Svetovna gospodarska kriza je zmanjšala zaupanje v procese globalizacije. Globalizacija kot širitev in poglabljanje trgov čez meje nacionalnih držav v nasprotju z neoklasično paradigmo ni izboljšala učinkovitosti tržne alokacije in s tem splošne dobrobiti, temveč je prispevala k številnim napakam tržnih akterjev, ki so povzročile finančno in gospodarsko krizo. Vzrokov za krizo pa ne gre iskati le v "napačnih" odločitvah v razmerah globalnih trgov, temveč tudi v političnem okviru, v katerem sodobni globalni trgi delujejo. Politika nacionalnega interesa, ki države sili k iskanju relativnih izplenov v procesih globalizacije, vodi k ustvarjanju sistemskih oziroma kolektivnih tveganj. Problem globalizacije tako ni v globalnosti trgov, temveč v protislovju med nacionalnim vladanjem in globalnim značajem sodobnega sveta. Zaradi tega je globalizacija bolj boter oziroma pogoj kot pa mati oziroma vzrok krize. Vzroki so globlji, kot pa je sama globalizacija.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1QTSGD75

COBISSID

33260637

Objavljeno

15.04.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Svetličič, Marjan, Lovec, Marko (2014). Globalizacija in kriza. Teorija in praksa, letnik 51, posebna, str. 148-173, 419. URN:NBN:SI:DOC-1QTSGD75 from http://www.dlib.si

MLA:

Svetličič, Marjan, Lovec, Marko. "Globalizacija in kriza." Teorija in praksa letnik 51. posebna (2014) str. 148-173, 419.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1QTSGD75>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)