih Abesinci naropali po vaseh. Šiloma jih ločijo od domačih, cele družine so za vse življenje razkropljene, iztrgane iz brezskrbnih razmer in vržene v negotovo usodo. Ubogi sužnji v tej veliki deželi, kjer se prebivalstvo enostavno deli v dva razreda: gospodarji in sužnji!
V nekaterih krajih na daljnem jugozahodu razkrope na ta način cele rodove Abesincev. Vodje obdržijo večino zase, ostanke pa razdele med oficirje in vojake. Nekateri morajo potem obdelovati polja, drugi skrbeti za gladke ceste, zopet drugi zidati hiše itd. Ako pridejo sužnji v roko dobrega, usmiljenega gospodarja, je njih usoda še znosna, drugače — gorje jim! Vklepajo jih v verige, ako se boje, da bi jim ušli, in jih tepejo, ako ne delajo dovolj
hitro. Zaman jim je upanje, na beg; kamorkoli se zatečejo, povsod jih spoznajo po njih grobih potezah. Zopet jih vjamejo in vkujejo v verige.
Nekaj posebnega pri vsej stvari je to, da je po eni strani kupčija s sužnji oblastveno prepovedana in je za ta prestopet zapretena smrt na vislicah, po drugi strani pa ta obsojanja vredna kupčija cvete dalje, zlasti po oddaljenih krajih, kjer karavane s sužnji potujejo ponoči in se abesinski kolovodje spretno umikajo boju z dobro oboroženimi zamorci. — Upati je, da pravila Društva narodov, ki so bila pred kratkim objavljena, in ki jih je priznal tudi abesinski odposlanec, ne bodo ostala mrtva črka, ampak se bo po njih ravnalo, tako da bo suženjstvo izginilo iz vse Abesinije.
Ko čakamo na ta lepi dan, pa misijonarji v Kaffa ne držimo rok križem. Skušamo kar se da olajšati trpljenje bednih sužnjev, negujemo jih v bolezni in jim izdatno pomagamo materijelno in moralno. Organizirali smo odkup in imamo že 50 oproščenih sužnjev, ki jih poučujemo in krstimo, zanje dobimo zemljo v bližini misijonov, da potem obiskujejo šolo in delajo po nasadih misijonarjev.
Oproščeni sužnji so zelo hvaležni. Kakor hitro so prosti grdega ravnanja in odvisnosti, so zelo dobrosrčne narave in stojijo na isti stopnji inteligence kot njih poprejšnji gospodarji.
Ta kratek opis nam kaže, kako važno je krščansko podjetje za odkup sužnjev. Priporočamo ga v molitev vsem udom Klaverjeve družbe.
« Ne morem se zadosli zahvalili!"
PiSe P. flngerer, od Sinov Presv. Srca, Wiibank, Južna Afrika.
29. avgusta l. 1. smo bili deležni sreče, da so dospeli zaboji, ki ste jih 6. junija I. I. odposlali iz Rima na nas, v dobrem stanu. Vsebujejo toliko dragocenega, česar smo doslej zelo pogrešali in zato silno zaželeli, da se Vam za to ne moreni zadosti zahvaliti. Že materijelna vrednost in pomoč, ki jo je naš misijon s tem dobil, me stori nezmožnega, da bi mogel povrniti enako z enakim; še bolj pa blagodušnost, ki se kaže v takih darilih. Gotovo nihče ne pričakuje, da bi misijonar imel zlata in srebra, da bi mogel pošiljatev plačati; vsak tudi ve, da mora denar, ako ga
kaj dobi, takoj porabiti za razne misijonske potrebe. In prav taka nesebična darila, ki ne pričakujejo plačila, dajo stvari neprecenljivo vrednost in vsebujejo tiste milosti, ki edine so merodajne pri misijonskem delovanju. Vsakega koščeka bogate vsebine se drži takorekoč čar božje in človeške ljubezni do bližnjega. Največ daril pač žrtvujejo osebe, ki so same potrebne. Iz načina, kako so stvari zložene in odposlane, se spozna ljubeznjiva skrb tako jasno, da ljubi Bog, ki se ne da prekositi v velikodušnosti, ne bo pozabil povrniti z bogatim blagoslovom tega, ker naposled služi le njemu. In ta blagoslov se bo kazal v dveh smereh: koristil bo obdarovancem in darovalcem. Imel bo blagodejen vpliv na duše, katerim se bodo darila poklonila po namena darovalcev; dobri sadovi, ki jih bodo rodila darila, pa se bodo zopet vračali tistim, od katerih so izšli. Tako bodo obojestransko koristili po meri ljubezni in plačila.
Domačini, ki bivajo v industrijskih krajih kakor je Witbank, se smatrajo kot najnižja plast južno-afriških prebivalcev. To so pač oni, ki jih je božji Odrešenik imenoval »svoje najmanjše brate."
Naš častili patron sv. Peter Klaver se bo gotovo veselil vnetosti sodelavcev na njegovem delu in visoki ideji: prinesti črncem rešenje.
Kar premorem, da Vam povrnem dobro delo, to rad storim, namreč da Vam izjavim svojo najbolj gorečo in globoko zahvalo za dobroto, ki ste mi jo izkazali z omenjeno pošiljatvijo, obenem vsem onim dobrim dušam, ki so sodelovale pri tem. Srčno bom prosil Boga, da poprej omenjeno vzajemno poplačilo med darovalci in obdaro-vanimi poviša do najvišje mere.
Tako razveseljivo je, ko vidim, da polagoma nekateri vendarle spoznavajo, kako neobhodno potrebna je nujna pomoč zlasti v južno-afriških misijonih. Tudi drugi afriški kraji potrebujejo hitre pomoči; vendar južne Afrike v teh razmerah ne gre prezreti; saj je žalostno, da je svet do zadnjih časov za ta kraj afriških inisijonov tako malo vedel in še zdaj se zdi, da je ta del sveta mnogim katoličanom španska vas, in to celo omikanim. Tako malo pdznajo prave razmere v teh krajih, med tem ko so pro-testantje vso okolico osvojili in se pridno širijo. Zato bi bilo treba v tisočih in tisočih glasovih vpiti v svet, da je Bantu-pleme v svoji današni krizi v verskem oziru potrebno prav take dušno-vojne pomoči katoličanov, kakor
severni del Afrike danes potrebuje proti-suženske akcije. Misijonsko delovanje katoliške Cerkve je zastavilo v teh krajih mnogo prepozno. Ali naj zaostaja tudi v prihodnje napram razdiralnim silam protestantovskih sekt, morda za stoletja? Sedaj velja: „Vsi možje na krov!"
„Mali, tako smo lačni!"
Piše sestra M. Germelina, Dragocene krvi, misijon Monte Cassino
(južna Afrika).
Te dni, ko sem posebno prosila Jezusa, naj nam pomaga v naši zadregi, je dospelo pismo od Družbe sv. Petra Klaverja (poročilo o nekem denarnem daru). Ne morem zadostno izraziti svojega veselja. Hitela sem pred tabernakelj in prosila Jezusa ter njegovo Mater, naj bogato povrneta dobrotnikom. In tako sedaj vsak dan molimo zanje. Opravila sem tudi devetdnevnico Drugi dan so prišli naši otroci nazaj in nadaljevali pouk za krst in sv. obhajilo. O Božiču namreč nisem imela otrokom dati kaj jesti, zato sem jih morala odposlati domov. . . Še smo revni, a z božjo pomočjo upamo, da bo šlo. Bog bo tudi v prihodnje obudil dobrih in požrtvovalnih dobrotnikov. Imamo sedaj 200 otrok, med temi nekatere hrome in slepe. Kako je hudo, kadar so lačni, pa jim nimam kaj dati jesti. Misijonsko delo je tu zelo težko, ker so zunanje šole po 2 do 3 dni oddaljene; zato moramo otroke vzeti za nauk o krstu in sv. obhajilu v misijon. Imamo 18 zunanjih šol, kamor moramo hoditi peš, ker ježne živali tu ne vztrajajo dolgo. Pa vse te žrtve radi prenašamo; najtežje mi je, kadar pridejo otroci in pravijo: »Mati, tako smo lačni, o daj nam koruze!", jaz pa moram odvrniti: „ Otroci, nimam ničesar!" Verjemite, da smo sestre radi tega potočile že marsikako solzo.
Pretekli mesec sem dobila pismo s pozivom, naj poplačam svoje dolgove, sicer mi bodo poslali rubežen na vrat. V kakšni stiski sem bila! Pa obupati nočem, saj je rekel Jezus, da Oče nebeški skrbi tudi za tiče, zato upam, da tudi nas ne bo pozabil. Saj delamo in trpimo zanj in za dobro stvar.
Nočni klic na pomoč v Cocandi.
Msgr. Keiling, Angola.
Gori! Gori! . . . Kako strahotno se to sliši, zlasti po noči Bilo je ob 8. Jaz sem sedel ob pisalni mizi in iz-delaval zadnje govore za duhovne vaje za sestre. Naenkrat se mi zdi, da slišim zvon sestra, ki stanujejo 500 m od tu. Posluhnem pazljivo. Res! Ni dvoma! To ni angelsko češčenje ob tej uri. Stopim na prosto in zagledam, da gori pri sestrah. Hitro, kolikor je to mogoče pri 60 letih, se podam proti kraju nesreče. Pater superior in bratje z večjimi mladeniči tudi hite tja. Visoko se dvigajo plameni. Nič se ne smemo muditi, ako hočemo sploh še kaj rešiti izpod, teh slamnatih streh.
Izprva skoro nismo imeli veselja in poguma, da bi začeli gasiti, kajti prva fronta hiš je bila že v ognju; vmes skladišče, kuhinja, kokošnjak, ovčjak in hlev za živino, ker so se poslopja tiščala drugo druzega.
Nekaj deklic je bilo tako zbeganih, da niso vedele, kaj naj počno- vile so roke nad glavami in tarnale.
Takoj sem naglas na pomoč poklical našo zavetnico grofico Ledochowsko: „ Pokaži, da si mogočna priprošnjica pri Bogu. Stori, da ogenj ne bo prekoračil drugega prostora. Jutri opravim zahvalno sv. mašo za to."
Takoj so nehale tožiti in jokati. Dal sem povelje: .Vode! Vode!" In vse je prijelo za delo in se razgibalo kakor na mravljišču. Organiziral sem nošnjo vode. Brat Avguštin in neki najemnik sta splezala na streho, da bi razmetavala tramovje; pa sta se morala umakniti pred ognjem, ki je prodiral vedno dalje. Bila je^ tudi nevarnost, da se jima udre streha pod nogami. V oči pa se jima je valil dim in iskre. Zdelo se je, da ne bosta nič dosegla. Plamen je lizal že po stenah sob; mislil sem, da je hiša izgubljena. Dečki in deklice so mogli komaj sproti dona-šati vode.
Čudil sem se, kako so delale tudi sestre in se niso bale ne ognja ne vode. Hudo mi je bilo, ko sem videl, kako so sestre-domačinke imele umazane šlare vsled dima in saj, ki so padale raz streh. Pred nekaj dnevi šele so bile dobile redovno obleko z belimi šlari, danes pa so že morale skozi ogenj ž njo . . . Izkazale so se brez strahu in polne poguma, ko je šlo za to, da se odstrani nevarnost.
Zoper divji ogenj smo premogli tako malo, da smo že skoro obupali. Po naravnem potu ni bilo misliti na
kako izdatno rešitev. Višja moč nam je morala priti na pomoč. Še vedno se spenja plamen kvišku in grabi svoj plen. Pa glej: pri tretjem dvorišču se požar ustavi, ko da si ga presekal. Ljudje na strehi se ne umikajo več plamenom. Goreča streha se udre, še enkrat zakipi plamen, potem pa je strta njegova moč. Požar se ustavi. Poslopja so rešena.
Ljuba grofica, ti si nam pomagala ob tej uri in rešila misijon težke škode!
Čudimo se, kako je bilo mogoče ustaviti tak požar in trdno smo prepričani, da se imamo za to zahvaliti po-
Srečnl novokrSčenci v od dobrotnikov poslanih oblekcah.
kojni grofici. Polni hvaležnosti do nje smo se podali proti domu. S tem se je povečalo moje zaupanje do blagopo-kojnice, pa ne le meni, ampak vsem, ki so bili priča požara.
Kako je ogenj nastal, nismo mogli dognati. Hudobna roka tega ni storila, ker sestre nimajo sovražnikov. Ni izključeno, da je sam hudobec imel svojo roko vmes; zato da bi preprečil dušno delo v tej naselbini; saj se je zadnje čase tu mnogo storilo za čast božjo in se je število kristjanov lepo množilo in krepil verski duh.
4 zamorske deklice so napravile slovesne zaobljube, 5 jih je bilo preoblečenih v novinke, 2 sestri sta po 10 dnevnih duhovnih vajah napravili večno zaobljubo.
Tudi smo že postavili temelj za zgradbo novicijata za sestre-domačinke, ki naj bi bil to leto pod streho.
Tako kot sem se priporočal v svojih stiskah pokojni grofici, ko je še živela, in kakor me je ona pri mojem prizadevanju vedno podpirala, tako me sedaj z nebes doli kot moja zavetnica podpira ne le v mojih materijelnih zadevah, ampak zlasti v hudih dušnih potrebah.
Te dni sem moral poravnati neko zadevo, ki ni bilo upati, da bi se iztekla srečno. Pri rožnem vencu sem kakor po navadi molil: „Dobra grofica, pomagaj mi v tej zadevi!" In sem ji izročil v varstvo vso zadevo. Moja molitev je bila uslišana. Stvar, ki je bila silne važnosti zame, se je iztekla na mojo popolno zadovoljnost.
Kratki misijonski dopisi.
P. Jeger O. M. J. Kinberley: Zadnji dve leti nam je naklonil ljubi Bog toliko dobrot, da smatram za svojo dolžnost, da obvestim o tem tudi naše misijonske prijatelje in podpornike v domovini.
V našem inisijonu sv. Bonifacija smo začeli s poukom, ko so bratje še dozidavali šolsko poslopje. 12 aprila 1926 je bil prvi dan pouk navzočih je bilo 7 otrok. Drugi dan se jih je oglasilo že 145. Danes po 2 letih je 433 šolskih otrok. Ker je bila Sola zidana le z eno šolsko sobo za 60 otrok, je moral apostolski administrator porabiti tudi kapelico za šolo. In ker je število otrok le naraščalo, je bilo treba postaviti Se eno lopo z 2 šolskimi sobama. Nemara Vam je že msgr Meysing o tem kaj pisal V lopi smo imeli potem šolski pouk in obenem otroški vrtec Ni bilo mogoče otrokom vcepiti spoštovanja do kapele, ker so bili versko Se premalo izobraženi, zlasti ker se je takoj po sveti maši začel pouk Zato sem gosp. msgr. administratorja
večkrat prosil, naj bi se lopa rabila le za službo božjo in sem mu ponudil obe svoji sobi ki sta mi bili v stanovanje, da bi se por rabili za šolo, da bi ne bilo treba iskati drugih prostorov. On je v to privolil in jiz sem se preselil v neko kočo, ki so ml jo dali na razpolago domačini. Število otrok je pa narastlo na 433, in zdaj zopet ne vemo, kam ž njimi Pred 3 meseci je prišlo Se 5 doinini-kank v misijon in tako smo morali izprazniti eno šolsko sobo, da služi sestram v stanovanje. Naša Sola mora vsled Sikan od strani protestantov, ki so zqubili mnogo otrok, zelo trpeti. Oblast je že sama protestantska in jo vrh tega Se protest inti hujskajo, da nam ne da nikake podpore, med tem ko podpira vse druge šole. ki so bile sezidane pred našo. 3 učitelje domačine, ki poleg 3 sester uče na na i Soli, moramo sami plačevati. V misijonu nimamo drugih dohodkov ko nedeljske prostovoljne zbirke, ki so pa majhne. Dobri katoliki iz Kitnberley-a nam
pošljejo sempatja nekaj jestvin za sestre, ker so se prepričali na lastne oči, v kaki revščini živimo. Zato se v tej potrebi obračam na Vas Na vsak način nam je treba še 2 sob za šolo, da moramo kam spraviti otroke. Da smo mogli plačati učitelje, smo se morali zadolžiti. Protestanti izrabljajo našo revščino in govore, da se pri nas otroci ne nauče dosti; saj sami vidijo, da 2 razreda nimata niti svojih prostorov, in se morajo otroci poučevati zunaj. Stariši otrok se boje mraza za otroke, ki je že precej občuten, in ne puste otrok v šolo Ko so jih sestre obiskale vsled tega, so se izgovarjali: »Bojimo se, da se bodo otroci prehladih, saj nimate prostora zanje«. Skoda bi bila, da bi se delo, ki se je tako lepo pričelo zopet prekinilo. V teh 2 letih jih je bilo že 130 sprejetih v kate-humenat. Sv. vera se vsled šole dobro razširja. Zato Vas prosim, pošljite nam kako podporo, da si sezidamo še 2 šolski sobi. Ker tičimo že itak v dolgovih, ni misliti na kako zidavo brez izredne •podpore.
P. W. Sylla, Sv. Pavel, Taungs piše: Naša misijonska blagajna se nahaja v velikih škripcih za zdaj in za prihodnjost. Zdaj me skrbi, kako si omislim misijonski avto. Razdalje so velike in dela na vseh straneh polno Tudi ne smem ob tako velikem prometu kot je v Taungs-u, za več dni izostati od doma. Zato nam navadili volovski voz, četudi je varen, ne koristi mnogo. Četudi smo dobili novih duhovnikov v misijon, so posamezni revirji le Se veliki Moj misijon meri od vzhoda do zahoda približno 250 mil ang. (=■ 100 km), od juga na sever ravno toliko ali pa še več, ako priračunamo Se puSčavo Kalahari, kjer tudi stanuje nekaj ljudi, 200 inilj od Ta-ungs-a stanujejo okrog in okrog bivši katoličani, ki so pa prestopili k protestantizmu, čeS, da se -njih dušni pastir ni zmenil zanje.
Kako naj pa misijonar, ki je večinoma sam in le za 2 leti na enem mestu, more obiskati vse te oddaljene kraje, ako na volov-skem vozu prevozi dnevno le 20 milj. Vrh tega se ini je vsled neprestanega potovanja peš ali na vozovih, ponovila moja rana iz vojne, da sem moral za 9 tednov v bolnico k operaciji. Plačati sem moral 110 lir. To je ravno polovico cene, za katero bi si mogel omisliti avto.
Potem ine skrbi, kako bom v juliju mogel kupiti koruze za misijon. Otrok je sedaj vedno več v misijonu. Lani sem kupil 150 vreč koruze za 115 lir. K sreči je treba kupovati koruzo le enkrat v letu. Potem je treba plačati 2 učitelja-domačina in 2 katehista. Tudi je treba letos sezidati novo šolsko kapelico, za katero pa hvalo Bogu, denar že imam. — Toda, nočem le tožiti In prositi. Četudi pridejo večkrat velike skrbi, pa nam pošlje Bog tudi veselja in tolažbe. V preteklem letu 1927 smo imeli 40 sv. krstov več ko v 1.1926. Tudi šolo smo povečali, tako, da imam tu v Taungs-u 140 otrok, na zunanji postaji pa 40. 4 učne moči ne zadostujejo več, namreč 3 sestre in en učitelj na zunanji postaji. Pa navzlic temu je nnpredek dober. Ponosni smo na to, da imamo najboljšo šolo v vsej Behuanalandij, kar se tiče pouka in oprave; zato tudi otroci radi pridejo k nam. Po šoli in po bolnišnici (ki jo pa moramo Sele zidati) bomo marsikaj dosegli za Širjenje vere.
Lepo je bilo preteklo (tiho) nedeljo, ko je Slo 44 odraslih in otrok k prvemu sv. obhajilu; 51 pa jih je bilo birmanih. Težka je bila priprava, toda ta dan smo pozabili ves trud in vse težave, ko smo videli vesele obraze obha-jancev in globoko pobožnost posameznih. Gotovo niso v polnem obsegu razumeli pomena tega dnevn, vendar so že po naravi ti ljudje zelo razumni.
Slika grofice Ledochowske.
Sestra Gregorija, dominikanka v Umtwalumi (Natal).
Rada bi Vas nekaj prosila, namreč za sliko Vaše drage ustanoviteljice grofice Ledochowske. Obesila bi jo v okvirju na steno naše nove šole, kajti veliko zaupanje imam, da bo ona, ki je tako ljubila afriške misijone in delala zanje tako vneto, nam pomagala pri našem težkem a hvaležnem delu. Zato bomo pa molili, da dovoli sv. Cerkev kmalu, da jo smemo klicati na pomoč kot našo patrono. Jaz sem duše paganov priporočila njeni skrbi in jo prosila, da ne dopusti, da bi umrli brez sv. krsta. Naj navedem samo en zgled. Zadnjo nedeljo me je prosila ena sestra, če sme obiskati bolnega otroka. Ker je bila pot dolga in je bila sestra utrujena, sem mislila, naj bi šla rajši drugi dan, ker se pač tako ne mudi, in sem nadaljevala svoje delo. Ko sem nekaj hipov pozneje pogledala navzgor proti sliki Vaše pokojne ustanoviteljice, ki jo imam vedno na steni nad svojo mizico, se mi je zdelo, da mi govori: »Pošlji sestro k bolniku." Tedaj sem jo poslala tja. Zvečer se je vrnila trudna, a vsa vesela, ker je našla dva umirajoča človeka in oba krstila, katerih eden je par minut pozneje umrl.
Uslišanja
na priprošnjo služabnice božje Marije Ter. Led6chowske.
»Zahvaljujem se Mar. Tereziji Ledtichowski za veCkratno usli-Sanje pri živinski bolezni in pošiljam za kruh sv. Antona D 15 —",T.V. .V Cast Mariji Tereziji Led6chowski D 9'-." Z. S Ločica. „V čast Mariji Tereziji Led6chowski L 137- « H. E. Log. „Kot zahvalo v Cast Mariji Tereziji Led6chowski D 5-—" S. fl. »Zahvaljujem se Mariji Tereziji Ledochowski za zadobljeno zdravje In pošiljam v zahvalo D 160 — • N. N.
Obljubljena zahvala od T. K. Gor. Padgona: Mariji PomoCnlci, sv. Terezlkl Deteta Jezusa in služabnici božji Deteta Jezusa se zahvaljujem za veCkrat res Čudovito usllšanje in pomoC. Iz hvaležnosti hoCem delati še nadalje za misijone ter zbirati milodarov, šivati Ska-pulirje iu drugo za uboge zamorCke.
»Pošiljam Din 26'— v Cast grofici Leddchowski za uslišano prošnjo.' — M. O. Šmarje.
.Bila sem hudo bolna na živCni bolezni, obljubila sem devet-dnevnlco v Cast Mariji Tereziji Led6chowskl in za en botrinski dar. Od tistega dne se mi je zdravje priCelo vraCatl in zdaj sem zdrava. PoSiljam obljubljeno zahvalo In botrinski dar za zamorsko deklico na ime .Terezija'. — F. K. Konjice.
DUŠNA PREMIJA.
V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 sv. maš.
V misijonskih tiskarnah Klaverjeve družbe
se neprestano in pridno dela. Bogu hvala in dobrotnikom, da smo mogli poslati zopet več zabojev in zavitkov knjig v temno Afriko. V zadnjih treh mesecih smo poslali v misijone: 130 zabojev z 20.100 izvodi Zgodb v jeziku Jo-rnba; 52 zabojev z 21.870 izvodi katekizma v jezikih Lu-dama in Kiswaheli; 58 zabojev s 13.368 izvodi masnih knjižic v jeziku Kinyanja; 30 zabojev s 5.000 izvodov sv. Pisma v jeziku Fon.
Sedaj so v delu se katekizmi v jeziku Jornba, Ndogo, Lari, Efik Urhobo. Potem: masne knjižice v jeziku Logany, Loganda in Hansa in besednjak v jeziku Ewe-francosko. Hiteti moramo, da bo o pravem času izvršeno.
Misel, da v Afriki neurnrjoče duše hrepeneče čakajo na to dušno hrano in da bodo te knjige potrdile v veri in ljubezni do Jezusa toliko črnih kristjanov, daje pomožnim misijonarkam1 moč, da ne čutijo utrujenosti. Z veseljem stavijo, tiskajo, vežejo in vlagajo kar jim le dopuščajo moči in čas.
In mi ?... Mi zalagamo knjige, kupujemo papir, tiskarsko črnilo, pop za vezavo in plačujemo poštnino, ki ni majhna.
Kako to zmoremo?
S tem, da nabiramo „ude zveze afriškega tiska", ki s svojimi prispevki prispevajo k fondu, da more ž njim Klaverjeva družba misijonarjem zastonj preskrbeti potrebnih knjig v Afriških narečjih. Pristopi kot redni ud k temu podjetju in se pouči pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Metelkova ul. 1.
Omenjena Družba pa hvaležno sprejema vsak še tako majhen dar v ta namen. Mnogo malegazraste naposled v veliko.
' Kdor se hoče podrobne|e po tučiti o ust tnovi pomožnih ml-siionark za Afriko, na naroči pri Klaverjevl družbi v Ljuoijanl knjižico, Ki jo je spisala ustanovile jka Družbe z naslovom: ..Hoklic pomožne tnisiionarke za Afr.no* Cena 4 50 Din, L r50, S 0 60.
Ponatis člankov iz „0<tmevn iz Afriku" nI dovoljun, ponatis misijonskih pisem in
porodi li> z natanintin podatkom virov. Izdaja Klaverjnva druiba v Klinu.	Odgovorni urodnik: prof. Watxl.
Za tiskarno „Tlskovnoi(a dru&tva" v Kranju: Jos. Linhart.
Zahvale z darovi.
V Cast presv. Srcu Jezusovemu D 100 —; v Cast sv. Antonu D 10-—; za »kruh sv. Antona" kot zahvala D 122'- ; v Cast sv. Antonu D 6- ; N. N. kot zahvala D 100 —; v Cast Mali sv. Tereziki D 100-—; v Cast Mali sv. Tereziki in pokojni grofici Mar. Ter. Le-d6chowski D 50- Iskrena hvala za pomoC v važni zadevi. Pošiljam obljubljen dar za krst zamorCka „Mala Terezika Deteta Jezusa" Din 60-. O. Celje.
Priporočila v molitev
so dospela iz: Velka Kostrevnica - Celje — Jezersko — Bukovica — Hrastnik — Št. Janž na V gori — Zbelovo — Sv. Andraž pri Ve- • lenju — IljaSevci — Studenci pri Mariboru — Celje — Ljubljana — Polzela — Ledinek — Studenci pri Mariboru. —
Mariji Tereziji Ledochowski
se priporočajo: A. Č. župnik v Julijski Benečiji za zdravje, Ce je božja volja. — M. M. Log, za zdravje. — Neimenovana za zdravje. — M. M. Vrh Korena, za poseben namen N N. in sestra se priporočata v dveh zadevah (dar 50 — D) — N. N. priporočam se za zdravje (dar 100 — D). — fl. P. pHporočam se za zdravje in v sluCaju uslišanja obljubljam dar in jadno zahvalo. — A. B. Ledinek. V svoji bolezni se priporočam M Ter. Ledoch6wski. Če me usiiSi obljubljam javno zahvalo in vsako leto za en botrinski dar.
Spomin za umrle.
Ivana Schumacher, „pom. misijonarka" Družbe sv. Petra Klaverja. — •čast. g. Josip Atteneder, župnik v Smihelu p. Šoštanj — Jera Zemljič, Zg Žerjavce — Gašper Simon, Šmihel — Osojnik Alojzij, Črna — Mr. Pograjc, Ljubljana — Mr. Zevnik, naroCn. in velika dobrotnica — Mar. Smole, dobrotnica. — Bednarik Terezija, Gor. Lendava — Bed-narlk Marija, Gor. Lendava. — Čast. g. Struc Mirko, kaplan, Gor. Lendava.
R.L P.
Nekaj opomb o Družbi sv. Petra Klaverja.%
Družbo sv, Petra Klaverja je z izrecnim dovoljenjem tedaj'vla-dajoCega sv. očeta Leona XIII leta 1894. ustanovila grofica Marija Terezija Ledochowska. Leta 1910. jo je sv.stolica konCnoveljavno potrdila.
1.	Namen družbe. Pomagati hoče pri spreobrnjenju zamorcev s Jem, da podpira vse afriške misijone.
2.	Ustroj družbe. Obsega: versko družbo pomožnih misijo-nark za Afriko, na katero se priklopijo vnanji udje, podporniki in podpornice.
3.	Sredstva. Z besedo in tiskom skuša družba buditi v ver- > nikih zanimanje in navdušenje za misijone. Verniki naj bi pomagali mlsijonoin z molitvijo in z darovi v denarju ali drugih v misijonih potrebnih rečeh (z obleko, svetinjicami, rožnimi venci, mašno obleko, kelhi, monštrancami itd.). Tudi skuša diužba potom svojih listov vzbujati misijonske poklice.
4.	Posamezni oddelki. 1. Mašna zveza (enkratni prispevek 5 Din). — 2. Udeležniki (lttno 2 Din). — 3. Otroška / veza za Afriko (letni prispevek 1 Din). — 4. Kruh sv. Antona. — 5. Botiinski dar za paganskega ot oxa (najmanj 90 Din). — 6. Darilo za odkup suž«jev (za enega najmanj 180 Din). - 7. Darilo za poslnovljenje zamorskih kotehistov (leino 1200 Din). — 8. Darilo za posinovljenje zamorskih semenlščnikov (letno 1200 Din). — 9. Ustanove za zamorske semeniščnlke (glavnica 30.000 Din). — 10. Zve7a afriškega tiska (letni milodar 15). In še nekatere druge sliCne ustanove.
6. Obseg. Naselbine, podružnice in oddajališča v Jugoslaviji, Italiji, na Češkoslovaškem, Poljskem, Ogrskem, v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Francoskem, v Belgiji, Španiji, nn Nizozemskem,kAngleškem, Irskem, v Združenih državah v Ameriki in v Avstraliji.
6. Vrhovna hiSa. Rim (23), via dell' Olmata 16, kjer je tudi mednarodni novlcijat.
»Poklic pomožne misijonarke za Afriko*
Cena Din 4, L 1'50, Š 0 60. Dobi se pri Klaverjevi družbi v Ljubljani, Metelkova ulica 1.
Življenje sv. Petra Klaverja
Cena Din 1'50 (brez poštnine).