Štev. 213.
V Trstu, v torek 3. avgust« 1915,
Lstnak XL
lilaja vsak
dc.p, »udi ob nede-Jah in praznikih, ob 5 zjutraj.
T'i^di.i-: .o: Ulica Sv. Trančiška Asiškega št. 20, L riadstr. — Vsi c < i . i . se pcsilj:!jo trednižtvu lista. Nefrankirana pisma se ne
rejemajo in tokepisi se ne vračajo. >crj. • = • in fčgc.crni tre^nik ftefan Ccdina. Lastnik konsorcij i<ts J f r.ffti*. — Tisk t^kame .Edincsti\ vpisane zadruge z < n cjtrim fcrcitvcm v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 2a
Telefon credništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.—
Za pol leta ................-
?a tri iresece................
7a nedeljsko izdajo za celo leto . za pel leta............ ' ' • •
6.— 5.20 2.60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po G vtnnrjev.
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglati se računajo na milimetre v štrokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......m/n po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . ,2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnini ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančl5kt AsiSkega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.

Manjši boji na Tirolskem. - Ha Primorskem na severni Ml mir. - Vzhodno Polazza Italijani vrženi nazaj. - U vzhodni Galiciji
položaj neizpremenjen. - Nemci zasedli Hltavo. - novi nemški uspehi pri Lomži.
looi boji na rožnih mestih v Vogezih. - Nemški uspehi v zapadnem dela Arsonou. - Izjave Mijhina v ruski dumi.
Z tsustrilsko-rttsheia bojišta.
DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se objavlja: 2. avgusta 1915, opoldne.
Pri Domaszewu, nasproti izlivu Radorn-ke, so iz\o»evaIi včeraj naši zavezniki nove uspehe.
Zapadno Ivangoroda so naši sedmogra-ški polki zavzeli z bajonetnim naskokom sovražniku osem, v obliki nadstropij napravljenih betoniranih oporišč. Štiri teh naprav ie zavzel sam polk št. 50, obstoječ večjidel iz Rumunov. Polkrog okoli Ivangoroda se je znatno zožil. Ujeli smo 15 oficirjev in nad 2300 mož in uplenili 29 topov, med njimi 21 težkih, dalje 11 strojnih pušk, velik park orodja in mnogo municije in vojnega materijala. Naše iz-\ r^tne sedmograške čete zamorejo šteti ta dan med najlepše v njihovi častni zgodovini.
Neposredno vzhodno Visle je ena naših divizij zavzela z naskokom železniško postajo Novo Aleksandrijo in par v bližini se nahajajočih postojank.
Pri Kuro« u so udrle nemške čete, potem ko so zavzele včeraj dve sovražni liniji, še v tretfo.
Dalje vzhodno, do \Vieprza, sovražnik
še drži svoje postojanke.
Med \Yleprzom in Bugom se nadaljuje
zasledovanje.
Čete. ki so med Sokalom in Kryiowom prekoračile Bug, so prodirale v smeri proti Vladimiru \Volynskemu.
V	vzhodni Oaiiciii ie položaj neizpremenjen.
Namestnik šefa generalnega štaba: pi. Hofer, fml.
Tragična smrt generala Emila Zieglerja.
DUNAJ, 1. (Kor.) iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Zborni poveljnik Emil Ziegler, ie umri danes za kolero. Slučaj je tragičen tembolj, ker se niti pri vsem njegovem štabu, niti pri četah njegovega armadnega zbora, kljub slučajem obolelosti med civilnim pebivalstvom v sosednjih krajih, ni pojavil niti en slučaj kolere. Popolno singulariteto tega slučaja je razlagati le na ta način, da je bil Ziegler edini oficir štaba, ki se ni da! cepiti proti koleri. Pokojni general bo provizo-rieno pokopan z vsemi previdnostnimi odredbami v zazidani grobnici. Vsled odrejenih varnostnih odredb in brezizjern-nega cepljenja vse okolice, je ostal ta slučaj dosedaj popolnoma osamljen. Armad-no povelje, ki naznanja smrt generala Zieglerja. priznava Zieglerja kot izvrstnega, energičnega in smotrenega voditelja, dobrega predstojnika, plemenitega in veselega tovariša. _
l avslrllsKo-italijanskega im
DIN4J, 2. (Kor.) Uradno se objavlja:
2. avgusta, opoldne.
Na tirolski fronti.ie bil v dolini Ledro, zapidno Bezzecce, napaden en sovražni od 'elek in potisnjen nazaj ob velikih izgubah.
V	Jud'karijah so naše patrulje pregnale
d\e italijanski opazovalni straži, ki ste se vcnezdili na višinah severozapadno Con-
dina.
Na koroškem mejnem ozemlju se ni zgodilo ničesar bistvenega.
Na Primorskem vlada v severnih oddelkih večjidel mir.
Na planoti se nadaljuje topovski boj. Močni italijanski napadi, ki so bili izvršeni na naše postojanke vzhodno Polazza, so bili s protinapadi, ki so dovedii našo pehoto še preko prvotnih postojank, odbiti popolnoma.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Komunike Cadorne.
DUNAJ, 2. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov:
Italija. 30. julija. — V oddelku Tirolska—Trenta so se vršile akcije manjših oddelkov pri Pregasini, na zapadnem obrežju Oardskega jezera in severnoMar-ca v dolini Adiže in sicer z ugodnim izidom za nas.
V	Cadoru je napadel sovražnik dne 27. t. m. zvečer s pehoto in strojnimi puškami naše oddelke pri izlivu stranske doline Travenanzes v dolino Boito, a je bil odbit z izgubami.
V	dolini Pelgrino je skušal dne 28. t. m. drugi sovražni oddelek nenaden napad na naše postojanke na Costabelli. Naše čete so počakale, da se je približal sovražnik našim strelskim jarkom na sto metrov, nakar so pričele streljati, pregnale sovražnika in ujele nekaj mož.
V	dolini Eella so zasedli alpinski oddelki po kratkem odporu razrastke levega dolinskega grebena prot Lužnicam.
Na kraški planoti se je sovražnik po neuspehih dne 28. t. m. zadovoljil s tem. da se je upiral našemu prodiranju, ne da bi pri tem dosegel kaj drugega, kakor da nas zadržuje. Med intenzivnim sovražnim artiljerijskim in infanterijskim ognjem, smo osvojili nove jarke. V noči 29. t. m. so poskušale sovražne patrulje zažgati Kapucinski gozd, kjer smo se močno zakopali. Vsled čuječnosti naših predstraž se je akcija izjalovila.
Čeprav se niso vršili včeraj nobeni pomembni boji, smo zopet uieli nekaj novih ujetnikov, namreč 4 oficirje in 120 mož, na bojišču pa smo našli 638 pušk, 18 mu-nicijskih zabojev in drugega vojnega materijala.
Navedbe italijanskega sanitejca o drugi bitki ob Soči.
BAZEL, 1. (Kor.) Kakor poročajo »Ba-seler Nachrichten«, je podal neki bolniški nosilec italijanske armade zelo interesantne podatke o drugi bitki ob Soči. Pripovedoval je med drugim, da cenjenje ranjencev na 50.000 nikakor ni previsoko. Razmeroma mnogo težko ranjenih umre že na transportu. Število padlih italijanskih oficirjev, med njimi tudi višje stopnje, je zelo veliko. Popolni seznam bo objavljen šele sredi meseca avgusta. Bolniški nosilec je izpovedal dalje, da je slišal od oficirjev, da je razpolagala italijanska artiljerija z nad 600 težkimi in srednjimi topovi.
S komike meje.
S koroško-italijanske meje nam piše prijatelj lista in sobojevnik 30. julija:
Človek ne hi nikdar mislil, da se bo naše vojaštvo tako kmalu privadilo tukajšnjim krajevnim razmeram. Je namreč taka, da nimamo tukaj samo vojakov iz naših goratih dežela, ki so navajeni strmih planin, kakor divja koza, temveč tudi ljudi iz o-grske nižine in galiških planjav, ki morda
svoj živ dan niso nikoli videli hribovja, kaj šele take nebotične gorske velikane, kakor so tu, kjer se tolčemo z našimi ljubeznivimi »zavezniki«. Nahajam se v zvezi s črnovoiniškim oddelkom.
PODLISTEK
GREŠN1CE.
Roman. — Francoski spisal Xavi«r d* Moatćpin
—	Ne. povem vam. Človek, ki ga ljubim, za katerega sem pa sklenila, da ga ne bom videla nikoli več, je moj prejšnji ljubimec.
—	Era Diavolo? — je vzkliknila Ana silno začudena.
—	Da. Era Diavolo.
—	Saj vas je vendar onesrečil?
—	To je res.
—	Trpeti ste morala zaradi njega veliko pomankanie, bedo!
—	Da.
—	Pretepal vas je in pognal od sebe!
—	Tudi to je res.
—	In Reneju ste rekla, da nikdar niste ljubila Fra Diavola in da ste ostala pri njem le iz usmiljenja.
—	To sem res rekla Reneju, in ko sem mu rekla, sem tudi verjela sama. Odtlej pa sem spoznala, da sem se motila.
—	Torej hrepenite nazaj po žalostnem življenju, ki ste ga živela s slikarjem?
—	Da hrepenim »po onem življenju, hrepenim po pomanjkanju, ki sem ga morala trpeti pri njem, po njegovih ljubosumnih
sumničenjih. njegovih nasilnostih----
vse to se mi zdi sedaj sreča.
—	To je neverjetno! — je vzkliknila miss Ana.
—	Ne vem. ali je neverjetno ali ne, — je odgovorila Pivoine s svojim milim in otožnim smehljajem, — toda zagotavljam vas. da je res, žal, le preres....!
Nato ste omolklnili obe.
II.
Samou mor.
Ana ie prva prekinila molk in vprašala svojo prijateljico:
—	Toda če je tako. zakaj ste se pa vendar vdala Reneju?
In ti
možakarji plezajo po skalnatih bregovih bosi, ne da bi jih to motilo kaj, kakor jih tudi ne moti dosti laško streljanje, ki tupatam res tako močno, da se zdi človeku, da pada železna toča. Kakor hitro se namreč toliko razvedri, da je opazovanje le količkaj mogoče, začno brenčati šra-pneli okoli nas, kakor sršeni. In priznati se mora, da imajo Italijani dobre topniča-rje, kajti streljajo tako natančno, »kakor bi potegnil žnoro«; tako je namreč dejal moj sluga, ki pa je pristen kranjski Janez. Reči pa je tudi treba, da imamo izborna kritja, in tako smo celo vkljub italijanskim 15centimetrskim sršenom zavarovani tako dobro, da ni skoraj nikakršnih ranjencev. Posebno pridno strelja laško gorsko topništvo. Včasih je tak ropot, kakor bi šlo za stavo, vmes pa se čujejo bolj po-redkoma zamolkli streli težjih topov, posebno 15centimeterskih havbic, ki jih seveda ne vidimo, ker jih imajo dobro skrite.
Od Lahov nas loči globoka dolina, tako da smo kake tri ali štiri kilometre narazen. V kaki temni noči se dogodi, da poizkušajo laike pehotne patrulje priti na •mšo stran, toda pečei si pogostoma ne privoščajo take šale, ker se končava vedno nekoliko preveč resno zanje. Sprejemamo jih tako ljubeznivo, da se le malokdo njih vrača k svojim oddelkom. Večinoma so to »Alpini«, katerim se mora priznati, da so izborni vojaki in res kakor nalašč za gorski svet. Druga pehota ni tako dobra in se doslej še ni nič kaj posebno izkazala, posebno ne na našem delu fronte, kvečjemu če jim priznamo, da znajo prav dobro valiti kamenje. Dogaja se namreč, da se ponoči, ko je drugače tiho in mirno, naenkrat vsuje na laški strani plaz kamenja v dolino. Lahi se pač boje naših patrulj in zato vale kamenje po hribu navzdol, da bi tako oplašili naše patrulje, da bi se jim ne upale preveč blizu. No, naši ljudje so se privadili že tudi »kamenite vojne« in se znajo dobro izogibati v dolino brenčečemu kamenju.
Kakor rečeno, do hujših spopadov pri nas še ni prišlo, temveč se bijejo med seboj topničarji, danes huje, jutri pa zopet nekoliko manj. Velikanska je pa razlika med streljanjem naše in pa laške artiljerije. Lahi včasih naravnost divje razmetavajo municijo. Zdi se, kakor da bi sploh ne imeli namena, da bi obstreljevali kak določen cilj, temveč posipajo cel oddelek fronte s šrapneli in granatami, kakor škropi vrtnar s škropilnico na vrtu. Pri nas je pa drugače. Ne rečem, da bi včasih tudi naši ne odgovarjali precej hitro, strel za strelom, toda večinoma pa bi skoraj rekel, da prihaja na deset laških strelov komaj eden naš. Vkljub temu pa so naši u-spehi vse drugačni, kakor pa laški. Naše topove in havbice, ki imajo svojo pošteno težo, so namreč topničarji razložili v posamezne dele in so jih sami ali pa s pomočjo mul in mezgov spravili tja gor nekam pod nebo. Se višje gori na vrhu, nad dvatisoč metrov visoko, pa čepi skrbnf?
skrit opazovalec, ki ima dober pregled so-^————
— Ker je bil Rene tako dober napram meni, ker se je, kupivši moje telo, izogibal z redko nežnočutnostjo. da bi mi bil dal čutiti, da sem njegova, in ni zahteval, da bi bila vsa njegova, v kar je bil pač u-pravičen. Končno sem mislila, da ljubim Reneja, in motila sem se tudi v tem. Kaj mi je torej preostajalo? Napraviti sem morala konec in tudi ne obžalujem koraka, ki sem ga storila, samo srečna nisem in najbrž tudi rie bom nikoli.
Ana ni vedela odgovoriti kaj na to.
Spoznala je predobro senčnate strani navidezno sijajnega položaja Pivoininega in priznati si je morala, da bi tudi sama ne mogla biti vesela v podobnih razmerah. Naslonila se je zopet v kot kočije in molčala.
Ko je voz vozil ravno mimo mosta Invalidov, pa se je Pivoine naenkrat z vzklikom začudenja in groze nagnila skozi vozna vratca.
Potem pa je močno potrkala na prednja stekla v vozu in tako dala kočijažu
vražne fronte. Pa zabrni telefon, strel, in naša granata udari tja med nje s tako gotovostjo in natančnostjo, da pri nas skoraj ne poznamo zgrešenih strelov.
In tako gre dan za dnevom, teden za tednom. Dva meseca smo že skoraj tu, in pri mojem oddelku smo imeli doslej samo enega ranjenca, in še ta je bil le lahko ranjen: zadel ga je kamenit drobec, ko je laška granata v precejšnji oddaljenosti udarila ob skalo. Lahi nam torej ne delajo veliko sitnosti. Tem večje težave pa nam dela donašanje streliva, živil in posebno vode. Žive vode v taki višini nimamo, in zato se mora donašati vse iz doline na vrhove, kar nam preskrbujejo delavci. Če je deževno vreme, imamo seveda vode še več ko preveč, toda če par dni pripeka solnce, pa nam zmanjka najpotrebnejšega, in to je voda. Tedaj komaj čakamo, da se prikažejo nosači, ki nas o-skrbujejo s-to prežlahtno pijačo. In ko si človek utolaži žejo, potem se ne zmeni dosti za drugo, najmanj za »prijatelje« na oni strani, ki jih, kakor smo trdno prepričani, ne bo nikdar sem k nam na to stran doline. Ce pa bi se drznili priti, jim pa temeljito pokažemo, kje je pot nazaj! I. K.
Z nemšKo-rusfw Bojišča,
BERLIN. 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. avgusta, 1915:
Vzhodno bojišče.
Naše čete so včeraj po boju zasedle Ml-tavo. Mesto je v splošnem nepokvarjeno.
Vzhodno Pcnjevvieca so se razvili boji, ki so se končali ugodno za nas.
Severovzhodno Suwalkega je bila zavzeta z naskokom višina 186 (jugovzhodno Kaletnika).
Severozapadno Lomže so dosegle naše čete, potem ko je bil na raznih mestih zlomljen žilavi odpor Rusov, reko Na-rew. Pri tem so bili ujeti 1003 možje in en oficir.
Na ostali fronti do Visle se je nadaljevalo prodiranje. Privedenih je bilo 560 ujetnikov, med njimi en oficir.
Pred Varšavo ie položaj neizpremenjen.
Jugovzhodno bojišče.
Severno višin pri Podzanicah, ki so bile zavzete dne 31. julija, so prodrle naše čete generala Woyrscha med srditimi boji skozi gozdovje dalje prot vzhodu. Umikajoči se sovražnik je izgubil 1500 mož na ujetnikih in 8 strojnih pušk.
Pred Ivangorodcm so imele avstrijske čete zmagovite boje. Polkrog okoli trdnjave se zožuje.
Pri armadah generalieldmaršala Mak-kensena se sovražnik drži še med Vislo in ozemljem jugovzhodno Lenczne.
Nemške čete so izvojevale nove uspehe vzhodno Kurowa. Ujele so 600 mož.
Med Lenczno in Zalinom, vzhodno Cholma, se nadaljuje zasledovalni boj.
Ob Bugu smo dosegli ozemlje severno Dubienke.
Avstriiske čete so prodrle jugozapadno \Vladimira Wolynskega preko Buga.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleški listi o nemških uspehih.
LONDON 1. (Kor.) „Daily Mail- piše: Nemci so na tem, da zavzamejo prvo mesto izmed treh mest, Varšave, Pariza in Calaisa, ki jih hočejo zavzeti. Nemci mislijo, da je to mesto ključ k obema drugima. Varšava
nas zato močno zadeva. Mi čutimo izgubo skoraj bolj nego Rusi, ki imajo neranljivo državo in brezkončen prostor, kamor se lahko umaknejo. Prišle so ure, ki so te?je nego katerekoli poprej.
„Westminster Gazette" pravi: „Zavzetje velikega mesta bo sovražniku olajšalo prenašati gospodarske napore podaljšane vojne, ter bo njegovi diplomaciji nudilo priložnosti, da uspeh popolnoma izkoristi.
„Daily Telegraph" izjavlja, da je predstojeća izpraznitev Varšave velik uspeh nemške strategije in rezultat načrtov, ki so bili zasnovani v velikanskem merilu, ki so se v zadnjih treh mesecih izvršili z največjo odločnostjo. __
Rusko duma.
PETROGRAD, 2. (Kor.) Ruska duma je bila otvorjena včeraj. — Predsednik Rodzianko je v svojem pozdravnem nagovoru naglašal neomajni sklep Rusije, da se nadaljuje vojna do dobrega izida. Sporočil je ruski armadi svoje pozdrave in pozdravil nato diplomatične zastopnike zveznih držav, posebno tudi zastopnika nove zaveznice Italije, ki jim je priredila duma viharne ovacije. Predsednik je pozval poslance, da naj kar najgorečneje delujejo na to, da se dovoli armadi vse, kar potrebuje. V to svrho pa je potrebna izprememba mišljenja, celo izprememba v dosedanji upravi. Rodzianko je zaključil z besedami: »Bojujmo se do popolnega u-ničenja sovražnika!«
Po predsedniku Rodzianku je ministrski predsednik (j o r e m i j k i n izvajal, da jo vojna dokazala, da nismo bili dovolj pripravljeni. Da se premaga sovražnika, je treba razviti vse narodne sile. Mada predloži v to svrho potrebne zakonske načrte.
Ministrski predsednik je razpravljal nato o poljskem vprašanju in izjavil, da naj poljski narod ve že danes, da je bila njegova bodoča organizacija definitivno in nepreklicno odločena po oklicu velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, višjega poveljnika ri armade, že ob začetku vojne. Poljski n?rod, ki je viteški, plemenit, zvest in hraber, zasluži neomajno upoštevanje. Car mi je naročil, da Vam izjavim, da je zaukazal ministrskemu svetu, da izdela zakonske načrte, ki bodo dovolili Poljakom po vojni svobodno, narodno, socijalno in gospodarsko živ ljenje na podlagi avtonomije pod žezlom ruskega carja. — Skupno s Poljaki so tudi druge narodnosti dokazale svojo zvestobo napram domovini. Zato mora notranja politika slo-niti na podlagi nepristranosti iti dobrohotnosti proti vsem zvestim ruskim državljanom brez razlike narodnosti, vere in jezika.
Združimo se v skupnem naporu, k čemer nas kliče car. Bodimo edini v edinem programu zmage! (Odobravanje na vseh klopeh).
Vojni minister je predložil nato dumi zakonski načrt o ustanovitvi centralnega odseka za vse deželnobrambne odredbe.
Vojni minister P o 1 i v a n o v je izj.i-vil, da ie Nemčija s svojimi spretnimi in trdovratnimi pripravami tekom 40 let dosegla uspeiie, ki jo v vojaškem oziru postavljajo nad druge dežele, posebno če se poslužuje svojih bogatih tehniških virov. V tem trenotku je zbral sovražnik proti nam nenavadno velike sile, ki korak za korakom obkoljujejo vojaški okraj Varšave, koje strategične linije so vedno tvo-
znamenje, naj ustavi, kar se je tudi zgodilo takoj.
Pivoine je neprestano prestrašeno klicala na pomoč.
— Kaj pa je vendar? — je vpraševala Ana.
Pivoine pa je bila tako prestrašena, da ni mogla govoriti. Sluga je skočil s "kozla in odprl vratca. Pivoine je izstopila in za njo tudi Ana.
Pivoine je pohitela na most, se nagnila čez ograjo in s strahom motrila vodo pod mostom.Toda videti ni bilo na mirni vodni površini nič drugega, kot krog. ki se je razširjal vedno bolj.
Ana je neprestano povpraševala svojo prijateljico, a Pivoine ni čula njenih vprašanj.	. .
Vzrok njenega strahu m razburjenja pa
je bilo to-le:
Pred par trenutki je opazila žensko, ki je hitrih bojazljivih korakov šla po mostu.
Naenkrat je ženska obstala, z izrazom obupa dvignila roke kvišku in potem sko-
čila z ograje v vodo, ki se je nemudoma strnila nadnjo. Tedaj je Pivoine prestrašeno zakričala.
Gledala je še vedno v vodo, v kateri se več sekund ni pokazalo nič. Mokri grob je cčividno hotel obdržati svoj plen. Kakih sto korakov od mosta se je končno razgrnila veda in pokazala se je neka stvar, katere oblike ni bilo mogoče razločiti in ki jc plavala s strujo navzdol.
—	Glej! — je vzkliknila Pivoine, — tamle je! Tamle je!
Po .nabrežju je prihajal človek, najbrž pristaniški delavec. Ta človek je tudi videl dogodek, ki se je pripetil, pa se oči-vidno ni niti zmenil zanj, kajti šel je mirno dalje svojo pot, ne da bi stopil tudi le nekoliko hitreje ali počasneje.
Pivoine je poklicala tega človeka. Obstal je, pogledal tja gori proti njej ter vprašal:
—	Cesa želite?
•:	(Dalje).
Stran II.
.EDINOST* štev. 213.
V Trstu, dne 3. avgusta 1915
rile slabo točko liaše zapadne meje. Pod terni okoliščinami bomo morda sovražniku prepustili del tega ozemlja in se u-maknili na postojanke, kjer pripravlja naša armada lahko zopetno ofenzivo. To je konec, ki venča !. 1812 izkušeno postopanje. Mi bomo morda danes prepustili Varšavo sovražniku, kakor smo svoječasno izpraznili Moskvo, da si zasiguramo končno zmago.
Vojni minister je razpravljal nato s toplimi besedami o zveznih armadah, se spominjal junaške obrambe Belgijcev, sijajne bitke ob Marni in poudarjal previdno prodiranje italijanske armade, ki premaguje neverjetne težkoče.
Minister je konstatiral, da gospodarski položaj Rusije vsled vojne nikakor ni o-niajan. Vsled dobre žetve vlada v deželi zopet preobilica na vseh hranilnih sredstvih. Država vzdrži lahko vojno še dolgo let.
Govornik je zahteval z ozirom na neizčrpna tehniška pomožna sredstva Nemčije, posnemanje Francije in Anglije, ki ste imeli v povzdigi pripravljanja municije kolosalne uspehe in je zaključil z besedami: Sovražnik mora biti brezpogojno za vsako ceno uničen, sicer pride Evropa pod tevtonski jarem!«
Carjevo povelje povodom obletnice vojne.
PETROGRAD. 1. (Kor.) Povodom obletnice pričetka vojne, je izdal car na armado in brodovje dnevno povelje, v katerem pravi: Čeprav vkljub naporom armade in brodovja sovražnik še ni pobit, vendar v očigled novim žrtvam in izkuš-j njani, ki so potrebne v varstvo življenske; zmožnosti Rusije, ne smete izgubiti pogu- ! ma. Car izraža trdno upanje v srečen izid borbe in prosi za blagoslov božji za tu- j sko armado.	_	-
l zopinSneifl MUH
BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan,
2. avgusta 1915:
Zapadno bojišče.
V zapadnem delu Argonov smo z nenadnim hajonetnim napadom zavzeli več sovražnih jarkov, ujeli pri tem 4 oficirje in 142 niož in uplenili eno strojno puško.
Zvečer so Francozi v Vogezih zopet napadli linijo Schratzmaenle Barrcn-kopf. Celo noč so se vršil tamkaj srditi boji. Napadalci so biil odhiti.
Tudi na Lingekopfu so se pričeii novi boji.
Na raznih mestih fronte smo z uspehom razstrelili mine.
Južno Ban dc Sapta je naša artiljerija sestrelila sovražni privez ni balon. Eden bojnih letalcev je pri Longemerju, vzhodno tierardmeris. prisilil sovražno letalo, da je pristalo.
Vrhovno armadno vodstvo.
BERLIN. I. (Kor.) Včeraj ob šestih zjutraj se je nad Freiburgom zopet pojavilo šest sovražnih letalcev. Eno letalo je bilo pri Munzingenu sestreljeno. Oba lahko ranjena letalca sta bila ujeta.
Nemška letala no Francoskem.
PARIZ 1. (Kor.) „Temps" poroča: Več nemškh letal je preletelo včeraj v zgodnjih jutranjih urah Diinkirchcn, kjer so bila sprejeta po močnem topovskem ognju. Vrgla so mnogo bomb, ki so povzročile samo stvarno £ kodo; ravno tako so bile vržene bombe tudi na druge kraje. V noči na četrtek so na St. Omer vrgli nemški letalci osem bomb. Ena bomba je porušila neko pekarijo ter ubila neko staro žensko. Ostale bombe so povzročile samo stvarno škodo.
^Journa!" poroča: „Gerardmer so v zad-njtm času preletavala nemška letala. 30. in 31. juliji je bi o vrženih na mesto 6 bomb, ki so povzročile znatno stvarno škodo. Nad Nancvjem se je pojavilo dne 30. vojaško letalo ter j2 vrglo štiri hombe. Silna eksplozija je zbudila celo prebivalstvo iz spanja. Stvarna škoda je rnatna. Ker so br!e ulice prazne, ni bi!o človeških izgub.
Poziv!
Tržaško prebivalstvo, ki je vedno pripravljeno, da kar najradodarneje olajšuje gorje bližnjega, daruje danzadnem našim vrlim vojakom in dame v uradu podpornega društva (previdenza) imajo kaj opraviti vsako soboto s sprejemanjem raznovrstnih darov.
V kratkem bomo slavili rojstni dan Nj. Veličanstva našega vladarja; to je najlepša prilika, da se v proslavo tega dneva spominjamo z darovi onih, ki branijo naša domovinska tla. Ti vrli borilci, ki se bore za cesarja in domovino, naj spoznajo ob priliki rojstnega dne našega ljubljenega vladarja, da vsak Tržačan vedno misli nanje in da je vesel in srečen, če more njim napraviti kako veselje.
Smotke, cigarete, tobak in pipe, čokolada, čaša vina ali mineralna vode, kar zmorete, vse bo veselilo borilce, kar jim da dobro srce.
Pridite torej in darujte! Gospenski odbor za vojake na bojišču.
Razne politične vesti
... Ali
oČftni iiasko vlade izrabljajo konstitucijo-nelne stranke v to, da zahtevajo svoj tri-but na račun carska vseinožnosti in vladne despocije. Porabljajo ugodno priliko, da se pomaknejo bližje k moči v državi in da potisnejo absolutizem. »
V tem smislu je razumeti vse vesti o izpremembah na vladi in značilno je, da zopet in zopet prihajajo v ospredje imena iz liberalne šole. Agresivni nacijonalizem skuša izrabiti zadrego vlade za državni prevrat v liberalnem smislu. Sazonovu očitajo posebno tudi to. da je vedenje zavezniških zapadnih držav nejasno v jako važni točki. Generalni štabi zapadnih držav da ne podpirajo primerno akcij ruske vojske vkijub temu, da je ta poslednja začetkom vojne doprinesla največje žrtve v razbremenjenje Angležev in Francozov. Rekriminirajo, da niso na zapadu v zadnjih kritičnih mesecih skoro nič storili, da bi bili primerno pritisnili na vojni položaj na Vzhodu. Izrekajo celo sum, da so Angleži namenoma zavlačevali svoje priprave, ker odgovarja njihovim namenom, da se vojno pozorlšče zavlačuje čim dalje v notranjost Rusije. Zato očitajo Sazano-vu, da ni kazal potrebne energije, s katero naj bi »bil zapadnim vlastim pojasnil stališče. — Razpoloženje bi bilo torej ta-ko-Ie: za nadaljevanje vojne kot grenke, a neizogibne narodne potrebe, veliko nezadovoljstvo z vlado in stremljenje po preobrazbi v smislu svobode in konstitu-cijonalizina!
premagljiv — samo izstradati, postreljati, masakrirati bi se moglomarod. Ali če smo že tako daleč, da si takega postopanja niti ne moremo misliti v kulturnem svetu, vsaj ne s civiliziranimi ljudmi* potem je ta pogoj tudi najmanjšemu narodu pogoj ek-zisteuce. In če bi se jej odrekel sam, bi bil to samomor«.
Ta narodna zavest drži pripadnike naroda skupaj, »dela iz poedincev narodno celoto v vseh okolnostih, ki si jih moremo zamisliti, in ta zavest se ne iztrga*z nobenim nasiljem iz notranjosti poedincev, dokler je narodne zavesti v poedincih, dotlej bo narod trajal in dotlej je neuničljiv!« — »Ne običaji, ne vara. pa tudi ne jezik ni neobhodno potreben pogoj narodne zavesti«. Narodna zavest , . .
7. _	"	Je
to najnotrajneja last notranjosti poeBinče-ve, je to neuničljiva moč«. »Zaveden narod, čegar vsi sloji so prožeti z narodno zavestjo, katerega sleherni pripadnik občuti to kot bistven del svojega individualnega bitja, prebije vsako silo, nasilje — preživi vse neugodnosti«.
»Cas» pravi ozirom na češki narod, da se te globoke misli Krejčija morejo aplicirati na današnje češko vprašanje ozirom na Husov spomin, napram današnji evropski situaciji češkega naroda. Brošura Krejčija kaže, kaka nesreča za mal narod je, ako niso vse njegove vrste, posebno pa takozvani širši sloji, ki tvori jedro naroda. enako osveščeni. Zato je delo za njihovo osveščenje najbolje sredstvo v boju za narodno eksistenco in obenem edino sredstvo, ki se ne izneveri niti v najhujših razmerah.
Za fakt instinktivne ljubezni do naroda nahaja prof. K r e jč i tudi argumente moralne sankcije za pravico do eksistence malega naroda: prirojena ljubezen do naroda je potrebna zahteva tudi z moralnega gledišča. Ne ljubiti svojega naroda more le človek, ki je nemoralen v etičnem pogledu, sebičnež, malenkostnež — neplemenit človek. Ako pa je zvestoba do naroda moralna dolžnost, potem je tudi popolno pravo; kdor krati človeku narodnostno pravo, dela sramotno, nemoralno. »Zatirati narodnost, kratiti pravico do ek-zistence bodi katerega koli naroda, torej tudi malega. — je nemoralno, je krivica. Moralna ^zavest naroda je tisti tribunal, ki temu pravu preskrbi veljavnost in odbije vse krivice, ki se delajo s tlačenjem malih narodov. To je tribunal, ki nima le neobvezne jurisdikcije, katere obsodba bi imela le teoretično vrednost. Ta tribunal ima tudi izvrševalno moč in dovolj sile, da svoji obsodbi pribori veljavnost, da prisili k respektiranju pravic in v to, da se temu primerno postopa«.
Krejči veruje v zmago načela humani-tete nad egoizmom. V tej zmagi je jamstvo pravice do eksistence malih narodov!!
Sitevijunje križarke „BintenUnn"
BERLIN, 1. (Kor.) V ladjedelnici vVVil-helmshavnu splavljena velika križarka. je dobila na cesarjev ukaz ime Hindenburg. Krst je izvršila Hindenburgova soproga. Generalfeldmaršal Hindenburg je poslal cesarju brzojavko, kjer se najudanejše zahvaljuje za to, da bo ponosna ladja cesarske mornarice imela njegovo ime.
Si	v«	| •• v v
turskih bojisc.
CARIGRAD, 2. (Kor.) (Ageace Tel. Milli). Glavni stan poroča:
Dne 31. julija so pri Seddil Bahru vdrle naše poizvedovalne čete v sovražne strelske jarke ter osvojile množino pušk in municije.
Neko naše letalo je letelo preko Teneda ter je vrglo z uspehom štiri bombe, izmed katerih te ena na sovražnem letališču dosegla cilj. Letalo je bilo zasledovano po dveh sovražnih letalcih, ki so ga brezuspešno obstreljevali.
Herve o operacijah v Dardanelah.
PARIZ, 1. (Kor.) Herve pravi v svojem listu „Guerr sociale", da diplomacija tro-sporazuma ni mogla pregovoriti Srbije, da bi odstopila Bolgarski ozemlja Macedonije ter ra ta način pripravila Bolgarsko do intervencije. Vsled upiranja Srbije da so zavezniki primorani, žrtvovati za fors<ranje Dardanel 100.000 mož več, da se ta slabo pričeta ekspedicija svrši. Ves svet da ve, da operacije v Dardanelah ne napredujejo.
Grof Tiszo do Dundo.
DUNAJ. 2. (Kor.) Ministrski predsednik prof Tisza je prispel na Dunaj.
Pravica malega naroda.
Pod tem naslovom je napisal znani češki učenjak prof. Fran Krejči brošuri-j co lb strani. Najprej pobija nazore, ki so! oporekali malim narodom pravo do ekzi-stence poleg velikih. Načelo — ki se mor- j da v praksi uveljavlja — da je siia pred pravico in pravičnostjo	* * ■ |
-• • - - • - -' • • i — to načelo ne odgovarja m e-1 nemu v resnici moralnemu zakonu. Narod ie tu in tu mora biti! Ne more se reči, da je pravica do eksistence malega naroda odvisna od fizične moči in nadmoči večjega naroda. Res je sicer, da narod nima zaščite v konfesijah. Nobena cerkev ne bo žrtvovala svojih vsečloveških in mednarodnih tendencij, ako gre sarno za interese naroda — sodnega dne ne bo renegat odgovarjal za svoj čin. ako je sicer ostal religijozen. Možni so tudi taki nazori, ki stavljajo ideal človeštva nad narodnost. Tako Tolstoj, Goethe in Nietzsche. Pa tudi socijalna demokracija — kakor vidi prof. Krejči v sporu čeških separatistov z mednarodno centralizacijo — »žrtvuje male narode višim ozirom, istotako, kakor ccrkve in države«.
Proti vsem tem teorijam postavlja profesor Krejči instinktivno ljubezen do naroda. instinkt narodne samoobrane. Instinkt in zopet Ic instinkt dela iz naroda narod, instinkt samoobrane, ki je življenjsko jedro naroda istotako kakor pri poedincu, ki se nahaja tako v velikih kakor v malih nan.dih. O tem instinktu ima prof. Krejči svojo filozofsko teorijo, ki jo uveljavlja tudi za narodnost. »Instinkt je eksponent zakonite potrebe, ki vlada v vsej naravi in ki jej človek podlega, zavestno ali nezavestno«. »V tem, na kar navaja človekov instinkt, mora biti nekaj resnice, pa tudi. čc se je ne umeva popolnoma jasno«. Nagon se ne vara; varati se more le razum. ki ne umeva jasno, kam vodi nagon, lak nepogrešljivi instinkt le tudi ljubezen do svojega naroda. Vsa razmotrivanja razuma, ki bi govorila proti pravu nanv da, so ničeva pred »vrhno instanco nagona narodne samoohrane. Nikaka darvinska teorija o pravu močnejšega ne obstoji pred faktom eksistence naroda, o kateri ne odločuje tudi materijalno orožje. Ali pogoj te narodne ekzlstence je v moči naroda samega: to |e narodna zavednost, zavest o samem sebi. »Smelo moremo reči, da je narod, dokler traja ta pogoj, ne-
Domače vesti.
Cesarski komisar bo od danes dalje sprejemal med tednom, izvzemši sredo in sobot^ od 11 dopoldne do 1 popoldne.
Ne dajte se odirati! Cesarski komisar sporoča: Z ozirom na to, da se je v zadnjem času pojavilo v mestu pomanjkanje sira, sta se po posredovanju cesarskega komisarja dobavila dva vagona sira in sicer „poluementalca" iz Predarlske. Prodaja tega sira se je prepustila trgovcem-jestvmarjem po originalni ceni K 4'05 do K 4*25 ki[ogram. Ker se je pa dognalo, da se ta sir prodaja na drobno po pretiranih cenah, celo do 8 K
rodbinah letna Josipina Gerdinova, .stanujoča v Rocolu št. 1071, po poklicu sicer perica, ki je včeraj popoldne zlezla na češpljo ter potem padla ž nje ter se pri tem pobila do krvi na levi roki. Morala je na zdravniško postajo, da ji je zdravnik izlečil rano in povezal /oko. Jako hud pes je bil oni, ki je včeraj po-nedorastlim! Pazite v svojih pogovorih, poldne okoli šestih na ulici napadel 10 letno izbirajte čtivo mladine, nadzorujte njihove Helenico Gombačevo, stanujočo v ulici della
»Ne propovedujte sovraštva in šolah! Zamolčujte mladini neizogibne ekscese razpaljene brutalnosti. Kako naj otrok v svojem malem življenju prav ocenjuje najstrašneje izrastke prerazdraženih strasti? Pustite naj zgodovina govori o-drastlim, nikar pa naj ne govori senzacija
igre! Učite otroke, naj bodo ponosni na svoje pleme, ali govorite jim, da plemenitost obvezuje, in da tudi naičisteja voda gnjije in postaja blatna, ako miruje/ Ne pozabite navajati otroke na to, da bodo tudi v nasprotniku spoštovali — človeka!«
Guardia št. 52. Skočil je deklici na hrbet in jo ugriznil/ a deklica je pri tem padla na in še pobila na desnem laktu, po obeli rokah in na levem kolenu. Mati je uliogc Lenko spremila na zdravniško postajo, kjer ^ji je zdravnik izlečil rane in potem svetoval
Te besede kažejo, da ta žena ni plemenita j materi, naj spremi hčerko v mestno bolniš samo po mišljenju in čutstvovanju in da nico. jo poleg aristokracije rodu diči tudi aristokracija duše in srca. Ne zanašajte so-
vraštva v mlada srca! Zlat nauk, posebno za vse, ki kakorsibodi morejo vplivati na vzgojo uma in duše mladine. Kdor. dela nasprotno, je zločinec na misli človečan-stva, človekoljubja. Pred vsem pa zločinec na svojem lastnem narodu, ker mu — zastrupljajoč duše in srca mladine — od jemlje, česar narod najbolL. potrebuje v zagotovitev svoje moralične trdnosti: poštenih, moralično vzvišenih sinov in hčera, ki se bodo ponašali s svojim, ki bodo — ponosni na svojo narodnost in svojo grudo -— vsikdar pripravljeni vse žrtvovati v obrambo te svete dedščine svojega plemena — a ki bodo spoštovali tuje in tudi v nenašincu videli — človeka!
Izgredi v Italiij proti vojni. Iz Chiassa
javljajo: Po raznih krajih Italije je prišlo opetovano do pojavov proti vojni in za inir. V Rimu. Genovi, Florenci. Bologni, Turinu in Milanu, so se ti pojavi prelevili v plenjenje in velike izgrede. V Rimu je prišlo pred angleškim veleposlaništvom do krvavega spopada med policijo in množico, ki je hotela napasti veleposlaništvo, ker je Anglija pognala Italijo v nevarnost. Stražo, ki je stala doslej pred palačo Giolittija, so odstranili, nač pa so morali postaviti straže pred poslaniške palače držav sporazuma. Salandra in Sonnino hodita z vojaškim spremstvom v svoje urade. V Milanu so širili letake, ki zasramujejo Cadorno. Če so te vesti resnične bi bili to znaki, da se — ako bodo dogodki na bojnem polju tudi nadalje neugodni za italijansko vojsko — bližajo za Italijo viharji, ki utegnejo podreti marsikatero veličino, ki nosi odgovornost za sedanjo »intervencijo« ItaJije. Igrali so se z ognjem, ki jim ne vžge le prstov, ampak tudi ekzistenco — sedanjega njihovega visokega položaja. Previsoko so hoteli vzleteti in zato bi mogel biti tudi padec globok.
Padel za domovino. Iz Skrilj nam pišejo: Med onimi, ki so odšli pred letom dni na bojišče, je bil tudi naš domačin Ivan Kalin. Kmalu, že 27. avgusta I. L ga je doletela nesreča, da je bil ranjen v roko. Ko je okre val je odšel zopet na bojišče in se je udeležil več bitk! 7. junija t. I. pa je bil zopet težko ranjen in po dveh dneh je nato podlegel rani. Bilo ga je škoda, ker je bil res dober človek in splošno priljubljen. Bodi mu lahka daljna tuja gruda!
Zdravstvene razmere v Trstu. Mestni fizikat sporoča: Zdravstvene razmere glede na navadne nalezljive bolezni se more smatrati za ugodno. Ljudstvo sme biti mirno glede na splošni zdravstveni položaj in se inu ni treba razburjati zaradi nekaterih zelo redkih posameznih slučajev obolenja, podobnega koleri, ki so se pojn-vili prošli teden in so se z vso gotovostjo zanesli od zunaj. Večinoma so se izkazali kot lahki in se že zboljšujejo. Ase ukrepe
Pazite na otroke! Antonija Grešenova, stanujoča v hiši št. 11 v ulici della Maiolica, je včeraj popoldne ob eni prinesla na zdravniško postajo svojega komaj štiriletnega s nka Brunona, kateri je bil padel doma z miz* in si pri tem stri kost leve noge v stegnu.
Darovi.
—	Za III. zbirko darov hrabrim braniteljem našega Primorja so dalje darovali: G. Mel-hior Obersnu: 10 kron, 5 platnenih rjuh, 20 velikih krp; gdč. Marija Adamič in gdč. Marija Dolenc: 50 krpic, 2 maji, 2 brisalki, 1 spodnje hlače, 1 flanelast ovitek in 4 steklenice kisle vode; N. N. 2 srajci, 2 maji, 12 nožnih krp. — Srčna hvala blagim darovateljem !
—	Na korist beguncem iz Furlanije in Istrije je prejel cesarski komisar od tvrdke Albert Faber K 100, od gospe Frančiške Fusconi pa K 15
—	Na korist vojakom, bojujočim se na južnem bojišču, je prejel cesarski komisar od g. Aichelerja K 10.
T
Prosijo se podatki o naslednjih oso ■ bah:
Jožef Kačič, Brestcvica žt. 8ti, Frančiška Kačič, žena. in Jožef Kačisin. (Ivana Germek, Trst, Škorklja št. 550.)
Po družini Tvor janč č iz £tračic pri Gorici povprašuje Marija Širok. Čarbola 7-gornja št. 11. •
Cene raznih Ml u Trstu.
(Dne 2. avgusta 1915.)
Moka (pšenična, mešana z rženo)
Moka (za kuhinjsko rabo)
Sladkor..........
Meso (goveje) sprednji deli „	„ zadnji n K
Meso telečje.......
Meso koštrunovo . . • . . Slanina fsoljena) • • • . Gnjat, kuhana .
. . K 2 — kg . . . . K — 96 kg . ... K 1— kg . . K 3(>8, 4 08 kg . . . 4-32. 4 72 kg ... K- 8 — kg K 2 40 do 2 60 kg . . 4.40 do 5.40 kg .... K 12 — k-
Maslo sirovo ............K 6*— kg
Kokoši . . • ....... K 7-— do 8 50 ena
Piščanci .........K 3"— do 4*— eden
Pole no vk a suha.........K 2 20, 2 40 kg
„	namočena . ........ 128 kg
Riž.................K 4— kg
Fižol............K 1*44 1-50, 1 60 kg
Boh.................K 1.80 kg
Ječmen .................K 2 hO
Fižol (stročji) vinarjev....... 32, 40 kg
Grah
Kromp'r	„
Paradižniki	„
Radič
Salata	„
Česen	• „
Čebula	n
Jajca	„
Buče	„
Pesa
Malancane	„
Kumare	„
Koleraba	„
Mleko
Olja (najceneje)
• • • •
—— «<g
.... 20 30 kg . . . . 32 40 kg . 4 do 8 merica . 6 do 10 glava . . . 6, 12 glava ... K —-96 kg 18 do 20 komad . . 4, 6 komad . 4 do 6 komad . . 5, 6 komad . 4 do 8 komad . 4 do 5 komad . . . 5G, fi ) liter . . . K 2 60 liter
kilogram, se opozarja občinstvo, da je najvišja cena, ki se more zahtevati, K 5-60 za glede izolacije je oblast izvršila kar naj-
KnOLTailJ- li^ui ujgaiii micru :>iiug ridiug, s =»ii vjajv, m uj^ut, rvi	um. *	~
da ovadijo vsakogar zaradi caeruštva, ki bi' niki, se tudi opazujejo. Mestni magi; prodajal ta sir po višji ceni kot K 5 60 za ponovno priporoča, naj občinstvo kar
Kupujem
prazne vreče od moke in sladkorja po K 1.40, druge vrste po K 1.2 ». — V ENI CA, ul. Ireneo 4	322
se
čevljarskega pomočnika, izu:j• : -iru /a
Anton BmtSna,
kilogram. Tržni organi imajo strog nalog, I strožje in osebe, ki so bile v dotiki z bol-
|	"" *	" "	' * " ' ' magistrat! Naslov
kilogram. Občinstvo se naprošt, da pomaga	strožje pazi na snago pri samem sebi ! išče no\a in stara dela. Naslov
občinski oblasti v izvrševanju ukrepov, ki	in povsod drugod, da se izogne neredu / J ulica Molin grande 3(;. gredo za pobijanjem izko iščanja in ode-ruštva pri prodaji najpotrebnejših živil.
Nemški službeni Jezik na državnih železnicah* V nedeljskem izdanju smo priobčili tozadevne odredbe, ki jih je izdalo železniško ministrstvo. Tu naj sledi ute-
mije, preden se uživa.
Pred odhodom na bojno polje za svojo milo domovino pošiljajo najiskreneje po-meljevanje teh odredb: Izkustva, dobljena I zdrave sorodnikom, znancem in čitate-v sedanji vojni, so pokazala z vso jasno- Ijem »Edinosti«: Josip Regent, ulica Bel-stjo, da je za vse uslužbence, ki v slučaju I vedere št. 49, Ivan Stare Kontovelj 37, stopajo v službeno dotiko z organi, z j Fran Sušmelj. Sv. Ivan, Alojzij I rebse, vojaškimi železniškimi oblastmi, kakor ulica Solitario, Anton Sinigoj, Rojan, An-sploh za vse uslužbence, nameščene za ton Kafalan, Rojan, Alojzij Krizmana;,
prebavi. Salata naj se ne je sirova m sa-; ^ftnittirtfif* narcnfihri J soieten vdovec, sam. dje naj se je, kolikor Ie mogoče, kuhano. iKnillitHlU [iUiiuUiiU i priprost z 120G0 K Zeleniava in sadje naj se sploll skrbno O- t želi seznaniti s priprostim in poštenim dekletom .-.»-orlii« cr> ti-5ivi	vdovo, brez otrok, nekoliko izobraženo, od
25—40 let in z 0000 K. Ponudbe pod na. Ins. odd. Edinosti.
„Ljubezen"* 407
fueefski
biškoti, edini v Trstu. Kilo BASILISKO, Via T.eo ^t. 11.
321
za vse
oskrbovanje eksekutivne obratne službe, poznavanje nemškega jezika, kakor službenega jezika vojske, neizogibno, da pa v tej smeri v resnici mnogokje vladajo nezadovoljive razmere.
Tu slede že navedene določbe, izdane po železniškem ministrstvu v sporazumlje-nju s c. in kr. vojnim ministrstvom, in je rečeno nadalje: Pričakujem, da bodo službeni predstojniki ob vsej osebni odgovornosti z vsem povdarkom in z vsemi sredstvi delovali na brezpogojno in naj-natančneje izvajanje prpdstoječe odredbe. Posebno se jim nalaga v najstrožjo dolžnost. da predlagajo za nameščenje z dekretom le take pomožne uslužbence, ki dokazno popolnoma zadostno obvladujejo nemški službeni jezik v besedi in pismu. V dokaz za to morajo predloženci brez izjemno v nemškem jeziku izpolniti vprašalne pole. ki jih je napravil. C. kr. železniško ministrstvo si pridružuje, da bo strogo izvrševanje v predstoječi naredbi ukrenjenih odredb primemo nadzorovalo po organih železniškega ministrstva, kakor tudi po organih C. k. generalne inspekcije avstrijskih železnic, in da bo morebitna neizpolnjevanja teh predpisov z vso ostrostjo kaznovalo na krivcih.
L)ubi svoje ia spoštuj tuje! V »Berliner Tagblattu« je napisala Charlotte grof inja Rittberg na naslov učiteljev in staršev svarilo, naj ne vsajajo narodnega sovraštva v mlade duše otrok. Piše namreč:
Sirup,
tamarind, frambua po K 2 2) liter. Proda se v ul. Scorzeria 7.	32 J
Tomaj, Luxa Bruno, Prpsek.
C. kr. moškega učiteljišča goriškega gojenci, ki imajo prejeti še kak obrok državne ustanove, naj se obrnejo pismeno ali osebno na ravnateljstvo (V. Bežek, IJ Ljubljana, Marije Terezije cesta, 6. II.)
Blagovni uzorci za vojake na bojnem polju. C. kr. poštno in brzoiavffb ravnateljstvo nain javlja: Vsled odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 29. m. m:* št. 23986/P se je razpošiljevanje blagovnih vzorcev vojakom na bojnem polju pod pogoji, navedenimi v uradnem dopisu na ugledno uredništvo z dne 21. m. m. št. 20550/3, raztegnilo na sledeče vojnopo-štne urade: St 17. 23, 26, 31, 58, 59, 60, 62. 77, 90,94,96. 97, 105, 107. 108, 116, 126, 130. 140, 143, 154. 155, 1.58, 160, 164, 180, 201. 208, 210, 211, 213, 214. 221, 222,' 223, 224, 327, 350, 504 in 506.
Umetni zobje
z to brez čeljusti, zlnfe krone in obroiihi
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnik
TRST. ul. Coserma št. 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11-t pop.
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
Pri ženskem ročnem delu. 30 letna služ" J kinja, Cudejeva Marička, ki stanuje v ulic« del Farneto štev. 46, je včeraj popoldne ob Šestih priletela na zdravniško postajo: imela je v dlani desne roke zapičeno kvačko. katero ji je zdravnik izdrl ter Ji potem obvezal roko.
Še ena ženska, ki je padla s češplje. Kakor se vidi, se ženskam jako dopadejo češplje, kajti danes moramo zopet beležiti, da je ena ženska, ki je bila splezala na (ešpljo, da se naje tega sadu. padla ž nje|• in se pri tem Se celo pobila. Bila je to 29-1 ^
^---—
• Zaloga dalmatinskega vina •
!
lastnega prideika iz Jesenic pri Omišu
Filip Ivanišević
ulico Torre blanca 18, Telefon 1405
ProJaja na <|ipbno in ra debelo.
Gostilna-Buffet v nI. Nuova St. 9, v kateri toči svsija vina prve vrste.
II
I
!
J