Posamezna številka 1 K. Štev. 9!. Poštnina plačana v gotovini. v LjnDUonf. v souoio dne 23. aprila 1921 Leici M ■ SLOVENEC« velja po >oštl na vsa strani Jugoslavije ln v L]nbl|anl: sa oelo teto naprej. K sa pol leta „ . > * 120 — sa fietrl leta M .. » sa ea mesec „ •• * 20'— Za toosemstvo oe!ole'ao K Mt1. s Sobotna Izdaja: = Za oe.o leto..... sa inozemstvo . . . K 40 — ,.55- = Inserati: Enostoipna petltvrsta (59 mm šlrolta In i mm visoka ali njo prostor) sa enkrat ... po K 6-— poslaoa Itd. . . po K 9"— Pri večjom naročilu popust Najmanjši oglas o 9/9 mm K15. Izbaja vsak dan IzvzemšS ponedeljka In Ineva no praz« nlku ob 5. url zjatiaj. __ __ Uredništvo je t Kopitarjevi ulloi štev. 6/IU. Ko .opisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list n slovenski naroi Oprava je v Konltarjavl al. 6. — Hsčun poštne bran. ljubljanske št. 850 za naročalno ia št. 34B za oglase, avstr. In češ te 24.797, ujr. 2o.ill, bosn.-uaro. 7563. Volivcem SIooenKe. Za centralizem ali za avtonomijo. V konstituanti se bije huda ustavna borba. Gre za to, ali se sprejme centralistična ali avtonomistična ustava kot temelj, na katerem se zgradi in uredi vsa zakonodaja, vse gospodarsko, socialro in kulturno življenje v državi; gre za to ali bo nesposobna centralistična uprava popolnoma ubila in ugonobila samostojni gospodarski in kulturni razmah sedanjih pokrajin, ali se bo s centralistično ustavo odvzela Sloveniji vsaka možnost zakonite obramba svojih gospodarskih in kulturnih interesov ali pa bo Slovenija v življenskih vprašanjih njenega prebivalstva v okviru državne zakonodaje sama mogla odločevati. Borbo za avtonomijo vodi samo SLS. Od vseh slovenskih stranic sta se z vso silo angažirali v tem boju samo d/e stranki: Reakcionarna, lažidemokratska, policajdemokratska stranka s samostojnim priveskom za centralizem, Slovenska ljudska stranka pa z vso odločnostjo za avtonomistično ureditev države, za avtonomijo nerazdeljene, neraz-kosane Slovenije, Poslanci Jugoslovanskega kluba vztrajno, dosledno in junaško sučejo uma svitlc meče za avto-nomistični ustavni program Slovenske in hrvatske ljudske stranke, demokratski poslanci in od vlade kupljeni privesek z nazivom »Samostojna kmetijska stranka« pa na življenje in smrt zagovarjajo centrali-' stično ustavo. Ni jih prav nič sram, da so člani korupcijske vlade, ki jc na račun davkoplačevalcev kupila turške age in bege za 255 milijonov dinarjev, da podpirajo to vlado in bodo glasovali za centralistično ustavo. Kje pa so ostale druge stranke? Medtem ko se vrši ta gigantska borba med Jugoslovanskim klubom in vladnimi centralisti, stoje druge slovenske stranke ob strani. Socialisti igrajo dvoumno vlogo in zagovarjajo v svojem organu cen-tralista Antona Kristana. Kristan in dr. Korun izdajeta socialistične gospodarske organizacije policajdemokratskim banko-kratom, sooialistična stranka pa k temu molči in še do danes ni izključila iz stranke izrazitega centrailista in kapitalističnega koristolovca Antona Kristana. Narod-nosocialna stranka se doma šopiri proti demokratom, v konstituanti pa njena dva zastopnika molčita, kakor bi imela zavezana usta. V borbi za avtonomijo Slovenije sta njuna glasova popolnoma izgubljena. Komunisti pa niti same sebe niso znali dovolj krepko braniti v borbi proti policaj-demokratski »obznani«, morda pod uti-som, da je ruska boljševiška vlada zatajila v agrarnem vprašanju komunistični program. Je ljudstvo za avtonomijo ali za centralizem, bodo pokazaile občinske volitve. Ves notranji in zunanji svet z veliko' napetostjo pričakuje rezultata občinskih volitev v Sloveniji, ker bo po njem sodil, ali je res velikanska večina slovenskega naroda za avtonomijo ali ne. Le tedaj, ako bo videl, da je izrazita voditeljica in nositeljicaborbe za avtonomijo sijajno zmagala, bo uvidel, da je slovensko ljudstvo zares za avtonomijo. Preko tako jasno in določno izražene avtonomistične volje slovenskega in hrvatskega ljudstva ne bo mogla iti na dnevni red nobena vlada, tudi sedanja policajdemokratska vlada nc. Občinska avtonomija. Občine v Sloveniji so bile dosedaj avtonomistična tvorba, tista avtonomi- stična celica, na podlagi katere se je razvila avtonomija dežel. Od 48. leta naprej se je nar. pokret in borba Slovcncev proti nemškemu centi alizmu na Dunaju opiral na občinsko avtonomijo, ki je služila ljudstvu hkrati kot velika moralna opora v borbi za njegovo narodno, gospodarsko in kulturno svobodo. V neštetih izjavah občin se je zrcalila volja slovenskega ljudstva. Tudi občinski svet v Ljubljani je neštetokrat dajal take izjave in jih je svet smatral za tolmača vse slovenske inteligence. Danes pa, ko gre z borbo za avtonomistično ustavo tudi za občinsko avtonomijo, nazadnjaška večina v ljubljanskem občinskem svetu izjavlja, da občina ni kompetentna za izjavo, ali naj se naša država imenuje Jugoslavija ali Kraljestvo SHS. S tem je zastopstvo policaj-deir.o-kratske stranke v občinskem svetu, šc predno se je vprašanje avtonomije v konstituanti rešilo, sramotno izdalo občinsko avtonomijo in si samo in prostovoljno vzelo kompetenco, ki so jo prej izvajale občine v Sloveniji in jim te pravice do političnih izjav tudi nihče ni kratil. Če bi zmagala centralistična načela policajdemokrat-ske stranke, potem bi šla po vodi tudi avtonomija občin in slovenske občine bi s policaj-demokratskijn nasilstvom vladali i in vodili od države nastavljeni pisarji; žu-| pani, najponosnejši in zgodovinski pred-stavitelji našega naroda, te zadnje in etične priče moči, samozavesti in kulturne višine slovenskega naroda v njegovi pretek losti, bi postali vladni mameluki in eksu-kutorji v občinah. Boj bankokraciji! Pod diktatorstvom bankokracijc ječi danes cela država in vsi stanovi: trgovec, obrtnik, kmet, delavec, uradnik. Ta ban-kokracija združuje in zbira v svoje roke ves kapital in se brezvestno v svoio korist igra z ljudstvom in državo. Vso carinsko in trgovinsko, izvozno in uvozno politiko uravnava zgolj po svojih interesih. S svojim velekapitalom nakupuje posredno ali neposredno vse najvažnejše potrebščine za industrijo in obrt, kopiči blago in potem odpira in zapira meje za uvoz in izvoz, kakor kaže konjunktura za njen ve-lekapital, draginja pa vsled tega raste, namesto da bi padala. To čuti slehern človek na svoji koži, s tem se pa uničuejjo tudi solidni trgovci in obrtniki, ki jim v tolažbo in slepilo bankokratski vladni mogotci mečejo drobtine. Ta bankokracija ima torej na vesti vso nestalnost v trgovini, ki ubija rednega trgovca in obrtnika, ima na vesti rastočo draginjo, ki v drugih državah pada, ima na vesti dejstvo, da se vrednost našega denarja ne more dvigniti, kakor bi se iahko in nosi vsledtcga odgovornost za socialne posledice, ki jih hoče odpraviti s policaj-demokratskimi »obznanami«. Dokler se ta moč bankokracije ne zruši, ne bo boljše, ne bo reda, ne zadovoljnosti. Zato je dolžnost vsakega poštenega državljana, da v zadnji občini stre vlado bankokracije in pomete z vsemi, ki jo podpirajo. V torek, 26. aprila se mora zrušiti moč bankokratske stranke lažidemokra-tov tudi v Liubljani, mora centralistična politika demokratov in njihovih podavačev »samostojnežev« dobiti udarec, ki se bo občutil tudi v centralni politiki. Občine po deželi so že pred občinskimi volitvami pokazale, da je tam policaj-demokratska stranka razirana, pri volitvah bo pa ljudstvo pokazalo, da imajo tudi podavači po-licaj-demokratov, samostojneži, pokazati samo še sporadične ostanke od zadnjih vo-| litev v konstituanto. V boj za SLS! Strnil ulads pred izidom BbEiu *.h Belgrad, 22, aprila. (Izvirno) Vse tukajšnje stranke zasledujejo z velikim zanimanjem poročilo v nazadovanju demokratske in Samostojne stranke v Slove- niji ob priliki predstoječih občinskih volitev. Vladni krogi so spričo tega v skrbeh in vidijo v volivnem gibanju v Sloveniji slab znak za svoj centralistični načrt, lugoslovansHS klub za ar;? rizike. Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Jugoslov. klub se e obrnil na predsednika jugoslov. delegacije za trgovinska pogajanja z Italijo in je zahteval, da se imajo odločno varovati interesi jugoslov. vinogradništva ter da se imajo naši delegati ozirati na zahteve slovenskih in hrvatskih vinogradnikov. stomuna II. A p r o v i z a c i j a. Skrb za zdravo prehrano. — Razun zdrave pitne vode in dobrih stanovanj je zdrava prehrana meščanov eden prvih socialnih pogojev vsake moderne mestne uprave. Seveda radi finančno organizatorične gospodarske smeri sc tej velevažni komunalni zadevi vse premalo pozornosti posveti. Mesto bo moralo napravili svoje prodajalne (Zadruge), ki se bodo gotovo rentirale. Na ta način bodo zginili »vmesniki« — prekupčevalci, verižniki in mesto se bo samo socia-liziralo — komunailiziralo. Danes vlada v prehrani: prcducenfc, velctrgovec, verižnik, mali trgovec — in kensument. Izločitev obeh »vmesnih členov« je prvi cilj vsake zdrave zadružne organizacije. Vse to sc da doseči. Ustanoviti se morajo n. pr. mestne pekarne in mestni mlini, ki bodo kupovali žito naravnost od produ-centov in žito zopet mleli naravnost za mestne konsumente. Ravnotako se da to brez vseh večjih težkoč izvesti za meso, za sadje, za krompir in vsa druga živila, Seveda je to vse šele v razvoju bodočnosti. In razne »Samopomoči«, živinske vnovčevalnice, gospodarske zadruge in različna konsumna društva so že znanilci in predhodniki te moderne mestne aprovi-zaciie. Mestna občina pa bo imela velike dobičke, ki se bodo zopet uporabili v splošni prid in blagor. — S tem vprašanjem v zvezi so mestni trgi v pravem pomenu besede (tržni dnevi, sejmi), mestne tržnice, javno nadzorstvo nad prehrano itd. Mestno tržno nadzorstvo se mora temeljito reorganizirati, ker jc sedanje pomanjkljivo. Kontrolirati mora stalno in povsod. (Samopomoč!!) Stalna, redna preskrba mesta z zdravim, nepokvarjenim mlekom je eno glavnih vprašanj v zdravstvenem oziru. Da danes Ljubljana trpi na pomanjkanju mleka, je nekaj neverjetnega. Kmetje-okoličani in na deželi imajo ravno toliko, če še ne več krav v hlevu kakor pred vojno — in vendar Ljubljana nima zadostne množine mleka, Tu je napaka v mestni prehranjevalni organizaciji. Treba bo temeljite preuredbe na mlečnem trgu. — O preskrbi z mesom smo v glavnem že namignili. Da jc naša misel in naš načrt pravi, se vidi že iz tega, ker je »liberalni magistrat« začel kar na svojo roko kupovati vole — seveda vse le radi občinskih volitev. Po volitvah pa bi liberalci, če bi prišli zopet na krmilo v občini, na vse to takoj zopet pozabili. O preskrbi mesta z govejim in pre-šičjim mesom kakor tudi z divjačino in perutnino bo SLS razvila natančneji podrobni program v bodočem občinskem svetu. III, Javna kopališča. Da je Ljubljana takorekoč brez javnih kopališč, je naravnost kulturen škandal. Ono v kolodvorski ulici je mnogo premajhno, ono pri »Slonu« je mnogo predrago in torej množici nedostopno. Izgovor, da imajo meščani kopalne sobe doma, ne velja. Bila oi zelo interesantna Statistika, ki bi nam povedala, koliko privatnih kopalnih sob je v Ljubljani. — V Ljubljani, kjer imamo svoj vodovod, bi morala biti javna kopališča še v sledečih krajih: v sredini mesta še eno ali dve moderni kopališči; razun tega še v trnovskem, šentjakobskem in šentpeter-skem predmestju, kakor tudi v Vodmatu in Šiški, — Kopališča se bodo plodonosno rentirala. Sicer pa tu nc gre za dobiček, ampak za ljudsko zdravje, snago in čistost. Delavci bodo bolj sveži in bodo ljubili bolj red, dom in družino kakor gostilno. Treba bo skrbeti tudi za razširjanje ljudskih in posebej še študentovski h poletnih kopališč (za noletno sezono), kajti pomisliti moramo, du imamo sedaj univerzo in 10 Vabimo na shod volivcev SLS, ki s© vrši w nedeljo, dne 24. m. a§s 1iG. uri dopoldne v uekkž dvorani hotela UNION. Govorijo: poslanca Dr. Anion Korošec In dr. Jsoko Šimrak ter kandldaii SLS za S*uh!ianskt obe irask* znsfiop. I W I i ■■Ki mi iili pridite g©6©vo vsi na shodS VoMInli odbor SLS. srednjih šol v Ljubljani. Na posebno vojaško kopališče bo treba tudi resno misliti. Na »Pasjem brodu« jc premajhen prostor za vse občinstvo. Da se študentje in delavci ne morejo hoditi vsak dan v Savo kopat, je vsakomur jasno. Seveda, če se napravi ob Savi moderno poletno kopališče za moške in ženske — kakor ob Donavi — in se Sava zveže z električno železnico, potem jc stvar vsa drugačna. — Treba bo resno misliti na posebno poletno žensko kopališče. S kopališči so v zvezi tudi druge javne naprave, ki služijo meščanu in delavcu po končanem delu za oddih in razvedrilo. To so javni nasadi, parki, šetališča, igrišča. O teh bo treba enkrat resno govoriti v občinskem svetu, ne pa kakor so delali dosedaj liberalci n, pr. s trgom »Tabor« i. dr. Kz fcDiisfitnsnfe. SRBIJANEC ZA NEDELJENO SLOVENIJO. Razveseljivo je, da se človek lahko tudi sredi najhujših političnih bojev prepriča, da je — hvala Bogu — pamet vendar še internacionalna, nadstrankarska, v naši državi tudi nadplemenska; kajti tisti vrli strankar, ki nikdar ne pogleda preko plota svojega dnevnega časopisja, mora priti do prepričanja, da ima njegova stranka monopol na vse vrline. (Pri nas je na primer narodno in državno edinstvo monopol demokratske stranke.) Seveda jc malo politikov, ki bi hoteli stopiti s svojim »oddvojenim« mišljenjem pred javnost, ako se ne strinjajo z oficielno politiko svoje stranke. V tem oziru je napravil častno izjemo poslanec Ljuba Jovanovič iz radikalne stranke dne 20. aprila t. 1. Izjavil se je brez vseh pridržkov proti vladnemu načrtu glede § 95., ki določa za posamezne »oblasti« maksimalno število 7GO.OOO prebivalcev. Izrecno je konstatiral, da obžaluje, da se Slovenija razdeli v dve pokrajini, in se skliceval na svoje tovariše, s kako vztrajnostjo se je boril v svoji stranki proti tem škodljivim določbam ustave. »Jaz sem mnenja, da mora ostati Slovenija cela (ne-dcljcna), da bo naša zapadna mejna marka proti zapadli in osrednji Evropi, da bo tem močnejša pri svoji lastni odbrani in pri obrambi nas vseli.« Kar imajo posamezni deli našega naroda na sebi dobrega — >-in slovensko pleme ima na sebi zelo mnogo dobrega« — lo jc treba gojiti; posameznim plemenom je Ircba omogočiti, da nadaljujejo svoje lastno kulturno, gospodarsko in politično (samo ne državnopolitično) življenje, da si ohranijo vse, kar so iz preteklosti prinesli s seboj res svojega, domačega, narodnega. Tako je govoril mož, ki je za ujedinje-no jugoslovanstvo delal žc 10 let pred svetovno vojno in sc razgovarjal v Zagrebu, Dubrovniku in Splitu s hrvatskimi politiki o načinu, kako bi se izvedlo ujedinjenje v čim večjo zadovoljnost vseh plemen. Kajti zavedal sc je, da ima vsako pleme svoj »mentalitet«: Belgrajčan misli, da nc more dali bratu boljše državne ureditve nego je ona, v kateri sc on dobro počuti; Zagrebčan bi pa zopet rad razdelil državo na šest Delavno Bi ud sivo zapomni SE! Na predlog sedanjega mestnega magistrata je določen delavnik za volivni dan. Zato proč z reakcionarnimi bankokrati! Volivci! maščujte to zakrknjeno sovraštvo do delavnega ljudstva. Ugonobimo liberalce pri teh volitvah! Volit gremo v torek zjutraj ob osmih. Krogljico spustimo v četrto skrinjico! 3a nas velja volivna dolžnost! Vsi kot en mož za SLS! pokrajin, ki bi se upravljale po hrvatskem vzorcu itd. Pripomnimo naj še to, da Ljuba Jova-novič ni govoril ne o »klerikalizmu« in ne o »avstrijanstvu«; oboje je nekaka »pre-čanska« demokratska specialiteta, INTERPELACIJE NAŠIH POSLANCEV. Belgrad, 22. aprila. (Izvirno) Na interpelacijo poslanca Hohnjeca glede ceste Maribor—Radgonski okoliš je odgovoril minister za javna dela, da je ministrstvo sklenilo zgraditi cesto od Cmureka do Sv. Elija in da je zato dovoljenih 2 in pol milijona kron. — Na interpelacijo poslanca Sušnika glede zgradbe železnice Brežice —Novo mesto je minister za promet odgovoril, da je zgradba te proge lahko izvedljiva in da bo vlada pričela to zgradbo, kakor hitro bo vlada za to dobila posojila. SEJA NAČELNIKOV STRANK. Belgrad, 22, aprila, (Izvirno) Danes dopoldne se je vršila seja načelnikov strank, ki je razpravljala o tem, kako dolgo naj se vrši generalna debata o ustavi in koliko govornikov naj govori. Dr. Korošec je zavzemal stališče, da se ima generalna debata podaljšati še po pravoslavni Veliki noči in da se ima vsem govornikom dati neomejena svoboda govora. Konkretni sklepi se niso storili, pač pa se je ugotovilo, da prevladuje mnenje, naj se glasovanje o ustavi, kar se tiče generalne debate, vrši po pravoslavni Veliki noči. Jutri se seja načelnikov nadaljuje. Poslanec tiostiftčsr im m^m^ fke^ojitiva. Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Današnja dopoldanska seja konstituante se je začela ob pol 10. uri. Po čitanju zapisnika se ie prešlo na dnevni red. Prvi je govoril minister za promet Velizar Jankovič, ki je razlagal, zakaj je vlada predložJa ustavo v predležeči formi in zakaj da noče zgodovinskih pokrajin. Brani vladni načrt, ki da ni reakcionaren, marveč je delo kompromisa. (Burni ugovori cd strani opozicije.) Nato je minister ljuto napadel Slovence in Hrvate, katerim je očital, da delajo zoper to, da bi država dobila čimprej ustavo. Za njim govori komunist K a c 1 e r o-v i č, kateri kritizira načrt s komunistič- nega stališča. Trdi, da je ustava razrednega značaja in hoče zajamčiti premoč bur-žuazije. Ustava daje največjo zaslombo monarhizmu, kateri v tej državi že cela desetletja vzdržuje reakcijo črne in bele roke in razteza svojo oblast tudi na ustavodajno skupščino. Komunistom ne more biti vseeno, ali bo Jugoslavija nazadnjaška monarhija ali pa republika s široko samoupravo. Kaclerovič se izjavi za samoupravo približno v takem smislu, kakor jo zahteva Jugoslovanski klub. Končno izjavi, da bo ta centralistična ustava ravnotako zginila, kakor bo zginila »obznana«. Na popoldanski seji, ki se je začela ob 5. uri, se je vršila debata glede interpelacije komunista Pavla Pavloviča na ministra za socialno politiko dr. Kukovca o prepovedi delavskih sindikatov. Dr. Kukovec je zagovarjal vlado, ki da je prepovedala delavske strokovne organizacije, ker so se vanje zavlekli komunisti. O tem se je začela živahna debata. Pavlovič polemizira z ministrom dr. Ku-kovcem in brani strogo strokovni značaj delavskih društev. V imenu Jugoslovanskega kluba izvaja poslanec Gostinčar: Vladno »obznano« je povzročil štrajk rudarjev v Trbovljah. Ta štrajk je bil stvarno popolnoma opravičen, ker je šlo za eksploatacijo delavstva od strani kapitalizma. »Obznana« je bila na mestu nasproti kapitalistom, ne pa nasproti delavstvom. (Viharno odobravanje pri delavstvu.) Kapitalizem ko-mandira vso našo politično javnost. Če je treba proti komu kakšne »obznane«, jo ]e treba proti krvosesom delovnega ljudstva. Zaščititi pa je treba delavstvo, da bo uživalo sadove svojega poštenega dela. Namesto »obznane« ;e treba izvesti socializacijo. (Veliko odobravanje.) Za »obznano« ni bilo nobenega stvarnega povoda, tem manj, ker se ona razteza tudi na druge državljane ter ogroža svobodo vsakogar, ki se ne strinja s to reakcionarno vlaJo. Delavstvu je treba zagotoviti popolno svobodo združevanja. V imenu social, demokracije je govoril proti vladi dr, Korun. V jutrišnji seji govori prvi dr. Trumbič. PoliMn® novice. -f Protič proti Pašiču. Protič je izdal novo brošuro »Tri dokumnti ili jedan list iz istorije naših dana«, iv kateri donaša ekspoze o situaciji, podan dne 19, aprila 1920. 1. regentu, pismo podpredsednika parlamenta, da Protičeva vlada ne pride več v parlament, dokler bo trajala obstruk-cija demokratske stranke, besedilo ostavke Protičevega kabineta dne 17. m~ja 1920, leta in nazadnje pojasnilo k tem trem dokumntom. V pojasnilu govori tudi na dveh mestih o Pašiču in pravi: »Moram omeniti tukaj en neverjeten ali istinlt in karakterističen dogodek. Med šefom stranke (Pašičem) in med menoj (Protlčem) nikdar ni došlo do kakega resnega razgovora in diskusije o ustavi in naši državni ureditvi, četudi sem jaz to poskušal neko-likrat in četudi se v stranki ve, da sem se jaz izmed vseh tovarišev največ zanimal za ustavna vprašanja in četutdi sem jaz naj-živahneje sodeloval pri zgradbi ustave leta 1888., ko je bil šef stranke v emigraciji, in zgradbi ustave od 1. 1901. in pri ustavni reviziji od 1. 1903.« In na drugem mestu piše Protič: »Čul sem, da je 14. aprila v tem ne unem nč pumagan. Ta mal ubrt-niki tud zdehuje;a in jamraja, de je usa ta pulitka za ena figa: bi ke se matraja in ungauja, mn maja in usega tega je spet ur-žah sam minister zapraula^na in udirajna. Franketi je zadnč na tistmu farbarskem, čm rečt; protestnem shode, kar naraunast puvedu, de putrebujaja šu,stari kupita in kncftra, žnidari šivanka, pulberari pa britu in žalfa, de drgač kratkinmal na morja žiut. Dohtar Šaunik jm je use ublubu, še več kokr jm je treba, ke sa šli h nemu pu-vedat in se pukazat, de sa bli na farbarskem shode, ke sa ga demukratari sklical zavle ubčinskeh vulltu. Ud dmku pa Franketi ni nč umenu; mende je sam pugruntu, za kua se tuki gre, zatu je raj mouču, de jh ni šc on u zadrega spravu, ke jh že druh dost mrcvarja. Sej jest b ud usega tega, ne ud za-upnga ne ud farbarskega shoda nč na ve-du, ke jest h takmu dirndeje na grem zraven. Ampak slučajn sva se dubla zadnč iz mojmo starem prjatlam or Figuc u štari — tam punavad deule moj prjatu scjga kojna u štala, kedr se prpelc u Iblana. Tu je tista štarija na Dnnisk ccst, ke je useli, kedr sa nas austrijsk časupisi farbal, de sma zmagal, taka fana visela iz strehe, dc b lohka cela Flgučuva hiša vajna zaviu in ja kam na murost udnesu, kamer b prauza-prau bi pasala, kokr u Iblana. No, pa mende tku usi puznate ta palača na Dnnisk cest in pa štarija noter, sej hodja demukra-tarsk frakari usak večer ke Idi ubirat. U tc štari sVa se dubla pu demukra-tarskem nezaupnem shode in tle m je pravu, kuku slab stuji iz demukratarjem, de se že putaplaja u lastneh greheh in de na u nekol douh, de uja usi pugagal. »Kua pa hodeš zraven? A b rad še ti z nim utonu?« sm jest prpounu. »Kaj še! Jest že na bom, Sej me n.^n-de puznaš, de nism tku naumen in de sm sam zatu demukratar, ke m bi kaže. Mene jc sam ferbec gnou u Ib'ana, de b na lastne uči vidu, kuku uja kubacal. Sej tud Iblančani dirjate na must in zjate u vuda, če ker notr pade, za kua b pa jest na smou ta špas pugledat?« »A tak demukratar s ti?« »A misleš, de sa ta druh kej bulš? Sam enga m pukaž, de b biu demukratar, če b na mou nč ud tega. Janez, takeh telet ni na svet.« »Sej jh jest sam puznam. Puvcj m raj, kua sa še kcj druzga novga puvedal na shode.« ' »Nouga? Nč. Kua pa čja puvedat? Tu kar sa u Belgrade za Sluvence naredi, tu ja na uja pravi. Sej b puslušauci usa banda vn zmetal. A čja praut, de sa nam dauke puvišal, de sa za naše žule muzlmane, Pucl-na, Vošnaka kepil? Pena z luč! Tku naumn pa spet nisa. Iz kanclparagrafam sa se mal pubahal, de sa ga spravi pud streha in sa reki, de b drgač biu ush Sluvencu u par tedneh konc, če b tega na naredi. Sam zatu, de b jm mogl bt Sluvenci du smrt hvaležen in pr ubčinskeh vulitvah enoglasn zajne glasvat. Dohtar Pestotnik je mal cviblu nad hvaležnast a Sluvencu, zatu je pa za usak slučaj prpuroču pr volitvah unterfuzlajne, kulkr se u dal.« »Pa ni nč puvedu, kuku s misl ta unterfuzlajne?« »Pardon, Janez, u tem morm pa mou-čat. Tu nam je pa zaupen puvedu, ke sam zavle puduka u unterfuzlajn sa ja demukratari ta shod sklical.« klubu radikalnih poslancev g. Pašič rekel: da je on za edinstveno državo, a jaz za federalizem ter da smo se radi tega razšli. Ako je ta moja informacija točna, tedaj bi mogla ta Pašičeva beseda značiti samo to: ali da on sam ne ve, kaj je federalizem, ali je mislil, da je treba take besede rabiti zavoljo večjega efekta besed v klubu.« To se pravi, Protič očita Pašiču, da je ali neumen ali zloben. O demokratski stranki Protič v svojem pojasnilu ponovno dokazuje, da je demagoško-reakcionaren in razkrojevalen element v naši državi, »ki se je prav posebno favoriziral, ki pa je stalno in sistematično kazal neprijateljsko razpoloženje proti Hrvatom in Slovencem«. Kljub temu ji služijo v Belgradu kot zvesti hlapci naši liberalci in samostojneži, + Proti svobodi. Zagrebška zemalj-ska vlada in občinska šolska sveta v Zagrebu in Osijeku sta zapovedala, da se mora šolska mladina na ljudskih in srednjih šolah obvezno vaditi za sokolski zlet in da se mora zleta tudi udeležiti. Mi smo slejkoprej mnenja, da se naj šolska mladež ne uporablja za prireditve nobenega društva, ako ni sama učlanjena in se ne udeleži prostovoljno. Da taka priprosta zahteva zdrave pedagogike ne gre našim oblastem v glavo, je res čudo. -)- Češkoslovaška narodna cerkev. Prager Presse« poroča iz Olomuca, da se je na tamkajšnjem zborovanju v prisotnosti srbskega škofa iz Niša Dositeja sklenilo, da se zedinita češkoslovaška narodna cerkev na Moravskem in v Šleziji s srbsko pravoslavno cerkvijo. — To bi pomenilo, da se je takozvana narodna cerkev na Češkoslovaškem sama razcepila, ker se je te dni poročalo, da so na Češkem zavrgli spoj s pravoslavno cerkvijo in si izbrali svojega lastnega škofa v osebi nekega bivšega župnika. Usoda vseh takih sekt. -j- Amerika odklonila posredovanje za Nemčijo, Nemška vlada se je obrnila na predsednika Zedinjcnih držav Hardlnga s prošnjo, da bi prevzel posredovanje v re-paracijskem vprašanju in določil vsoto, katero ima Nemčija plačati zaveznikom. Nemška vlada se je obvezala, da bo razsodbo popolnoma izvršila. Kakor poroča brzojavka iz Washingtona, je ameriška vla da odklonila prošnjo, naj bi Harding pre vzel posredovanje, privolila pa je v to, da bo, če predloži Nemčija take predloge, o katerih se bo dalo razpravljati, opozorila nanje zaveznike, tako da bi se pogajanja mogla čimprei pričeti. + Prometna konferenca v Barceloni je končana. Devetnajst držav je podpisalo pogodbo glede tranzita, trinajst držav je podpisalo pogodbo o režimu plovnih rek, v kolikor se tiče mednarodnih interesov. Danska je podpisala zapisnik, ki se tiče režima po vseh plovnih rekah, in petnajst držav je podpisalo izjavo o pravici tistih petnajstih držav do mednarodne zastave. Končni akt so podpisali vsi ude^ženci. + Mažarska narodna skupščina je začela razpravljati o zakonskem načrtu glede odda e premoženja, glede hranilnič-nih vlog in kontokorentnih zahtev ter o vlogah tujezemskih in inozemskih akcij. Ljubi ančani! Vsi ki ste za samoupravo občine volite Slovensko ljudsko stranko, njena skrinjica je četrta. Dnevne novice. — Spominska plošča f dr, Lovru Po* gačniku. Dne 16. avgusta se odkrije v vancke duhovščine v Istri. Vsled pritiska fašistov so zapustili v zadnjem času Istro gospodje župniki lovranski, žminiski pri Pa7.inu, vodnjanski in župnik iz Sv. Nedelje nri Labinju. — Koprivnica. Z ozirom na dopis iz Koprivnice v vašem cenjenem listu z dne 20. 4. t. 1„ št. 88, dopisniku najbrž ni bilo znano politično prepričanje župnika, zato vprašuje: »Kaj pravi g. župnik na to?« — Namigava, kakor bi tudi ta vlekel jarem snmostoinih po koprivn:ških »lepih belih« cestah in »romantičnih« klancih. Odločno izjavljam: Kakor je le en pravi Bog, le en pravi Kristus, le ena prava cerkev, le en prav: krst. le ena srečna večnost na verskem polju duhovnega življenja, tako more tudi logično le ena prava stranka biti na političnem polju državljanskega živlienja. Zato ne bo treba iti v službo k Samostojnim niti župniku, niti cerkovniku m organistu v Koprivnici, sai sta oba prepričana, da je le SLS oziroma Kmctska zveza edino Zdej ma pa naše demukratarje pr frak. Ke sa s pa mislel, de uja tku kmal spet kašne vulitve. Ke sa pu zadneh vulitvah prromal u Belgrad in sa tam ustanovi iz slabostojnežem družba z umejena zaveza in tku dubl ublast u soje ruke, sa kar ud vesela nurel. Dohtar Kukuc je kar pu en nog skaku po belgrajskem razrukanem flajštre; Zdela nam u ušenlca cvetela; zdela se uja dal kšefti delat,« je vrisku ket kašn pastir na gmajn in prec sa začel me-šetart za Sluvence. In kšeft je šou tku, de ni mogu jt bulš. Srbska ulada ni umazana; soje Idi bulš plača, če ji delaja tlaka, kokr naš kapitalisti. No ja; sej na plača iz sojga varžeta. Za kua ma pa nas pa Hrvate? Na, zdej sa pa kar naenkat spet vulitve tle in družba z umejena zaveza je Eršla u škripce, ke nima nč druzga za pu-azat ud sojga neumornga delvajna, kokr soje pouhne varžete. Ja, tu je križ! Pred vulitvam je ta družba z umejena zaveza ublcbvala ldem pu dežel, de jm u še dež tku zregullrala, de u šou sam tekat, kedr ga uja putrebval. Toča u kratkinmal kar del udpraula in de zavle tega u ušenlca tku rastla, de ja uja slabostojneži lohka kar slišal kuku raste. Mestnem ldem sa pa demukratari ublebil, de uja dauke in pa dra-gina za useli udpraul in usa reč tku zre-guliral, de uja trgouci lohka soj blagu dragu in z velikem dubičkam pred ajal, i de uja pa vseen pu cen kepval. Slabostojneži pu dežel sa jm verjel in ! sa jh vulil, Zdej hodja pa na pule puslušat, če res ušenica kej bi hitr raste, kokr je preh, ke sa mel še klerikalci u Belgrade za guvort. No, pa ni nč za videt in ne za j slišat, de b se kej na bulš ubrnil, sam tulk sa du zdej dugnal, de u usa ušcnica, kulkr ja u pr nas in pa na Hrvaškm duzurel, pustu sam minister zapraulajna pužet, Slabo-| stojnežem pa tu sevede ni ušeč in prauja, i de čja sami pužet kar sa sami usjal in hedi ; sa na soje puslance; pusebn Puclna maja u želodce, ke jeh je ta nar bi putegnu. Pucl se jm pa lepu u pest smeja in s misl nati-hem — sevede natihem — »Buh dej norcem pamet, men pa zmeri dost izvozne, pa u usm pumagan in nekol več m ja na u treba u Amerika udkurt.« Demukratarske poslance pa tud pu mesteh zdej usi grdu {[ledaja. Zaduvoln nisa z nim ne trgouci ne kupci. Tista ublu-ba, de uma use pu cen kepval, je splavala pu Iblane. Beseda, dc uja trgouci lohka dragu predajal, sa scer držal, ampak kar pr tem udirajn profetiraja, jm pa spet minister za zapraulajne in uairajne pubere n u soja mauhf. pubaše. Tku, de ni zdej dc prava politična stranka, ker ima le-ta za podlago svojega političnega programa — večno-veljavna verska načela rimsko-katol. cerkve, katera po vsej pravici govori na mestu Kristusa: »Jaz sem resnica, pot in življenje za vse ljudi, ki so prave volje!« — Fr. Dober-šek 1. r. župnik; Marko Žlender 1. r., cerkovnik in organist. — Iz Tržiča. Stanovanjska komisija za Tržič in okolico je izdala dne 15. aprila t. 1. »Okrožnico«. V prvi točki se nam predstavijo možje te komisije, katerih minister in zastopnik vlade je Lajovic, ta velmož na socialnem polju; takoj za njim je Jelene, mož širokega in visokega socialnega poleta, dalje še dve mar-kantni osebi, Žabkar in Gorišek, kot častna straža Lajovčeva. Privzeli so še brivca Mel-hiora Ziblar. Najbolj zanimiva je točka 3. te okrožnice: Vsaka stranka v hiši mora imeti od komisije izstavljeno izkaznico, ki jo opravičuje do stanovanja v Tržiču. Za izkaznico mora prositi vsaka stranka sama pri komisiji tekom meseca marca. Po tem roku se odpove stanovanje vsem, ki ne bi imeli izkaznice. Točka 4. pa določa: Za priselitev ali preselitev mora vsakdo prositi komisijo, ki odkloni ali pa dovoli priselitev ali pa preselitev v Tržiču in okolici! Kdor bi se tega ne držal, se kaznuje s kaznijo do 20.000 K in z zaporom do 6 mesecev! Ko so Tržičani to brali, so se spogledali in vzkliknili: Velik prerok je vstal med nami. Kot so sc njega dni Vodice proslavile z Johanco, tako se bo Tržič proslavil z Lajovcem, predsednikom stanovanjske komisije. Vse stranke naj bi se klanjale temu, nedavno v Tržič prispelemu gospodu! In ta naj bi bil še tržiški župani Potem bi tudi tukaj občutili pravcati centralizem! Za večne čase se zahvalimo za take diktatorje. Kot v oni basni, ko so nekatere nespametne živali hotele lisico za župana, se mora tudi v Tržiču odločno zaklicati: le-ta nam županil ne bo! Ker da bi se hišni posestniki dali ukazovati s takimi fermani, kot so v 2. točki »Okrožnice«, da ie vsako izpremembo v uporabi hiše prijaviti tej komisiji tekom 8 dni in da se revizija sme izvršiti kadarkoli — upamo, tako daleč še nismo- Radovedni smo jsa najbolj, kako bo ta komisija dosegla, da bodo nekateri hišni posestniki pokazali malo več srca in razumevanja za ljudsko bedo. a malo manj gledali na svoje lastne udobnosti kot se glasi v okrožnici! — Morda bi kazalo, ko bi šli ministri te komisije z lepim zgledom naprej. Ker delavstvo posebno ni zastopano v tej komisiji, ga morebiti zastopa vladni zastopnik Lajovc! Torej zastopnik vlade in delavstva v isti osebi: ta dva popolnoma nasprotna si elementa je pa zmožen v sebi nositi samo Lajovc, ki je sicer v tej komisiji zbral le pristno liberalno blago še iz predvojne dobe! 1 tt • i _ Dobrovska cesta od Viča do Horjula je v skrajno zanemarjenem stanju. Človek, ki se vozi po njej, je naravnost v smrtni nevarnosti. Ob kraju cela vrsta napeljanih, a ne razpeljanih gramoznih kupov, preraščenih od plevela, na sredi pa globoke vdrtine in luknje, v katerih zastaja cestna mlakuža. Ta cesta je pač najboljše priporočilo prizadetega ccstnega odbora za bližnje volitve. _T Otročja lahkrnnišlieuost povzročila po- iar. Pri Glavanu v Strahomeru je služil devetletni pastir Ivan Turk. Dne 17. t. m. ob pol 4. uri popoldne je rekel Glavan pastirju, nai gre na kozolec po seno, kar je ta tudi storil. Glavan je šel v hlev. Ko je prišel iz hleva, je videl, da kozolec gori in pogorel je do stebrov; škode je bilo 40.000 kron. Pastirja, ki je pobegnil v gozd, so ulovili otroci in ga pripeljali nazaj h Glavanu. Povedal je, da je zažgal kozolec misleč, da bo z ognjem sneg topil. _ Zažgan gozd. Gozd Tomaža Stularja iz Golice pri Predosljih ie bil zažgan na štirih straneh. Na srečo so še pravočasno ogenj zapazili in ga pogasili. NajbrSe je zažgal neki 15 letni deček iz — labkomišlienosti. — Kolo izposodil si je Vladimir Mladič dne 29. marca pri J. Šlirnu v Kranju, toda no-zabil ga je vrniti, vsled česar se zdaj za Mladiča sodne oblasti živahno zanimajo. — Nesreča v tvornici, Ko je šival 34 letni delavec Ivan Sluga v tovarni Indus na Vzniki jermen, ga je zagrabilo in ga vrglo v strop. Sluga je bil težko poškodovan. — Roparski morilec prijet. Orožnika Ivan Gorjanc in Josip Krušič sta aretirala Ivana Možino, ki je osumljen, da je meseca februarja umoril in oropal svojo mačeho Ivano Možina v Daljnji vasi. lj Velik delavski shod v Ljubljani. Včeraj zvečer se je v Ljudskem domu vršil velik delavski shod tob. delavstva in upo-ko'encev. Shoda se udeležilo poldrag tisoč delavstva. Govorili so: Ana Simončičeva, Kremžar, Komlanec, Kogoj in Cvikelj. Shod je protestiral proti nameravanemu prikrajšanju pokojnine tob. delavstva, proti uvedbi 40 letnega službovanja, proti ukinjenju 8 urnemu. delavnika po malih cbrtih ter za to, da se tob. delavstvo uvrsti v kategorijo državnih nastavljencev. lj Obrtniki! Danes ob 8. uri zvečer bo v dvorani Rokodelskega doma, Komenske-• ulica št. 12. sestanek obrtnikov z zanimivim predavanjem. Radi važnosti dnevnega reda iskreno vabimo naše obrtnike, da se sestanka zanesljivo udeleže. Obrt- ; ■ -t - - r i lj Zaupniki SLS vodmatskega okraja se vabijo za danes (sobota) zvečer ob pol S. uri na važen volivni sestanek v društvenih prostorih pri Sv. Fetru. lj Krajavni odbor SLS za frančiškanski in kolizejsM okraj ima danes zvečer ob pol 7. uri v Jugoslovanski tiskarni prvo nadstropje, izredno vožno sejo. Odborniki, pridite vsi! — Predsednik. ij Frančiškov tretji red in inteligenca. \-edava g. dr. B. V. Sedmo predavanje iz :ikla referatov o sv. Frančišku Asiškem. G. predavatelj namerja v kratkih potezah podati •<;tdovino in razvoj III. reda, poudariti njegov 'Taktični pomen in socialni vpliv na našo do-o. Letos teče sedemstoletnica te mogočne erganizacijc, ki kljub sedmerim vekom še ni izgubilo, svežosti in mladostne prožnosti. O tem priča visoko število članov III. reda;_ sedaj znaša isto blizu tri milijone. Poudariti pa moramo, da III. red v drugih narodih ni morda samo za nižje sloje, kakor je to javno zmot- Delavci, obrtniki, uradniki! Nihče Vam ne srne kratiti volivne svobode. Liberalni bankokrati, ki imajo 24 ur prostega časa na dan, so določili, da trajajo volitve samo od osmih zjutraj do petih popoldne. S tem so Vam hoteli vzeti možnost soodloče-vanja pri teh volitvah. Kaznujte njihovo zlobo. Doka-žite, da se zavedate, da tirajo cen ralšsti naše mesto v propad. Vrzite vsi svojo krog-Ijico v četrto skrinjico. no mnenje pri nas, temveč jc v njegovih vrstah lepo število odlične inteligence, kulturnih delavcev in sploh izobraženstva. Predavanje se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v Jugoslov. tiskarni (III. nadstr.). Vse katoliško misleče izobraženstvo vljudno vabljeno! — NB. Predavanje »Frančišek Asiški in umetnost«, nadaljevanje in konec, se radi obolelosti g. vseuč. prof. dr. Mantuanija odlpži na prihodnje dni. Objavljeno bo v časopisih. lj »Navadni človek« bo v nedeljo, dne 24. aprila točno ob 8. na Ljudskem odru. To komedijo, v vseh treh dejanjih polno smeha in šale, je spisal znani srbski satirik Bran_. Nnšič. Na Ljudskem odru jo priredi dijaški odsek v režiji N. Velikonjc. Med odmori sodeluje iz prijaznosti »Trnovski dijaški orkester«. Predprodaja vstonnic se vrši pri gospej Modic in v Novi založbi. lj Starešinski družabni večer s predavanjem in čajanko se vrši v sobc^.o dre 23. t. m. v dvorani akademskega doma Miklošičeva cesta. Predavanje bo zelo zanimivo in večer obeta biti kar najprijetnejši. Vabljeni so nanj vsi gg. starešine in člani slovenskih katoliških akademičnih društev, posebno pa družine članov in članic Krščanskega ženskega drištva in družabnega kluba. Pričetek točno ob pol 8. uri zvečer. lj Slov. glarbeno društvo »Ljubljana« nc napravi v nedelio, 24. t. m. izleta na Rožnik in vsled tega tudi napovedana maša ob 10. uri dopoldne odpade. Izlet se vrši v nedeljo dne 8. maja. lj 40 let delovanja v enem nedjatju. Včeraj je praznoval naddelovodja stroinih tovarn, r^osnod Fran Windisch, svojo štiridcsetletnico. Vstopil je leta 1881 v preTšnjo Tor.niesovo tovarno za stroje, kjer deluje skoraj neprenehoma. Ževrno mu še mnogoletno delovanje! lj Gostovan'c gospe Irmc Polakove se ! vrši prihodnji teden v torek in četrtek. Umetnica nastopi en večer v opereti »M. Nitou-che«, drugi večer pa v eperi »Predana nevesta« Predprodaja vstopnic se prične v nedeljo dne 24. t. m. lj Iz gledaFške pisalne. Predstava »Gospodične Julije in Don Pietra Carusa« je na-znaniena v časopisih in v Gledališkem listu za soboto 23. t. m. pomotoma za abonement A. Opozarjamo in popravljamo, da se vrši omenjena predstava za abonement B. lj Javni nameščenci SLS se pozivajo, da se gotovo udeleže sestanka danes zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih. lj Demokratska protekcija ali kako je prišel mesar Jesih do prve stojnice. Za Ljubljanico stoje mesarske stojnice. Vsak mesar, ki je nanovo svojo obrt začel, je moral postaviti svojo stojnico na zadnjem mestu. Če je kdo umrl in njegovi dediči niso več izvajali obrti, so se vsi mesarji pomaknili za eno stojnico naorej. To je bila stara navada. Letos je pa magistrat napravil na ljubo svojim orote-žirancem izjemo. Pred vse druge mesarje ie postavil mesarja Jesiha. Čudno je le to, da se ljubljanski mesarji kljub temu vlečejo za to magistratno gospodo. lj Etšni pcsestn'ki ljubljanski, zlasti v šentfeterskcm, kolodvorskem in drugih okrajih, kjer so vozili težki tovorni avtomobili z železnimi kolesi po cestah, naj se soomnijo v torek, 26. t. m., magistratne JDSarske gospode ter se ji zahvalijo pri volitvah za zasluge, ki jih ima ta stranka za to, da so njih hiše do temeljev razmajane, tako da bodo njih hiše, če pride kak potres, postale razvaline. Stokrat so zal tevali po listih in drugače, prizadeti hišni posestniki, nai se prepovedo takoj nečuvene vožnje s težkimi avtomobili, ki so poleg hiš tudi ceste uničili ter vznemirjali bclnike, toda magistrat in JDSarski oblastniki so spali in molče odobravali rušenje premoženja someščanov Šele 22. marca t. L, torej za volivno agitacijo, je JDSarska večina na rotovžu prepovedala te vožnje, ki so od prevrata sem napravile milijone in milijone škode na hišah, ki so vse razpokalc ter ie od-letel omet po neštetih sobah. Prej se tem gospodom niti v lastno občinsko korist kot lastnikom cest ni zdelo vredno, izdati primerne prepovedi. Saj so vozili med drugimi tudi težki, va^onski avtomobili družbe »Balkan«, ki je v rokah ceniene Jadranske banke, naj-v;šjega zavoda JDScriev in zaščitnice »Jutra". Uboge ljubljanske hišice in njih gospodarji, ki niso vojni dobičkarji ne milijonarji in med katerimi ie mnogo starih obrtnikov in ostarelih privatnih nastavljencev! Pri predstoječih volitvah se bodo dosedanjim mogotcem na magistratu gotovo primerno^ zahvalili. lj Iz?ava. G. Anton Zorko je kot kandidat NSS govoril na shodu v Mestnem domu dne 21. aprila v imenu nižjih uslužbencev iu l nižjih državnih nastavliencev. Zeper nastop Antona Zorko člani »Društva državnih uslužbencev« od'cčno protestirajo. Anton Zorko je sicer predsednik imenovanega društva, ki je povsem nepolitično, toda za njegov nastop ga ni nikdo pooblastil. Nastop Zorkov na shodu v Mestnem domu je zloraba predsedniškega mesta, zoper katero člani društva najod- ločneje ugovarjamo. G. Zorka društveni člani pozivamo, naj miruje in v enakem smislu več ne nastopi, ker bomo člani primorani proti njemu podvzeti korake, ki mu ne bodo ljubi. Dosedaj smo marsikatero nerednost v notranjščini društva potrpeli, s takim nastojiom pa bo minulo naše potrpljenje. Trdno smo p-epričani, da bo odbor storil svojo dolžnost in izrekel Zorku za njegov nastop »zahvalo«. — Ljubljana, dne 22. aprila 1921. »Člani dru-štva državnih uslužbencev«. lj Nered v opernem gledališču. Kritika ie zadnje čase ostro in upravičeno prijemala nezdrave razmere v naši operi. Kovačev ne-jepi nastop je povzročil velike demonstracije in ogorčenost akademikov Medtem sc jc pa zgodil drug dogodek, ki nc predstavlja gledališke uprave v najvzorneiši. luči. Blagajni-čarka opere gospodična Albina Avbelj je shranjevala inkasirani denar doma in 20. t. m. zvečer, ko ni bilo nje in njenih staršev doma, je bilo vlomljeno v stanovanje in odn^šenih 80.000 kron. Upravno ravnateljstvo opere ie izjavilo, da je škoda pokrita in govori se, da je pokril gospod upravni ravnatelj iz svojega 80.000 kronski primanjkljaj. Policija dela s polnim parom, da izsledi vlomilce, toda vprašanje nastane, zakaj ni upravno ravnateljstvo dnevno obračunalo z blačainičarko in zakaj jo je s tem postopanjem prisililo, da je morala nos:ti denar domov, ko iniajo vendar v gledališki pisarni varno \Vertheimerco za shrambo denarja. Škandalom v »Samopomoči« je sledi! zdaj še upravni nered v kr. operi. Zaninii,'o je, da sa najnovejšega opernega škandala najbolj vesele tisti mogočni krogi, kateri delajo na to, da bi prešli ljubljanski gledališči v upravo konzorcija znanih ljubljanskih bankirjev, lj Ljubljanski trg. Mesno vprašanje se je reš'lo na sledeč način: mestna občina bo do-bavljala v bodoče poljubno število volov, teko da. bo lahko krila celotno potrebo Ljtib-lane. Za te vole se bo določila vsak teden prodajna cena, ki bo kolikor mogoče nizka. Za prihcdnii teden je določena cena 28 K prednii del in 32 K zadnji del. Za vse one mesarje Ljubljane, ki ne bodo jemali volov od nieslne občino, velja istotako maksimalna cena 28 do 32 K kilogram volovskega mesa ter 20 in 24 K ~a kg kravjega in bikovega mesa. Za četrtek dne 21. t. m. objavljena prodaja mesa po 28 do 32 K se je za dva dni zakasnila, pač pa se ">'rši v soboto dne 23 t. m. v večjem obsegu. Tvrdka Popovič se je iz lastnega nagiba zavezala, prodajati na svoji stomici v Šolskem drevoredu volovsko meso po 28 in 32 K kg. Glede kvalitete mesa se mora izključiti iz trge kravie in bikovo meso, dovolilo se pa bo orndajati to blago na posebno označenih stolni"-h po močno znižanih cenah. Mesa vseh vi-.> jc bilo pretečeni teden na trgu dovolj, samo svinjskega mesa nekoliko primanjkuje, ker slan;na močno zaostaja in vsled tega otež-kočuje klanie prašičev. V trgovini z mastjo vlada po celi državi precejšnja kriza, Vsled domnevanega naraščanja cen pri masti pred nekaterimi meseci so se nikopičile velike za-masti, ki se danes težko prodajajo. Tržna cena pri prodaji v veliki množini je padla na 43 K za kg. Glede kvalitete ie treba biti skrajno previden. V ostalem je trg dobro založen. Na cene špecerijskega blaga vpliva visok kurz lire zelo neugodno. Moka se vzdržuje še nadalje na ceni 17.50 K za kilogram. lj Ukradena je plabta iz belega platna za ■ pokrivanje voz na Trnovskem piistanu št. 14 : pri Alojziju in Valentinu Accetto Kdor plahto 1 izsledi in dostavi, dobi lepo nagrado. lj Ročna demska torbica se jc našla. V njej je listek tvrdke Hamann in poštno-pre-jemno potrdilo. Torbica se dobi v naši upravi, lj Dve tovarniški nesreči. V Pollakovi to-! varni je poškodoval stroj na roki delavca Ci-i rila čem^/arja in Ivana Snoja. lj V Ljubljani aretirana mednarodna tatova, i Policijski • nadzornik Gruden in detektiv Kramer 1 sla 9. t. m. v bote.lu »Triglav« aretirala Dunaičana ar t ista Josipa Fleischerja ir ključavničarja Otona Holla. Ker ie bilo v kovčeku gledališke obleke v ! vrednosti najmanj 100 OGf k ion, to g. Gruden precej sumil, da gre za kako tatvino. Fleischer je po-i ve dal, da bi bil rad odpotoval v Trst, ker da je tam dobil od švedskega konzulata potni list Tudi ! TIolI je povedal, da je nameraval v Trst potovati. Ko je na policijskem ravnateljstvu Fleischerja in ; Holla g. okrajni nadzornik Toplikar izpraševal, | odkod imata toliko gledališke garderobe, io pa na-; znani! kapitan v Novem Sadu g. dr. Milutinovič, da sta v Ljubljani zaprta Dunajčana ukradla garderobo igralcu Jovanu Janijsu in pobegnila proti Ljubljani, kier so ju pa že zaprli. ij Pretep v cukrarni, V cukrarni so se opolnoči tri stranke, ki so bile seveda v »rožicah«, sprle in na to pošteno steple. Tri osebe so bile ranjene. kakor zahteva njen namen, in točno se držati čitalniškega reda, ki je dovolj očitno v njej razglašen. Nekoliko slovesne otvoritve bo v nedeljo 24. t. m. ob 11. uri dopoldne .Vabimo prijatelje, zlasti člane naših organizacij, emvani c Glavno letno ; m :borovanjc Moške in mladeniške Marijine družbe v Križankah bo v nedeljo dne 24. aprila 1921 ob pol petih popoldne v dvorani križevniškega samostana v prvem nadstropju (vhod na levi strani cerkve pri železnih vratih). — Na dnevnem redu sta poročili o evharističnem in apostolskem odseku, dalje volitev novega predstojništva, ter slučajnosti. — Ker je dolžnost vsakega člana, da se udeleži lega glavnega zborovanja, se pričakuje, da brez tehtnega razloga nihče ne izostane. DH&Ski vssfnSk. d Zarja. Dne 15. t. m. je napravil tov. predsednik Ivo Marinček diplomski izpit za geometra in postal s tem starešina Zarje. Na poti v službovanje mu želimo vsi^ Zarjam obilo uspeha v delovanju po starem Zarjinem geslu: »Bog in narod!« VestnEk 5. K. S. Z. * Kamnik. — Nad vratmi v pritličju Kamniškega doma«, obrnjenimi na prostorni Glavni trg, se je pojavila zelena deska z belini napisom: »Čitalnica SKSZ«. Tukajšnji dekanijski odbor SKSZ je dotični, dokaj zanemarjeni prostor z velikimi stroški spremenil v prav prijazno bralno sobo, jo opremil s primerno notranjo opravo in jo izroča prave izobrazbe željnim ljudem dobre volje v uporabo. Namenjena je ta »Čitalnica-- domačinom in okoličanom, ki v petek in svetek v obilnem številu prihajajo v Kamnik. Odprta bo od nedelje. n:i-prej vsak dan od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer Na razpoloženje bo okoli 50 časopisov re-ligijozne, splošno poučne, leposlovne, strokovne, politične vsebine. Obiskovalci čitalnice nimajo druge obveznosti, kakor rabiti jo tako. skl vestnik. šentviško orlovsko okrožje šc enkrat opozarja na orlovski tabor na Šmarni gori dne 1. maja. O. Z. jc izposlovala polovično vožnjo za izletnike, ki pridejo z vlaki. Odseki, ki sc nameravajo poslužiti te ugodnosti, naj nemudoma naznanijo Orlovski Zvezi v Ljubljani število udeležneev, da jim ta dopošlje izkaznice, katere naj odseki potem sami izpolnijo. Obenem naj O. Z. nakažejo za vsako izkaznico 1 K. Voznina sc plača pri postajni blagajni in bo veljal vozni listek za obe strani. Izkaznice za kosilo dobijo zastopniki odsekov, ki so naročili kosilo na Gori, takoj po končanem taboru. Skupen odhod na Goro je po prihodu vlakov iz postaje Vižmarje ob pol osmih. Sv. mašo s prifligo bo daroval na Gori ob 9. uri preč. g. dekan V. Zabret. Čujemo, da se tabora udeleži tudi naše vrlo delavstvo, organizirano v J. S. Z. v Ljubljani, katero bo takoj po našem otvorilo svoje zborovanje. Priglašenih je že tudi nekaj skupin v narodnih nošah. Br. Orli naj pridejo v krojih, kdor ga nima, pa v -• rodni noši! — Ob pol treh popoldne se vrše tacenski cerkvici, blizo veseličnega prosto-petc litanije. Skupen odhod na vlak je ob oi 7. zvečer. Vsa stvar se preloži na Vnebo-Iiod samo v slučaju skrajno slabega vremena. Tržiški odiek Orla priredi v nedeljo dne 24. aprila ob 8. zvečer v »Našem domu« ve-kzanimivo burko v treh dejanjih: včez leto dni«, ki je nadaljevanje splošno priljubljene igre: »Pri belem konjičku «. Vstopnice se dobe v brivniei ge. Tavčar! Vsak naj si vstopnico že prej preskrbi, da ne bo navala pri blagajni pred igro! Kdor se hoče res iz srca zopet nasmejati, naj ne zamudi te ugodne prilikel SPOR V RADIKALNEM KLUBU. Belgrad, 22. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja radikalnega kluba, v kateri jc prišlo do velikega spopada med pristaši Pašiča in Protiča. Spor se je vnel v glavnem radi tega, ker jc minister Jan-kovič v današnji seji skupščine govoril skrajno netolerantno zoper Hrvate in Slovence. Dr. Momčilo Ivanič je izstopil iz radikalnega kluba, ker mu klub ni dovolil govoriti v generalni debati. Dr. Ivanič je namreč nameraval govoriti proti vladni ustavi in se zavzemal za sporazum s Hrvati in Slovenci. BORBA ZA KORITA. Belgrad, 22. (Izvir.) Iz povsem zanes-livega vira izvemo, da se tajnik Samostojne kmetijske stranke dipl. agr. Jamnik poteguje za poverjeništvo za kmetijstvo. NOVI DAVKI. LDU Belgrad, 22. aprila. (ZNU) Povodom razprave o predlogu novega državnega proračuna, so se pričela v finančnem ministrstvu dela za določitev novih viro^ državnih dohodkov. Kakor znano, niso projektirani dohodki v preteklem letu, izvzemši takse, dosegli onih uspehov, kakor so se pričakovali. Ob tej priliki se je ukinil davek na poslovni obrt, ki je doslej dal 10 milijonov dinarjev. Namesto njega se bo uvedel direkten neposreden davek, izdelan po vzoru froncoskega, nemškega in avstrijskega zakona o poslovnem davku na izključni promet v državi na podlagi uslug, ki jih nudi država posameznikom. Načrt, izdelan v ministrstvu za finance, bo predložen finančnemu svetu v pretres. Poseben poslovnik za praktično izvedbo tega davka, bo izdelan naknadno skupno s tarifnimi postavkami tega davka. Razen tega se misli z izenačenjem davčnega zakono-dajstva zvišati državne dohodke, seveda na ta način, da sc dosedanja organizacija zbiranja državnih dohodkov postavi na novo stabilno podlago. Razen tega sc dela v direkciji posrednih davkov na z*akonu o taksah in izenačenju pobiranja posrednih davkov. Zatem se ima še urediti racionel-no izrabljanje državnih imetij. KAZENSKE ODREDBE PROTI NEMČIJI. LDU Pariz, 22. aprila. (Havas) Na konferenci, ki sc jc vršila danes dopoldne in katere so sc udeležili Briand, Foch, Buat, Weygand, Doumer, Loucheur in Sey-cloux, sc ;e razpravljalo o mnenju francoskih izvedencev glede kazenskih odredb, ki bi se eventuelno uvedle proti Nemčiji. KRIZA V NEMŠKI VLADI. LDU Berlin, 22. aprila. (DunKU) Pred sejo državnega zbora in potem je vladalo oo hodnikih državne zbornice živahno vrvenje. Govorilo sc jc splošno o krizi, ki preti izbruhniti v vladi in ki sc tiče predvsem državnega kancclarja in ministra zunanjih poslov. Ne očitajo jima politike zadnjih dni, temveč predbacivajo iima, da sta ! izza londonske konfcrencc do zadnjega časa igrala popolnoma pasivno vlogo, katere posledice so sc ravno zadnje dni pokazale. Ako pa pride do vladne krize, sodijo, da se na temeljih koalicije ničesar ne izpremeni. ŽENSKA VCLIVNA PRAVICA NA GRŠKEM. LDU Atene, 22. aprila. (Agcnce d' Athencs) Komisija za revizijo ustave ic danes z veliko večino sprejela načelo za žensko volivno pravico.. pr Borba. Drama v treh dejanjih (štirih sli- j kali). Spisal Jolui Gals\vorthy. Prevol O. Župančič. j Režiser O. Šest. Da dramatična sila no leži v kopi- j čenju dogodkov, temveč v duševnem interesu, nam ; priča vsaka boljša drama posebej. Čim bolj je en j sam dogodek notranje oživljen, tako da- zaigrajo v \ osebah duševne orgle, kakor da so sc oglasilo vsem , uglaševalcem nakljub, po svoje, naravno, tembolj se bližamo dramatični resnici: človeku. Ničesar v i drami ne iznajdemo, temveč le odkrijemo in spo- j znamo, kar že davno vemo. To je storil Gatsworthy ' v svoji Borbi. Predstavnikom vsakdanjih gesel je pogledal do dna duše s čistim mikroskopom in brez socioloških teorij in postavil v boju ne samo splošna gesla vsakdanjih bojevnikov, temveč objektivno dognane in priznane duševne funkcije: ne slišimo samo nazorov temveč tudi misli. Vse to je j mojstersko razgibal v goli situaciji štrajka, ki 1 vzkipi do intenzivnega dejanja, da umirajo najne-dolžnejši in padejo najboljši. V pol dne se izhruje borba, ki ima zapisano kot okspozicijo: štrajk je trajal že vso zimo. Upravni svet in tovarniško delavstvo si stojita nasproti — pa masa, višja in nižja, živi od tujih možganov, od razpoloženja, gre za vetrom. zato se izločita iz nje dva orjaka in stojita v boju proti tovarišem, proti družini in okolici. Proti ! vsem tem lo mimogrede — z mislimi sta drug proti J drugemu. Anthony, predsednik upravnega sveta in Roberts, zastopnik delavcev bojujeta ta poedini boj. Le ta dva ne poznata nature, usmiljenja, temveč samo načelo in misel. Zato padeta oba, Anthony, stari premišljeni nasprotnik delavskih pravic, in Roberts, zanešoni zagovornik priliodnjosti. V tej mojsterski situaciji ie Galsworthy krasno rešil nalogo objektivnega opazovalca in nepristranskega misleca. Nam leži vse jasno na dlani kakor stara resnica, enostavna, naravna. Le bojevnik vzplamti ob nji, da misli bolj na boj kot nanjo. Tako postaja boj za socialno pravičnost boj za absolutno dobro in sovraštvo proti absolutno slabemu na ' vsaki strani. Vsak boj se dogmatizira na načelu ' Arimana in Ormuzda, se izloča iz življenjske ce- j lote, tok življenja pa ga pogazi, ker čisti elementi niso življenje. Zato je Galsworthy kot pravičen opazovalec poslal toliko bojevnikov vseh vrst med oba levja borca za idejo in nazor, da prevrnejo oba, Poudaril je v nji življenjski princip, in s tem rešil tudi problem. Kompromis. Krasno je grupiral: posest in zavest moči, nemislečo brezčutnost in čustva, pravico in pravičnost, naturo in duha, mladost in starost — v samih poprečno dobrih ljudeh. Lepo je označil žene delavcev in gospode: edino žene dogme prav nič ne dožive, ker mislijo in sovražijo s srcem. Za može imajo očitek, za nasprotnika črt. Žena je najbližja življenju in vendar je do smrti zvesta tujim nazorom. Robertsova žena umrje od lakote. -.Čemu vse to?«' se vprašujejo tajniki. Dva najboljša moža sta strta — in le eno ženo so izstradali! Ali je še kje globlja tragika vsakdanjega življenja — če pomislimo, da so pogoji poravnave prav tisti, ki so jih predlagali zmerni glasovi pred štrajkom. Vsa velika umetnost Gals-\vorthyeva pa se čuti v begu pred plehko vsakdanjostjo, ki je največja nevarnost tej časopisni snovi. Vse je iskreno, brez poze, celo brez geste, a ogreje in drži — saj se je ugrel pisatelj sam. Resnica ga je užgala. — Predstava je gotovo uied letošnjimi najboljšimi, zamišljena po režiserju iu podana po igralcih s posebno ljubeznijo. Predvsem ima Roberts g. Rogoza dve močni potezi: pisateljeva oseba, ki je malce privzdignjena do ritmične retoriko in lastna stvaritev, v kateri je še močneje poudaril zaprtega vernika; ia poteza je odločilna za središče vse igre. Antliony g. Pregarca se - je tudi v igri krepko boril za svojo posest in jo v 3. dejanju trdovratno obdržal. Končni prizor med Anthonyem in Robertsom je do blaznosti resničeu. Drugi del igre gre na račun mase, gosposke in delavske, kjer smo videli značilne lipe Scantlebarya (g. Peček), sluge Frosta (g. Šest), zlasti tajnika Tenlia (g. Že-leznik) in delavcev Thomasa (gosp. Danilo), ,Taga (g. Kuratov). Gosp. Kralj je v svojem Harnessu podal trezno in odločno osebo strokovnega tajnika, ki je gotovo bila med njegovimi najlepšimi figurami. Delavski shod je spretno aranžiran, pa Idjub-temu je masa preveč prozorna. Fr. K. pr Pomladanski koncert »Ljubljanskega Zvona« nam je nudil veliko užitka. Novost je bila ta, da je ves večer izpolnil' samo en skladatelj, — A d ia m i č, ki je dokazal, da ga vojska ni ugonobila, pač pa poglobila. Jasno se je videlo, da ;|e začel hoditi nova pota (Dekle moje, prinesi vode, samospevi, pa tudi ženski dvospevi, Svatba). Novo tudi to, da je bila večina zborov pa tudi dva samospeva zloženih na narodno besedilo — rnhei opomin, da no rečem resna grožnja pesnikom, nnj vsaj zdaj pa zdaj poskušajo gledati življenje človeka kot tipa, ne samo človeka kot posameznika, to se pravi podati v pesmi čuvstvovanje v kolikor je lahko skupno vsem, ne pa samo tega, kar more v posebno izrednih slučajih v skoro nepristopnih globinah posameznik. Dasi bi seveda ne hotel trditi, da je n. pr. Peruzzi »Za plotom« pokazal tisto naivno fantovsko srboritost, ki bi jo bil morda rad, pa se mu je zmlinčila v slabo prikrito pohot. — Adamič ni.užigal samo s svojo živo melodiko. izrazito ritmiko, ampak ludi besedilo jasno, kot iz živega kamna izklesano, v živi* krvi okopano je v ne mali meri pomoglo do nenavadno lepega uspeha. Med najlepše moramo šteti že omenjeno : Deklo moje, prinesi vode«, ki gre na globoko; »Solnce sije, zeleni livada«, sijajen ženski zbor v pestro se prepletajočih kanoničnih oblikah; zelo. zelo mehki, sanjavi, rosni »Večer«; »Če ti ne boš moj« bi bila lahko narodna, »Svatba na poljani« je napravila mogočen, vesel, spomladnemu nastroju primeren sklep. Čudno, da se je v Ljubljani ugnezdila razvada pustiti klavir zaprt celo pri spremljanju velikih zborov. Pa bi bilo bolj prav, če bi bil odprt. Zbor je to pot tako dobro pel kot šo nikoli. Glasovi so se zlivali v prijetno, dokaj zaokroženo celoto.'Res, da ie bilo še marsikaj nekam raztrgano. ;bora priredilo lepo, zanimivo-razstavo risb, ki obstoje iz pristnih domačih, narodnih motivov in osnutkov. Razstava sc nahaja v pritličju tehniške srednie šole soba št. 15 in je za občinstvo še odprta. Razstavo so si doslej ogledali zastopniki učnih, obrlnih in trgovinskih panog; pridno in z zanimanjem pa posečajo razstavo naše srednje šole in uči-lišča. Razstava jc v resnici za vsakega izobraženca, ki se zanima za narodno, domačo umetnost, zelo zanimiva. — O razstavi prinesemo obširnejše poročilo. pr RisErr.ka i« slikarska šola v Ljubljani. G. akad. slikar Franjo Sterle namerava v področju novo ustanovljenega društva »Pro-buda« otvoriti mcseca maia šolo za risanje in slikanje na tehn. srednji šoli v Ljubljani, bola bo trajala do konca junija in bo tvorila glavne predmete: portret in akt po naravi, kostimi (draperija, noša), modeliranje in proučevanje narodne ornamentike in kompozijo, dalje teoretične predmete: anatomija, perspektiva, barvna kemija, arhitektura (oblikoslovje), grafika in umetna zgodovina. Poučevali bodo razen g. akad. slikarja Frana Stcrleta tudi gg. akad. slikar prof. Šaša Šantel, akad. niedaljev prof. VolavSek, prof. arhitekt. Krc-gar in akad, slikar Maksim Gaspari, ki gotovo jamčijo kot sami umetniki in znanstveniki za najboljši uspeh in ugled tc šole. Šola bo imela v prvi vrsti namen dati sploSno naobraz-bo v umetnosti s predavanji in deli in tudi za pripravljanje na kako umetniško visoko šolo. Sprejemajo se dame in gospodje in tudi mlajši s primerno šolsko izobrazbo civilnega ali vojaškega poklica. Zglasiti sc. jc treba čimpreje pri tajništvu društva «Probudc» g. prof. Volavšku na »Tehniški srednji šoli':, ker dru-j ga če se društvo na prepozno priglasitev ne bi moglo ozirati. Čas pouka in honorar se določi j pozneje po številu in želji skupnih obiskoval-j cev, v kolikor sc jih bo moglo upoštevati. iMSlto« BORZA. Za£reb, dne 22. aprila. (Izvirno) Na današnji borzi jc znatno padci Berlin, ki je no-! tiral 200—208. Po sklepu borze sc je Berlin i okrepil in so sc vrJili sklepi po 203. Ravno-j tako je. padla Praga na 189—190. Po sklepu ' borze Praga čvrsta ter sc kupuje po 190. Ita-i lija jc trajno čvrsta ter jc dosegla kurz 675. : l endcnca Dunaja 02 je slaba. Današnji kurzi •so sledeči: Budimpešta 53.50—54 (52—53), , Berlin 200—208 (222), Italija 675 (672—674), ' London 553—561.59 (559—561), Ncwyork (kabel) i42 (141), Nev/vork (ček) 140.50—142 (140), Pariz 10.40—10.43 (10.30), Fraga 180 do 190 (192.60—193), Curih 24.65 f24), Dunaj 2135—21.51 (21.75), dolarji 139.50 (138), carski rublji 70—80 (70—75), češkosl. krone 1<91 (190), napolcondori 475—480 (477), nemške marke 200—205, leji 215—216 (218), lire 658 (650—655). V oklepaju kurzi prejšnjega dne. g Zborovanje živinorejcev na Vrhniki. V nedeljo, 24. t. m. ob treh popoldne se bo v gostilni -Mantua« na Vrhniki vršilo zborovanje živinorejcev vrhniškega okraja v svrho razmotrivanja živinorejskega vprašanja za ta-mošnji okoliš. Zborovanja se bosta udeležila tudi zastopnika Kmetijske družbe in poverjeništva za kmetijstvo. g Študija o izenačenju davčnih zakonov. Izpod peresa g. Dušana Lctice, načelnika v ministrstvu financ v Belgradu izide sredi maja t. 1. knjiga: »Zakonski sistemi neposrednih poreza v kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca i kritični pogledi na rešenje našeg po-reskog problema«. Knjiga bo tiskana v latinici in obsegala približno 12 tiskanih pol. Stala bo s poštnino vred 50 K. Prednaročila — natisnilo se bo le omejeno število izvodov — sprejema predsedstvena pisarna finančne delegacije v Ljubljani. Delo zasluži splošno pozornost, ker nrs seznanja z davčnimi sistemi drugih pokrajin in ustvarja s kritičnim primerjanjem prvo in najvažnejšo podstavo za izenačenje davčnih zakonov v naši kraljevini. Knjiga načenja vprašanje, ki je velike važnosti za naše narodno gospodarstvo; zato naj bi io naročili najširši krogi naše javnosti, posebno industrijci, trgovci obrtniki, denarni zavodi, odvetniki itd., v katerih interesu je, da dobimo končno izenačene davčne zakone, ki bodo vztrežali gospodarskim razmeram in davčni moči Slovenije, g Nove novčanic« k a Ogrskem. Ogrska je dala tiskati del svojih novih novčanic v skupni vrednosti 22.2 v inozemstvu. Tisk stane 6.9 milijonov švicarskih frankov. V kratkem se izvrši zamenjava. Medtem, ko se tiskajo v inozemstvu samo večje novčanice, se manjše tiskajo v Budimpešti, in sicer v iznosu 1.77 milijarde. Stroški natiska teh novčanic znašajo 55 milijonov kron. g Papirnat denar v Nemški Avstriji m na Ogrskem. Avstrijsko - ogrska banka izkazuic po stanju z dne 15. marca, da jc bilo v Avstriji v prometu 38.774.33 milijonov kron novčanic, tore) od prejšnjega izkaza za 244 9 milijonov več. Na Ogrskem pa 15.910.22 milijonov, torej za 46.4 milijonov več. — Res ubog papir. g Novi krediti za celjsko cinkarno. Ekonomsko finančni komite ie odobril na svoji zrclnji seji večji kredit za. državno cinkarno v Celju. g Revizija železniškega tarš?:a, V ministrstvu financ izdelujejo nov železniški tarif. g Carine, in panivnaf. denar t Bolgariji. V Bolgariji znaSa agio ori vplačevanju izvozne in uvozne carine v bolgarskem papirnatem denarju 900 % ■ g Znižanje cen amerikanskemu jeklu. Ameriški trust fRnitcd States^ Sleal Corporation" jc znižal cene jeklu. Znižanje znaša za vse jeklene izdeklc \2% z izjemo jeklenih cevi in jeklenih mrež. gospodu tivrku ua njegov čiauek »Rogaška Sla-iinac priobSen v »Novi dobi*: št. 44 •/ dne 14. apcila leta MVjl. 1. Gospodično Stembrovič nisem ja;; nikdar vrgel iz stanovanja in ji rekel, naj spi na prostem v sol učni kopelji. O intervenciji generala Stuvma v tej zadevi mi ni p.ipolnoma nič znanega. "2. O zadevi Riboli mi je toliko znano, da je prilikoni protestnih manifestacij proti Italijanom i>rišel k meni bivši ravnatelj Herg in me opozoril, da se nahaja mod gosti tudi italijanska družina Riboli iz Rebro in da io nevarnost, da gostjo iz ogorčenja to družino napadejo, in mi jc svetoval, naj se jim svetuje, da zdravilišče zapuste. To se je tudi zgodilo. Ker pa njenega soproga slučajno ni bilo »u, se jo svetovalo gospej Riboli, naj ostane, v javnost pa naj se preveč ue kaže. 3. Dn bi bil jaz kdaj v javne 111 lokalu na-Imiiit gospo Krzmanovič iz Belgrada, o tem mi ni popolnoma nič znanega. Vem pa, da je prišla nekoč, zadnje.dni njenega tukajšnjega bivanja k meni v pisarno se pritožit, da v našem zdravilišču ni nobenega komforta, kakor ga jo bila vajena drugod v inozemstvu, dn pogreša v sobi gorico iu obenem mrzlo vodo, nakar je bila povsod navajena, in da ue bo več pri J'a, kot gost v Rogaško Slatino. Pri tej priliki scui ji omenil, da za enkrat našo zdravilišče še ni tako moderno urejeno, da bo pa zdraviliški upravi na tem ležeče, remeščeu kot stotnik od domačega domobranskega pešpolka zaradi toga. ker sem bil jaz edini Slovenec, kateri je pri svoji stotniji kazal skrajno nnroduosi. 0. Za mojo rodbino, ki šteje (s samsko sestro moje soproge) sedem oseb — in ne samo dve osebi — sem si izbral nič. manj iu nič več kakor nekdanje staro stanovanje, ki so ga vedno imeli ravnatelji, razven Herga, kateri jc zavzel celo vilo Jankomir z 12 sobami. Okupiral je pa ludi vse pohištvo, ki se jo nahajalo v vili. Ravnatelju namenjeno stanovanje še sploh ni pripravljeno in tudi v njem še nisem stanoval. Ravnateljska pisarna obstoji iz štirih in ne sedmih sob, iu ustreza kakor je sedaj urejena, šele zahtevam ili ugledu, ki ga jo staviti na pisarno prvega zdravilišča naso kraljevino. Ravnateljska pisarna do sedaj Se niti čakalnice ni iuiela. Gospodu švrltu moram seveda še posebej nn uho povedati, da ste dve sobi namenjeni za mariborsko cikomptno banko, ki jih t>o za časa sezije rabila in najemnino plačala. Ravnateljska pisarna v zagrebškem domu obstoji iz pisarne ravnatelja, pisarniškega asistenta, upravitelja materiatij in čakalnice za stranke (goste). Za gosto bo pa ua razpolago cela vila Jankomir z 12 sobami. Ali vam je to premalo skrbi za zdravilišče? 7. Očitke glede ogljikcve kopelji, dijetetične kuhinje in tople vodo itd. zavračam za svojo osebo. Vem iz lastne skušnje, dn jo ogljikovo kislino bilo le z veliko težavo iz inozemstva dobiti mojemu predn"!:«, kakor tudi meni in da je ravnokar dobilo zdravilišče cel vagon te tvarine, tako da za MoJ ne bo v trm oziru pričakovati zadrege. Dijp-ietična kuhinja se jo pa vc.iila za časi mojih dveh prednikov. Olmc ia se ni, ker ie bila kontrola nezadostna iz tehničnih ozirov. Pa tudi glede zara- čumbe napram gostom premalo ekonomično vodena vsled neopravičene popustljivosti leta 1919. Tako sem izvedel od verodostojne strani. Končno pribijem še to v vednost javnosti, da So nihčo dosedanjih ravnateljev ni užival tu pri tako obsežnem in zelo težavnem službovanju miru. Razupitost je v tem oziru postala že opravičena, ker o tem poglavju zgodovina Rogaške Slatine dovolj jasno govori. Pričakovati je pa čedalje hujših časov, če se upošteva vse one momente, ki bodo igrali pri tem trgovskem podjetju veliko ovi-rajočo vlogo. In ti momenti se .danes ustvarjajo. Najboljše ideje bodo šle v *uč čo bo imela Slatina ravnatelje samo na poskušno za eno leto. Lota 1910 se je vzdignila cela Slatina zoper takratnega ravnatelja Mullija in je zahtevala njegovo odstranitev. Drživeli so pa poraz, ker jo bila Mulliju dana prilika, da je nastopil tožbeno pot In baš to je dalo povod, da si je utrdil pozicijo, kar je bilo zdravilišču le v prid. Razmere so se s časom ublažile, tako da je bilo mogoče medsebojno življenje. Tudi si je bil takratni deželni odbor v polni svesti, da iuia ravnatelja ščititi, kadar je treba. Danes je to nepozno.na stvar! Tudi publika, ki poseča dandanes zdravilišče, nf več dostojna, kakor je bilo to pred vojno. Tu ne dela noben narod razi ike. O tem poglavju se je tudi razpravljalo pri kongresu zdravilišč itd. meseca decembra v Zagrebu. Evo! Odlomek referata: : Sadašnji gesti 110 drže se kučnog reda, ponašaju se nepristojno, glasno psuju i proklinju itd.« in evol Odlomek tozadevne lesolucije: >— nadalje da se pozove sve škole. svečenstvo, oblasti, kulturne institucije i štampa, da djeluju odgojno na m'a-dež i odra=lo, c!a se stane na put neradu i da se društveni saobračaj svode u nnr!ratne forme.« Da, dal gospodine Švrk, o tem poglavju bi vam zamogli ravnatelji in upravičili konslišč in zdravilišč marsikaj zanimivega povedali iz lastnih izkušenj. To so pa grdo stvari, katere smo morali pogoltniti in uo smemo v javnost ž njimi, ker bi to ne bilo v prid zavodom, katerim načelujemo. Nepotrebno je in prav nič re bo v korist nnšim zdraviliščem vaše postopmie. Mi rino taktni, vi ya ne! Vlačuga politika, proč od zdravilišči Rogaška Slatina, dne 16. aprila 1921. CIRIL DOLENC. Po prevratu je po^eg domačega po:lietja Ka-slclic & Žabkar za našo strojno industrijo prišlo v poštev še prejšnje nemško podjetje G. TSnnies in nemško podjetje A. Samassa. NacionnMzncija teh dveh podjetij je bila liPro provelena in po združitvi vseh Irci) stromih tovarn ic naštela velika delniška družba »Strojne tovarne in livarno d. d.*-. Da so »Strojne tivarne in livarne d. d.< prva strojna tovarna v Jugoslaviji, ni treba posebej omeniti. Strojna industrija r.ri nas na jugu ni bila nikdar razvita in v agrarni državi, kakor ie Jugoslavija, je naravno, da se mora visoko stoječa industrija kt>! jo strojna, pokazati šele ko so razvite drugo industrijske panoge, Vkljub temu, da io Jugoslavija poljedelska država, pa mora imeti svojo strojno industrijo, da ne kupuje po nepotrebnem v inozemstvu, kar si izdeluje lahko sama. Velikanski gozdovi Slovenije in Bosne nam garantirajo uspešen izvoz losa in lesenih izdelkov. Btevilre Strojne tovarne in livarne^ postavile kot drugo važno nalogo izvršitev vodnih koles in turbin, potem pa tudi celotnih mlinskih naprav. Lesni in mlinska industrija potrebujeta v svojih delavnicah povsod trnnsmisijske dele za prenos gonilne sile ocl lokomobil, vodnih koles ali turbiu do onega stroja, ki dela, torej do žage ali miiua. Vse to mlinske dele. osi, tečaje, jermenice, f.klopnico itd. izdelujejo -Strojne tovarne in livarne v svoji posebni delavnici. Pri tem niso navezano nikakor na inozemstvo, ker vlivajo vse železne in kovinske dele v svojih lastnih železo-livar-nah in kovino-livarnah Za vse te izdelke so se tovarne specializirrlc teko, da bolj in bolj izpopolnjujejo svoje delo, da jim je mogoče, da bolj in bolj znižujejo cene strojev in transmisijskih delov. En važen del kovinske livarne je staroznana zvonolivarna, ki jc posebno v zadnjem času vsled svojih izbornih izdelkov zaslovela v celi Jugoslaviji. Med vojno je Avstrija oropala naše cerkve tako, da imajo zvoniki večinoma samo po en zvon. Dolgo let bo preteklo predno bode vsaka cerkev opremljena z vsemi potrebnimi zvouovi. Zvonovi, katere izdelujejo '-•Strojne tovarne in livarne« iz najfinejšega brona, so se že v prvih dveh letih obstoja domačega podjetja razširili v celi Jugoslaviji. V Belgradu, v Banatu, na Hrvatskem, pred vsem pa v Sloveniji so številne cerkve dobile nove zvonove Vsi odjemalci so tako zadovoljni s temi domačimi prvovrstnimi izdelki, da povsod odklanjajo železne zvonove, ki so se tu in tam pojavili kot vojno nadomestilo. Velika diferenca v ceni med železnimi in bronastimi zvonovi nikakor ne oškoduje za velikanski razloček med zvoneniem bro-: nastega in med zvonenjem železnega zvona. Vsled velike potrebe naših cerkva so »Strojne tovarne in livarne d d.« pričele zidati veliko novo zvonolivarno, katera bo 3- do 4 krat večje množine zvonov izvrševala, kot dosedanja zvono-livarua. Že vsled tega se bo cena zvonov znižala, vrhutege pu je upati, da bodo kovine še nadalje padalo v ceni tako, da bode v doglednem času mogoče vsaki cerkvi namestiti zgubo pri »Strojnih tovarnah in livarnah«. Država je pripoznala čez \se uspešno delo domače zvonolivame s tem, da je | lissiavila veliko zaščitno carino za zvonove. »Strojne ' tovarne iu livarno« stojo po vsem tem s celim svojim delavnim programom na stališču narodne potrebe in bodo brez dvoma v nekaj letih lahko za-' dostile vsem potrebam strojnih izdelkov Jugo-j slavije. ' Kovinska tovarna podjetja ima še eno važno nalogo, lo je, da preskrbuje Jugoslavijo s potrebnimi armaturami, pred vsem našo železnice, ki imajo velikansko potrebščino. Da se mora pod takimi razmerami narodno podjetje v najkrajšem času razviti do velikega obrata, je naravno in pri tem ga bodo brez dvoma podpirali narodni kapital in narodni de'avci, bodisi oni, ki konstruirajo stroje, bodisi oni. ki v delavnicah pri stružnicah služijo vsakdanji kruh. \ • ) Li^ifpriffi rejme Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Zeiiilna mMii stojni-n mesarskim ofortom, želi znnnja z gospodično, katera bi Imela nekoliko premoženji in veselje do obiti. Vdove brez otrok niso izključene. Le resne ponudbe, Ce mogoče s sliko k tora se vrne, na u iravnlštvo tega lista pod šifro »Mesar U90« ZenJna no um Mladenič 35 let star vzqledne rodbine z gotovim premoženjem 200.010 kron želi znanja z gospod-.čuo primerne stuiosti, kje na več eni posestvu. Ponudi e je poslati na u iravo listu po.i šifro „Tajnost". >'jinin poštena in priclna se sprejme 5;j|ji jj takoj k dvema osebama na * deželi, ki bi opravi ala vsa hišna de'a. Plača po dogovoru. Kje, pove ujirava lista pod št. 14U3. KLHdHRJfl HH OSKOME harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. S rune na debela in drobno. Hlfanz Breznik, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. Prntla CD zaradi opustitve gostilniške nUllU Ju obrti veC vinske posode, več miz za gostilniške sobe, vrtne m ze, 41 stolov, 1 steklena stena, kozarci, Skodelice za kavo, kuhinjska posoda, omara veC vrat 1. t. d. Vse pc ugodni ceni. Po-izve se Ko odvorska ul. 26._ prodam takoj. Židovska steza 6. i.iO z ie oieKe prt rt H a se radi družinskih ruzmer krasna, SI (JUD opremljena dvonadstronna vila v ftbucijl. Kupci nai se obrnejo na po-seitnico Hermlno Appč. Lovrana. MU se Ssmosioien vačn K ssassiffi (toCasno oslubnik v ČSR). izberen ekonom ln mlekar, pa tudi v miinarsKi ln lesni stroki, vešč konzerv.r. in sušenja sadja, knjigovod. in bilance, rodom Ceh popolnoma zmožen češčine ln nemščine, deloma pa tudi InšCine in slovenš >ne, slar 36 let, kreoak. ener.jičei, išče primernega mesta v SHS. Ponudbe pod nIzooren strokovnjak 146i" na upravo lista. vešCa mešane stroke z daljšo _____ I prakso želi me.-ta na.rajše v mestu ali trgu. Več pove uprava Slovenca pod Stev. 144!). VilhaP ra se sprejme takoj, kaiera mora MIlSl lU znati dobro kuhati. Prednost imajo onezd lišimi spričevali. Plači* dobra. Istotam ie sprejme SšviSJa i a dom. Nislov pove uprava Slovenca pod št. 1425. TrgovsKi pomočnik ir.*™«*« takoj sprejme. Ponudbe postni predal 112. r« nt"\f"n v najlepši legi na Ul luii|>;U Gorenjskem se priporoča cenj. gostom in tur.stom, Nizke cene, najboi ša oskrba. — Naslov: Upravništvo Preddvor, pošta Tupaliče. v dobro idofi gostilni blizu mesta, točenje pijač na račun. Kuhinja, velik vrt okoli hiše z niivo in stanovanjem vred brezplačno. — Ponudbe na upnvništvo »Slovenca". 1445 DrflrifJ CD na Prostovoljni dražbi l.maia ) luuu vili ob 15. uri hiša z vriom in gospodarskim: poslopji, sposobna za do-ma'o obrt v M "diu pri Kočevju. Izklicna cena K 20 000. H. Katfež, Kočevje. P BSK3FSK0 ln IICSTSKO IVAN BBIC£LJ, ttnnajska cesta 16 se priproča.-- zvršitev točna, cene zmerne. Prvovrstno kuharico, eno deklo rrnadM več usnjar, pomočnikov, vajenih vsem obrtnim delom, išče »Kožarsko poduzeče Visoko, Bosna.« 160 sodov s skladišča v Zagrebu se zelo poceni proda. Vprašanja pod šifro „Modra galica 1417" na B oekner ev zavod za oglaševanje Zagreb, Jnrjevska ulica 31. Gostilničar!) POZOR! V soboto dne 23. t. m. se vrSI prostovoljna javna dražba na Viču st. 14 ob pol tretji uri pop. Prodd.ali se bodo: mize, stoli, sesolka, kopalna banja, zofe, podobe, ter razne druge stvari, vinski sodi, poslednji različne velikosti. Tovarna za lepenko na Količovem, pošta Dob pri Domžalah a p roj me 1 kluiavnicarFa, ki se razumu na parne in električne stroje in ki samostojno izvrši vsaka popravila, 4 delavce, ki so že delali v tovarnah za lepenko ali karton. Ponudbe ust-meno ali pismeno na gornjo tovarno. Cerkvena okna umetniško izvršena izdeluje atel,e za umetno slikarstvo OTMAR VAČKAR, BRNO Francoska ulica St. 13 (prei E. S.i lrda) Proračuni in načrti na zahtevo brezplačno, Stare kovine (baker, medenino, cink i.t.d. kupuje trgovina z železnino BBEZaIK & FHITSCH, LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje štev. 1. Frodaja posestva Radi preselitve se proda 20 oralov gozda in 20 oralov njiv in travuikov ter vsa poslopja pol ure od kolodvora. Cena je 400.0U) kron. — Poizve se v Novem mestu št 109 pri Andreja Jarc. delavnico Iščem seno SromaiosevfleioK v lepem kraju na Gorenj- ! skem, z dvema po teljema,' vso oskrbo v hiši, a i' z vporabo kuhinje, z i f'obo 5 mesecev. Dopisi se prosijo pod ..Letovišče 1415," na upravo Slovenca, Ljuoljana. zie ko e za jerhovino (hlaie) in ovčie za suknjiCe .Ravno tam se proda trgovska oprava: stelaže miza. Lovro Sajov.c, usnjar Motnik. 1389 (dopV. ) zhras'ovega lesa ie naprodaj. l'oizve »e v graščini Češenco, pošta Moravče pri Dom alah. Arhitekt in mestni stavbenik BENZ1N lahki, PETROLEJ rafinirani in OLJE za Diselmotorje kakor Ia TOVOTMAST, KOLOMAZ i. t. d. dobavlja po najnižjih cenah KOMET, d. z o z. Ljubljana, Dunajska c. 33. Žaga in mlin z večjo stolno vodno nnčjo v Savinski , , dolini se proda. Resni kupci naj javijo s stanovanjsko hišo 6 io 10 sob) go- i sVOje nastove |)0(i »Vodna moc 1394« spodarskim po lopjern. vrlom, 50 uc 40 na upravuištvo ..Slovenca*, oral v zenije (gozd. vinogr. tr vn.J blizu __. Varoša';!© .Slovenca"! (farne cerkve nujr.ijši ni Dolenjs :em se kupi. Ponudbe po , R 85" m Ur. zav. Drugo Besel;ak, Ljubljana. roJo se H ša immmmm Voziček za oon"-:a s?oi ss&j' pri sedlarju, Rimska cesta 11. Prazno sik s Kufiiaio ia^z plačilu. Imam svo.e orodje in popravim vsa mizarska, stek arsKa in uarvarska dela brezplač no v prostem času. jerie, mizar mesina pristava, Cesta na Kodeljevo St. 8. Ženski Ovalni slroi se ceno proda. Žabjek št. 3/111. Ročni voziček s o v, se prnda Po-ljauska c. 47, priti č e. nnhjcSun za sPalnic0 in jedilnico iz me~ rUUIMVU cesnovega lesa (razte-na miza, omara za knj ge, 3 cvetliCmki) popolnoma novo, pripravno posebno za vile, se zelo poceni proda pri Franc Prelesniku, R mska cesta i6. 1430 3 ple- In (in vojene. so naprcdai na menske Ivi uu Poljanski cesti št. 55. v dresuro 15 mesecev starega psa-pt.ičarja proti dobri plači nai pošlie svoj naslov na upravništvo »Slovenca« pod »Lovec « v dobrem stanju s sadmm j vrtom in njiv:' oddaljena i 10 min. od Novega mesta in 2 min. od kolodvora Kund ja. Natančnejša oojnsnil, : daie 1. Zrimšek, Kaidija št 59 pri Novem mevtu event. W llenpart Rožna do- i lina 268 pri Ljubljani vila »Ceh«, j Ilira 7 nnpj jnn in me ano trgovino 11 jU L Ijuijl Jllu je v industrijskem kraju i Jugoslnviie narjrodaj Več pove g Mi- ! haet Markove, Poljanska cesta St. is5. i Ljubljana. 1243; Za občinske volitve priporoCnmo i Občinski volilni red za Slovenijo. NaroCa se pri Tiskovni zadrugi vLjubljani, Sodna ulicu 6. in vel,a s poštnino vred naprei plačan 4"40 K. Zagarfa 7 tednov stare pioda An o i ontnik, l,|ubliana, Cesta mestni log št 31. ženskih sla -nikov, nakite-nih od 150 kron cv. tlice, nahit pri mo-distki Ivani ichiller, Kongresni trg 6, SezonsKo razurolaia za venecijanski jarem iu hSapca h konjem sprejmem takoj. Al. Kane, Mengeš, Gorenjsko. Salonska oprava z bogato vloženimi bisernicami (peri-muter) in medenino kr;isno empire-delo iz mahagonija se proda po primerni ccn\ Naslov pove upr..va lista pod St. l42o. z vsem gospodarskim poslopjem in gozdom ze obdelano, na Štajerskem blizu Polčan je takoi naprodaj. VeC pove lastnik Kocjan TuršiC, Bezuljak pri Cerknici. fisbest plošče velikost 40X40 cm z.i kritje streh, najboljše vrste ima vedno v zalogi Franc Fujan, Ilovica <>8, Ljjbljana. mmmmmm%m@mmm;Mmmmm Mmt Ob priliki smrti ljubljene, dobre sestre izrekam srčno zahvalo vsem, ki so jo obiskovali v kratki bolozni, jo tolažili v nienem trplieriju, molil' za mo ter jo ob pogrebu spremili k zadnjemu pcčilku, od Device Marije v folju iu iz mesta. I red vsem pa bodi izrečena najudanejša in najiskronejša zahvala «g. dr. E. Slojmerju in dr rnjcu z* ves niih trud v bo-lozni, kakor ,udi vsem usmiljenim sestram v LeonHču, ki soji tako ljube nivo in sočutno ves čas olajševale bolečine. Koi ečno bodi izrečena najiskreucjSa zahvala preč. g. patru Plač du za vso došiio p moč in tolažbo in vsem, ki so ves čas tioiezn' ako .sočutno nam stali ob strani ter spremili pokojntco na zadnji poti k večnemu poč.tku. Ljubljana, dne 22. aprila 1921. Ljubljana, Gosposvetska c. 1C Telefon interurb št. 103 Ustanovljeno 1. 1850 se i-riporoča zs zgradbe vseli vrst ter izvršuie nnčrte in proračune. r j Folstabilne iotaofeiie Hnfherr Schiantz 8-12 HP R. Wolf 20 24 „ Badeuia 24 :*2 „ Ročk 20-30 „ H. Lanz 29-42 „ Murscliall 30-45 „ R. VVolf 38-44 „ R. Wo!f 40-52 „ Un?. >taatsbabnen 40-55 „ K. VVolf 50-(ia „ H. Wolf 62-72 „ Radenia 75 85 , R. VVolf 80-'jO „ CarretrSmlth 100-120,, Lan'. 10O115., R. VVolf 110-140 ., Baderiia 210 240 , Mar^chall 8-1J „ Ruston-Proktor ti 10 „ Ko'Bi za aa&OHfoMm 10'lqm, 12Atm. prepozen in iztegljiv 30 qm, lOAtm. „ „ „ 10 qm, 8Atm. „ „ „ 1435, 1010, 900, 760 in 6l0 mm tirne flMDraa na sesalni pžiii 70 PS Raupach, Gorlitz 80 „ Augsburg 100 „ Krupp ^o.orp 60 lJS VVaffenfabrik 80 „ Carell Freres, Gent 120 „ Sulzer. VViuterthur 410 „ Uaimler-Werl