23.3, /&2
Erstes Concert des Laibacher Musikvereines „Glasbena Matica“ im grossen Musikvereinssaale.
1. ITatlrarfpg nk.
3ns fernem i'ititbe Ijer, nidjt üljne langen,
(črfdjeint uar (Eudj bie faitgesfrflfje Sdjar;
Dadf nidjt itadj (Ejjr’ unb Huljnt geljt ifjr Verlangen, tfnr itjrer feimnt Dnnh bringt fte öcurij bar. —
3n fiebern Dank — ein kfijjues Unterfangen — ler Stabt, bie |lets ein fjort bes Sanges urar!
Uns Ijer? mies uns beit lüeg 00m ßraincrlaitbc .Bur fiüljen Sniferflabt nm Dauanltranbe. —
IPir litten ntel! — ITarij klafft nnJi rrijtnerjt iiie IDnitbe, Die tief bas Sdjidtfal rdjlng item armen £aub!
Die (Erbe bebt’, erregt im tiefflen ©runbe;
JKeiit Sdjutj tmr iljrem (Srirnm, kein tt)iber[tanb! lub Statü»’ um Stunöe neue Sdjreritenskunbe,
3n Srfnnmern lag bas Werk ber ;®tenfdjenljanb.
IDirb je, fa fragten mir mit 3ngft nnJ» ßeben, flaut fdjmeren .fall ftdj nufer ßraiit ergeben?------------------
Wien Ijat ein fjerj! Uir (jaben es erfahren,
OSeritjjrt, an uns in jener fdjmeren Seit!
0a Itrömte ffirolj uni filetu lj erbet in Sdjar eit ßtit tfiebesgnbeit, freniiig Ijilfliereit,
Dem „(Er|ieit Oieuer“ narfj! — 3it fpäteit 3aljreit ©ebeitkfs ber (Enkel Öcnitj in Dankbarkeit:
3ljr reidjtet uns J»ie fianb, bafs mir nidjt fanken,
IBie können mir €udj, ßriiber, mitrbig banken?
3|t es nirfjt kiiljn, meitit mir Ö5niij örßber nennen,
Die mir »an nitbrcm Stamm ititb anbrer 3rt? — Dadj nein! IDeitit Spradj’ nnb Sitte ^Menfrijeu trennen, 3ft es bas ;0litleib, bas jum dBnnb fte fdjnrt;
Das #litleib läfst beit Araber uns erkennen 3u iljnt, ber mattkt auf frijmerer (Erbenfa|jrt:
Dies Ijebt in uns beit 4#tutjj, bafs mir cs mageit, ttadj fdjlidjter ßrnberart (Eudj Dank ju Tagen.
Sn fiebern, bie in frentber Jung’ ertönen,
Sei, fdjlidjt unb maljr, (Ettrij nnfer Dank gebradjt; tPirb (Euer (Dtjr Jtdj mit bem filrntg xierföljneit,
Dent 3(jr nidjt Ijalb, mie man uns bange ntadjt ?
Ifits i)t nirfit bang’: int Ijeljren lleirfj bes Sdyöiten Der|tumntt ber Streit, uatn (Erbengeift entfadjt. —
Sa möge beim in biefen |tuljen fallen firaius Dankgefang aus ualler ßrnlt erftljaUeit.
Ünuar btrdj fei ein Uleijjelieb gefuitgen,
(Ein ffieb uall firaft nnb Stfjmnttg, unb barlj fo meidj! ©efuitgen mirb es in ncrfdjiebiten Jungen,
Uer|tanbeu unb gefßjjlt uan 3Men gleidj;
4Hit feiner Sanltermnrijt Ijalt es nmfdjluitgen Die tJölker all’ im meiten (Dßerreidj!
Stimmt an bas Ijeljre Dölkerlieb, bas alte Wnb emig itene, tränte „©att erfjalte“!
3a\. Stritar.
Liedertexte.
2. Musica noster amor.
Musica noster amor, sit fida pedisequa vatum,
Molliter ad cunas fingere nata melos.
Exulet hostiles acuens, taratantara, motus,
Vivat et Aonidum castra Poesis amet.
Et lacrimas vatum colit et suspiria Caesar.
Vivat io magnis turba sacrata Diis!
(Nr. XXVIII. aus Gallus Sammlung „Moralia Jacobi Handl Carnioli, musici praestantisBimi. Norimbergae. In officina typographica Alexandri Theodorici. 1596.)
3. Slovenische Volkslieder für gemischten Chor, harmonisiert von M. Hubad,
aj Je pa davi slan’ea pala.
1. Je pa davi slan'ca pala Na zelene travnike,
Je vso trav’co pomorila In vse žlahtne rožice.
2. Meni pa ni nič za rož’ce, Če jih slan’ca pomori,
Meni je za dekle moje,
Če me ona zapusti.
3. Ravno sredi moj’ga srca Ena rožica cveti,
Če ne boš ji prilivala,
Se gotovo posuši.
4. Kaj ji bodem prilivala, Nimam vinca ne vode,
Pa ji bodem le prilila Svoje solzice svetle.
a) ®er Reif.
SBolfžlieb, ii6erfcijt »on B.
1. Griftg auf bic griinen Sffitefen, giet ein SJteif im Sftorgengrau’n,
Unb ba mufäten traurig fterben SKettte ©lumen aitf ben 2Iu’n.
2. SBitt nidfit fragen um bie ffilihntein, OB fte audf) ber SReif oerfengt;
2)tir ifi’§ nur ltmž Itebe SUJabc^en,
.06 fie meiner treu gebenft!
3. Sief tn meines ^>erjen§ SNitte,
§a6’ idp eine Slume ftefj’n. —
„Sieb, roiQft bu fie nicfyt begießen,
„S8irb’§ geroifs um fie gefefje^’n!" —
4. „„.Rann bie Slume nicfit begiepeti, „„,f>ab’ fein SBaffer, feinen Sßetn!
„„Kur mit S!;räneti fann itfj neten „,,®eine§ §erjenž SBtümelein!""
b) Prišla je miška.
b) 3sb aiäuslcin lief aufs Jclb fjmattB.
aSoIfSIieb, ü&erfe&t ton jtt. Jfuitteft.
Prišla je miška iz mišnice. Yzela pšenico iz žitnice.
Miš pšenico Pod goro,
Pod to goro zeleno.
Prišla je mačka iz mačnice Vzela je miško iz mišnice. Mačka miško,
Miš pšenico Pod goro,
Pod to goro zeleno.
Prišel je volk iz volčnice Vzel je mačko iz mačnice.
Volk je mačko,
Mačka miško,
Miš pšenico Pod goro
Pod to goro zeleno.
Prišel je medved z medvednice, Vzel je volka iz volčnice. Medved volka,
Volk je mačko,
Mačka miško,
Miš pšenico Pod goro,
Pod te goro zeleno.
Prišel je lov’c iz bajtice Ustrelil medveda iz medvednice. Lov’c medveda,
Medved volka,
Volk je mačko,
Mačka miško,
Miš pšenico Pod goro
Pod to goro zeleno.
Prišla je smrt iz mrtvašnice, Vzela je lovca iz bajtice,
Smrt je lovca,
Lov’c medveda,
Medved volka,
Volk je mačko,
Mačka miško,
Miš pšenico Pod goro
Pod to goro zeleno.
©aš SOläuSfetn lief aitfž getb Ijinau§, SSMt’ SBetjen Bringen mit nad) £>auž. 3JJit bem SBeijen ßief e§ nun,
SSoUt’ am grünen £>ange rulj’n.
©a fdjticf) jur SDtauš bie Sage fein, ©ie fteng fogteicf; ba§ SftäuSlein ein. Unb bie Sage Unb ba§ SffMušlein SEBottten nun
Sltt bem grünen £>ange rut)’n.
©a Jroct) ber ftudjS au§ feinem SSau, ©er paefte balb bie Sage fc§Iati.
Unb ba§ §üd)§tein Unb bie Sage Unb ba§ SKaužIein Söoüten nun
2tn bem grünen §ange rufy’n.
©a fprang erbožt ber SBotf £)tnju,
©er fafšte fc^arf ben gudjš im 5ftu.
Unb ba§ SBölflein
Unb ba§ gütptein
Unb bie Sage
Unb ba§ SDMuMein
SBottten nun
2tn bem grünen £>ange ruti’n.
©a fam ber. Säger auš bem SBatb, ©er italjm bie Dter gefangen balb.
Unb ber Säger Unb ba§ SBotftein Unb baä gürf;§Ietn Unb bie Sage Unb ba§ SQtäuStein SEBottten nun
2tn bem grünen Jjpange ruti’n.
©a fam ber SLob jum grünen £>ang, ©a roarb e§ atten angft unb bang. SBottten raften,
Unb ber Säger Unb baž SEBötflein Unb ba§ güd)§tein Unb bie Sage Unb baš 2Käu§tein —
2IUe nun
©titt am grünen |>ange tuty’tt.
c) Pod oknom.
Luna sije,
Kladvo bije Trudne, pozne ure že; Prej neznane Srčne rane Meni spati ne dade.
Ti si kriva, Ljubeznjiva Deklica nevsmiljena!
Ti me raniš,
Ti mi braniš,
Da ne morem spat’ doma.
Obraz mili Tvoj po sili Vedno mi je pred očmi; Zdihujoče Srce vroče Vedno k tebi hrepeni.
K oknu pridi,
Drug ne vidi Ko nebeške zvezdice;
Se prikaži,
Al’ sovraži Me srce, povej, al’ ne!
Up mi vzdigni,
Z roko migni,
Ak’ bojiš se govorit’! — Ura bije,
K oknu ni je,
Kaj sirota čem storit’.
V	hram poglejte,
Mi povejte Zvezde, al’ res ona spi; Al’ posluša,
Me le skuša Al’ za druzega gori.
Ako spava,
Naj bo zdrava,
Ak me skuša, nič ne de. Po nje zgubi,
Ako ljubi Druz’ga, poc’lo bo srce.
c) Stäutufii'n.
STitS bem StoUenifdjen beä 3Er. JPrelimt; fiberfefct Bon H. JSntiEsft.
Suna firatjtet,
Jammer fcfiattet
©urdj bie mübe, fpäte ftadjt.
§erjen§ftranben,
5Wte empfunben,
.gaben fdjtaftoš tnidj gemadjt.
Sann’§ nietjt faffen,
©i<§ ju taffen,
©it mein Sttt, mein etnjtg Steb! ©iel), geroattfam,
Unauffjattfam
SfJlid^’g ju bir oom £aufe trieb!
@in ©ebitbe ©ngetSmitbe
SBäljne tef) bic^ fletg »or mit! Saudjjertb, ftagenb,
£offenb, gagenb,
2tdj, erfdjeine!
©iet), alleine
£>imntel§fterne feljen bt<$! .
£af§ mid) fyoffen,
©age offen:
©tii|t bein £>erj tn Sieb’ für mid)?
SBinf’ Ijernieber,
■@ib mir roieber
^rieben, roagfl bu audi fein SEÖort! Suna fd^einet,
©infam meinet
SWeine ©eete: ©te bletbt fort!
?Iu§ ber ^erne SBIidft, i§r ©terne,
©agt, erjäljfet, roa§ itjr fet)t:
Ob fie träumet,
5ßrüfenb fÜumet,
©rängt mein §erj ju bir, ju bir! Ob fie meine Sieb’ »erfdjmätjt!
SEräumt bie ©üfje,
©agt itjr ©rü.fie,
©äumt fie prüfenb, mag’S beim fein!
Dfyne Siebe Stber bliebe
$ür mein §erj ber Job allein!
d) Bratci veseli vsi!
1. Bratci veseli vsi! Pesem zapojmo mi Od vinca sladkega,
Ko solnce čistega.
2. Glažke nalijmo si, Yen ga popij mo vsi! En glažek al’ pa dva, To nam korajžo da.
3. Kadar pri miz’ sedim, Glažek v rokali držim,
Srce se smeje mi,
Ker me prav veseli.
4. Kadar pa vinca ni, Takrat me vse boli.
Vince mi zdravje da,
Ker moč v seb’ ima.
5. Kadar pa d’narcev ni, Kaj pa nas to skrbi,
Saj birt še kredo ’ma, Bratci le pijmo ga!
d) Brüfrerlein, trinket ntif!
SBoIlšlieb; fibecfejt con B. Jfunteft.
(. Srüberlein, trinfet mit, ©timmet an ein fröljfidj Sieb! £>ebt an oom ebten Süßem,
@r blinft rote ©onnenfcfyetn.
2 güttet ba§ @Ia§ im glug, Seert e§ auf einen 3u9i @tn ©läädfjen ober jroei,
Un§ roitb’s fo rooljt babei! —
3. Siß’ idfj am Xtfdje l)ier, $alt’ id) ein ©las oor mit. gröliticij ba§ £erj mir ladjt, §reube mtclj felig madfjt.
4. 2tber fefjlt’3 ©läsdljen je, 2ßirb’§ mir fo Bang unb roet); Stcf) ja, bet Kebenfaft,
@r nur gibt 2RutIj unb Kraft!
5. §ab’ tclj fetn ©elb einmal, Seib’ id; brum feine Qual;
©tbt bocfj ber Süßirt Grebtt — Srüberletn, trinfet mit!
e) Ljub’ea povej, povej!
Ljub’ca, povej, povej, Al’ me še ljubiš kej, Al’ me še ljubiš kej, Dekle povej!
„Očka me kregajo, Mam’ca mi branijo, Jaz ti tako povem Da te ne smem.“
Očka te kregajo, Mam’ca ti branijo,
Jaz pa ne maram nič, Pojem ko ptič!
Dečva, povej, povej, Al’ me še ljubiš kej, Al’ me še ljubiš kej, Dečva povej!
„Jaz ti tako povem: Ljubit’ te več ne smem, Ker ’maš ti druzih več, Ljubezen je preč!
e) ItE&rfjen, fo Jage borfj.
Solfälieb; ii&erfe&t »on B. $xtnlzh.
Siebten, fo fage boclj, TOagfi bu mtdfj lieben ttod£)? SJiagft bu mtcp lieben not|? ©age eš bodE)! —
„23äterd;en fd^itt auf mtdp, „SKüttertein grämet fidj, „9J?uf§ bir nun fagen frei: „(53 ift oorbei!" —
33äterd)en fdjilt auf btd;, ajžiittertein grämet fidj,
3d[j fing’ rote’S Sößgtein frei: Siebten, e§ fei!
Silber bie§ fage bodjj: Sftagft bu tntcJ) lieben nodf)? SKagfl bu ntic| lieben not|? ©age ež bodfj! —
„9ietn, nein, ež fann nic|t fein! „•£>aft noc| mand) Siebten fein, „TOagfi fie nun nttnnen frei — ,,©ie Sieb’ ift oorbet!"
fj Škrjanček poje, žvrgoli.
Škrjanček poje, žvrgoli,
Se bel’ga dneva veseli,
Škrjanček poje beli dan, Pozdravlja hrib in plan.
Škrjanček poje, žvrgoli,
Se bel’ ga dneva veseli, Pozdravljaj z drobno peaemco Tud’ mojo ljubico.
Kjer kol’ se midva srečava.
Prav milo se pogledava,
Vse solzne naj’ne so oči,
Vse to ljubezen st'ri.
Kjer kol’ sem hodil, kjer sem bil, Pa take nisem še dobil,
Da b’b’la t’ko bel’ga ličica Pa srca vsmiljen’ga.
fj Bodi oben klingt’» front Xcrrijenfriilact!
SBoIIälteb, überfefet »on B. Juttfrft.
^)od^ oben fltngt’S »otn Serdfjenfdljlag,
©te Serd^e preižt beit golb’nen £ag,
Unb finat fo frolj, fo fjeU unb laut,
3dfi benf’ an§ Siebten traut.
£iodf) oben flingt’§ oom Serdljenfdfjlag,
©te £erdf)e preist ben golb’nen Sag —
„2JiufSt fingen auct) ein Siebten laut,
©rüg’ auc$ mein Siebten traut!"
2Bo immer mir un§ roteberfelj’n,
Sßtr bletben beieinanber ftefi’n;
©a§ 2tug’ rotrb feud^t oor füfjer Sßein,
©as> ma^t bie Sieb’ allein!
SBo^t jog idf) l)tn, rooljt jog idli fier,
3dj fanb ein 2Mbd^en nimmetmeJir,
©aš meinem roar’ an Siebe gleich Unb fo an ©d&önljeit reidp!
4. Pomladna romanca.
Jaroslav Vrchllcky.
Nekdäj je star bil čarovnik,
V ledenem živel gradi,
Od slane tkan je nosil pas, Snežen je bil po bradi.
Glavö mu smrečji venec kril In cveti obledeli,
Na plašči pa meglenem so Kristali mu žareli.
Obšla ga tožnost je nekoč
V podzemskem hladnem rovi. Zato je šel pogledat v svet, Kam plovejo mrakovi.
O zemlji čul je davno že, Kjer v grmu ptiček biva, Kjer v vsake reke trsji se Prelepa Vila skriva.
Kjer solnce si ves božji dan Obraza ne zakrije,
Kjer pesmi, zvezd je toliko, Kjer cvätov tisoč klije.
V rokö je vzel svoj gromni kij In v plašč zavil se ože;
Veselil se, da k velim bo Pritiskal ustnom rože.
Veselil se, da Vile bo Objemal lahkonoge;
V tej nädeji veseli že Prešel je kraje mnoge.
A žalost! Kakšen izpremin! Kadar je predse dahnil, Ohladil se je solnčni žar,
V rok&h mu cvet usahnil.
Na rekah led, na zemlji sneg, Megle povsod st.udene,
Puščava svet in smrt povsod, A Vile niti ene!
Le stari led in mraz in sneg, Kjerkoli zre v daljavo,
In čarovnik razjoka se In sam si vzame glavo.
4. IFriiljIingeromanjc.
Stus bem äSöfjmifcfjen beä lar. ©cdjlttjfty; iibecfejt »on B. Jrattrlt.
@3 lebte einfl etn „Ruberer 3n unterirb’fcijen fallen.
©etn ©ihtel ftarrt oor SBinterreif, ©ein Savt oor ©djneefr^jialten.
6in gidptenfranj umgab fein §aupt, ©rauf lagen bletdpe SBlüten,
3nbe§ auf feine§ 2Rantel§ @cau ©tžjleme funfelnb fprü^ten. —
Stnfi rourbe e§ t^m gar ju bang 3n feinen bitftent fallen,
©a molite er oon bannen jie^’n, hinauf jut' @tbe roallen.
(5r t)atte oon ber SBelt gefiört,
SBo bunte Sögel fingen,
2Bo 5een fic§ im grünen ©d£)ilf 3um leidsten Zeigen fdproingen;
SBo ute bie ©onne iljr ©efidlit 3n trüben ©d^leter Ijüttet,
2Bo Sieber fltngen, ©terne glii£)’n, Unb ©uft bie Šffielt erfüllet.
©a naljm er fetne fteute rafd;
Unb eilte luftoergeffen,
Um freubig an ben roelfen TOunb ©te Slumen ali ju preffen.
@r freute fid^, bie fdptanfen §een 3n Siebe ju umfangen. —
©o roar er alfo fjoffnungžfro^ ©^on mandpež ©tütf gegangen.
©odp roe^e! 2BeIc| etn SCUifSgefd^tcf! 3n feinem £>aud) erftavrte ©er roarme ©trat)I, entblättert fiel ©te S3tume. audfj, bie jarte!
2luf ©trömeit ®t0, auf ©rbett ©(^nee, ©arüber ©turme§roe|en,
Unb aBüftenei’n unb SEob allein, Uub feine g-ee ju fefjen!
Uitb überall nur grofi unb @tž, SEßo^in er mod^te ftreben!
©a roeinte auf ber gauberer Unb na^m ftdp felbft ba§ Seben!
A topli dihi v zraku spet Igrajo se veseli,
In čudo, starcu pricvetö Iz trupla zvončki beli!
Iz gaja detal se glasi In prepelica v doli, Marjetic, kot bi jih posul, Log poln je na okoli.
Tn v trsji kite kakor prej, Spet Vila spleta Vili. Pretožni zimi konec je — Pozdravljen, majnik mili!
slov. -1. funt ek.
Unb ftef)! flug§ fam ein linber .gmudj — ®a ftopfte laut ber ©ped&t im £ann, 28el<§’ SBolfen unb ©eftalten!	®te SBadjtel ftfjtug am Drahte,
©djneeglödlein jart eutfproffen	ba	TOajjliebdjen Blühten fonber 3°^
®etn Seib bež tobten 21ften.	3trt grüngefdjmüdten £aine.
Unb geen tilgten auS bem ©djitf Unb fangen SKatenfteber,
©ebrodjen lag bes SBinterš SKadjt —
JBiUfommen, grü^ling, nrieber!
5. Nazaj v planinski raj
Pod trto bivam zdaj
V	deželi rajskomili,
Srce pa gor mi sili Nazaj v planinski raj; — Zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
Tu zelen dol in breg,
Tu cvetje vžč budi se,
Tu ptičji spev glasi se, Gore še krije snčg, — Zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
Glej ta dolinski svet, Te zlate vinske griče, Te nič, te nič ne miče Njih južni sad in cvet? Zakaj nazaj?
Nazaj v planinski raj!
In to ti nič ni mar,
Da dragi srčno vdani,
Ti kličejo: „Ostani, Nikar od tod, nikar!“ Zakaj nazaj?
Ne prašajte zakaj!
O, zlatih dni spomin Me vleče na planine,
Po njih sred mi gine, Saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj,
Nazaj v planinski raj!
S. Gregorčič.
5.	Junicft in» Hlpengliirft.
9luž bcm Slooenifdjen bež 35. (&vs&ovčič; überfefct üon B. Jhmteft.
®ie§ SRebentanb, ein ©tütf 2?om Gben, tfl mein Grigen,
®od; roiH mein <£>erj nid)t fdjroeigen (is brängt unb eilt juriief.
23ot)in guriidf ? —
3uriidt in§ Stlpengliid!
$ter treibet 3ietS an JReis,
§ier fpriefjett Sfumen roieber Ünb Sßögel fingen Sieber,
Stuf Sergen flarrt nod) @tš.
SJBarum juriief ? — gurütf in§ Sllpengtütf!
©ie§ biefer !£t)äter gludjt,
SDieS Sanb, befränjt non SfteBen! gü^tfl bu bein .gerj nid)t Befien ©ei folget SBIüt’ unb gruct)t? ÜSarum jurücf ? —
3urüdf ins Sltpengtütf!
Unb tjörft bu rtid^t ba§ SBort, ®aš füge 2Bort: „Serroeite!
„SBtr lieben bid), o eile „9iidjt fort non un§, nidjt fort!" SEßarum jurücf-? —
SSJiiif) jiefyt’S inž Sttpengtüd!
©er Sugenb fiifjer £on SDrängt midi auf meine .£>ölje, 2Jiiifžt’ flerben fjier nor SfBelje, @in treuer älpenfofyn!
®arum jurücf,
3urüct inž Sttpengtüd!
6. Ljubica,
Ležal na mrtvaškem odru
V sobi temnej mlad je mož Sredi belih sveč- brlečih Sredi lepih svežih rož.
Mrtveca od jutra v večer Hodijo ljudje kropit,
Vsi so prišli, samo nekdo Ni prišel tja zanj molit.
Vsi so prišli, samo ljube, Ljube k njemu ni bilö,
Ljube mlade, ljube lepe,
Ki jo ljubil je srenö.
Pa pred kočico dekleta Drobne stikajo glave In skrivnostno šepetajo
V üho si besede tč:
„Vsi so prišli, vsi so prišli, Ga kropit in zanj molit,
Samo ona, samo ona,
Ni prišla se poslovit.
Saj sem rekla, saj sem rekla, Da je čisto brez srca,
Da za njega nič ne mara,
Da za norca ga imä“.
V sobici ženice sive Jagode prebirajo,
Gibajo čeljusti stare
V vrata se ozirajo.
Vsakega motreč pazljivo, Sive glave majejo,
Mej seboj odduška srenej Bolečini dajejo:
„Glejto, glejte vsi so prišli, Cvetkove le ni bilö,
Kdo bi mislil, kdo bi mislil, Da brezsrčna je takö.
Kaj se hoče, kaj se hoče, Svet zapustil je Gospod; Brez vesti je, brez srca je, Tak je zdaj ta mladi rod“.
Drugo jutro zgodaj zgodaj Zvon se tožno je glasil — Kdo nocoj je neki zopet Se zemlje se preselil?
Hitro se izvč novica, Bliskoma po vasi grd: Cvetkova je preminula, Počilo jej je sreč.
Jos. Payliaruzzi-Krilan.
6.	IDa» Cicbrfjrn.
äioltätieb, üSerfetjt ton B. JPunictt.
2tufge6af)rt im büjl’reit Sttnmer	©emad)	bie	greifen	Jrauen
Sag ein Jüngling Meid) unb flumm; ©ummen betenb für unb für;
Äerjen brannten fafyl am ©arge,
SRofen blühten ringžtjerum.
SBon frühmorgens biž fpät abenbž ftatnen feute betenb tjin;
3ttle tarnen, unb bodj, jemanb .gatte fein ©ebet für ifjn!
2IHe famen, nur bie Siebfte 3Ejre§ lobten nidjt gebenft,
©te, baž junge, Ijotbe 3J(äbd)en,
®em er etnft fein §erj gefdjenft!
Sor bem §aufe eifrig ftüjlernb,
©tanb ber jungen SKäbdjen @t)or,
Unb getieimnižnolle SEorte SBifperten fie ft§ inž Dfjr:
„Sitte famen, alle famen „Unb befprengten betenb ifyn;
„9Jur bie eine, nur bie eine „Dlidjt jum 9lBfd^ieb0gru§ erfd^ien!
„Sffiie idj’S badjte,'n>ie idj’g meinte: 3Rafdj oerbreitet fid) bie .ftunbe,
9Jttt ben bürren ßieferrt flappentb, ©diielen fdjarf fie i)in jur j^ür.
Sebermann mit gfeig betrad^tenb, ©Rütteln fie ba§ graue §aupt,
©eben Shi§brud iijiem ®rame,
©agen fic^, roa§ jebe glaubt:
„@e|t bod^, feljt bod^, alle famen, „©ie allein fommt nid^t herein!
„2Ser fann’S faffen, roer fann’g glauben, „2Bie fann man fo Ijerjlog fein!
„5Kag’ä benn Bleiben, roer fann’S änbern, „<&ü)hä)t ifl’S um bie £reu beflellt! „Sein @emüt unb fein ©etniffen, „Sieblog benft bie junge SJBelt!"
Tod) am frühen SRorgen tönte ®umpf ber ©lode Jobtenlieb;
28er ift’ž roieber, beffen ©eele 3n ber Dtfadit oon ©rben fdpieb?
„©ie ifl falfc| unb o^ne $erj! „TOemalž £;at fie itjn geliebet,
SKan oernimmt fie allenoärts:
3^r, ber 33raut be§ tobten Sünglingg,
„Sftein, fie trieb mit i^m nur ©djerj!" Sracp oor ©ram baž roetje |>erj
7.	Te Deum.
Te Deum laudamus: Te Dominum confitemur. Te aeternum Patrem omnis terra veneratur.
Tibi omnes Angeli, Tibi coeli et universae potestates, Tibi Cherubim et Seraphim incessabili voce proclamant: Sanctus, sanctus, sanctus Dominus Deus Sabaoth. Pleni sunt coeli et terrae majestatis gloriae tuae. Te gloriosus Apostolorum chorus, Te Prophetarum laudabilis numerus, Te Mai tyrum candidatus laudet exercitus; Te per orben terrarum sancta confitetur ecclesia: Patrem immensae majestatis, venerandum Tuum verum et unicum Filium, sanctum quoque Paraclitum Spiritum.
Tu rex gloriae, Christel Tu patris sempiternus es Filius. Tu ad liberandum suscepturus hominem non horruisti Virginis uterum.
Tu devicto mortis aculeo aperuisti credentibus regna coelorum. Tu ad dexteram Dei sedes in gloria Patris. Iudex crederis esse venturus.
Te ergo quaesumus, tuis famulis subveni, quos pretioso sanguine redemisti.
Aeterna fac cum Sanctis Tuis in gloria numerari.
Salvum fac populum Tuum, Domine,-'et benedice hereditati Tuae ! Et rege eos et extolle illos usque in aeternum.
Per singulos dies benedicimus Te. Et laudamus nomen Tuum in saeculum et in saeculum saeculi. Dignare, Domine, die isto sine peccato nos custodire! Miserere nostri, Domine, miserere nostri! Fiat misericordia Tua, Domine super nos, quemadmodum speravimus in Te.
In Te, Domine, speravi; non confundar in aeternum.
"d*
Laibafth^*