BLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTIVA CELJE, 10. JULIJA 1965 — LETO XV. — ŠT. 27 — CENA 30 DIN DVA TISOČ BORCEV IN OBcANOV IZ C KLJA V ILIRSKI BISIRKI SREČANJE PO 20 LETIH PRAZNOVANJE DNEVA BORCA ZAJELO VSO DOMOVINO Več kot dva tisoč borcev in ohčanov z nekdanjega področ- ja celjskega okraja se je ude- ležilo srečanja prekomorskih brigad v Ilirski Bistrici. Poleg tega so po ,občinah organizi- rali še osrednje proslave Dne- va borca. V šentjurski občini' je bila osrednja proslava v Šentvidu nad Planino, kjer so odkrili spomenik petnajstim borcem. V Laškem je bila osrednja proslava na starem gradu, v Mozirski občini v Šmihelu in na Tomanovi pla- nini, v žalski prekop posmrt- nih ostankov junaka PETRA ŠPRAJCA — in razvitje prapo- ra v Šerapcti'u ter partizansko srečanje v Braslovčah. Proslave so organizirali po vseh večjih krajih na področ- ju nekdanjega okraja in v skoraj vseh krajih, ki nosijo zgodovinska obeležja iz časov narodnoosvobodilne vojne. Proslav se je udeležilo ali pa v, njih sodelovalo več deset tisoč občanov. Že na predvečer praznova- nja so v nekaterih krajih or- ganizirali razne patrole, ki so hodile po nekdanjih partizan- skih poteh, kresove, v Šempe- tru v Savinjski dolini pa je krajevna organizacija ZB or- ganizirala razvitje prapora in ob tej priliki pripravila kul- turni program. V Grižah je v okviru praznovanj gostoval v letnem gledališču kolektiv ma- riborske operne hiše s Smeta- novo Prodano nevesto, ki je navdušila veliko število obča- nov. Tudi po drugih krajih so že v soboto pripravili kultur- ne programe in kresovanje ter tako počastili praznik. Na sam dan praznovanja so v Šentvidu nad Planino odkri- li spomenik petnajstim bor- cem, ki so padli na tem pod- ročju inalo pred osvoboditvi- jo. Po odkritju so člani Svo- bode in učenci osnovne šole na Planini izvedli krajši kulturni program. Po kulturnem pro- gramu je bilo partizansko sre- čanje nekdanjih borcev in ak- tivistov, ki so se borili in de- lovali na Kozjanskem. Na področju mozirske obči- ne je bilo organizirano troje večjih proslav in sicer v Lu- čah, na Tomanovi planini, kjer je organiziral prpslavo krajevni odbor ZB iz Nove Štifte ter na šmihelu, kjer so proslavo organizirali občinski odbor, krajevni odbor ZB iz šmihela in borci — delavci iz (DALJE NA 6. STRANI) RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE IN SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ŽALSKE OBČINE JOŠKOM ROZMANOM IN JOŽETOM CERJAKOM Žalska občina si je za proslavitlit 20-letnice osvo- l)oditve in progflasitve Žal- ca za mesto določila kar de- set diii praznovanja. In sredi praznovanja smo obi- skali joška Rozmana, pred- sednika občinske skupšči- ne Žalec in Jožeta Cer jaka -- sekretarja občinskega komiteja Žalec, ki sta nam spicjrovorila o uspehih in pr()l)l(Miiili žalske občine. — Katere najpomemb- nejše uspehe je dosegel jiospodarski razvoj v ob- čini? — Cotovo je eden naj- važnejših uspehov spozna- nje industrijskih pddjetij, da brez izvoza ne morejo redno jjospodariti. niti ne uTorejo misliti na večji razvoj dosedanjih zmoglji- vosti. Pred časom so še na- ša podjetja smatrala, da je izvoz nujen zaradi priti- ska od zgoraj in so s tem, da so vršile izvoz, sama se- be smatrala za rodoljubne. .Šele ekonomski pritisk je predrugačil gledanje na iz- voz. Podjetja so uvidela, da brez izvoza ni rednega dela. ni razširjene repro- dukcije itd. Prav to novo spoznanje pa je osnovno za hiter prehod od ekstenziv- nega na intenzivno gospo- darjenje. Prerpičani smo, da bomo ta prehod izboje- vali. Največji uspeh pa smo dosegli predvsem v; knae- tijstvu. Žalsko področje je znano po hmelju, toda naš uspeh je predvsem v izbo- javanem podružbljanju kmetijskih površin in v tem. da lahko trdimo, da imamo pri nas že industrij- sko kmetijstvo. Ob mono- kul turnem kmetijstvu — hmelju pa je nujen tudi razvoj živinoreje in trav- ništva. Živinoreja je nujna zaradi potrebe po živin- skem gnoju, travniki pa zaradi kolobarjenja hme- — Vsa industrija žal.ske občine je predelovalna. Kako bo nanjo vplivala re- forma ali kako je industri- ja vašega področja pri- pravljena nanjo? — Ker naša indystrija že dlje časa izvaža, so jo prav srečanja z ekonomskimi merili na zunanjem trgu v marsičem notranje preo- bražavala. Da ta izvoz ni bil v izgubo podjetij, je za- sluga v delnih rekonstruk- cijah, ki jo je večina naše industrije že izvedla. In če lahko trdimo, da ta del- Nia rekonstrukcija še omo- goča ugodne rezultate, po- tem je-pač jasno, da nihče ni izvažal zato. da bi kril izgubo na domačem trgu. Torej, delna rekonstrukci- ja in tradicija nam zago- tavljata, da bomo zmogli prebresti težave, ki bodo nastale z uvajanjem gospo- darske reforme. Trenutno je najbolj pro- blematična predelovalna industrija KOVO v Vran- skem zaradi nedovršene proizvodnje: ugodno pa lahko ocenjujemo željo po poslovnem sodelovan j u MIT Maribor. TT Prebold in I iskanine Kranj. Jasno pa nam je. da so bolj kot kdajkcdi vpžni naši napori in napori strokovna jkov, da prebredemo težave, ki šo. In vaše želje občanom ob prazniku? — Vse najboljše in ve- liko pripravljenosti, da bo- mo sku|)aj prenmgovali te- žave. Želim, da bi vsi ob- čani z istim razumevanjem in voljo kot doslej reševali probleme, ki nastajajo v deželi s tako naglo rastjo, kot je naša. SEJA CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE PRED POMEMBMII ODLOČITVAH Petkova seja celjske občinske skupščine je bila slo- vesna kot že dolgo ne. Na dnevnem redu je bilo namreč ne- kaj dogodkov, ki so k temu bistveno prispevali. Začelo se je s tem, ko je predsednica likvidacijske komisije Milena Vrs- nik - Štiftarjeva v imenu okrajne skupščine izročila v last In upravljanje celjski občinski skupščini stavbo Narodnega doma, hkrati z njo pa tudi obširno gradivo o razvoju ljud- ske oblasti na področju celjskega območja. Seje občinske skupščine so se poleg odbornikov, udeležili tudi poslanci našega terena, med njimi tudi tovariš Tone Bole, poslanec v zveznem zboru zvezne skupščine. Ko je tovarišica Milena Vrš- nikova predala ključe Narod- nega doma predsedniku občin- ske skupščine Marjanu Uča- karju in povedala nekaj be- sed o zgodovini in poslanstvu tega poslopja, je zaključila z željo, da bi Narodni dom v prihodnje služil mladi gene- raciji, njihovemu kulturnemu udejstvovanju, krepitvi narod- ne zavesti in ostalim tradici- jam. Po tem, ko se je pred- sednik skupščine zahvalil za ključe, je občinska volilna ko- misija obvestila odbornike, da so bili ob nadomestnih volit- vah na območju, kjer je nek- danjim odbornikom zaradi za- poslitve v upravi občinske skupščine minil mandat, izvo- ljeni Zdravko Trogar, Stane Kokalj in Milan Seničar. No- voizvoljeni odborniki so po- dali nato še slovesno zaoblju- bo, ' Da'10 na 3. strani) ^ Sodelovanje razširiti tudi na druga področja K;RALSK1 kolektiv GRADSKEGA kazališta iz virovitice JE pozdravila predsednica OBČINSKEGA SVETA ZA ZNANOST IN kulturo MARICA FRECE — ZOR kova skupno S predstavniki DELAVSKEGA ODRA. V SOBOTO je GOSTE SPREJELA PODPREDSED- NICA OBČINSKE skupščine SLAVA FALETICEVA. GOSTJE IZ VIRO- VITICE SO V CELJSKEM GLEDALIŠČU UPRIZORILI ODRSKO PRIRED- BO RO.MANA JA, DANILO. SREČAM JE IGRALSKEGA KOLEKTIVA Z GOSTITELJI — CLANl DELAVSKE(.A ODRA JE BILO IZREDNO PRI- SRČNO. »Nimam besed, toda prepri- čan sem, da delim misli svojih kolejjov.« je povedal direktor Gradskega kazališta, tovariš .STJEPAN REDKR, da nam je kolektiv Delavskega odra in celjsko občinstvo v času na- šega bivanja v Celju pripra- yilo s svojo prisrčnostjo edinstveno srečanje, ki nam bo ostalo v trajnem spominu. Po prihodu v Celje, kamor so gostje prispeli v petek zvečer, so jim predstavniki Delavskega odra pripravili prisrčen sprejem v hotelu Ce- leia. Člana Delavskega odra sta oblečena v narodne noše vsem gostom pripela takoj oU j)rih()dii nageljne. Na spreje-j mu je gostom zaželela dobroJ došlico in jih pozdravila jiod-' predsednica občinskega sveta za znanost in kulturo M.\H1- CA FRECE-ZORKOVA. (Nadaljevanje na 2. strani) ^ ZDRAVKO TROGAR — PODPREDSEDNIK OB- ČINSKE SKUPŠČINE CELJE Na zadnji seji celjske občinske skupščine so od- borniki izvolili še enega podpredsednika občinske skupščine. To dolžnost so zaupali tovarišu Zdravku Trogarju, dosedanjemu predsedniku občinskega odbora Socialistične zveze dflovnega ljudstva v Ce- lju. Odborniki so menili, da je izvolitev še' enega iJodpredsednika nujna za- Tiidi novih nalog, ki jih je skupščina prevzela pO uki- nitvi okraja. Tovarišu Zdravku Tro- garju k zaupani dolžnosti čestitamo, hkrati pa mu že- limo še veliko delovnih uspehov. V Žalna svečanost ob preliopu junalia Na predvečer praznika dne- va l)orca. so v Grižah pre- kopali posmrtne ostanke po- kojnega prvoborca Petra Šprajca, ki je padel 1. no- vend)ra 1941 t borbi prvega štajerskega bataljona. Junaka so položili ob spomenik narod- noosvobodilne borbe v Grižah, kjer sta že pokopana dva bor- ca. Krsta s posmrtnimi ostanki Petra Šprajca ja ta dan leža- la na katafalku v domu »Svo- bode« v Grižah. Poslednjič je ob krsti pokojnega, stala v spomin častna straža njego- vih bojnih tovarišev, nato pa sta se pred domom »Svobode« od pokojnika poslovila tovari- ša Jože Zupane — predsednik socialistične zveze in Edi Zu-! panc, predsednik kulturno prosvetnega društva. Žalno svečanost sta dopolnevala še libo|ska godba in domači pev- ski zbor. Ob odprtem grobu se je po- slednji« poslovil od pokojnega prvoborca Petra predsednik združenja borcev NOV ob^ne Žalec Rudi Cilenšek, ki je go- voril o junakovem težkem, toda plmlneni življenju. Zak- ljučil pa je s temile beseda- mi: »Tvoje posmrtne ostanke polagamo danes pred veliča- sten spomenik borbe, j[>i'*'d spomenik padlih borcev Tvo- jega domačega« kraja in ob- enem polagamo veliko zaob- ljubo Tebi in vsem žrtvam, da bomo varovali svobodo in vse pridobitve našega boja ter da bomo še naprej razvijali in utrjevali socialistično druž- beno ureditev. Naj Ti bo lahka do4nača zemlja naš dragi nepozabni to>ariš Peter.« PREKOPA POSMRTNIH O. STANKOV PRVOBORCA PETR^ ŠPRAJCA, KI SO GA POLOŽILI V GROBNICO OB SPOMENIK PADLIM BORCEM, SE JE UDE- LEŽILO VELIKO ŠTEVILO NEK- DANJIH BORCEV, KI SO POČA- STILI SPOMIN NEKDANJEGA PRIJATELJA IN SOBORCA. SO DOBILI lADJO 1 Popotnik, ko prideš v Boč- no, ne nasedi zlobnežu in ne vprašaj vaščaua ničesar o ba- nanah v zvezi z ladjo. Ce za vi ješ v vas Gornje- graške smeri, al) iz..Nazarij se spomni, da so cesto zgradili občani sami. Med pogovorni z vaščani se ne spu/abi in se ne sklicuj na zakone, ker ima skoraj vsaka dvajseta hiša naročen Uradni list. PIVO-CVETJE OD 11. DO 18. JULIJA LAŠKO IV. LETNE AMATERSKE IGRE Dobrna 1965 Od danes tedna pa do danes zvečer je vsa Dobr- na v znaku IV. letnih amaterskih iger. Na odru Zdraviliške dvorane so se v teh dneh zvrstili šte- vilni zbori in igralski ansambli iz vsega bivšega celjskega okraja. S to kulturno manifestacijo so lepo proslavili Dan borca in 30-letnico velikega zleta Svobod na celjski Glaziji. IV. letne igre t Dobrni so se za- čele z otvoritveno akademijo, katero so pripravili člani prosvetnega dru- štva »Kajuh« iz Dobrne, pevci zbora >>]van Cankar« iz Celja, v vmesnih točkah pa s6 sodelovali tu- di recitatorji celjske gimnazije. V začetku akademije je o pomenu in vlogi kulture govoril član repub- liške zveze kultrno-umetniških or- ganizacij Slovenije in podpredsed- nik občinske organizacije tov, Rav- nikar, ki je v svojih besedah pou- daril pomen kulturnega življenja med vojno in po njej. Po teh uvod- nih besedah se je polni dvorani predstavil pevski zbor in recitator- ji. posebno pa je popestril program nastop kar dveh folklornih skupin: nastopili sta folklorna skupina os- novne šole iz Dobrne in Prosvetno društvo »Kajuh« Dobrna. S svojim izvajanjem narodnih pesmi in ple- sov sta nadvse navdušila poslušalce in pokazala, da je zanimanje za na- rodne običaje tu zelo veliko. Ob koncu otvoritvene akademije je na- stopil še Jovanovičev orkester z iz- vajanjem dveh del iz jugoslovanske glasbe. Na dan borca so se amaterske igre nadaljevale z nastopom dvanaj-stih odraslih zborov iz mnogih krajev celjskega okraja. To medobčinsko srečanje zborov se je začelo ob 16. uri, zvečer pa je bila na sporedu prva igra. Občinstvu se je predsta- vilo Prosvetno društvo »Zarja« iz Trnovelj z godbo iz Kitajske-Rdeče in modro v mavrici. Delo je zreži- ral Štefan Žvižej, ki je uvedel tu- di to novost, da igralci niso bili na odru ampak kar med gledalci. Mau- erjevo delo je dobro uspelo, prav tako kot da kasneje uprizorjena Shawova komedija Pvgmalion, s ka- tero se je prvič predstavil Delavski oder iz Celja. Premor med nasled- njo^ igro. ki je bila na sporedu v sredo, je v torek izpopolnil nastop harmonikarjev, članov celjske DPD .S\()bode, ki so pripravili obsežen koncert. V sredo se je občinstvu predstavila DPD Svoboda iz Zagrada z Mazzarjjevo komedijo: Mrtvi ne plačujejo davkov, naslednja dva dni, v četrtek in petek pa so nastopili zopet člani Delavskega odra iz Ce- "■'\. Prvi dan so zaigrali komedijo Oh, naši ljubi otroci, naslednji dan '»a zgodbo iz medvojnega življenja Dogodek v tramvaju. aVtorja Mio- draga Djurdjevića. To je bila tudi zadnja igra IV. letnih amaterskih iger na Dobrni, ki pa s tem še niso bile končane. Danes zvečer bo nam- reč še nastop narodnih in narodno- zubavnih ansamblov pod naslovom: Prijeten večer.S tem pa bodo 3. i lilija začete ameterske igre tudi končane. Iz vseh irprizorjenih del in nasto- pov smo opazili precejšen razmah v delil amaterskih ansamblov. IV. amaterske igre so zelo popestrili nastopi pevskih zborov, folklornih skupin in recitatorjev. Uspeh takšne prireditve je pokazal, da bo treba o obdržati tudi v prihodnje. IV. letne amaterske igre bodo da- nes končane. Gostje, bilo jih je ved- no polna dvorana, so z zanimanjem si)rciniiali program, čeprav neka- teri tuji gostje — in teh je bilo ve- liko — teksta niso razumeli. Turistična Dobrna je s temi igra- mi |)rav gotovo veliko pridobila. Za reklamo je treba tudi nekaj dati! F. Kramer Osrednja proslava ob praznovanju Dneva borca v šentjurski občini je bila v Šentvidu na Planini. Ob tej priliki so odkrili spomenik 15 borcem, ki so padli na tem terenu malo pred osvoboditvijo. Svečanosti se je udeležil tudi pr\'oborec Luskar, ki -e odkril spomenik in med drugimi še predsednik šentjurske občin s. Po odkritju spomenika je bil kulturni program, ki so ga pripravili člani Svobode, os- novne šole Planina in godba na pihala Tovarne emajlirane posode. Foto: J. Sever USPELO GOSTOVANJE IN PRISRČNO SREČANJE Z GOSTI IZ VIROVITICE SODELOVANJE RAZŠIRITI TUDI NA DRUGA PODROCJA (Nadaljevanje s L strani) »Ljubezen do umetniške besede, ni izžarevala samo ljubezni v do-, mačem okolju, temveč je vznikla tudi daleč med braH Hrvati v Viro- vitici ter tako vzpostavilo trden most bratskih hotenj in skupnega dela.« je uvodoma povedala v svo- jem nagovoru tovarišica Marica Frece-Zorkova. ;>To sodelovanje ne bi smelo ostati samo pri gostovanjih, temveč bi se moralo razširiti na šir- še področje in pogostejše obiske ter vzajemno delo.« V soboto do{)oldne so si gostje ogledali Muzej narodne revolucije ter celjski Muzej in več kulturnih spomenikov v Celju. Njihove pred- stavnike pa je sprejela tudi pod- predsednica občinske skup.ščine 'AVA FALETICEVA, ter se med drugim zahvalila za dar — sliko, ki so jo i>oklonili skupščini. V razgo- voru s predstavniki je tudi podpred- sednica izrazila željo, da bi se tO sodelovanje med Celjem in Virovi- tice preneslo še na druga področja- Popoldne so gostje uprizorili v celjskem gledališču komedijo >Ja, Danilo, dramatizacijo istoimenske- ga romana s ^atiričnimi ambicijami. Pri t(>m bi omenili, da je problema- ■la dramatizacija slehernega ro- mana, posebno pa še romana, kakr- šen je ; Ja, Danilo;, čigar kofnika je izrazito besedna, sam tekst pa kozerski. V dramatizaciji je 'tekst izgubil sočnost, ki jo ima kot me- stonm zelo duhovita proza in kQt drama ni pridobil ničesar, to pa |)r('(lvsem zajadi neustvarjalne komplikativnosti prirejewlca. Igralci so nehvaležno nalogo reši- li v mejah, ki jih dofiušča neodrska, ohlapna jiriredba. Režiserju ni ka- zalo drug(>ga. kot da je forsiral re- citacijsko igro in- s tem dal pouda- rek predvsem besedi. Nosilec glav- ne vloge Stjepan Reder je odigral svojo vlogo brez dvorna solidno. Po- sebno pozornost je vzbudila D. Š. sicer nes hvaležni vlogi vlačuge, ki jo lahko štejemo za najboljšo kre- acijo predstave. Izstopal je tudi D. H. I i je umel vdihniti vlogi.... humor in svežino. Tudi ostali igralci so svoje iialogft rešili zadovoljivo. Ta- lahko rečemo, da je virovitiško (iradsko kazalište dalo na celjskem odru zaključeno, solidno predstavo, .vi jo je publika toplo sprejela. Naslednji dan so si gostje ogledali ogledali Zgornjesavinjsko in Logar- sko dolino, slap Rinka ter Solčavo. Ob zaključku so, se gostje pohvalno izrazili o gostoljubju, ki je po (be- sedah direktorja STJEPANA RE- DFRJA preseglo vse meje. »To sre- čanje je dokazalo, da to niso samo vezi dveh gledaliških skupin, tem- več spontan čut dveh bratskih na- rodov, ki nudi najlepšo možnost za razvoj in okrepitev nadaljnjih sti- kov med Tculturnimi skupinami in ^a izmenjavo stikov na vseh ostalih odročjih«, je ob slovesu izrazil di- rektor Gradskega kazališta iz Viro- vitice $JEPAN REDER. j s ZAGONETKA REŠENA ■ (Nadaljevanje s 1. strani) Zadeva je namreč potekala ta- kole : Za gradnjo študijske knjižnice je takrat obstojal le idejni načrt, ki ga je leta 1954 izdelala ing. Milica Detoni pod vodstvom prof. ing. arhitekta Marjana • Mni^iča. Po tem načrtu naj bi novejši trakt grofije podrli do pritličja, nad njima pa naj bi izvedli na- daljnjo gradnjo. Kasneje so v Celju na sestanku predstavnikov občine in političnih organizacij sklenili, da se nad pritličjem po- loži železobetonska plošča in da se v tako za silo zgrajenih pro- storih uredi lapidarij. Tak sklep je bil sprejet kljub temu, da glavnega načrta za bodočo zgrad- bjo še ili bilo >,bil je sprejet na hitro in je bil potemtakem forsiranje /črne gradnje«, kot navaja tožilec. Kdo pa je dal na- log za gradnjo betonske plošče, ni mogoče točno ugotoviti. Toda to tudi ni važno, sAj le-ta nj mo- gel predvideti, da bo zidovje po- rušeno. Tudi na kasnejših se- stankih, na katere je včasih pri- hajal tudi ing. Mušič, so nam- reč še vedno zagovarjali prvotni idejni načrt. Do rušenja betonske plošče\in še obstoječega zidovja pa je priš» lo zato, ker so se kasneje odločili za nov idejni načrt, to pa zavoljo tega, ker je po novih načrtih ba- je funkcionalnost' stavbe bolje rešena in ker so med ,tem izšli novi predpisi o gradnjah na po- tresnih ])()dročjih. kar je dajalo jjrvdnost novim načrtom. Trdnost starega zitlovja se je namreč še poslabšalA. ker z deli po tem, ko so pt)l()žili betonsko ploščo, niso nadaljevali. " ■ T'akSfio je torej pojasnilo jav-2^ nega tožilca. Odborniki so poro- čilo sprejeli, kaj pa o tem misli- jo, ni povedal nihče. I. B, KDO, KOMU IN KDAJ ORGANIZIRA V CEUU KULTURNE PRIREDITVE? CIRKUS Sloves celjskega kulturnega življenja smo uspeli dvigniti s kvalitetnimi'prire- ditvami na raven, ki nam Je lahko v po-, nos. Ob vsaki mo/.ni priložnosti se radi s'ponosuiii~ potrkamo na prsa s kultur.lo liruTKiio, svojstveno za celjsko kulturno življenje, ki je naša — vznikla med nami in za nas! Do nedavna so to kulturno tra- dicijo pogojevale'iri bogatile kulturne pri- reditve našega gledališča, Delavskega odra, KoncMtne poslovalnice in drugih institucij, .ki delujejo v Celju, in ki so za- radi svojega poslanstva dolžne gojiti kul- turo. Tako se pa je pripetilo (seveda v želji, da bi kulturo čimbolj približali občanu!), da smo imeli v Celju več prireditev hkra- ti. Prepričan sem, da ne zato, da bi nu- dili občanu večjo izbiro. Za primer na- stop Komornega zbora v Narodnem domu in istočasni nastop Msenikovega ansam- bla v dvorani kina Union. Zatqm sobotni primer, ko "je Delavska univerza organi- zirala gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane s Partizanskim mitingom. Delavski oder je imel v gosteh Gradsko kazalište iz Virovitice, ki je gostovalo 7, dvema predstavama »Ja, Danilo« v prosto-, rih celjskega gledališča, na Dobrni pa je bila otvoritev IV. letnih iger. Pri tem bi še dodali, da je bilo to na predvečer veli- kega števila proslav ob praznovanju Dne- va borca in 20. obletnice (.)svoboditve. Ne želim govoriti o tem', da se nam obeta tudi v bližnji prihodnosti dvoje »kulturnih« prireditev, sodeč po plakatih, ki "Jio izobešeni; namreč gostovanje cir- kusa Sojije in otvoritev Celjskih kultur- nih iger na Starem gradu in da je poleg tega na prostoru preko Mariborske ceste prjd hotelom Celeia že dobila domovanje neka' cirkuško-zabavna skupina (sodeč po tem, ker imajo že postavljene vozove in vrtiljak), temveč bi želel zvedeti v imenu vseh občanov, ki posedamo v polpraznih prireditvenih dvoranah — kako dolgo bo še trajal ta organizacijski CIRKUS. Pri tem bi bilo zanimivo zvedeti še to: kdo je odgovoren in kdo komu ter kdaj orga; nizira tako nesmotrno te prireditve. Ali je res nujnost, da v Celju — ne natolcu- jcm na kulturne tradicije — da organizi- rajo te prireditve že vsi poklicani in ne poklicani forumi kot so Delavska univer- za. Kino podjetje, Ekonomat občinske skupščine in vsi drugi, ki posedujejo ustrezne« prostore za, prireditev teh gosto- vanj in nastopov. Ali ne bi bilo možno, da bi, če že rešujejo ob tem tudi mateii- alna vprašanja (kar nedvomno drži), iz- brali termin, ko tudi v Celju vlada kul- turno mrtvilo! Tako bomo pa še vedno pdstavljeni pred dejstva, da bomo sedeli v napolpolnih dvoranah, ali pa da bo celjsko gledališče, ki je vložilo za prire- ditev prvih celjskih kulturnih iger na Sta- rem gradu veliko napgrov in sredstev, ostalo brez priznanja samo zaradi gosto- vanja nekega cirkusa. .T. Sever PO VABLJENJ SE SPET NISO ODZVALI PEVSKO SLAVJE v okviru dobrnskih letnih iger je bilo v nedeljo v organizaciji odbora za glasbo pri ZKPO Celje ter doma- čega turističnega društva veliko pevsko srečanje odraslih pevskih zborov bivšega celjskega okraja. Prireditev je bila sprva planirana na prostem, toda slabe vremenske raz- mere so organizatorje prisilile, da je bil nastop zborov v akustični zdravilški dvorani, ki je bila skozi dve uri programa nabito polna, vseh poslušalcev pa niti ni mogla sprejeti. Nastopilo je dvanajst zborov: žen- ski zbori Svobode Celje, Svobode Šoštanj in Svobode Zabukovca, mo- ški zbori Svobode in Ivan Cankar iz Celja, Svobode Braslovče, Svobo- de Šoštanj, Svobode Zreče, prosvet- nega društva iz Velike doline na Dolenjskem, Svobode iz Ljubnega ter mešana zbora Šoštanj in ZPD France Prešeren iz Celja. Vsak zbor je zapel tri pesmi In s tem prikazal del svojega truda in dejavnosti na področju zborovske glasbe. Skromen šopek, pismeno priznanje in aplavz navdušenih poslušalcev je bila na- grada za trud in sodelovanje -na tem pevskem slavju. Seveda je bilo tu in tam opaziti pri posameznih zborih razne tehničr. ne pomanjkljivosti v izgovorjavi, intonaciji, izbiri programa (precej smo slišali zastarelih pesmi) in pred- vsem v dinamiki,-toda s prireditvi- jo smo lahko zadovoljni, saj podob- nega srečanja odraslih pevskih zbo- rov že dolgo ni bilo ne samo pri nas, ampak v Sloveniji sploh. Poslušalce so predvsem navdušili moški zbori iz Braslovč, Zreč in Ivana Cankarja '/ Celja ter seveda mešani zbor ŽPD France Prešeren iz Celja. Ob koncu je prireditelje in nastopajoče prevevala ena sama misel, da naj bi podobna srečanja postala tradicio- nalna in naj bi privabila še več pevskih ansamblov, da bi se tako še l)olj poživila v zadnjem času sicer nekoliko zamirajoča ])evska dejav- nost. Ob koncu naj izrazimo še dve za- nimivi dejstvi: Skoraj v Vseh zbo- ,rih je nastopilo tudi precej mladih ljudi, kar je hvale vredna ugotovi- tev, razočarani pa smo bili nad in- dolentnostjo val)ljenih predstavni- kov našega javnega in političnega življenja, saj ni bilo nikogar, ki bi se odzval vabilu na to lei)o kultur- no prireditev v počastitev 20-letnice osvoboditve in 30-letnice prvega zleta Svobod v Celju. Sicer pa je' to že s[)Iošiia ugotovit(!V na vseh po- dobnih kulturnih manifestacijah v zadnjem času. -ič PISANA ZGODOVINA NARODNEGA DOMA« NADALJUJMO TRADICIJE Celjska občinska skupščina je zdaj končno dobila domicil. Likvi- dacijska komisija, ki jo je imeno- vala okrajna skupščina je po nje- nem sklepu predala celjski občinski skupščini v upravljanje zgradbo Narodnega doma. i)oslopje torej, ki je bilo ž(> tolikokrat prizorišče pomembnih kulturnih in ])olitičnih manifestacij in v katerem je bilo sprejetih že toliko vtižnih sklepov in načrtov. Narodni dom ima pisano zgodovi- no. Že v rimskil* časih se je na tleh. kjer stoji danes to poslopje, Ifohotil velik grad, kasneje ob vdo- rih ostalih narodov na naše področ- je, pa je bil porušen. Celjski grofje so svoje mesto' obdali z obzidjem, ki je teklo tudi mimo sedanjega Narodnega doma. Predhodnica tega poslopja sta bili v srednjem veku dve manjši zgradbi. Narodni dom so postavili takrat, ko se je nemški živelj odločil za- treti in pomendrati slovenski narod. Zanj se je borila slovenska sredana, sredstva zanj pa so zbrali iž vse spodnje Štajerske. Dr. lločev^ir, Sernec in Dečko so vodili borbo za Narodni dom. Pet let je trajalo, da so zbrali vse potrebne dokumente in leta 1897. ju bil Narodni dom zgrajen j«) načrtih češkega arhitek- ta Ivana llrastkvja. Dve leti kasne- je so se po celjskih ulicah z orož- jem bili za Narodni dom. Kako je bil Narodni dom Nemcem nii|)oti. dokazuje tudi to, da je oku- |)ator v ])rogramu izseljevanj in za[)ir;inj slovenstva, najprej uničil fasado Narodnega doma. ki je bila veliko vrednost. Med vojno je bil v Narodnem domu Heimatbund in dom je izgubil svt)je veliko poslan- stvo. Poslopje j(! bilo tudi bombar- dirano in ko so j)o vojni zgradili nov trakt, niso mogli ohraniti notra- nje celovitosti zgradbe. Po osvobo- ditvi je v Narodnem domu najprej (loniovalo , okrožje, nato okrajni ljudski odbor, okrajjičv skupščina, v dvoranah jia. ki so bile obnovlje- ne, je bilo sprejetih nič koliko p<>- mend)nih sklepov in prirejenih cela vrsta ])()m(Mnbnih manifestacij. Nekoč se je rodila tudi ideja o ponovni ureditvi fasade .Narodnega (loma. Ker pa za to ni bilo denarja, je ostalo le pri zamisli. Morda se bomo nekoč spet spomnili Poljakov, ki so svojo Varšavo s tolikšno lju- beznijo in žrtvami obnovili, pa i)o- ino našli sredtsva tudi za svoj Na- rodni dom. L B. IZSELJENSKI TEDEN KONČAN s turistično sezono se je začela tudi sezona obiskov našiii izseljen- cev; Največ skupin bo prišlo v ju- liju, in to iz prekomorskih dežel: iz ZDA, Argentine, Kanade, kasne-, je pa bodo prUiajali predvsem iz evropskih dežeL Slovenska izseljen- ska matica vsako leto pripravi obi- skovalcem stare domovine prijeten program bivanja. Letos,je program izseljenskega tedna še posebej pe- ster. Proslavljati so začeli že na predvečer praznika dneva borca; 4. julija je bil napovedan v Grob- Ijah in Domžalah tradicionalni pik- nik, kasneje koncert invaidskega zbora, danes bo v klubu poslancev j)re(lvajanje slovenskih fi mov, ju- tri 1)o na vrtu restravracije Rio v Ljubljani javna radijska oddaja, ki bo zaključna prireditev letošnjega izseljenskega tedna. 3eja občinske skupščine Celje PRED POMEMBNIMI ODLOČITVAMI (Nadaljevanje s 1. strani) ^ V osrednji točki dnevnega reda so odborniki razpravljali o predvi- denih gospodarskih ukrepih, V svo- jih uvodnih besedah j©, predsednik skupščine Marjan Ijčakar dejal, da pričakujemb, da bodo tudi na celj- skem območju nekatera podjetja zašla v težave, da jim bo sicer treba jomagati, vendar ne na škodo učin- ca novih gospodarskih reform. V diskusiji je sodeloval tudi Tone Bolq. Tovariš Bole je največ govoril o devizni reformi, za katero pa je dejal, da je samo del stabilizacijske- ga programa, ki ga izvajajno že od lanskega leta. Ko je govoril' o re- zultatih tega dela, je menil, da smo i|i doslej premalo odločni v pogle- du zmanjšanja investicijske potroš- nje in da bo treba v prihodnje biti loslednejši. Vendar v ocenah o nuj- nosti investicij ne bi smeli biti pav- šalni. Treba bo temeljito premisliti, katere so investicije, ki vnašajo v gospodarstvo nemir, katere pa so tiste, kr stabilizacijsko vplivajo nanj. Po mnenju tovariša Toneta Boleta sfo take tiste naložbe, ki go- spodarskim organizacijam omogo- čajo, da svoje proizvodne naloge Vreje in bolje opravijo. iicli v ocenah družbene potrošnje ..iu bili doslej dokaj nejasni. V ■uihodnje bor treba namreč temelji- tieje premisliti, katero potrošnjo lahko odložimo ali se ji celo odpo- vemo, katera pa je taka, da pozi- tivno tpliva na naše gospodarstvo. Tovariš Tone Bole je poudaril, da ne bi smeli pričakovati, da bo gospodarska reforma kodčana že z zakdnskimi določili. Le-ta bodo ustvarila samo pogoje zanjo, med- tem ko bo uspeh reforme odvisen od kasnejših skupnih prizadevanj. Velik del svojega izvajanja je tovariš Bole' namenil razpravam o odpuščanju delovne sile. Dejal je, I , je nelhir odVeč,' da pa bo verjet- no vsaj v neki meri odpadla izbira delovnih mest. Delovno silo bo tre- ba namreč usmerjati v področja, kjer je primanjkuje. Občinske skupščine bodo torej postavljene pred pomembne odlo- čitve. Le ob odločilnih tikrepih ip skupnem nastopu skupščine in go- spodarskih organizacij bodo pred- videne reforme dale zaželene rezul- tate. Na petkovi seji so odborniki spre- U še nekaj važnih sklepov. Ime- novali so .komisijo za narodno ob- "rambo, govorili o delu občinskih upravnih organov itd. -ij Manjši odkup kot lani v prvih petih mesecih letošnjega leta je kmetijski kombinat Šentjur odkupil od zasebnih kmetijskih pro- izvajalcev kmetijskega blaga v vrednosti okrog 190 milijonov dinar- jev aH za otrog 1? milijonov dinar- jev manj kot v enakem obdobju leta 1964. Pri beconih je bil odkup veliko nižji kot bi moral biti. Prav tako je bil nižji tudi odkup vseh kategorij goveje živine, jajc, med- tem ko je bil odkup kože. fižola, sena jn nekaterih drugih artiklov višji kot v enakem obdobju lani. Pričakujejo pa, da bodo v prihod- njem razdobju odkup zvišali. Preskrba v vročih dneh KAJ JE S KRUHOM ? v Celju so v zadnjih dneh pred prodajalnami kruha zrasle vrste. To SO vrste nestrpnih in ozlovo- ijenih občanov, ki čakajo na svoj vsakdanji kruh in se jeze na pe- ke, ki. kruha ne spečejo dovolj. Že nekaj dni se namreč kaj rado zgodi, da kruha proti večeru zmanjka in ga ne dobijo vsi, ki nanj čakajo. Direktor obrtnega poslovnega združenja Janez Ura- njek pojasnjuje to nenadno po- manjkanje takole: »Razprave o zvišanju cen živ- ljenjskim artiklom, šušljanje o tem, da ne bo moke, sladkorja in ostalega prehranbenega blaga, je med potrošniki povzročilo tako zmedo, da so v nekaj dneh dodob- ra izpraznili skoraj vsa skladišča moke in mlevskih izdelkov. Ve- ležitar, ki Celje preskrbuje tudi s kruhom, je te dni brez moke, kajti pekarne so v zadnjem času napekle toliko kruha kot že dol- go, ne. Tisti ljudje namreč, ki so v potrošniški mrzlici nakupili moke po nekaj sto kilogramov, kruh še namreč zmeraj kupuje- jb,mjihovo nesmiselno ptočotje pa je povzročilo, da našim pekar- nam moke primanjkuje.« V času, ko je potrošnja kruha že tako »na konici« — v teh dneh prihajajo po kruh tudi kmetoval- ci, ki ga v času poljskega dela donia ne pečejo — je tako stanje' lahk'o dokaj kritično. Ljudje, ki so pokupili moko, so torej storili samim sebi, pa tudi ostalim po- trošnikom levjo uslugo. V pekar- ni so nam namreč povedali, da bi ob normalni situaciji do krize sploh ne prišlo, zdaj pa se iz te godlje menda nekaj časa še ne bomo skopali. Ce bi tisti, ki so jo skuhali^, hoteli zdaj Vsaj kaj popraviti; naj .iz moke, ki so jo nakupili, pečejo kruh doma, ne pa da še poleg tega kupujejo V pekarnah po cela naročja štruc. In še zanimiv podatek: v Dobrni so v torek prodali za dve sto ki- logramov kruha več kot po nava- di, v Celju pa je na ta dan šlo v promet toliko Tcruhp, kot ga ne pokupijo, če sta pred nami dva praznika. Sladko mleko, ki je kislo Prvi vp^i dnevi so'povzročili, da potrošniki v Celju kupujemo napol kislo mleko. V loncu se mleko sesiri in gospodinje zlije- jo na obrat »Mleko« ogorčen plaz jeze in »ljubeznivih« besed. Vča- "sih lahko potrošnik mleko sicer zamenja — če mu v trgovini ver- jamejo, da se ni usjrilo po nje- govi krivdi. Težje pa je, če mleka ni v^č. Tako se je v zadnjih dneh že nekajkrat pripetilo.' Pa smo povprašali mlekarno »Mleko«, kaj je s preskrbo v zadnjih dneh. »Da mleka ni, je v glavnem kri- va trg6vska mreža,« so nam po- jasnili. »Mi samopostrežnim in ostalim trgovinam pošljemo toli- ko mleka," kolikor ga naročijo. Mleka imamo dovolj in če ga v trgovinah zmanjka, krivda torej ni na naši strani.« Ker pa je v torek zmanjkalo mleka tudi v prodajalnah »Mic- ko«, nas je zanimalo, kako to. Zvedeli smo, da »Mleko« dostav- lja rrileko v svoje prodajalne sa- mo enkrat dnevno — in to zju- traj. To je verjetno tudi vzro.k, da }^ mleko popoldne že kislo, kajti v mnjDgih prodajalnah ni- majo primernih hladilnih naprav. Ko smo direktorju obrata »Mle- ko« povedali tudi to, nam je ta^ kole odgovoril: »Hvaležni snjo a^sakemu po- troštiiku, ki nam pove, kaj naj bi ukrenili, da bi izboljšali preskrbo z mlekom. Z'dto bomo zdaj mleko dostavljali v mlekarne dvakrat dnevno — steklenice bodo tor?j delj časa na hladnem — pa upa- mo," da ne bo več' pritožb.« Tako pravijo v »Mleku«, v mle- karpi v Stanetovi ulici pa pritožb potrošnikov ne jemljejo najres- neje.' Niso namreč redki, ki se pritožujejo nad kvaliteto mleka v tej lepo urejeni prodajalni in mlečnem bifeju. Zanima nas, za- kaj uslužbenci te prodajalne niso mogli tega, kar smo uredili mi, storiti sami. Kaže, da dostava mleka dvakrat dnevno za mlekar- no ni problem. Treba bi fimbflo zavrteti samo telefonsko številko, povedati, da v vročih dneh- en- kratna dostava irileka ni,primer-' na, pa bi bilo manj slabe volje in neljubeznivih besed. J. B. V ROGAŠKI SLATINI ZAKLJUČEN TURISTIČNI TEDEN Prireditveni intermezzo PRETEKLI TEDEN JE TURISTIČNO DRUŠTVO V ROGAŠKI SLATI- NI ORGANIZIRALO TURISTICNUTEDEN. KI JE S SVOJIMI PRIRE- DITVAMI POŽIVEL KULTURNOZABAVNO ŽIVLJENJE V TEM ZDRAVILIŠKEM CENTRU, VRSTA USPELIH PRIREDITEV JE NAV- DUŠILA'GOSTE. . Letošnji turistični teden so otvo- rili z zanimivim mednarodnim ples- nim turnirjem, l^i je bil v zdravili- ški dvorani. Tudi letošnji turnir je bil v znamenju nadaljevanja tradi- cije, ki jo nadaljuje turistično dru- štvo oh sodelovanju kulturno-umet- iii.škcga društva »Jože Ilermanko« iz Maribora. Na prireditvi, za kate- ro, je vladalo veliko zanimanje, so sodelovali plesni pari iz Avstrije, Nemčije in Jugoslavije. Na prvo me- sto se je uvrstil plesni par Ebert iz Nemčije, medtem ko je bil dru- f-'o uvrščeni par Mirko Herman in ^Hra Bencak iz Jugoslavije. Niislednji dan je v zdraviliškem l>arku gostovala godba na pihala iz ^•ajisendorfa pri Dunaju s prome- |''Ulnim koncertom. Gostje so od- igrali več klasičnih del, žal pred 'iiajhnim številom poslušalcev. V 1'onedeljek, je bil v zdraviliški dvo- '■^ni solističen koncert klavirskega tlua Igorja Dekleve iri Gite Mally I sopranistko Zlato Ognjanovič-Ga- ^Peršičevo.! Gostje so s spontanim J'avcli'išenjem nagradili izvajalce, ■^^r (luje čutiti, da so podobnih kul- '^'rnih prireditev željni. Pri tem ne bi posebej omenjali, ^'^_so toplo sprejeli večer dalraatin- IK'smi. napolitanskih in zabav- ",di melodij ter opernih in operet- "'h arij, ki jih je v torek zvečer iz- ^'(Icl vokalni ansambel »Veseli * ^^Itnutinci«- iz Zagreba, Naslednji ^t-c(>r jc bil organiziran večer arij, *'*h'ta in narodnih plesov ter pes- » ki so jih izvajali solisti Sloven- ka ^^ga narodnega gledališča iz Ma- ribora. Mariborski solisti — ki smo jih imeli že priliko večkra,t posluša- ti na raznih gostovanjih po krajih našega področja — so s svojim kva- litetnTm programom, ki je bil od izvedbe zagrebških gostov *za nekaj nians boljši — navdušil poslušalce. Nastopni koncert sezonskega pro-- rnenadnega orkestra iz vrst godbe- nikov orkestra Slovenskega narod- nega gledališča iz Maribora je s svo- jim posebej za ta koncert priprav- enim programom dal prijeten kul- turni program v četrtek zvečer. Naslednji večer so bili gostje nav- dušeni nad izvajanjem jugoslovan- skih narodnih plesov, ki jih je iz- vajal na'š najboljši folklorni ansam- bel FRANCE MAROLT iz Ljublja- ne. V soboto so gostovali pevci moš- kega pevskega zbora iz Loge vasi ob. rhskem jezeru na Koroškem. Po- leg omenjenih prireditev, ki so nu- dile s svojim širokim repertoarjem še tako zahtevnemu gostu edinstve-' ne kulturne užitke, so godbeniki Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora gostovali* še z večjimi dopoldanskimi promenadnimi kon- certi v zdravihškem paxku. ^ omenjenimi prireditvami, ki so trajale zd\ samo teden dni, je Ro- gaška Slatina zaživela in dala svo- jim gostom enkratno kulturno re- kreacijo. Pri tem bi morda omenili še to, da je bila repertoarna poli- tika navedenih prireditev izbrana s posluhom in je bil morda vsak po- samezen nastop ravno zaradi tega izrcchio toplo sprejet., NA SLIKI: Kot kažejo podatki iz preteklih mesecev le- tošnjega leta, se je v Rogaški Slatini poveda- lo število nočitev. Minuli mesec pa je Roga- ško obi.skalo rekordno .Število gostov. Po.ssne- tek prikazuje novo terapijo, ki je bistveno doprinesla k izboljšanju zdravstvenih uslug. BUREK V CELJU v »Veležitarju« so se odločili za zanimivo novost. Celjani bodo verjetno že v kratkem lahko ,v pekarni kupovali burek. Gre za ok- rog milijon in 200 tisoč' dinarjev, ki bi jih morali investirati v pekarno, pa bomo v Celju dobili sptecialiteto, ki v ostttlih mestih v naši domovini ni redkost. »Veležitar« sredstva irha, pa'upamo, da bo zarhisel kmalu uresni- čena. Od Reke do Dubrovnika (nadaljevanje) Ladijski promet je na Jadranu že deloma ojačan, kljub temu pa na nobeni brzovozni ladji ne nioreš do- biti kabine. Te so vse oeljo. da bi imela rada iz nje senč- nik za nočno svetilko. Ta želja se ji C takoj uresničila... Ob pripove- f'ovalkini izjavi, da ta žena živi v Zahodni Nemčiji, smo vsi sklonili glave in obnemeli. Del palube je s svojimi raznona- rpdnostnimi potniki postal kot dru- žina, zelo sorodnih mnenj, v veli- kem spošt(x,vanju do Maršala in o- svobodiloe borbe. »Gospod« potni vodja jih je poklical h, kosilu, dru- gače ga sploh nismo videli. Ta naš turizem! Na eni strani žre milijone za propagando, tam, kjer bi pa bila |)ropaganda najcenejša. Vtisi naj- trdnejši, ko bi ti potniki propagirali naše lepote naprej, ,tani pa v celoti odpove. Škoda! V Splitu je naša latlja stala tri ure. Naši inozemski turisti so ,si .vsak po svoje ogledali "naš »lipi« S()lit. Ker imam znance, se jim ni- sem mogla priključiti. Kljub temu ila bi si v tem času lahko ogledali skoraj vse mesto, niso videli niti spomenika Grgu rja Ninskega. ker se niso oddaljevali od obale, Split >ki trg je bil v tem času »jugoslo^ vansko čudo«. V.sega je bilo v izo- bilju in to po zmernih cenah. Če- šenj na kiipe, »Kupite, kupite«, ine vabijo prijazne Dalmatinke. Hrana na ladji je prvovrstna in postrežba ljubezniva, taka kot bi morala biti povsod. Večerja na tako lepi ladji pa je posebno doživetje. Povprečni jugoslovanski denarnici svetujem, da se odloči za večerjo, opoldne pa kosilo kompletira s pro- viantom in sadjem s splitskega tr- ga. T vročini^ itak ni dobro preveč napolniti želodcev! Končno ne po- tiijemo le za to, da bi jedli vedno po >; jugosjovansko«, saj to lahko storimo vsak dan doma. Vsp od 3plita je vozila ladja vzpo- redno s pred dnevi odprto Jadran- sko magistralo, lepotico Jadrana, Skozi zelene vinograde in polja oljčnih nasadov, preko Kaštelanske- ga polja, ob slikovitih zalivih in zalivčkih Omiške riviere, skozi bo- rove gozdiče Makarskega primorja, zasekana v-isoko v Biokovo . nad morjein in dalje ob Neretvanskem kanalu do dubrovniške obale, se sveti asfaltni trak. ki je skoro pov- sod viden od Trogira do Dubrovnika Dolg^ je 291 km. Zdaj, ko so utihnile detonacije min in brnenje buldožer- jev se z ladje s ponosom oziramo v to sivomodro črto, ki nas spremlja in odpira nove perspektive našemu turizmu. ?.e zatuli sirena. Stopamo v gruški zaliv, kjer se bo ladja zasidrala za nekaj časa, nato pa nadaljevala pot do Bara in dalje na grške otoke. Izstopili so prav vsi!'' P. R.-Jana v počastitev občinskega praznika žalske občine smo tokrat posvetili dve strani, na katerih želimo vsaj delno prikazati trud in napore, ki so jih vla- gali občani žalske občine; v vsem povoj- nem obdobju za obnovo in razvoj kme- tijskih in industrijskih zmogljivosti. za boljši standard in drugačne, nove med- sebojne odnose med ljudml Kmetijstvo je v žalski občini fena najpomembnejših gospodarskih panog. Hmeljišča pa, ki jih vidimo na desnem posnetku, najbolj tipična panorama savinjske doline Dolina zelenega zlata že pred leti je bilo kmetijstvo v žalski občini na dokajšnji ^višini, v zadnjih letih pa je dohitelo veliko zamujenega in danes je na najbolj- ši poti, da postane vžgleden primer velike »kmetijske tovarne«, kjer z osvajanjem najsodobnejših metod proizvodnje imajo dovolj »kruha« kmetijski delavci kot zasebni kmet- je. ; Začetek družbene kmetijske pro- izvodnje ni bil lahak. Sprva je naci- onalizirana zemlja skupaj s tisto, ki so jo pridobili tisti z agrarno re- formo, tvorila osnovo socialistične- mu kmetijstvu. Kmečke delovne za- druge so doživljale raznovrstne spre- membe in opravljale pionirsko delo. In šele pred štirimi leti je iz 16 kme- tijskih zadrug nastala Kmetijska za- druga »Savinjska doiina«, dočim je od 6 kmetijskih gospodarstev na- stal kmetijski kombinat. Lani pa je prišlo do združitve obeh kmetijskih enot pod skupnim naslovom Kme- tijski kombinat s sedežem v Žalcu. Številne prednosti enotne poli- tike so narekovale združitev. Danes kmetijski kombinat zaposluje 1.500 stalnih delavcev in uslužbencev ter okrog 800 sezonskih delavcev, od te- ga pa imajo okrog 130 inženirjev in tehnikov — torej močan strokovni aparat. In kar je najbolj zanimivo: z večanjem socialističnega sektorja v kmetijstvu se vse bolj zmanjšuje delež kmečkega prebivalstva, med- tem ko kmetijska bl^agovna proiz- vodnja raste. Samo v zadnjih letih se je zmanjšalo število kmečkega prebivalstva za dobrih 10 odstotkov (od 39 na 28 odstotkov). - Kmetijska dejavnost žalske obči- ne ustvarja dobro tretjino narodne- ga dohodka, kar je posebej po- membno,"'saj to ustvarja ob soraz- merno majhnem uvozu. Hmelj je, na prvem mestu. Letno ga pridobe okrog 2.200 ton, izvoz hmelja pa vr- že od 5 do 6 milijonov dolarjev. Za dosego tako intenzivne kmetijske proizvodnje pa so bila potrebna vla- ganja. Kombinat je tako doslej vlo- žil v ureditev hmeljarskih nasadov, v gradnjo kmetijskih sušilnic, go- spodarskih objektov, v nabavo kmetijske opreme in živine okrog 8 milijard. Uspehi niso izostali in so dokaz, da smotrna vlaganja imajo svoje mesto v investicijski potroš- nji. Ko govorimo o podružbljanju kmetijske proizvodnje, potem lahko za žalsko občino trdimo, da je pro- ces podružbljanja " končan. Stanje kot je (20 odstotkov ali 2.500 ha ob- delovalnih površin v družbenem sek- torju) zagotavlja zelo dobre uspehe v hmeljarstvu živinoreji, ki je nuj- na spremijevaHca hmeljske proiz- vodnje. Uspeh "kmetijskega Jcombi- nata pa je vsekakor še pomembnej- ši predvsem zaradi dobrih proizvod- nih odnosov z zasebniki, kar pome- ni zagotovitev ječanja proizvodnje tudi na površinah zasebnikov V zadnjčm času kaže kmetijski kombinat vse več razumevanja tudi za ostarele, dela nezmožne kmete in tako bosta to vprašanje v bodoče reševala tako občina kot kombinat. ZA 6-KRAT POVEČALI PROIZVODNJO Vsa žalska industrija je pretežno predelovalna in čeprav ni številna, ustvarja slabo polovico narodnega dohodka občine. Glavnino tvori tek- stilna (Žalec,Prebold, Polzela) in ke- ramična (Liboje) 'industrija. V po- vojnem obdobju je industrijska pro- izvodnja narastla za 5.6 krat (od te- ga je količinsko proizvodnjo poveča- la tovarna nogavic na Polzeli za 8,8 krat, »Juteks« v Žalcu pa celo za 12,9 krat). Ta uspeh je najvidnejši v obdobju 1^8—1963, ko so tekstil- ne tovarne izvedle modernizacijo. Skupaj je vsa industrija vložila ok- rog 4 milijarde dinarjev (nedovrše- na modernizacija je še v keramični tovarni v Libojah in pri »Montani« Žalec). Prav zanimivo je, če si ogledamo porast zaposlenih v industriji in po- rast strokovnega kadra. Medtem ko kažejo podatki za 1964. leto 1.700 zaposlenih v industriji s skupaj 10 tehniki in inženirji, nam današnje stanje kaže 3.800 zaposlenih z okrog 80 tehniki in inženirji. Sicer tudi se- danje razmerje med delavci in stro- kovnim kadrom ni najugodnejše, to- da je bistveno boljše in kaže na to, da podjetja vedo, kam je treba vla- gati sredstva. Največji dosežek in- dustrije pa je v uspelem vključeva- nju v mednarodno menjavo blaga. Pred petimi leti sta izvažali le Tek- stilna tovarna v Preboldu in nekaj malega keramična industrija v Li- bojah, v zadnjih treh letih pa se jim je pridružila vsa indrustrija. Tako izvaža tekstilna tovarna Prebold 28 odstotkov proizvodnje, keramična industrija 19 odstotkov, »Juteks« 34 odstotkov, tovarna nogavic Polzela 45 odstotkov in v zadnjem času tu- di lesna industrija. Za potrebe do- mačega tržišča pa sta pomembni podjetji Agrosends v Šempetru, ki s proizvodnjo obiralnih hmeljarskih strojev vnaša revolucijo v dosedanje obiranje hmelja, ter KOVO Vran- sko, ki poleg številnih kooperant- skih poslov osvaja nov patent za zbijanje lesene embalaže. Tudi obrt je doživela korenite spremembe. V družbeni obrti se je sicer skrčilo število delovnih orga- nizacij, je pa dokaj več obrtnih de- javnosti, kot jih je bilo. Danes od- pade na enega obrtnega delavca 231 prebivalcev, medtem ko je ta odnos bil v povojnih letih dvakrat večji. V obrti je še sicer občutno pomanj- kanje zmogljivosti obrtnih storitev, ker številne organizacije družbene- ga sektorja obrti prehitro zaidejo v čisto proizvodnjo. DOSLEJ PREVEČ PO OBČUTKU Prav nagle spremembe v struktu- ri prebivalstva so v zadnjem času na- rekovale tudi v žalski občini hitrej- ši razvoj področja v komunalnem, stanovanjskem in urbanističnem po- gledu. Sicer je sprva bilo zgrajenih dokaj objektov bolj po občutku, saj v novih urbanističnih načrtih nima- jo svojega mesta tam, kjer so. Z za- mudo izdelana urbanistična doku- mentacija rešuje ta vprašanja v.saj vnaprej in omogoča urejeno grad- njo. šele pred 13. leti je Žalec doživel prvo asfaltiranje ulic in pločniicov, kar pa še danes ni zadovoljivo reše- no. Med pomembnejše objekte sodi- jo dom hmeljarjev in hmeljarski in- stitut, zgradba občinske skupščine, lokal samopostrežne trgovine, nedo- končano sodišče, zdravstveni dom ter žalski nebotičnik (hmezadovo skladišče!); v občinskem merilu pa Občina Žalec je zna- na kot področje zelene- ga zlata. Grenko trpki okus hmeljevih kobul v času zorenja in hmeljev- ke, stare ali moderne žičnice iz prenapetega betona se zarezujejo v modrino poletnega ne- ba, ki ga tamkaj na skrajnem zapadu ome- jujejo zasneženi vrhovi Kamniških planin. Ko- der seže pogled: mehko valovanje zelenega zla- ta, ki dokaj šen potreben trud nagrajuje s tako p o trebnlmt de vizamL - lahko govorimo o novih objektih »Agroservisa« v Šempetru, upravne- ga poslopja »Montane« v Žalcu, o velikih betonskih hmeljskih žični- cah, o lopah za strojno obiranje hmelja, o mlečni farmi v Zalog^, Podlogu in Založah, o melioraciji zemljišča ob Ložnici, Bolski, Tmav- ci in Godomlji, o novi osnovni šoli v Libojah, .zdravstvenem domu na Polzeli, novi pošti in postaji LM v Žalcu, o novem bazenu na Vran- skem, o weekend naseljuj Preboldu, in o 607 novih stanovanjih na pod- ročju celotne občine s skupno povr- šino 34.440 m2. Vsekakor je razumljivo, da bo z novim sistemom decentralizacije sredstev in s širokim sodelovanjem vseh občanov porasla stanovanjska izgradnja. KAKO DOLGO ŠE PASTOREK šolstvo v žalski občini pa je več ali manj vseskozi ostalo pastorek, ki še danes čaka na nekaj več ra- zumevanja. Riizen šole v Libojah in novega prizidka v Preboldu se vse preostale šole ponašajo, s častitljivo starostjo in s skoraj nemogočimi pogoji za uresničitev reformiranega pouka in vzgoje. Sicer je občinska skupščina omogočila učencem od- daljenejših krajev avtobusni prevo« do centralnih šol (in tako, da pre- voz krije občinska skupščina!), toda učenci žalske občine se šolajo pod dokaj neugodnejšimi pogoji kot šte- vilni učenci sosednjih občin. In prav kolektivi gospodarskih organizacij bodo v bodoče morali temu vpraša^ nju po.svetiti več pozornosti, kajti v- njihovi moči bo odmerjanje .sred- stev za drugačne, spremenjene ma- terialne pogoje njihovih otrok. Še bi lahko govorili o uspehih in problemih, o težavah, ki jih ne bo lahko odpraviti, o občini, ki združu- je sredstva, a ima premalo sredstev za vse potrebe, o samoupravljanjih in samoupravi j alcih, ki vse bolj u- veljavljajo svoje pravice in dolžno- sti ter s svojim delom krojijo usodo vseh občanov žalske občine. Ob občinskem prazniku, vseh de; lovnih ljudi žalske občine se tudi mi pridružujemo čestitkam in želi; mo čim več delovnih uspehov tiKiJ v bodoče. 7, JULIJ 1941 7. julij je občinski praznik ob- čine Žalec. Rodil se je pred 24. leti: 7. julija 1941. Bilo je nekaj .dni, po napadu na Sovjetsko zvezo. Zgodnje jutranje ure 7. julija. Prekaljeni komunisti, ki so sredi junija že odšli v popolno ilegalo, so pripravili veliko tro- silno in napisno akcijo po vsej Sppdnje Savinjski in Šaleški do- lini. Pa prepustimo besedo prežive- lemu akterju tistih dni. Rudiju Cilenšku-Urankarju, današnje- mu predsedniku občinskega od- bora ZB občine Žalec. Akcijo so iKvedli Skojevci in njihovi simpatizerji. Od Celja, Žalca pa vse do Velenja in Šošta- nja so skupine pod okriljem* te- me uničile in razbile številne nemške napisne table in jih za- 'menjale s slovenskimi, po zido- vih so vzniknile številne revolu- cionarne parole, na cestah so le- žali letaki s pozivi na oboroženo borbo proti okupatorju. V tistem času je bila to ena- najpomembnejših akcij na Šta- jerskem; to je bilo v dneh for- ,miranja prvih enot narodnoosvo- bodilnega boja na tem predelu. 7. junija 1941 smo se umaknili partijski delavci v ilegalo. To so> bili Albin Vipotnik, Pongrac Ra- ček., Franc Lapajne, Jože in La- do Letonja, Julka in Rudi Cilen- I šek ter Peter Šprajc-starejši. Za- tekli smo se v najbližje gozdo- ve. Prenočevali pa smo pri naših zaupnih znancih na področju Griž Liboj in Zabukovice. Nekaj •*dni.^aaytem pa so >se nam pridru- «-^ilik:»iz-'Prebolda in Vranskega Anton Pečnik. Anton Kotnik, - Farčnik-Buč, Miha Šuster, Jožica - Kotnik ter Vili Reberšak in Jože ^ Strnad i^ Zabukovice. Organizacija napisne akcSje je bila naše delo. Reakcija nanjo je bila izredno ostra. Številne aretacije so udarile zavfdne lju- di. K sreči smo Skojevce posva- rili pred posledicami. Akcija je bila znak za odhod številnih v ilegalo. Tako so se nam pridru- žili Skojevci Peter Šprajc-mlajši, Ludvik Zupanc-Ivo, Nada in Lav- ra Cilenšek, Nadi Raček ter čla- ni partije .Marija Vipotnik, Anica Lapajne in Fani Strnad. Kanalu zatem pa smo formirali prvo Sa- vinjsko četo s komandantom Jo- žetom Letonjem in političnim komisarjem Antonom Pečnikom, ki je bil obenem sekretar okrož- nega komiteja KP za Savinjsko dolino. Naša druga — ali prva oboro- žena akcija je bila avgusta me- seca, in sicer napad na rudnik Zabukovieo. Ta napad smo orga- nizirali skupaj z revirsko četo. Tdko se je torej rodil naš praz- nik v dneh<^ ko je bil fašistični zavojevalec naše zemlje strah in trepet številnih ponižanih in po- raženih narodov. CELJSKI TEDNIK LJUDJE RADI BERO • ker piše o stvareh, ki bralce zanimajo H Jker izhaja enkrat tedensko in tako ustreže bralcem, ki nimajo vsak dan časa, da bi prebirali časopisje li ker ni drag, saj stane mesečna naročnina komaj 100 DINARJEV Izrežite naročilnico in nam jo izpolnjeno pošljite Kulturno prosvetna problematika na seji žalske občinske skupščine PRIPOROČILA m MOŽNOSTI V žalski občini dilema zaradi neaktivnosti klubov. V 22 knjižnicah le toliko knjig, da odpade na vsakega občana žalske občine le tretjina knjige. Na zadnji seji občinske skupščine Žalec so odborniki obširno obravna- vali poročilo občinske zveze kultur- no prosvetnih organizacij in knjiž- ništva. Stanje žal ni najboljše in tako so bili mnenja, da bo v bodoče treba posvetiti vso skrb in pozor- nost delovanju klubov, ki naj bi po- vezovali kar najširši krog mladine. Doslej so dmžbeno-politične organi- zacije dajale vse premalo pomoči, da bi klubsko življenje mladih dobi- lo družbeno-politično obeležje. Tu vsekakor pogrešamo prosvetne de- lavce, ki bi s svojimi bogatimi iz- kušnjami bili v vsestransko pomoč razvijajočim se klubom. Izkušnje v delu s pionirji in mladino bi lahko našle v klubskem prostoru svoje mesto. Prav zato so se odbpmiki izrekli za priporočilo tehnični inte- ligenci in prosvetnim delavcem v ob- čini, da bi s s^^ojo pomočjo in udej- stvovanjem prisluhnili tež;ijam mla- dih ter popestrili klubsko delo in usmerjali klubsko življenje. Pa ne le klubi, v podobnih teža- vah so tudi prosvetna društva »Svo- bod« na območju žalske občine. De- lavoljnih je dovolj, manjka le vo- dilnega kadra. Slednja ugotovitev kaže, da bi se ljudje radi izživljali v ljubiteljskemu delu, da pa je sle- herno tovrstno delo vendarle veza- no na tiste, ki bi lahko to delo vo- dili in usmerjali. Tudi stanje glasbene kulture ni najbolj zadovoljivo. V zadnjem ča- su raste vse več instrumentalnih ansamblov, zdmira pa zborovsko petje. Izjema pri tem je le še šem- petrski oktet I^PD »Svobode«, ki je dosegel zavidljiv' uspeh in popular- nost. Instrumentalni ansambli so številni, kakovost pa je le pri red- kih zadovoljiva in to zaradi tega, ker mladini izven občinskega cent- ra (Žalec!) glasbeni pouk ni dosto- pen. Skupščina je v razpravi o tem pri- poročala glasbeni šoli v Žalcu, da čim prej prouči možnosti za osnc^ vanje novih oddelkov pri »Svobo- dah« okoliških krajev, z namenom poučevanja posameznih instrumen- tov. Tudi poročilo o stanju knjižnic in izposojevanju knjig na žalskem ob- močju je dokaj porazno. V občini si- cer deluje 21 knjižnic poleg matične knjižnice v Žalcu, toda število knjig je skromno, da ne rečemo preskrom- no, saj odpade v vseh knjižnicah le 0,72 knjige na enega prebivalca žalske občine. To je zdaleč pod re- publiškim povprečjem in v ničemer v ponos ali v korist žalske občine. V sorazmerju s številom knjig pa je tudi obisk — le osem odstotkov prebivalcev si izposoja knjige v 22 knjižnicah. Ce pa pogledamo vzroke se ne srečujemo zgolj z slabo izbiro knjig, temveč predvsem z neurejeni- mi prostori v katerih knjižnice po- slujejo in z nestalnimi in slabo kva- lificiranimi knjižničarji, kar daje delno obrazložitev slabega oftiska. .Odborniki so bili mnenja, da bi v bodoče matična knjižnica prevzela skrb za. usposabljanje strokovno razgledanih knjižničarjev; društva in občinska zveza za kulturo in pro- sveto pa naj bi najbolj prizadevne stalno nagrajevala. Prav tako pa so se odborniki zavzeli za to, da knjiž- nice čimprej razširijo izbor knjig in s tem pritegnejo širši krog bral- cev. Vsa priporočila so sicer dobra in pravilno ocenjena, vprašanje pa o- stajai kje in od kod bodo natekla sredstva, da se priporočila uresniči- jo. -IJ Posnetek iz gospodarske razstave v Žalcu Mala statistika žalska občina spada med naj- večje ;občine bivšega celjskega okraja, saj meri 34.917 ha ter je razdeljena na 103 naselja. Obči- na ima po zadnjih podatkih 51.755 prebivalcev, od tega 15.033 moških ina 16,722 žensk. Po struk- turi prebivalcev se okrog 9000 ljudi ukvarja s kmetijskimi deli, po kvalifikacijskem sestavu pa ima v žalski občini visoko in viš- jo izobrazbo skupaj z visokokva- lificiranimi 496 ljudi, srednjo iz- obrazbo skupaj s kvalificiranimi 3.207 ^Ijodi, medtem ko imajo ostali popolno ali nepopolno niž- jo izobrazbo. Polovica vsega prebivalstva žalske občine je aktivna, od tega v družbenem sektorju 8.110, v zasebnem pa 7.025. Skupaj bo celotno**gospodarst- vo žalske občine ustvarilo pred- videnih 32 milijard družbenega bruto proizvoda v letošnjem le- tu, od tega 28,5 milijard v druž- benem sektorju in 3,5 milijarde v zasebnem sektorju ter 14,7 mi- lijard narodnega dohodka. Iz podatkov za lansko leto vi- dimo, da je žalsko občino obiska- lo 2.480 domačih in tujih turistov, ter da so imela gostišča 6.811 no- čitev, da je lani- obiskalo 297.550 obiskovalcev 1.881 filmskih pred- stav. Podatki železniškega prometa v žalski občini kažejo skupaj &80.3S3 odpravljenih potnikov in 248.301 ton naložeiiega in razlo- ženega blaga za tovorni promet. PTT storitve pa kažejo, da je 10 l)ošt v žalski občini sprejelo ali odpravilo 1.723.000 pisemskih po- šiljk, 15 tisoč paketov, in 25 ti- soč brzojavk. Tudi motorizacija je v zadnjih letih močno porasla, saj imajo v družbeni ali zasebni lasti sku- paj 1.302 motorna vozila, od tega kar 469 osebnih avtomobilpv in 568 iqotornili koles v zasebni la- sti.- Zanimivo pa je tudi število lastnikov radioaphratov in TV- sprejemnikov, saj imajo na pod' ročju žalske občine nad 7.300 ra- dijskih sprejemnikov in 806 TV- sprejemnikov. Preventiva zapostavljena • žalske želje po urejeni zdravstve- ni službi so se slednjič izpolnile. Nov zdravstveni dom že deluje. Odprli so ga prvega dne praznova- nja, preteklo soboto. Obiskali smo pomočnika direktorja zdravstvenega doma Iva Robiča in mu zastavili ne- kaj vprašanj. vašem območju imate iz- redno razvejano zdravstveno služ- bo in tega kljub novemu zdravstve- nemu domu ne boste utegnili takoj odpraviti. Zato menijo mnogi, da je vaša zdravstvena služba izredno dra- ga. — Zdravstvena služba na območ- ju občiHe Žalec po mnenju zdravst- venega doma Žalec ni ena naj- dražjih, kot to navajajo nekateri. Poslovni stroški se gibljejo v meji normale; za 20 odstotkov so višji od lanskih. Po našem mnenju bi bilo dobro ugotavljati, katera zdrav- stvena služba je najdražja. To bi lahko opravljal medobčinski zdrav- stveni center na podlagi primerjal- nih podatkov in res ugotovil, kje je zdravstvena služba najdražja' na enega prebivalca,' na zaposlenega oziroma na zavarovanca. # Se bo z novim zdravstvenim domom spremenila dosedanja struk- tura zdravstvene službe na vašem področju:' -— Zdravstveni dom se je dokonč- no preselil iz sedanjih nemogočih prostorov v sodobne in funkcional- ne —, s tem pa se je znatno poveča- la zmogljivost strokovnih služb na sedežu zdravstvenega doma in dani so vsi pogoji za kakovostnejše in so- dobne j še delo zdravstvenih delav- cev. Tako bomo sedaj lahko čentra- Uzirali določene službe, kot je sploš- na ambulanta v Šempetru, v Zabu- Jiovici in zobna ambulanta v Libojah. ^Wdaljenost omenjenih krajev je 3 do 5 kilometrov od Žalca in obča- ni teh področij bodo v novem zdrav- stv(?nem domu vključno z lekarno deležni boljše ter bolj vsestranske zdravniške pomoči (rentgenska ob- delava, klinični laboratorij itd...). . % Kot drugod tako je tudi pri vas opazen močan porast bolniške- ga staleža, K;je so vzroki in kaj bo- ste podvzeli? — Res je, da se je v zadnjem ča- su precej razpravljalo o visokem bolniškem staležu na območju žal- ske občine in drugod. To je obrav- naval že strokovni kolegij zdrav- nikov našega zavoda, prav tako pa plenum občinskega sindikalnega sveta s predstavniki delovnih orga- nizacij in tudi» zbor delovnih skup- nosti občinske skupščine. Ugotovi- tve ■ so istovetne: vzroki so v pre- majhni skrbi delovnih organizacij, prevelikih zahtevah zavarovanca, v popustljivosti zdravnikov in podob- no. To smo ptoučili in zavzeli sta- lišče, da stalež znižamo, seveda, da ne na škodo zdravja zavarovancev. Uspeh se je pokazal že v juniju, upamo pa. da bo odstotek v juliju *še znatno manjši. ' # Na številnih posvetovanjih je vedno slišati pripombe na račun preventivne službe, češ, da ne od- stanjujemo »možnosti za požare«, ttmveč raje gasimo. Kako je na va- šem zdravstvenem območju? — Zdravstveni dom Žalec oprav- lja poleg kurativne tudi preventivno službo po letnem programu dela. Za kurativno službo prejmemo sred- stva od zavoda za socialno zavaro- vanje, dočim prejenmmo za preven- tivno službo od zavoda le za 50 od- stotkov opravljenih storitev, pre- ostalih 50 odstotkov pa bi morala kriti (po veljavnih predpisih!) ob- činska skupščina. Žal tega v našeip občinskem proračunu za letošnjo leto ne zasledimo, ker pač primanj- kuje sredstev. To pa ne pomeni, da preventivne službe ne vršimo. Mi bomo izvedli celotni program dela preventivne službe, kajti sami se zavedamo, da z vloženimi sredstvi v preventivo zmanjšamo velike da- jatve, ki bi jih kasneje terjala ku- rativa. Vsekakor pa smo v pri- merjavi z drugimi občinami pri sredstvih za preventivno službo za- ' postavljeni, saj sta celo občini Šen- tjur in Šmarje namenili za to služ- bo: prva 9 in druga 12 milijonov. Nov zdj-avstveni dom y 2ošteno po- vedati, ker ti zmeri — in jo dobiš no grbi. Ce pa moraš vseeno udariti po mizi — udari močno. Kadar ne gre, se tudi skregamo, zatem pred- lagamo, da vso stvar prespimo in •se nato naslednji dan sporazumemo. Malo za tem smo obiskali še pred- sednika gradbenega odbora za iz- gradnjo ceste, ki jo asfaltirajo s lastnimi sredstvi. i'o je že peta taka akcija, saj so si sami napeljali vodovod, elektri- ko, takoj po vojni na novo izgradili ! Ylls in, sedaj dograjujejo cesto. Stanko Žmavc-Šek »Bočani smo napredni ljudje. Dolgo smo razmišlali, kaj bi s tem prahom na cesti. Zbrali smo 500 ku- nih metrov lesa in ga prodali. S temi sredstvi in s sredstvi, ki so nam jih prispevali LIN, GG in ob- čina smo prevlekli cesto skozi celo vas Bočno in Kropo. Podobno akcijo so izvedli tudi v Šmartnem. Letos bomo povezali preostali del od Vo- loga do Bočne. Tako bo asfaltno cestišče že letos vse do Kraš, če,bi pdobne akcije izvedli še občani iz Kokarja, Lacje vasi in Pustega po- lja, bi bilo asfaltirano celotno cesti- šče od Nazarij do Gornjega grada«, nam je povedal STANKO ZMAVC- ŠEK. Tako bo tudi Zad reška dolina ime- la asfaltno cestišče — cesto, s kate- ro se bo lahko uspešneje vključila in približala ostali dolini in turizmu. J. Sever RAZSTAVA — POSVEČENA 20. OBLETNICI OSVOBODITVE Šubičeva olja in lesorezi Sedanja šubičeva razstava v Li- kovnem salonu je posvečena 20. ob- letnici osvoboditve. Naravno, izbor je padel na našega umetnfka, kate- rega specialnost je oblikovanje tem iz časa narddno osvobodilne borbe. Vendar sama tematika ne bi bila odločilna, marveč slikarjeva intfi^i- nacija s katero umetnik dvigne po- samezni prikaz v vizionarnost mo- numentalne realizacije. Olja in gra- fika (lesorezi) so oblikovani v likov- nem jeziku, ki je mnogim umljiv in hkrati človeško pretresljiv. V poda- janju figur ne išče enkratne indivi- dualne tipike, ki bi jo realist s krep- ko naturalistično primesjo vernejše podal. Njemu je figura partizana iz- hodišče za mnogo širši koncept, v katerem je poedinec kolektivni sim- bol. Vzemimo za primer olje Tifu- sar. V dogmini kompoziciji je upo- dobljen lik bednega partizana — bol- nika, smrti zapisanega. Subica ne zanima goli enkratni slučaj, njegov tifusctr je glasnik dolge vrste ne- srečnikov iste usode. Hkrati je mo- gočna obtožba vojnih grozot. Slikar opira svojo zamisel z barvo v zelen- kastih odPeriJcih, spominjajoč na razpad kreature. V nebesnem ozad- ju je svetlobna lisa, ki bi se dala razlagati simbolno, kot rahel up v brezdanjem mraku. Podana je tako izrazito slikarsko virtuozno, da je bližja slikarska razlaga, ko da ta li- sa »nosi« vse platno. Pravo mesto tem olju je galerija. Saj bo čez 50 ali več let govorila živ jezik potom- cem,\ katerim ta ali ona zapisana črka ne bo dojemljiva in se jim bo zdelo marsikaj »bolan privid«. Pri- čujoča slika pa mora zdravo čuteče- ga gledalca pretresti, danes, jutri in v bodočnosti. Njegovi lesorezi so grafično izčiščeni. Tudi na polju grafike je Šubic posegel v sfero mo- numentalnosti s kancem dekorativ- nosti. Pričujoča razstava je zaključ- na v letošnji sezoni, terminirana v čas počitnic in šolski mladini žal ne bo možen ogled. Celje je s Subičevo razstavo tiho ^in dostojno obudilo spomine na veličastno borbo za člo- veško svobodo in svobodo naroda. A. Š. SREČANJE PO 20 LETIH (Nadaljevanje s 1. strani) mariborske tovarne Elektro- kovina. V Laškem je bila osrednja proslava na Starem gradu, že na predvečer praznovanja so krenile iz večjih krajevnih or- ganizacij ZB patrole, v kate- rih so bili tudi nekdanji borci, po nekdanjih partizanskih po- teh in med potjo obiskale ter obdarile prve partizanske dru- žine in partizanske mamice. Patrole so obiskale vse spome- nike padlih ter polagale vence. Na proslavi v Laškem na Sta- rem gradu so vodje patrol predali raport predsedniku občinskega združenja in ta predsedniku občine, V šmarski občini so organi- zirali delovni kolektivi spre- jem in obdaritev borcev — delavcev. Tako je bila organi- zirana proslava in obdaritev v steklarni »Boris Kidrič« in v zdravilišču. Proslave v zdravi- lišču sta se med drugim ude- ležila tudi prvoborce Tone Vidmar — Luka in Dušan Kveder. V celjski občini so bila or-« ganizirana praznovanja po krajevnih odborih. ZB in de- lovnih kolektivih, ki so svoje člane — borce obdarili. Prav ščanom in okoliškim prebival- tako so predstavniki organiza- cij obiskali stare — z'Jiravstve- no oslabele borce in jih obda- rili. Krajevna organizacija ZB Medlog je odkrila na Babnem, na bivšem zadružnem domu prenovljeno spominsko ploščo OKREŠELJ Gornji del Savinjske doline z bližnjim predgorjem in visokogorskimi Savinjski- mi Alpami spada med najslikovitejše pokrajine naše Slovenije. Z avtobu.som se bomo peljali iz Celja — vozi v Logarsko dolino sedaj v sezoni kar štirikrat dnevno — sko/.i znane le- toviške in obenem zgodovinske kraje: Mozirje, Ljubno, Luče in Solčavo in vmes skozi manjše slikovite vasice. Med Lučami in Solčavo ne pozabimo pogle- dati skozi okno pri I^li, vitki skali, ki se nad reko in eesto dvigavisoko v zrak, takoj za Iglo je tik ob cesti znani pre- sihajoči studenec. < Ljubno je bilo nekako v središču os- voboj,enega ozemlja, ki so ga zavzele edinice udarne brigade Slavka Šlandra leta 1943 prvič, a leta 1944 je bilo Ljub- no osvobojeno in so se tu in v najbližnji okolici nahajale razne vojaške komande in dobro skrite bolnice. V oktobru 1944. leta, ko je bila Sol- , čava del osvobojenega ozemlja, so pri- drli okupatorji s Koroškega in jo vso požgali, ostala je samo cerkev z žup- niščem, danes pa je Solčava obnovljena. Za Solčavo se nadaljuje soteska še ne- kaj časa, nad cesto štrlijo navpik ap- nenčasti vrhovi in kar nenadoma se so- teska odpre in nad nami se razprosti slovita Logarska dolina, da ji je malo enakih v Alpah. Nekdaj sta bili v tej dolini samo dve kmetiji, Logar in .Plesnik, sedaj pa sprejemajo turiste Planinski dom PD- Celje, hotel Logaških sester in Plesnlko- vo gostišče. ' i Z avtobusom se lahko pripeljemo sk<> raj tik do slapa Savinje pod Rinko, kt v 80 m vistokcm curku lije niz steno, zgleda, kakor pajčolan. Nad steno je dostop v ledeniSko krnico Okrešclj, ob- dan od Mrzle gore, Rink, Turške gore in Brane. Tu stoji Frišaufov dom na Okrešlju, nazvan po znanem planincu Frišaufu. Dom je bil zgrajen leta 1908 in dvakrat preurejen, sedaj ima preko 50 udobnih ležišč in odlično oskrbo. Okrešelj (1378m) je>s štajerske stra- ni izhodišče za celo vi^to lepih tur. Okrešelj je znan tudi po odličnem smuškem terenu in se tu vršijo že več let znane smučarske tekme \. maja. Sedaj je lahko priti na Okrešelj. saj od slapa pod Rinko pa do planinskega doma na Okrešlju je zmerne hoje po zavnrovani poti 40 minut. Pisec S3 spommja časov pred prvo svetovno vojno, ko smo hodili planin-.?] od železniške postaje Šmartno oh Paki peš do Logarske doline, navadno s pre- nočcvaniem v Mozirju. To je bila dol- ga poj, toda lepa in zanimiva, tako da je pešačenje v prijetni družbi planincev Kmalu preteKio. V znanem takratnem Piskernikovem zavetišču pa smo se oa- dannili m nato nadaljevali drugi dan. pot na Okrešelj in naprej na dnige vr- novc. Dr. 4 Kakor vsako leto do sedaj so se tudi letošnje leto odpravili po"^ Jugoslaviji številni maturanti celjskih srednjih šol, da bi si po napornem delu nekoliko odpočili, pri tem pa si bodo brez dvoma -pridobili tudi novega znanja, kar jim bo pri kasnejšem delu ali šolanju na moč koristilo. Ena od poslednjih skupin, ki se je odpravila na pot po Jugosla- viji je bil 4f. iz celjske gimnazije, ki se je razlikovala od ostalih predvsem po tem, da jim je to pot omogočila med drugimi, tudi celjska tovarna TOPER. Tovarna TOPER je dijakom poklonila dve srajci z našivki te priznane tovarne, ter 120.000 dinarjev, kar jim' je seveda omogočilo potovanje po Jugoslaviji. Dijaki so bili na moč veseli tega poklona, kakor sami pravijo bodo z velikim veseljem nosili propagandne srajce in tako med ostalim tudi propagirali eno izmed celjskih podjetij. TV PROGRAM OD 11. DO 17. JULIJA • TV PROGRAM OD 11. DO 17. JULIJA • TV PROGRAM OD 11. DO 17. JULIJA • TV PROGE NEDELJA — 11. julij 9.00 Kljukčcve dogodivščine ^ ponovitev (Ljubljana); 9.30 Kmetijska oddaja (Beo- grad); 16.00 Športno popoldne — Atletski tro-_ boj Srbija : Hrvatska : Slovenija (Zagreb);' 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Gla.sbena oddaja — narodna (Beograd); 21.45 Dr. Kildare — ser. film (Ljubljana); 22..35 Nedeljska TV konicrcnca (Zagreb); 23.30 Šahovski komen- tar Bratislava Rebarja (Zagreb); 23.40 Poro- čila (Beograd); • >■ Sljeme 9.00 Cirkuški deček — ser. film (Zagreb); 21.45 Serijski film (Beograd); 23.35 Včeraj, danes, jutri (Zagreb); PONEDEUEK — 12. julij 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Film za otroke (Zagreb); 1<>.15 TMlcnski športni pre- vleči (Bcoprnd); i'J'«5 rv-iit^^niosKop (L.)ubi.]a- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 4 zgodbe o Juliju — report. stud. Titograd (Beograd); 20.40 Vrattslav Blažek: Tretja že- lja (Ljubljana); 22.00 VI. jug. jazz festival na Bledu (Ljubljana); 22.20 IV. jadranski pa- dalski pokal rep. (Ljubljana); 22.30 TV ob- zornik (Ljubljana); Sljeme 18.30 Informativna oddaja (Zagreb, Beo- grad); 19.45 Potopisna reportaža (Zagreb); . . . Propagandna oddaja (Beograd); 22.30 In- formativna oddaja (Zagreb, Beograd); SREDA — 14. JuUj 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Pogumno in veselo — odd. st. Skopje za otroke (Beo- grad); 19.15 Glasbena oddaja (Zagreb); 19.45 Misijon dobre volje (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 70 3fl Lirike — Vuk Kr- njevit Pr na); 20.40 Ob 100 letnici prvega vzpona na Matterhorn (Ljubljana); 21.40 TV obzornik (Ljubljana); 21.50 Grindl — ser. film (Ljub- ljana); 22.10 Danny Kaye Show — ser. film (Ljubljana); Sljeme 18..30 Informativna oddaja (Zagreb, Beo- grad); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb, Beo- grad); 20.40 Serijski film (Zagreb); 21.30 Intormativne oddaje (Zagreb, Beograd^; ČETRTEK — 15. julij 18.10 Poročila (Ljubljana); 18.45 Pd Jugo- slaviji (Beograd); 19.15 Glasbena porota (Ljubljana); 19.45 V kinu bomo videli (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 2Ci.30 Na- iiKlna glasba (Beograd); 20.40,TV igra Milan Grbe; S*>naie facik (Z,ii?rch); 21.40 TV ob- UitUii (Ljuoijaoa); 20.30 Celovečerni film (Beograd); 22.00 Infor- mativne oddaje (Zagreb, Beograd); SOBOTA — 17. julij 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Zgode in nezgode — odd. za otroke (Beograd); 19.30 Vsako soboto (Ljubljana)? 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbeni kotiček — ansambel Indeksi, odd. Sarajevo (Zagreb); 20.40 Sprehod skozi čas (Ljubljana); 21.10 Pri sodniku za pre- krške — humoreska (Beograd); 22.00 TV ob- zornik (Ljubljana); 22.10 Zgodbe za vas — ser. film (Ljubljana); Sljeme 18.30 Infomativne oddaje (Zagreb, Beo- grad); 19.30 TV pošta (Beograd); 19.45 Pro- pagandne oddaje (Zagreb, Beograd); 20.40 Sprehod skozi čas (Beograd); 22. Serijski film {7.nnreh); 22.50 Informativne oddaje (Z.i- grel), BMgvaa). Sljeme 18.30 Informativne oddaje (Zagreb, Beo- grad); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb, Beo- grad); 21.40 Informativne oddaje (Zagreb, Beograd); petek; — 16. julij 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Naš vrtiček (Ljublja- na); 19.00 Britanska enciklopedija (Ljublja- na); 19.15 Ilidža 65 — festival narodne glas- be, odd. st. Sarajevo (Ljubljana); 19.45 Tu- ristične razglednice (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Oddaljeno bobneaje — celoveč. film. (Ljubljana); 22.00 TV ob- zornik (Ljubljana!; Sljeme 18.30 Informalivne oddaje (Zagreb, Beo- grad); 1845 Izobraževalna oddaja (BeOfmd); 19.45 PropacAO^na odd.-)ja (Zagreiti Beo^^rM); VABIMO VAS NA IZLETE:_______ 1. »2.000 MILJ PO SREDOZEMLJU« v"času 26. oktobru 1963 do 2. novembra 1965 organi- ziramo tradicionalno 9-dnevno krožno poto- vanje z luksuzno motorno ladjo »JUGOSLA- VIJA«. Relacija potovanja: Benetke — Split Hvar — La Valetta (Malta) — Palermo — tatania — Taormina — Krf — Dubrovnik — Benetke — Reka. ObSirne programe potovanja »2.000 milj po Sredozemlju« prejmete ''v poslovalnici »KOM- PAS« Celje, oziroma Vam jih dostavimo na Vaš naslov po pošti. 2. 5-dnevno potovanje na ogled PRVE SVE- TOVNE RAZSTAVE PROMETA V MCNCHE- SV. Vrši se v času od 25. 6. do 3. 10. 1965. Prijave do 25. julija 1965. 3. v prvi polovici septembra 6-dnevnl avto- busni izlet v CHAMO\'IX. Prijave do 30. ju- Uja 1965. 4. 4-dnevno avtobusno potovanje po DOLO- MITIH v prvi polovici meseca septembra. Prijave do 10. avgusta 1965. 5. Koncem avgusta 6-dnevno potovanje z osebnimi avtomobili v SVICO. Prijave do 20. julija 1965. 6. v času od 26. septembra do 1. oktobra 1965 potovanje v BERLIN. Prijave do 1. av- gusta 1965. 7. SONČNA ITALIJA VAS VABI NA 5-dnev- ne POČITNICE V RIMINIJU v času od 16. 9. do 20. 9. 1965. Prijave do 15. avgusta 1965. 8. Stalni dvodnevni izleti TRST — BENET- KE' ■' PRODAJAMO ŽELEZNIŠKE VOZNE REDE! KOMP.AS CELJE prodaja vse vrste vozov- nic za tu — in inozemstvo; organizira izlete in potovanja, posreduje, v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov, menja de- vize in daje vse informacije za Vaša poto- vanja v tu — in inozemstvo ter Vam posre- duje rezei-vacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da jc v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 do 18,00 ure ter ob nedeljah od 8 do 13 ure. Pred vsakim potovanjem ali izletom obi- .ščite turistično podjetje KOMPAS CEUE, Tomšičev trg 1, tel. 23-50., Se priporoča. KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 tel. 23-30 # PRODAM Stroj za ii&delavo cementne strešne opeke ;n 2500 kom. dvožarezne strešne opeke pro-- dam. Pilih, Trnovlie 182 — Celje.^ 7 ha posestva: cnoaadstropna hiša z gospo- darskim poslopjem ob cesti na lepem kra- ju v bližini Vojpika napr^jdaj. Naslov v upravi lista. • lUgodno prodam ploščice za kmečko peč. Na- . s^ov v upravi lista. 3 rabljena okna (60 x 1.15 in šivalni stroj »Singer« prodam. Jagrinec, Kumcrdejeva 10, Celje dopoldne blizu Tdvarne organ- skih barvil. Nov pisalni stroj TOPS NI prodam. Naslov v upravi lista. Fiat 1100 B prodam. Fr«mc Šketa, Topovlje, Braslovče. ' Motorno Holo PUCH 250 s prikolico prodam. Kersnikova 27 a Košcc. Pralni stroj »RONDO-MARI6« ugodno napro- daj. Celje, Jenkova 11. Ročni voziček nosilnost 150 kg in manjšo te- lico »matafonko« prodani. Prodam ali zamenjam za junca belo telico ok;og 300 kg teže. Zg. Hudinja 34. Uto — gkražo 3'X 5 poceni prodam s pogo- jem, da jo kupec premesti. Vprašati: Bor- ko. Trubaijeva 44. Ugodno prodam JAZZ trompeto »KEIL- WF,RTH«. Naslov v upravi lista. Rabljen pralni stroj tipa F-06 s centrifugo naprodaj. Hišni svet Kersnikova 6 a Celje. Ugodirto prodam kompletno opremljeno spal- nico z vložki, kavč, kopalno kad, bojler 90 1, 2 elcklričiia radiatorja in 2 sobni gli- nasti peči. Jože Deleja, Celje, Kosova 29. • KUPIM Vseljivo stanovanje ali hišo v Celju, ali' bljiž- nji okolici kupim. Naslov v upravi lista. Stari naslonjač in stare nočne omarice ku- pim. Ponudbe na upravo lista pod, šifro »L. M.«. . . • STANOVANJE Zakonca iščeta sobo v okolici Celja. Naslov v upravi lista. . Moškemu oddam opremljeno sobo s soupo- rabo kopalnice. Centralno ogrevanje. Na- slov v upravi lista. Iščem opremljeno sobo, eventuclno s hrano v Celju. Naslov v upravi lista. Dve uslužbenki nujno iščeta prazno ali o- premljeno sobo s posebnim vhodom. Na- jemnino plačata za dva meseca naprej. Da- nica Saje, Celje, Jenkova 16 a. Kabinet oddam s 15. julijem proti plačilu celotne najemnine vnaprej. Naslov v upravi lista. Za posojilo 300.000 din (za dobo enega le- ta) oddam tovarišu(ci) opremljeno^ sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. • SLUŽBE Kvalificiranega ali priučenega mizarja sprej- mem ^takoj. Stanovanje samsko. Branko Boc, roletar, Ljubljana, Štcmbalova 19, Stožice. Natakarica išče takojšnjo zaposlitev. Naslov v upravi lista. • RAZNO ^udim 20«/« obresti za posojilo 500.000 din 'a 1 leto. Naslov v upravi lista. "va prijatelja iščeta dve prikupni tovarišici '■a skupno potovanje z avtomobilom po Ju- goslaviji. Ponudbe pošljite na upravo Celj- skega tednika pod šifro »AVGUST«. OBVESTILO ^ okviru občinskega praznika ^hčine Žalec bo v Hmeljarskem do- v Šempetru razstava arheolo- ^Y^^i pBCHlmetov izkopanih na rim- skciTi grobišču v Šempetru. Huzstava bo odprta od 8. 7. do 7. 1%5, vsak dan od 8. ure do ure in od 14. do 18. ure. RAZPIS ^luštvo stenografov in strojepis- razpisuje za jesenski rok steno- pafske in strojepisne tečaje. Vpi- °^^anje bo od 1. do 10. septembra ^'^k dan od 16. do 17. ure na .\dmi- "^'strativui šoli Dečkova 1. • KINO KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI Dne 10. in 11. juliio 1965 »KRVAVI KAPETAN« Špansko Italijanski barvni CSP film Due 13. julija 1965 »PREPLAH NA JEZU« francoski film Due 15. Julija 1965 »SALVATORE GUILIJANO« Italijanski ftlm KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 10. in 11. julija 1965 »RIO BRAVO« ameriški film KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 10. julija 1965 »KRVAVI KAPETAN« Špansko Italijanski film Dne 11. Julija 1965 »UBITI PTICO POS.MEHLJIVKO« ameriški film Dne 12. Julija 1965 »PRODAJALKA VIJOLIC« španski barvni film Dne 13. juliia 1965 »GARSONiERA ZA ŠTIRI« ameriški barvni CSP Dne 14. in 15. julija 1965 " »DUHOVI V RI.MU« italijanski barvni film Dne 16. julija 1965 »ZAKONSKI VRTILJAK« ameriški barvni CSP film KINO »SVOBODA« STORE Dne 10. in 11. julija 1965 »DOGODIVŠČINE V ZIMSKIH POČITNI- CAH« . . . italijansko-francoski CS batvni film' KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 10. in 11. julija 1965 »VOJNA SE NADALJUJE« italijanski film KINO SEKCJiJA »VLADIMIR NAZQR« PODČETRTEK Dne 10. in 11. julija 1965 »SMRT PRIDE iz VESOLJA« italijanski barvni film ,y KINO SEKCIJA LJUbNO OB SAVINJI Dne 10. in U. julija 1965 »CARMEN IZ GRANADE« * ' ' - Dne 14. julija 1965 »VVLNETOU« KINO-KZ KOSTANJEVICA NA KRKi Dne U. julija 1965 »BLAGO V SREBRNEM POTOKU« francoski CSP film Dne 14. julija 1965 »VRTILJAK« češki film KINO KOZJE Dne 10. In 11. julija 1965 »NEVHirA NAD MEHIKO« mehiški barvni film SLCA^ENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CE- LJE OBVEŠČA, DA SI OflCINSTVO LAHKO NABAVI ALI REZERVIRA VSTOPNICE ZA CELJSKE GRAJSKE IGRE 1965. A. NOVO- CAN: HERMAN CELJSKI — KI BO- DO NA SPOREDU OD 17. DO 25. JULIJA — ^'^ f< ' TSKFM STAREM GRADU, PRI TURI- STIČNEM DRUŠTVU CELJE, SANETOVA UL. 15 (POLEG KINA METROPOL) D N E V- N O OD 8. DO 12. IN OD 16. DO 18. ure. Zavod za poučevanje tujih jezikov v C^eljti, na svojem oddelku pri Delavski univerzi v Velenju, razpisuje 4 mesečne angleške .začetne in nem- ške začetne in nadaljevalne ter ita- lijanske začetne magnetofonske tečaje Tečaji vseh stopenj se prično 27. septembra 1965. Prijave, ki jih dobite pri Delavski univerzi v Velenju, sprejemamo do 15. septembra. AMD ŠLANDER Celje razpisuje dne 15. julija -965 imO LICITACIJO za prodajo treh motornih koles; 2 motorja PUCH 175 in eno motor- no kolo ARDl 175 ccm. Licitacija bo za slavljl In v Inozemstvo s turistični avtobusi. ~ Mt*NCHEN — 4-dnevno avtobnisnu poto- vanje na prometno razstavtf. Prijave spreje- mamo do 30. VII. 1965. Vožnja bo potekala po Koroški — Lienz — Grossglockner — Salz- burg — Mianehcn. Zahtevajte program. — Z osebnimi avtomobili 3-dnevno potova- nje po IT.ALIJI, Celje — Kranjska gora — Tolmezzo — Cortlna d.' Ampezzo — Boizano — Trento — ob Gradskem jezeru — SInni. one — Verona — Padova — Benetke — Trst. — RIM — NAPOLI — POMPEJI — BENET- KE — TRST, 8- dnevno potovanje z vlakom dne 3. 9. 1965. Prijave do 30. VII. 1965. — CARIGRAD — SOFIJA, iq-dnevno poto- vanje z vlakom dne 6. IX. 1965. Prijave do 1. VIII. 1965. — PARIZ — NICA — MILANO ^ BENET- KE, 9-dnevno potovanje z. vlakom dne 13. 9. 1965. Prijave do 10.'VIII. 1965. — DUNAJ — PRAGA — BRNO — BUDIM- PEŠTA, 7-dnevno potovanje z avtobusom dne 17. VIII. 1965. Prijave do 15. VIL 1965. — BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠA- VA — BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10- dnevno potovanje z avtobusom dne 24. VIII. J965. Prijave do 20. VII. 1965. — ZtJRICH — LONDON PARIZ — MCN- CHEN, 9-dnevno potovanje z vlakom dne I. IX. 1965. Prijave do 1. VHI. 1965. — ATENE — DELFI — LARISA — SOLUN, 8-dnevno potovanje z avtobusom, dne 3. IX. 1965. Prijave do 1. VIII. 1965. — Tridnevna potovanja z avtobusi po AV- STRIJI in IT.ALIJI — Celovec — Beljak — Grossglockner — Cortlna d' Ampezzo — Boi- zano — Lago di Garda — Verona — Padova — Benetke — Trst. Prijave sprejemamo za kolektive. — TRST — BENETKE, stalni avtobu.sni Iz- leti, prijave sprejemamo za kolektive in po- sameznike. Prodajamo vozne rede za prometno sezono 1965-66. Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter poslovalnica v Velenju In Krškem. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE Titov trg 3 — tel. 28-41 nasproti avtobusne postaje IZLET BLED BOHINJ (z žičnico na Vogel) Za sv«oJc člane in prijatelje prireja Turistič- no dru.štvo Celje v nedeljo 11. julija t. 1. ce- lodnevni avtobu.sni izlet. Ogledali si bomo Bled in Bohinj, kdor pa bo hote! se bo la- hko peljal z žičnico na Vogel. Odhod iz Celja ob 6.00, povraick okoli 20..3O. • Prijave v tu- rističnem uradu v Stanetovi ulici, poleg kina - Metropol. POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH Informacijska služba Celjske turistične zve- ze sporoča, da je v vseh turističnih krajih na našem področju "še dovolj prostora. Zasedeni sla le zdravilišči Dobrna in Rog. Slatina. V obeh krajih pa jc na voIjj letoma, kjer sem dosegel drugo mesto — sploh' nisem več treniral. Kolegi pri Slav- ku Šlandru so me povabili na tek- movanje. Odstopili so mi stroj, ki smo ga pri nas v tovarni izdelali. To je bil strojček, ki so ga uporablja- li za tekmovanje do sedaj pionirji. Tri dni pred tekmovanjem sem mo- tor malo uredil, ga pripravil in od- rinil na tekmovanje brez kakršnih- koli upov na uspeh.« •Kako ste se počutili med tekmo- valci — velikani dirkališč? »Lahko se mislite. Ko sem slišal vsa ta imena, ki nekaj predstavljalo v tem športu, se nisem najudobneje počutil. Da vam povem po pravici — bilo me je strah.« Koliko časa se že ukvarjate s tem športom in kolikokrat ste že tekmo- vali? »Prvič sem tekmoval kmalu za (em, ko sem si kupil motorno kolo. ' -^kmoval sem na ocenjevalnih vož- njah in uspel. Nato sem tekmoval na republiškem p^rvcnstvu v Go-cart vožnjah in bil drugi. Zatem sem pre- nehal, ker nisem imel možnosti. Te- ga tekmovanja sem se udeležil, kot sem že povedal povsem slučajno.« Ali boste po tem uspehu nadalje- vali s pobiranjem lovorik? Sedaj, po znmgi sem se znova ogrel. Želel bi nadaljevati, toda to ho težko. Moj stroj je bil od vseh strojev ostalih tekmovalcev mnogo težji in dosti bolj izrabljen, saj je že svoje odslužil. Pred tekmovanjem sem mu zamenjal batne obročke, to le bilo edino, kar sem lahko naredil. Samo volja in znanje na današnjih tektuovanjih vsekakor ni dovolj — potreben je dober in zanesljiv tek- movalni stroj, tega pa zaenkrat ni- mam.« Slučajnost je doprinesla, da je Celje dobilo zmagovalca ob pomoči tekmovalca ADIJA 'KORENA, ki je Fojsu posodil orodje in mu pomagal, medtem ko je sam imel lia tekmovanju smolo, ker mu je nagajal stroj in je bil za- to v svoji kategoriji šele četrti. Vse- kakor je uspeh tekmovalca IVANA FOjSA izretlen in bi mu bilo potreb- no ouiogočiti nadaljnje tekmovanje. Pri tem moramo posebej naglasiti dejavnost članov Ljudske tehnike pri Tovarni emajlirane posode, ki so pred leti te stroje pripravili, medtem ko je društvo omenjene to- varne prispevalo sredstva in s tem omogočilo pogoje za razvoj tega športa v Celju. lliRALCI HODIJO PO IZPISNICE Ugibanja o tisodi ND Kladivar še niso pri kraju. Dejstvo je, da vodstvo še ni poravnalo obvezno- sti do igralcev, ki so zaradi tega že začeli zahajati na nogometno podzvezo in zahtevali izpisnice. Pa poglejmo seznam tistih, ki so zahtevali izpisnice: poleg Bi- ščana in Remeteja, ki sta že sko- rajda predčasno odšla, so odšli k Mariboru Babic, Tolič in Binkov- ski. Prigauica se je vrnil k tuz- lanski Slobodi, ŽivKovič pa je od- šel k Slovanu. Poleg omenjenih sta dobila izpisnici že Devčič in Baunmn, zahtevala pa sta ju tudi Ferme!" in Cafuta. Vse kaže, da le ne bodo vsi za- pustili vrst ligaša z Glaziji in da je.pravzaprav obstoj ekipe gotov. Vendar pa je kljub vsemu že skrajni čas, da se moštvo konso- lidira in začne s pripravami na novo sezono v tekmovanju re- publiške lige. Seveda pa se mora- jo urediti predvsem razmere v upravnem odboru in tehničnemu vodstvu društva, saj bo le tako omogočeno nemoteno in uspešno tlelo tokrat zopet * amaterskega nogouK'tnt'ga kolektiva. ATLETI V TRBOVLJAH IIBEJEVA O.K. V petek je bil v-počastitev rudar- skega praznika v Trbovljah velik fdklubski miting, katerega se je udeležilo veliko število atletov iz vse Slovenije. Največ nastopajočih "e bilo iz celjskega atletskega dru- štva. Med našimi se je tokrat naj- bolj izkazala Lubejeva, ki je le za desetinko zgrešila svoj lastni držav- ni rekord v teku na 60 m. Tako je dosegla čas 1,5. Tretja v tej disci- oliui je bila Leskova z rezultatom 8,1. Pri ženskah je zmagala še Pod- miljščakova v teku na 400 m z rezul- tatom 61,2 in štafeta 4X100 m, ki je dosegla čas 56,6. V skoku v višino za ženske si Kelčeva, Korenčičeva in Kolar jeva dele drugo do četrto me- štt). vse pa so preskočile 155 cm. 'ri moških je zmagal Polutnik v te- ku na 400 m s 51,0, Felicijan v sko- ' li v daljino, kjer je skočil 605 cm, Pikula pa je bil najboljši, v metu krogle z dobrim rezultatom 16,55. rugo mesto je zasedel Štajner v skoku v daljino s skokom 602 cm, Koprivica je bil drugi v metu krog- le^ katero je sunil 14,53 m daleč, enako mesto pa je zasedla tudi mo- ška štafexa 4X100 m, ki je dosegla čas 46,2. V najkrajši moški progi, v teku na 100 m je bil Kolnik z re- zultatom 11,0 tretji, enako mesto pa je zasedel tudi mladinec Bizjak v teku na 1000 m 2:44,8. Nastop mno- gih atletov na trboveljskem mitingu je bila generalka za nedeljski četve- roboj republik, ki bo na stadionu v Zagrebu. TEKMOVANJE V LAŠKEW "bb 20. obletnici osvoboditve so tudarji iz lašltega bazena popestrili program praznova- nja. Po motorizirani povorici skozi Laško, so se vrstila razna tekmovanja med zunanjim in jamskim obratom. V Rečici pri Laškem je bilo tekmovanje z MK puško in pištolo. Na tekmovanju so sodelovali — kot gostje laških rudarjev — strelcev, rudarji iz Hrast- nika in Velenja. Pokal — kot priznanje najboljši ekipi v streljanju z MK pištolo — je bil podeljen ekipi rudarjev iz Hrastnika, ki je dosegla 556 krogov; posamezniki: Lavrinc s 188 (La- ško), ŠTESL 169 (Hrastnik) in VISNAR s 169 krogi (Velenje.) Pokal, kot priznaje najboljši ekipi v stre- ljanju z MK puškoT pa je bil podeljen' ekipi rudarjev iz Laškega s 796 krogi, nato sledijo rudarji iz Hrastnika s 780 in rudarji iz Ve- lenja s 772 krogi. Posamezniki: Lavrinc 231 (Laško), Štesl 214 in Avberšek (Velenje) / 195 krogi. Domači rudarji in gostje so bili s to pri- reditvijo prav zadovoljni, saj je vladalo pravo prijateljsko razpoloženje. Izrazili so željo, da bi lo srečanje postalo tradicionalno. TROBOJ REPUBLIK V nedeljo bo v Zagrebu atletski četverobojv republik, na katerem bodo nastopili vsi zna- ni atleti in atletinje, kar nam daje pričako- vati več. boljših rezultatov. Slovensko repre- zentanco bo sestavljalo največ atletov celjske- ga Kladivarja, saj bo kar 24 atletov in 10 atletinj obleklo republiški dres.' Upamo, da bodo vsi častno 'zastopali slovensko atletiko in celjsko društvo. TE DNI BO V LJUBLJANI REPUBLIŠKO MLADINSKO PRVENSTVO V BOKSU. MED DRUGIMI BODO NASTOPILI TUDI BOK- SARJI CELJSKEGA OLIMPA, KI SE ZA TO TEKMOVANJE ŽE DALJ ČASA VEČINO PRIPRAVLJAJO POD VODSTVOM VIŠJEGA ŠPORTNEGA TRENERJA KARLA KULIJATI- JA. MLADINCI BODO NASTOPILI V ŠESTIH RAZLIČNIH KATEGORIJAH. TUDI CELJSKI BOKSARJI NISO BREZ MOŽNOSTI ZA U- SPEH POSEBNO V PAPIRNI KATEGORIJI. MIRKO VUKOVIC, KI GA VIDIMO NA SLIKI TOKRAT NE BO TEKMOVAL, JE PA CELJSKEMU BOKSU LETOS ŽE PRIBORIL ZMAGO V TRADICIONALNEM TEKMOVA- NJU ZA VEČEROV POKAL. OBISK PRI PLAVALNEM KLUBU NEPTUN PLAVALCI NA STARTI šE NI MNOGO LET PRETEKLO OD TAKRAT, KO SO O CELJ- SKEM PLAVALNEM ŠPORTU V . SLOVENSKIH ŠPORTNIH KROGIH GOVORILI S PRECEJŠNJIM SPOŠTOVANJEM. PO DOGRADITVI PLAVALNEGA OBJEKTA JE CELJSKI PLAVALNI ŠPORT DOŽIVEL PRECEJŠEN RAZMAH IN SE LAHKO KMALU PONAŠAL Z MARSI- KAKŠNIM USPEHOM; TODA PRIŠLA JE KRIZA, POSAMEZNI OD- LIČNI TEKMOVALCI SO JELI ZAPUŠČATE KLUB IN V PRETEKLI SEZONI SO PRI NEPTUNU Z NO-VIM VODSTVOM ZACELI DELATI Z NOVIMI MOČMI. Lani se mladi ctdjski plavalci ra- zen nekaterih tekmovanj v waterpo- lii in plavanju niso udeležili dosti tekmovanj, sai so ekipo šele začeli pripravljati. Letos se je plavalna ekipa prijavila za tekmovanje v drugi republiški ligi, kjer si bodo skušali priboriti vstop v prvo slo- vensko ligo. Za tekmovanja imajo sedaj pod vodstvom domačih vadi- t(^ljev precej mladih in perspektiv- nih plavalcev in waterpolistov. Mar- ljivo trenirajo dvakrat na dan, v klub se vključujejo vedno novi mla- di privrženci plavalnega športa. Tekmovalno sezono bodo celjski plavalci in plavalke otvorili že jutri v soboto, ko bodo svoje moči pome- rili na internem klubskem tekmova^- nju, v waterpolu pa se bodo pome- rili s kombiniranim moštvom Ljub- ljane. Prihodnji teden, v sredo bo v Celju že start tekmovanja v pla- valni ligi, ko se bo ekipa Neptuna pomerila s plavalci Slavije iz Vevč, nekaj dni pozneje pa v Trbovljah z •Iriigo ekipo domačega Rudarja. Po- leg tega bodo waterpolisti — mla- 'liiici prihodnji teden sodelovali na • radicionalnem mladinskem turnir- ju za nagrado Kopra. V Celju bodo priredili poleg li- ■iških dvobojev še enega izmed turnirjev za republiško waterpolo j)rvenstvo ter dvoje prijateljskih srečanj. Tako vse kaže. da so pri pla- valnem klubu Nepliin pod vodstvorii predsednika Draga Mravlaka resno zastavili in se bodo čez nekaj let prav gotovo lahko izkazali s podob- nimi in še večjimi uspehi, kot so iili imeli pred časom. Treba pa se ' predvsem orientirati na domač 'stveni in strokovni kader, S ta- ) politiko in disciplino v kfubu uspehi prav gotovo ne bodo izostali. E. G. CELJSKI TRG Trdovratne cene v poprazničnih dneh je bila celjska tržnica lepo preskrblje- na. Zelenjave je dovolj, tudi sad- ja je nekaj, primanjkuje pa j«jc, ki jih po ceni pod 40 dinar- jev že kar težko dobimo. Cene se letos sploh trdovratno držijo na najvišjem klinu lestvice. Za- nimivo pa je, da ima največ za- slug za to prav družbeni sektor, ki letos enkrat za spremembo prednjači v visokih številkah. To prav gotovo nt najbolje za konkurenco s privatnimi proiz- vajalci. Breskve prodajajo po 450 di- narjev kilogram, marelice po 400. češnje po 200 do 300, borov- nice so po 250 do 300, jagode po 400 do 500, prav tako tudi maline. Gol«? so razmeroma drage, saj se jjostavljajo s ceno 600 do 800 dinarjev kilogram. Izjema so le lisičke, ki jih lahko dobimo »že« po 400 do 500 dinarjev. Na tržnici je tudi že stročji fižol in kumare, prvi po 280 do 300 dinarjev kilo- gram, druge pa po 500 do 400. Nova je tudi čebula, ki jo proda- jajo po 180 do 250 dinarjev. PARTIZANSKO SREČANJE ^ MPREVORJl 18. julija bo na Prevorju parti- zansko srečanje v počastitev 20- letnice osvoboditve. Slavnost se bo pričela že v soboto, 16. julija, ko bodo po okoliških hribil^ žago- reli , kresovi, obvezniki pred- vojaške vzgoje pa bodo improvizrali napad. Parti- zanski borci se bodo zbra- li ob tabornem ognju, isti večer pa bo na sporedu tudi film s tematiko iz NOB. Glavna sve- čanost pa bo šele v nedeljo do- poldne pri spomeniku padih bor- cev. Po proslavi bo družabna pri- reditev s tekmovanjem strelskih družin šentjurske občine. Lepo bi bilo, če bi se tega parti- zanskega srečanja v tem znanem partizanskem kraju, ki je poma- gal partizanom kolikor je le mo- goče polnoštevilno udeležili akr tivisti in borci s Kozjanskega, zlasti pa borci Kjezjanskega od- reda. M, L. CEUE V času med 26. junijem in 3. julijem se je rodilo 32 dečkov in 27 deklic. POROČILI SO SE: Stanislav Kos iz Ce- lja in Berta Gorogranc iz Gotovelj; Albin Vipotnik iz Polžanske vasi in Stanislava Hrvatic iz Celja; Anton Grobelšek iz Ce- lja in Marija Esih iz Zaloga pri Šempet- ru; Danijel Motoh iz Zadobrove in Rftirija Kartuš iz Pečovnika; Vincenc Petrovec m Marija Bevc, oba iz Celja; Janez Luževič in Helena Lovec, oba iz Celja; Leopold Zalokar iz Celja in Valtraut Tavčar iz Žalca; Andro, Milija Markovič in Olga Pikel, oba iz Celja; Franc, Jožef Mlakar in Marija Cikron,' oba iz Celja. UMRLI SO: Marija Kužner iz Podplata (88); Marija Herceg iz Polzele (72); Ama- lija Valek iz Jazbine (66); Ludvik Gosnik iz Celja (58); Elizabeta Jezovšek iz Pii- stave (78); Milutin Krivovič iz Celja (39). Uokumctasi drugi Rokometaši ljubljanskega Slova- na so pret(>kli teden priredili med- narodni turnir, na katerega so poleg ene poljske in avstrijske ekipe po- vabili tudi Celjane. Celjski rokometaši so na turnir- ju zasedli drugo mesto. Najprej so |)remagali Gornika iz Poljske 12:8, nato dunajski Union 13:11, v odločil- ni tekmi pa so podlegli prireditelju z 10 : 22. S tem so zasedli drugo me- sto, kar je pravzaprav kar dober uspeh, če upoštevamo, da so na tur- nirjTi nastopili brez posebnih pri- prav ter z nekaterimi novimi mladi- mi igralci, ki so prvikrat nastopili v prvi ekipi. -ed ŠPORT NA DROBNO Na svojem gostovanju na Finskem' ima Va- žič za sabo že tri tekmovanja. Najprej je na- stopil dvakrat v Helsinkih in bil v teku na 5000 m enajsti s časom 13:50,0 kar je Izena- čen državni rekord ter v teku na 1500 m do- segel četrto mesto s časom 3:45,4. Naslednji nastop je imej v Turkuju, kjer je v teku na 5000 m zasedel tretje mesto s časom 14 mi- nut. Nogometne tekme za pokal Maršala Tita: Šentjur : Polzela 2:3, Zreče : Žalec 10:3, Ro- gaška Slatina : Celje 3:2. Ob priliki proslave 85-letnlce gasilskega društva in proslave Dneva borca sta se v Šmarju pomerili nogometni ekipi Šmarja in Pilštanja. Zmagali so gostje 7:5. Prihodnji teden 18. t. m. bo TVD Partizan na Gomilskem priredil velik telovadni, na- stop. Poleg domačega Partizana bodo nasto- pila tudi druga društva iz Savinjske doline, poleg njih pa še kot gosta reprezentanta Ce- rar in Šrot. KOMUNALNA BANKA CELJE V PONEDELJEK 12. 7. ŽREBANJE VEZA- NIH VLOG ZA L POLLETJE 1965. V KOMU- NALNI BANKI CELJE. USTANOVNI OBCNI ZUOR miUsTVA ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM OSEBAM REALIZACIJA HUMANIZMA V torek je bil ustanovni občni zbor Društva za pomoč duševno pri- zadetim osebam v Celju. Potreba po ustanovitvi takšnega društva je bila velika, saj ga imajo že v mnogih drugih krajih Slovenije, obstaja pa že tudi društvo v republiškem meri- lu, v katerega sklop, bo prišlo tudi celjsko društvo za pomoč duševho prizadetim osebam. Naloga tega društva je predvsem ta, da realizi- ra humanizem, o katerem toliko go- vorimo po radiu in televiziji in da postavimo duševno zaostalega člove- ka na mesto, ki mu po ustavi pripa- da. Duševno zaostali ljudje so nam- reč bili sedaj nekako manjvredni in niso bili na isti ravni, kot ostali in- validi, čeprav gre tudi pri njih za invalidnost, le v nekoliko dru- gačnem pojmu, kakor mi danes in- valide pojmujemo. Potrebo po usta- novitvi takšnega društva narekuje dejstvo, da je v naši republiki kar 3 procente duševno defektnih ljudi in od tega kar 25 procentov težje defektnih ljudi, ki do sedaj niso i- meli pravega šolanja, prav tako pa jih je bilo zelo težko vključiti v pro- izvodno delo. In ravo to dvoje bo glavna naloga na novo ustanovljene- ga društva, ki že sedaj ob ustano- vitvi šteje nad 4000 članov. Društvo bo delalo na področju bivšega celj- skega okraja vse dotlej, dokler ne bi v drugih posameznih občinah u- stanovih samostojnih društev. Za delo tega društva se zelo za- nima tudi Občinska skupščina, ki je obljubila, da bo društvo v prihod- njem letu zajelo tudi v proračun skupščine. Za delo pa se zanimajo tudi SZDL in aktivi ZK. Sprejeli so tudi pravilnik ki pa je bil sprejet že v republiškem merilu. Izvolili so 29-članski upravni, 11-članski izvrš- ni in tročlanski nadzorni odbor. Ob koncu ustanovnega občnega zbora tega humanega društva so sprejeli tudi svoj delovni načrt do konca letošnjega leta. V njem ima vidno mesto popularizacija društva, zbiranje novih članov in razširjanje tiska. Sklenili so še, da bodo dali iz celotnih sredstev, katere bodo do- bili, 300 tisoč dinarjev republiškemu društvu za subvencioniranje knjige »Moj otrok je drugačen«, ki je pri- merna predvsem za starše duševno prizadetih otrok. F. Kramer Odkritje spominske plošče Na Dan borca je aktiv ZB v Med- logu odkril spominsko ploščo na bivšem zadružnem domu na Bab- nem. Spominska plošča je posveče- na vsem padlim borcem tega terena. Odkritje nove plošče je bilo potreb- no, ker je stara zakrita in širši jav- nosti nevidna. Poleg tega je na no- vi plošči tudi majhna sprememba: izpuščena so štiri imena borcev, ka- tera so že natisnjena na drugih plo- ščah. Na novo pa so vnesena tri no- va imena, za katere je bilo ugotov- ,^Jcno, da so .sodelovali na tem tere- nu. V začetku programa je o pomenu narodnoosvobodilne borbe govoril tov. Bogdan Mirnik, nato pa je pred- sednik ZB Medlog tov. Andolšek od- kril spominsko ploščo. V kratkem kulturnem programu so nato nasto- pili godba na pihala iz Laškega, In- validski pevski zbor in deklamator- ka Metka Vidmar. Po proslavi je bi- v dvorani bivšega zadružnega do- tovariško srečanje bivših borcev ^^ga terena in njihovih svojcev. Kr. - J7 - Zato pa se je moral odkupiti v denarju. To mu je bilo še težje! Poleg tega so bile vojske, vojska žre denar, davki so bili vedno višji, pa še slabe letine so bile in druge ujme vsake vrste so jih obiskovale. Kar so pridelali, je bilo komaj za doma in tudi če bi bili imeli kaj prodati, ni imelo cene. Zaslužka pa tudi nikjer. Tovarne in industrija so se takrat komaj šele začenjale in v teh krajih sploh ne. Joj je bil. Marsikje so imeli ene same čevlje pri hiši, obul jih je pač tisti, ki je moral z doma. Podob- no je bilo z obleko in vsejn. Pa še kopica otrok pri vsaki hiši skoraj. Matere že s 30 leti zgarane in uvele, stare. Koliko mr- ličkov je bilo, ko bi ne bilo treba. Zdravnik je bil tri, štiri ure daleč. In kdo bi ga plačal. Eh, — če je kdo umrl, je bil vsaj vsega hudega rešen. Kaj pa so tudi imeli na tem svetu. Nič! Dobro se je godilo samo tistim po mestih in po dolinskih kra- jih. Ti so bili po službah, dobili vsak mesec suh denar, njim ni nobena ujma mogla blizu! Ali pa trgovcem. Ti so lahko sedeli na denarju in so lahko imeli vedno bele in gladke roke, ko jim ni bilo treba delati. Ko bi jim mogel človek vsaj ukrasti kaj! Cisto nič bi ne bilo greh, to že ne! Da, — samo ko bi mogel! Guzaj ni samo enkrat slišal taka premišljevanja. Pa se mu je prikradla misel, ga začela obletavati kakor vešča luč, ni je mogel več prepoditi. Sam se ji je prepustil in dobivala je ved- no določnejšo obliko. Zakon ga že tako ali tako preganja, — na> imajo vragovi vsaj pošten vzrok, da ga ne bodo po ne- dolžnem! Ko je nekega večera zadnji gost odšel domov in je Drobne zapahnil vezna vrata za njim in se vrnil v hišo, mu je Guzaj pomignil: — Nekaj bi se zdajle pomenila. — Drobne ga je za droben trenutek pogledal, priprl obrvi: — Prav. Kaj pa je takega? — — Posodil mi boš dvajset goldinarjev. Danes teden ti jih vrnem. — — Dvajset goldinarjev?! Najprej moraš vedeti, ali jih sploh imam! — — Imaš. še več! Ce hočeš, ti povem še to, kje jih imaš! V čevlju pod posteljo, kjer spita z ženo! In z obujki so zatla- čeni!, — se je zasmejal. Drobne je onemel. — Kako pa veš? — — Zapiraj drugič vrata za seboj, kadar neseš spravit de- nar. Mi jih boš dal? — Drobne je za hip okleval, potem pa se je odločil: — Bom. Sem ti že rekel, da ti bom pomagal. Saj ni treba ravno ob tednu. Samo da mi jih boš res vrnil! Kadar boš pač mogel, saj veš, kako je. Plačilo so. Hočeš takoj zdajle? €rem ponje. — Guzaj je pogledal vstran in glas mu je postal trpek: — Ni treba zdajle. Jutri! Nič se ti ni treba bati. Poznaš me. Že dolgo. Zaupam ti, tudi ti meni daj. Kaj naj storim? Na zem- lji me ne pustijo živeti v miru in živ pod zemljo ne morem! - 18 — Naj se mar tisti hudičevi babi na čast obesim?! Mi ne pride na misel! — Vedno bolj se je razvnemal. — Ali pa sodnikom, ki drže z njo?! Hudiča njih briga pra- vica! Samo svoje preklete vampe branijo, zato držijo skupaj! Hahaha, pravica je samo zanje, meni pa — .sedem let! Obstal je pred Drobnetom: — Drobne, povej mi zdajle tako kot na zadnjo uro: Kako misliš? Imam pravico do življenja kakor vsi drugi ali je ni- mam!? Me boš tudi ti obsodil, ko boš zvedel, zdajle ti sam po- vem!, da bom kradel in ropal in jemal vsem tistim, ki so okradli in oropali mene?! Ko so mi hoteli vzeti še tisto edino, kar sem sploh kdaj imel na svetu, sonce in zrak?! po pravici in vesti mi povej zdaj! — Drobne ga je poslušal, niti trenil ni z očmi. Potem pa je vstal, šel ven in se čez trenutek, dva vrnil. — Tukaj je denar. In če ti morem še kako drugače poma- gati, — saj sem ti že povedal. — In mu je stisnil roko in Guzaj njemu. Zdaj sta bila že dva. Guzaj in Drobne. Drobne je upihnil petrolejko pod stropom. Potem sta go- vorila še naprej, še pozno v noč sta šepetala za pečjo. Drobne bo šel jutri v Celje in bo kupil Guzaju obleko, kakor jo nosijo gozdarji. Oba sta približno enake postave, lahko jo pomeri kar po sebi. In puško naj mu tudi preskrbi. Lahko je stara, samo toliko, da jo bo nosil čez ramo. Drugo bo vse njegova stvar. Drobne sploh ne bo vedel ničesar. Noče, da bi kdo drug zaradi njega trpel, če bi se kaj ponesrečilo. Sicer se pa ne bo, — vse je dobro premislil in preudaril. — Natančno ob tednu je imel Drobne svojih dvajset goldinar* jev nazaj. In še dvajset zraven za obresti. Guzaj se je čisto drobno smejal, ko mu jih je prinesel in dal v roke. In zvečer je dal vsem za pijačo, dobil je službo in še zelo dobro povrh, to je treba zaliti med prijatelji! Anzluhu s Peska, ki je imel ženo na smrt bolno, je posodil pet goldinarjev, sam od sebe, skoraj po sili. Mu jih bo že vrnil, kadar se bo kaj obrnilo. Se nič ne mudi. Anzluh se je nekaj časa branil, potem jih je pa le vzel. Takih ljudi kakor je Guzaj, bi moralo biti kaj več, potem pa bi bilo čisto drugače na svetu! Zmeraj mu bo hvalo vedel! Zdaj so bili že trije: Guzaj, Drobne, Anzluh. Potem je pridobil drugega za drugim še Vrabčevega, Greg- la, Šolinca, Goloba. Guzaj je vedno vnaprej vedel vse, kje koga žuli in kaj ga boli, pa mu je pomagal, preden je sam kaj zinil. Ljudje so mu vedno bolj zaupali. Sami niso vedeli, ne kdaj ne kako so zdrknili pod njegovo oblast. Bil je njihov in zato so bili tudi oni njegovi. ^ Dva dni pozneje so ljudje vedeli povedati, da je bil na cesti napaden in oropan trgovec, ki je šel v Loko prevzemat les. Da je bil potem čisto zmešan od strahu. Sploh ni vedel, kako se je — 19 — zgodilo, tako je bilo vse naglo. Nikogar ni bilo na cesti, šel je svojo pot, pa je nenadoma skočil človek predenj, ga zgrabil za vrat, da ni mogel niti pisniti, mu segel z drugo roko v skunjič po listnico in prav tako naglo v dveh, treh skokih spet izginil v hosti. — Kakšen je bil? — Saj ga še videl ni pošteno! štiri sto goldinarjev je šlo! Štiri sto goldinarjev je bilo tudi za tiste čase že kar lepa obratna glavnica! — Začetek je bil čisto lahek! i 4. poglavje ŽALOSTEN KONEC KOVACOVEGA TONČKA Nikoli ne hvali dneva pred večerom! Prevelika vnema za slutbo je lahko usodepolna. Pajčevine v javnih poslopjih so za vzgojo mladine škodljive, šentjurski zdravnik dr. Ipavic je na vsem lepem ob dva goldinarja. Zdaj seveda ljudje že ne govorijo več toliko o strahotnem dogodku, razburjenje se je že precej poleglo. Vseh šest ubogih sirot je tudi že zdavnaj pri kruhu. Najmlajši mora imeti zdaj že nekaj čez devetdeset, eden pa je še čisto mlad umrl. Takrat pa, ko se je to zgodilo, na porcijunkulo leta 1875 takrat je bil ves Šentjur pokonci. Kako tudi ne bi bil! Bilo je res nezaslišano! In sedem otrok, — ubogi revčki! In sredi be- lega dneva! Kaj bo zdaj žena? Občina jo bo morala živeti, kdo pa drug! Saj je bil občinski policaj. Sicer si je pa sam kriv, kdo mu je pa ukazal, da mora! Guzaj mu je bil celo zfepa po- vedal: — Pusti me, če ne, ti bo žal! — Ko ga pa ni ubogal in je kar še naprej rinil za njim! Takole je bilo: V Šentjurju je bil tega dne .sejem. Dober sejem. Ljudi se je kar trlo, živine so od vseh strani prignali toliko, da skoro ni bilo več prostora v zgornjem trgu zanjo. Ta par juncev, za spodrejo, oni kravo, teličko, pa spet drugi par težkih voli za mesarja. Res si lahko izbiral, — rep pri repu, kamor si pogle- dal! Tudi Hrvatje in Lahi so prišli, — dobro se bo prodajalo. Tudi drugih sejmarjev nič koliko! Stojnice so bile razpo- stavljene po obeh straneh ceste od občine pa vse do Crnovška. Okrog cerkve in sploh povsod, kjer je Ic bilo malo prostora, je bilo razpoloženo blago kar po tleh. Lončar od Sv. Primoža je stal med grmado svoje posode in trkal zdaj po svinjšekih, zdaj po skledah ali latvicah za kislo mleko. Dobil pa si lahko tudi cvetlične lončke vseh velikosti ali celo krasno pisano pobar- vanega palčka, — taki so po boljših vrtovih in bolj po straneh še danes moderni! Počnice za kmečko peč! Za dva krajcarja si dobil rejenega prašička iz gline, — kamen do kamna in brez vinarja ni goldinarja! Bili so štirje, iz Crnolice, iz Nove vasi in še Drgajnar iz Pristave, ki je imel najlepše pisane sklede, okrog vijugasta črta in rožice, na dnu pa ime, kakršno je pač kdo izbral, če le ni bilo že razprodano: Ančka, Betka, Cilka, Dragi- ca, pa Anzek, Francak, Jože, štef, Tina, — ni treba vseh našte- - 20 — vati. In skodelice šele! Lahko so bili takrat ljudje močni, ko so navsezgodaj zjutraj pojedli takole laboro polno! Konjička, ki zadaj piska, si dobil že za krajcar! Kje pa danes kaj dobiš za kovača! Tu je bil še Ribničan s suho robo, kuhljami, stepavkami, loparji, ribežni za kislo zelje, siti, rešeti, redesejami. Drugi spet je prodajal senene vile, grablje, toporišča za sekire in cepine, poleg njega si lahko kupil koso, sekiro, plankačo, pralico, pod- kev, verigo za voli, obroček za bika, pa žeblje in okovje vsake vrste, kaj vem, kaj vse, saj nisem železninarske stroke! Mojstri čevljarji so bili tudi najmanj trije, takrat je ta obrt še cvetela! Bože mili, — kdaj so le utegnili narediti toliko pa- rov čevljev! In tako velikih! Veliki so namreč morali biti, ljud- je so jih zahtevali, da ne tiščijo človeka, če si pozimi obuje dvo- je cunje vanje, za otroka pa tudi, ko tako hitro uraste. Vsi od kraja pa so bili neverjetno trpežni, če si količkaj verjel proda- javčevemu zatrjevanju in pridušanju. Ljudje so bili previdni, ogledovali so jih popolnoma neobvezno, bi danes rekli, od zu- naj in od znotraj, težkali v roki, tipali zgornje usnje, trkali po podplatih, — niso ne kupovali kar tjavdan! Marsikateri gospo- dar je sploh rajši kupil usnje, — je vsaj videl, kaj dobi za svoj denar! Usnjarji so namakali svoje blago v škafu, da se Je vide- lo, kako se ga voda sploh ne prime, upogibali med prsti, rezali z nohtom vanj, — vse sama domača roba, to se sploh ne bo nikoli strgalo, to bo lahko nosil še sin in še vnuk! Kravina, te- letina za boljše, boks, urbasi, podplati, vse, kar si je le moglo poželeli srce! Pozimi je potem gospodar poklical Nejčka v šti- ro in mu je Nejček v enem tednu ali kvečjemu dveh naredil no- vo obutev za vso družino in še popravil staro. Na vsak krajcar so gledali, drugače kot danes, ko dinarja marsikdo še pobere ne, če mu pade na tla! Malo naprej je pod velikansko rdečo ma^elo starejši mož z visokim črnim cilindrom na glavi na pol zastonj prodajal sa- me dragocene reči vse po grošu in po dva groša. Gneča okrog njegove mize je bila vedno enaka, spredaj so se prerivali otroci in ga gledali z odprtimi usti, bolj zadaj pa starejši nič manj verno. Z ragljo, tako, kot so jo imeli otroci pred velikonočjo, je vabil ljudi in ko jih jc bilo po njegovem mnenju že dovolj na kupu, je začel z grmečim glasom: — Halo, ljudje, posluh, posluh! Amerikanska iznajdba pro- fesorja Fiksa! Garantirano kolosalno patentirano univerzalno milo, zdravilo, mazilo za obraz in lice, za garje, lišaj, bradavice, za uši in stenice, za kolomaz! V Afriki ga dajejo v potice! V Cu- lukafriji ga mažejo na kruh! Posluh! Posluh! Še je čas! Raz- prodaja! Vse od kraja škatla groš! — Čudodelna škatlica v njegovi dolgi roki je krožila nad glava- mi začaranih gledalcev in drug za drugim so obotavljaje s pri- stopali. — Pa dajte, naj bo! — še meni! Meni tudi! Meni dajte! Jaz sem prej rekla kakor ti! -— Ko se je kupčija uletela in za čudežno mažo trenutno ni bilo več odjemavcev, je začel drugače: KAKO DOLGO BODO NEDOLŽNI PLAČEVALI KRVNI DAVEK OBJESTNOST TERJALA ŽIVLJENJE Pretekli petek, malo po peti uri popoldne se je na Ljubljanski cesti v Celju pri bencinski črpalki pripetila težja prometna nesreča, katere žrtev je bila komaj 16 letna ZDENKA BOJOVIC Voznik osebnega avtomobila Fiat 1300 CE 86-80, ki ga je upravljal AN- DREJ CERNILOGAR, doma iz La- škega 265, je vozil po Ljubljanski ce- sti s hitrostjo od 70 do 80 kilomet- rov na uro proti Žalcu, kljub temu, da je padal dež in je bilo asfaltno cestišče spolzko. Zaradi dežja se je s kopališča vsula truma kopalcev. Pri bencinski črpalki je kolesarka ZDENKA BOJOVIC, 16-letna hčer- ka trgovskega potnika Bojoviča iz Tovarniške ulice 23, zavijala s kole- sarske steze v levo z željo, da bi po- vedrila pod streho poslopja, v kate- rem je bencinska črpalka. V trenut- ku zavijanja jo je voznik ANDREJ CERNILOGAR zadel s prednjim de- lom avtomobila tako močno, da jo je zbil več kot 25 metrov daleč po cestišču, kjer je obležala s težkimi telesnimi poškodbami, zaradi kate- rih je po prevozu v celjsko bolniš- nico umrla. Po trčenju s kolesarko je voznik zavozil preko cestišča na levo stran in tam zadel na kolesarski stezi še v kolo drugega kolesarja, ki je k sreči še pravočasno odskočil s kole- sa, tako da je avto zdrobil samo ko- lo. Na upravi Tajništva za notranje zadeve smo izvedeli, da vozniki še vedno ne upoštevajo v zadostni me- ri določil 29. člena Temeljnega zako- na o varnosti prometa na javnih ce- stah ki pravi: DA MORA VOZNIK prilagoditi hitrost vožnje lastnostim in stanju ceste, vidljivosti, vremen- skim razmeram, stanju vozila in to- vora, gostoti prometa in drugim po- membnim pogojem, tako da se vozi- lo lahko pravočasno ustavi pred vsako oviro, ki jo je v danih razme- rah pričakovati. v času, ko se je nesreča pripetila, je padal dež in je bilo asfaltno ce- stišče spolzko, kar dokazuje tudi dejstvo, DA VOZNIK VOZILA NI MOGEL ZAUSTAVITI PO 80 MET- RIH ZAVIRANJA. Pri tem ne bi omenjali, da so ravno v tistem času hiteli kopalci s kopališča, in da je mesto nesreče še znotraj območja omejitvene hitrosti. Teh okoliščin voznik — povejmo še to, da je opra- vil vozniški izpit šele pred kratkini — ni upošteval. Ta neprevidnost in objestnost je zahtevala mlado člove- ško žrtev, brez obzira na nepotrjene vesti, da je sama NEKOLIKO kriva. Posnetek prikazuje vozilo, ko je po trčenju in uboju kolesarke ob- stalo na kolesarski stezi na zmečka- nem vozilu kolesarja, ki je k sreči odskočil in si s tem rešil življenje. ^....._________.......Foto; F. SalQbftr... Kljub vzgoji o prometni varnosti v šolah, srečamo tudi takšne, ali še hujše primere, ko se otroci izpostavljajo nevarnostim. Kot kaže, preska- kovanja in obešanja na spuščene zapornice ali na razna vozila, se ne morejo odvaditi. V.sekakor bi ob takih primerih morali vplivati ua takšne objestneže tudi občani, da bi preprečili nesrečo. Foto: J. Poljanšek PRAZNIK ŠOFERJEV LETOSNIE PRAZNOVANJE DNEVA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV BO VEZANO j Z OB.šIRNIlVI PROGRAMOM, POVORKO IN ZBOROVANJEM. TRINAJSTI JLLIJ JE PO SVECEN ZGODOVINSKEMU DOGODKU NOV — DOGODKU, KO SO PRVIČ V SLOVE- 1 NIJI NASTOPILE PROTI OKUPATORJU MOTORIZIRANE ENOTE V BORBAH PRI ŽU- ŽEMBERKU. I Celjska podružnica društva šofer- jev in avtomehanikov, ki združuje preko 350 članov — je v preteklem obdobju uspešno izvedla več akcij in nalog v smislu in skrbi za izbolj- šanje varnosti v prometu, v izpopol- njevanju članov v strokovnem, eko- nomskem in političnem pogledu. Veliko skrb so člani podružnice posvetili predvsem prometni vzgoji šolske mladine osnovnih šol s pod- ročja nekdanjega celjskega okraja, ter tehnici brezhibnosti vozil. Poleg tega so člani podružnice sodelovali v akcijah pri kontroli tehnične brez- hibnosti vozil, skupno z varnostni- mi organi, organizirali in sodelovali v oddajah »Pokaži, kaj znaš o pro- metu«, ki so jih organizirali po šo- lah. V bodoče bo celjska podružnica usmerila svoje delo tudi za poveča- nje članstva, saj je še veliko profesi- onalnih voznikov izven združenja ter predvsem za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev članstva. Praznovanje Dneva šoferjev in av- tomehanikov bodo člani celjske pod- ružnice proslavili že 11. julija. Ob devetih predpoldnc bodo organizira- li povorko motornih in drugih vozil po celjskih ulicah; ob pol enajstih bodo organizirali množično zboro- vanje na Trgu V. kongresa s sveča- nim nagovorom; popoldne ob treh pa bo tovariško srečanje pri Mlinar- jevem Janezu na Teharjih. V želji, da bi bil promet na naših cestah čimbolj varen, želimo ob prazniku šoferjev in avtomehanikov vsemu članstvu in drugim uporabni- kom motornih vozil — SREČNO VOŽNJO. JP OTROK JE ITONIL Med kopanjem v kopalnem baze- nu na Krmelju pri Sevnici se je u- topila petletna ZVONKA KUHAR. Otrok je bil s starši na kopanju in se je (po domnevah) v trenutku nepaz- ljivosti preveč približal bazenu ali omahnil vanj. Otroka so starši po- grešali in ga šele po daljšem iska- nju našli utopljenega v bazenu. Čud- no je dejstvo, da ni nihče od kopal- cev videl otroka, ko se je približal bazenu. Zaradi nesrečne ljubezni pod vlak Prvega julija je ob deseti uri in dvanajst minut skočila pod vlak številka 5915, ki je vozil iz Velenja, sedemnajstletna TATJANA CREPIN- ŠEK iz Trubarjeve ulice 32 v Celju. Kolesa so ji odrezala obe nogi in le- vo roko. Zaradi močnih krvavitev je poškodovanka v celjski bolnišni- ci umrla. Pokojna je baje naredila samomor zaradi nesrečne ljubezni. ZARADI POŠKODB - UMRL v križišču Dečkove ceste in ceste na Ostrožno je pred dnevi prišlo do težje prometne nesreče. Mopedist ALBIN FLIS doma iz Socke pri Vojniku je pripeljal iz smeri Ljubljanske ceste in v omenje- nem križišču izsiljeval prednost pred to- vornim vozilom CE 21-35, ki ga je uprav- ljal JOŽE SKORNŠEK iz Topovel pri Braslovčah. S prednjim delom vozila je moped ista zadel in ga zbil po cestišču. Mopedist je pri nesreči utrpel težke po- škodbe po glavi in je po prevozu v celjsko bolnišnico umrl. PADEL VINJEN KOLESAR FRANC ROŽAJ, doma iz Topolščice nad Šoštanjem se je vinjen peljal s kolesom proti domu in med vožnjo padel. Pri pad- cu se je težje poškodoval po glavi in so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. VINJEN NA MOPEDU Po cesti iz Tinskega se je peljal proti domu v Loki pri Žusmu mopedist AN- TO.M GOBEC. Približno 700 metrov pred Loko je zaradi vinjenosti padel in se hu- je poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Pp cesti in. reda na Polzeli jc voznik bre^ vozniškega izpita MARJAN NOVAK iz Orehove vasi upravljal neregistrirano b: starega osebnega a\tomobiIa predelano poltovorno vozilo. Med vožnjo ga je za- čelo zanašati, zdrknil je s ceste in se prcvt-nil na streho. V tej črni vožnji je sodelovalo pet oseb, med njimi tudi AN- DREJ KORBER, ki si je med nesrečo zlomil obe roki, FRANC GLAVNIK pa .s> je lažje poškodoval. Voznik MARJAN NO- VAK nesreče ni prijavil, vendar so var- nostni organi prekršek ugotovili in izve- deli, da je bil voz-iik kljub neizkušeno- sti tudi vinjen. NESREČA ZARADI VZPOREDNE VOŽNJE Po cesti n. reda iz Mozirja proti Zgor- nji Savinjski dolini sta se v večernih vr^h peljali s kolesi vzporedno MARIJA RIII- TAR in ANGELA MLINAR, obe doma u Šentjanža. Malo pred Okonino je za nji- ma pripeljal motorist MATMA NEDVE7- NIK s sopotnikom JANŽI ŠTlflLICEM in sc zaletel v kolesarki. Po trčenju so vsi padli. MARIJA RIHTAR se je težje po- škodovala, ostali trije pa lažje. VOZIL S PREVELIKO HITROSTJO Pred vasjo Cirje pri Raki je voznik osebncra avtomobila LJ 326-14 ALOJZ PINTARIC zaradi prevelike hitrosti i:i slabega cestišča v nepreglednem zavoju izgubil oblast nad vozilom. Začelo ga je zannšati, tako da sc je zaletel v breg ob cestišču in se prevrnil nazaj na streho. Na vozilu je pri nesreči nastalo za 400 ti- ioč dinarjev škode. VODIL VPREGO BREZ LUČI PO LEVI STRANI Iz Dr;ižmirra proti Šoštanju jo v noč- nih urah vodil vpret'o MIHA VIDENŠEK po levi strani cestišča. Voznik je stopa! za vprego skupaj z LEOPOLDOM KLANc- NIKOM. Za njima se je pripeljal z mo- tor.iim kolesom Cf: 16-278 HERMAN AR- LIC iz Gaberja pri Šoštanju ter se zale- tel v sopotnika in voznika vprege. Vsi trije so padli, Leopold Klančnik se je pri padcu težje poškodoval, ostala dva pa lažje. POČILA MU JE VZMET Med vožnjo po cesti II. reda v Vrbiiem pri Šentjurju je vozilu CE 79-85 počila vzmet v amortizerju; vozilo je zaneslo na levo stran cestišča pred osebni avto- mobil CE 88-98, ki ga je upravljal ALOJZ MASTNAK iz Velenja. Prišlo je do trče- nja, pri katerem je bilo za pol milijona dinarjev škode ZAVOZIL S CESTE, DA BI PREPREČIL TRČENJE Pri Konjicah, v vasi Dobrnež se je na cesti I. reda-pripetila prometna nesreča, ki bi lahko imela težje posledice. Voznik avtobusa CE 6.S-78 STANKO GRABEN- SEK, doma iz Lopate pri Celju je peljal proti Mariboru. V vasi Dobrnež mu je pripeljal nasproti voz.aik tovornega vozila CE 96-76 JOŽE ARBAJTER. doma iz Tr- novelj ter zavil na levo, da bi preprečil trčenje z osebnim a\tomobiIom izza kate- rega je peljal v prekratki razdalji. Tedaj je zavil v levo tudi voznik avtobusa, da bi se izognil trčenju s tovornim vozilom in zavil v obcestni jarek, kjer je zadel v drog električne napeljave. Pri nesreči je bil lažje poškodovan Ič' potnik MIšO BROZ. Škoda je ocenjena na 900 tisoč dinarjev. NI ZASENČIL LUČI Med \ožnjo po cesti 111. reda je v Arc- linu pri Vojniku prišlo do prometne ne- sreče, ko voznik osebnega avtomobila CE 67-64 MILAN FARCNIK pri srečavanju s tovornim vozilom CE 97-34, ki ga je u- pravljal KAREL GRAD, doma iz Runtoi — ni zasenčil luči. Prišlo je do trčenja, v katerem sla se lažje telesno poškodova- la voznik FARCNIK in njegova sopotnica ANA KAJTNA, doma iz Zidanškove ulice v Celju. Voznik Farčnik je kazal znake vinjenosti, zato so mu odvzeli kri. Na vozilih je za 250 tisoč dinarjev škode. ZARADI VINJENOSTI ZAVOZIL S CESTE Voz.lik osebnega avtomobila CE 91-83 MILAN KOSTIC je zaradi prevelike hit- rosti in vinjenosti med vožnjo po cesti II. reda v Čatežu na Dolenjsive pre- cej drugače preživijo kot njihova žena oziroma mama. Ce pa se bo- ste letos le odločili, da vsi enako prebijete prvomajske praznike, storito to temeljilo. Pojdite se kam potepat, privoščite si prijeten pik- nik, ne kuhajte jiili in znebite se obi.skov. Naj bodo prvomajski prazniki prijetna sprememba v si- cer morda malo monotonem ali pa vsaj ustaljenem dnevnem re(ju va- šega življenja! MANEKEN Junijska številka »ManekSnn« nas spominja n.'i U), da bi morali biti /e v visokem polc'- ju. Zal nam vreme vztrajno napaja, pa premi- šljujemo, če je sploh še čas, cia si ukrojimo polelno obleko. Ce pa se bomo za to vendar- le odločili, bomo v junijski številki »Mane- kena« našli nekaj zanimivih in lepih mode- lov. Na prvih straneh so polethe obleke iz svile, žoržeja in drugih lahkih materialov, tudi za satinet nnjdcmo neknj idej, \ Mane- kenu je še nekaj modelov za plažo in šport ter redne rubriKe o kozmetiki, modi itd. Lnob.irvni klobuček in torbica sta za poletno sezono zelo elegan- ten iit.)diii dodatek. Torej vzemite v roko iglo, volno in po enem tehle načinov dopolnite svojo garderobo. SPANJE m ZDRAVJE Spanje igra v našem zdravju, ta- ■^o tizičnem kot duševnem, veliko ^logo; dolžina in kvaliteta spanja pa j'.ta zelo važni toda popolnoma raz- lični stvari. Kako bi dobro spali? '^orda takole: Vsaj tri do štiri ure pred spanjem ^6 izogibajte kavi, čaju, alkoholu in ^^stnim ter močno začinjenim je- *^^m; večerjajte dve uri.pred spa- ^ijern. Tisoče ljudi iina moreče sanje, še ^*-'čje število ljudi pa spi sk\bo. Tu- di zaspati moramo znati, najvažnej- še je, da spanca ne forsiramo. Na spanec, na dober spanec se lahko pripravimo, če se pred spanjem sprehodimo, če malo pretelovadimo pri odprtem oknu, če se skrbno u- mijemo ali se celo okopamo v mlač- ni vodi. Brez skrbi lahko zvečer be- rete zabavne knjige — seveda ne kriminalke — ali poslušate glasbo. Iz spalnice odstranite vse izvore iz- parevanja — živali, ogenj, cvetje in pustite odprta okna. Sobna tempe- ratura naj ne preide 18 stopinj, ne sme pa biti tudi nižja od 15 stopinj. Za.spimo postopoma. Najprej se sprostijo večje mišice na nogah, ro- kah in vratu. Potem se sprostijo manjše mišice: na prstih, stopalih itd... Tudi čutila se postopoma u- spavajo. Najgloblje je spanje v za- četku. V budno stanje se vračamo po obrnjenem redu. Poizkusite teh nekaj nasvetov — morda boste Ic lažje zaspali in ime- li boljši spanec. ZA .MAJH.NA STANOVANJA Vsak najmanjši vogal med dvcmi ^'•"ati v predsobi lahko' zelo korist- uporabimo. V takšen vogal po- ^tavitc i-egal s šestimi policami, ki v sprednjem delu zaobljene. Nad j ''^ti postavite še veliko polico, kjer ftiate lahko razne okrasnne predme- — krožnike, kipce. Na ostalih po- S^h so lahko knjige, kakšni manj- okrasek, telefon, telefonski imc- ^^^ipa. _________.....„ ATOMSKE TOPLICE LEGENDA AU PRIHODNOST? Zdravje je največje bogastvo človeka in zanj vsakdo napne vse sile. Dostikrat omaguje orga- nizem, ko zdravniki že z znanst- veno logiko potegnejo črto, toda človek še veruje z nerazumljivo trdnostjo, da so morda še prava zdravila na svetu, da narava skriva prvine, ki jih znanost še ni dognala. In dobro je, da člo- vek veruje v življenje! V iskanju zdravja je vselej dovolj skrivnostnosti, včasih sko- raj mističnega pričakovanja, da se pač mora nekaj zgoditi, da se v zapletenem 'organiznm odvija proces, katerega zakonitosti do- stikrat tudi strokovnjakom niso povsem znane. Boj za življenje ni enostaven; ne gre za to, kdor bo odbil koso iz rok okostnjaka, kot še simbolično ])rikazujejo konec življenjskega procesa. Splet motenj v živeni telesu se lahko razvija v neštetih odten- kih, v globiimh tkiva bodisi v kr- vi, kostnem mozgu mišičevju, prebavilih ali živčnem sistemu. )odisi na osnovi zajedalcev. ne- ravnovesja v osnovnih gradivih telesa ali zunanji prekinitvi za življenje potrebnih tokov in''pro- cesov. Še danes, čeprav smo v atom- skem veku, mnogi iščejo utehe celo v bajanju in posebni moči, ki bi jo naj imeli posamezniki. Skrivnostni napitki posebni ta- lismani, abrakiidaberski gibi naj lii vračali zdravje v onemoglo telo. Očiten nesmisel; pa vendar pogostokrat šo poslednja iskrica upanja, ki poblisne v utrujenih očeh. Torej, če se dogaja še tfo, potem ni čudno, da mnogi zaupa- jo nenavadnim naravnim virom. Za čaranje, vražarstvo in padar- stvo se celo v tehnično zelo raz- vitih deželah, kot v Nemčiji in Franciji luijde dovolj primerov, o katerih so nu)rala razpravljati celo socKšča. Naravni viri pa so najbolj pogosto različni vrelci, ki se od navadne stiidenčnice razlikujejo po sestavini in tudi toploti, po )osebnih lastnostih. To.pa je že c ovolj, da vzbudi po- zornost. Danes imamo dosti pri- pomočkov,, da lahko nepristran- sko VPotovimo strukturo vode, radioaktivnost, tophito: poznamo določrive učinke načlovckfjv orga- ni/cm. ki jih povzročajo različne i mineralne vode. veiular ljudje j poznajo se lastne izkušnje, svojeg počutje in težko je dopovedati i drugače. :Topli vrelci pri Podče- trtku, ki se jih je prijelo sodob- no ime atoniske toplice«, so zna-j rilen primer, kako veliko moč^ ima ljudsko izročilo, kako veliko ^ je zaupanje v napol skrivnost- - no vodo,3ki kaže tudi skrivnost- vendar imajo že svojo pisano ne učinke. Tu se začenja zgodo- vina toplic, ki še niso toplice, pa preteklost. In še danes nihče ne ve. ali bo ostalo samo pri pripo- vedovanju, legendi o toplicah, ki so se baje že nekoč pogreznile in so se v njih kopali že rimski Icgionarji. ali bo prihodnost da- la novo zdravilišče in središče za otldih'::' Številni gostje so pri- hajali in še prihajajo. Pred ne- kaj leti so >atoniske toplice« od- jeknile po vsej deželi kot poseb- na senzacija, ljudje so krenili k blatnim izvirom kakor nekoč ro- marji, da bi se jim izpolnile že- lje po zdravju. Mit. resnica in domišljija se prepletajo okoli vrelcev pri Pod- četrtku na obeh straneh Sotle. ki pa v bistvu niso čisto nič ne- naravni in tudi ne tnlinsfveni. Nihče pa ne more trditi, da nima- 4 jo pogojev za razvoj, da niso prijetno bogastvo za idilično po- krajino ob Sotli, da ne obetajo prihodnosti, da so brez blagodej- nih in zdravilnih učinkov. V na- slednjih odstavkih bi radi pove- dali prav to, kako so ljudje sple- tali sloves »čudežnih« vrelcev, kaj so rekli strokovnjaki in kaj je danes novega pri »atomskih« vrelcih ob Sotli . VOJNA JE KRIVA »Atomske toplice« niso nekak- šen izum zadnjega desetletja; do- mačini so toplo vodo poznali že iz davnih dni. Marsikakšen po- potnik se je čudil, ko je v mlaki Ijlizu Sotlarjevega mlina celo po- zimi zagledal boso^ in spodreca- no dekle, kako pere ob pečini. Iz vode se je kadilo, kot bi kurili pod skalo. Domačinke so že z ro- da v rod hodile prat na Toplice. Seveda, zaradi toplih A^relcev pravijo kraju Toplice, čeprav se naselje na hrvaški strani Sotle imenuje Ilarina Zlaka. Na slo- venski strani pa ni naselja, naj- bližje stojita na eni strani Cve- hova hiša ob kamnolomu in'na drugi strani Juračičeva domači- ja pri Palčeku. Avtobusni slprČ- vodniki poznajo samo postajo Toplice in nihče tam naokoli ne bo rekel drugače kot Toplice, pa čeprav gre za liarino Zlako. ImC Toplice je že staro prav gotovo zu nekaj rodov v zgodovino. Kdo bi vedel, če je res? Razi- skali še niso ljudsko izročilo pa jc oživelo zlasti še pred deseti- mi leti, ko se je razširil glas o zdravilni radioaktivni topli vodi pri Podčetrtku. Razgovor z obso- telskim očancem. ki ga je zabe- li tednik 1956. leta slikovito ka/e to: >Meni je pokojni oče — naj v miru počiva! — pravil, da so nekoč pred stoletji tu bile piave toplice, ki pa so se po- greznile. Vidite, šmeut, to pomeni da so se.že takrat zdravili; če drugega ne, pa revmatizem. Kor- le. saj ne vem, če ga poznate,' si je ozdravil revmatizem ko že hoditi ni mogel več. Tod so se zflravili še stari, Rimljani, kef je tu tekla tudi Rimska cesta. J^- , krat so baje bile toplice... Pa šele zadnje čase so zagnali tak-: šeh ph's okoli tega. Kar jaz vem, so hodile perice sem prat, še mo- ja stara ki jo je kljub vsemu že pied leti pobralo... Zdaj jo pa še pijejo povrh a. Jaz, da vam ' povem, pa že raje spi jem kupi- co I)ožje kapljice izpod gore, ki me tudi poiuladi liehe .. .< Resnica še je prepletala z baj- ko. Toplice naj bi se pogreznile po »kazni božji, ker so se men- da hodili kopat v Evinih oblekah, nu)rda že Rimljani in Rimljanke ali brhke Obsoteljčanke, ali pa tudi grajska gospoda, ki naj bi imela tam svoj bazen. Domišljija se je razvila še ob napol stroh- nelih deskah in rešetki, ki so jo našli v močvirnem blatu. To je baje bil še dobro ohranjen hra- stov pod. odvodni kanal in za- rjavela rešetka ostanki pogrez- njcmega kopališča. Domnevali so ludi. da je izkoriščanje vode v zvezi z oliniskim samostanom, kjer so pavlinci pripravljali zdravila in morda uporabljali učinkovito toplo vodo. Popolno- ma neosnovano ne bi bilo pred- videvanje, da je tu bil nekoč ko- pališki bazen, ker že samo topla voda je jirijetna za kopel. Sotla še danes pogosto poplavlja in kopališče je lahko dokaj hitro zginilo v črnem blatu; zlasti še, če je bilo narejeno samo kot ma- lo večje hrastovo korito. Dalje Kljub nenrejenemn izvini se ljudje kopajo FACTA - NEW YOKK MADAllNE MURRAl ali amerišlii srednji vele mkradena reportaža Iz dneva v dan so prihajala pis- ma: ... »Morali hi vas ustreliti!«, »Zakaj ne greš š svojimi norija- mi V Rusijo?«, »PROKLETA ZVER!«, »Jaz te bom ubil, bog mi pomagaj!«. — Telefonski pozivi so postaja- li prava kanonada pretenj in ža- ljivk. — ... tijenega najstarejšega si- na Billa, ki ima 17 let, so skupine mladih katoličanov najmanj sto- krat premlatile... Mlajši 9-letni Garth celo v spanju vrišči od strahu, ker ga njegovi sovrstniki vsak dan napadajo ... Še manj pa so Baltimorčani bi- li veseli, ko so te stvari zašle pre- ko časopisja v javnost. Dva dni po reportaži v »TIME« je nekdo zadavil mačko Madalyne Murray ter jo vrgel skozi okno v dnevno sobo. Na mačkinem repu pa je bilo pripeto sporočilo: »To se bo tudi tebi pripetilo!« In poplava grozilnih pisem se je sedaj podesetorila. KRŠČANSKA PISMA Madahne ima celo zbirko pi- „sem in jih spravlja -v posebnem fasciklu, ker ima namen, da jih objavi pod skupnim naslovom: »KRŠČANSKA PISMA«. Da bi se vsaj malce zaščitila, si je nabavila dresiranega psa nem- škega ovčarja »Tsara«. Toda do- bri Baltimorčani so si izmeslili nove »načine«. Posodo za smeti so ji vedno znova prevrnili, sina Billa je prometna policija vedno kaznovala z globo, če se je peljal v mestu ali če je šel peš. Nekoč pa je nekdo hotel zažga- ti Madalynino hišo, a je moral zaradi Tsarove budnosti pustiti na bojišču del konfekcije in poži- galsko orodje. In ko se je Mada- lyne nekega dne vrnila iz pisarne, je v hiši zatekla dva detektiva, ki sta pregledovala njeno korespon- denco. Javila je policiji, toda ne- ben sodnik ni hotel izdati naloga za aretacijo samovljnih obisko- valcev — čeprav bi to moral sto- riti po zakonu. Madalyne pa ta slučaj ni pusti- la pri miru. Odkrila je. da v slu- čaju, če noben sodnik noče izdati naloga za aretacijo, lahko to za- hteva od velike porote. Najela je lokalnega advokata Leonarda Korpelmana. Toda, ko je le-ta prišel v mestno sodišče, kjer za- seda velika porota, so ga aretira- li z obtožbo, da moti delo sodi- šča. Sodnik ga je obsodil na glo- bo 25 dolarjev in ker ni imel do- volj seboj, je moral v zapor, kjer je obsedel dva dni. Madalyne je zanj plačala globo, toda Korpel- man se je toliko prestrašil, da je odbil nadaljnje zastopanje Mur- rayeve. SLUČAJ SUZANE ABRAMOWITZ Naslednje dejanje te drame pa se je začelo s pobegom sedem- najstletne Suzane Abramowitz, ki se je zaljubila v Madalyninega si- na Billa. Suzanini starši obtožu- jejo Madalyne in njenega sina, da so pregovorili njehovo hčer, naj izstopi iz občestva vernikov. Suzana pa trdi, da jo je oče, ko je zvedel za njena čustva, začel pretepati (izbil ji je nekaj zob), ji ni dajal hrane in jo je zapiral v hišo, končno pa jo je nagnal od doma in ona se je zatekla k Mur- rayevim. To pa je Suzaninega očeta tako razbesnelo, da je zahteval od so- dišča, da se Suzana stavi pod va- ruštvo njene tete. Suzana je na sodišču povedala, da jo je oče ta- ko udaril, da si je zlomil kost v pesti, toda sodišče je ugodilo oče- tovi želji. »LE COURIER« O LETNIH STROŠKIH ZA OBOROŽEVANJE 150 MILIJARD DOLARJEV Po podatkih, ki jih je pred časom objavil mesečnik »LE COURIER« so celotni stroški za oboroževanje v letu 1962 znašali nekaj nad 120 milijard dolarjev. Od takrat pa so se ti stroški znatno povečali in tako predvidevajo, da v letu 1964 znašajo najmanj 130 do 150 milijard dolar^ je v. Težko si je zamisliti, kaj pravza- prav predstavlja ta številka, zato bo- mo to bolje doumeli v primerjavah. Tako na primer predstavlja 120 mi- lijard dolarjev dobrih 10 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Ce primerjamo to vsoto z narodnim do- hodkom vseh dežel v razvoju (tako- imenovana »tretjina sveta«), pome- ni to dve tretjini. Danes je pod orožjem okrog 20 milijonov ljudi (več kot vseh prebi- valcev Jugoslavije!). Ce pa tej šte- vilki še dodamo tiste, ki direktno delajo za oboroževanje, dobimo šte. vilko 50 milijonov. Glavnina stro- škov (85 odstotkov) odpade na se- dem dežel: ZDA, SSSR, Veliko Bri- tanijo, LR Kitajsko, Kanado, Franci- jo in Zapadno Nemčijo. Prav težko je izračunati, kaj bi svet pridobil, ko bi vse države pristopile k splošni razorožitvi. Zanimivo pa je, da bi lahko dobili za vsoto, ki je potrebna za konstruiranje prototipa novega lahkega bombnika, 30 kompletno opremljenih tehničnih ali medicin- skih fakultet za 1000 študentov, ali pa bi s to vsoto lahko dali letno pla- čo 250.000 profesorjem, ali pa zgra- dili 75 najmodernejših bolnišnic, od katerih bi vsaka imela po 200 po- stelj, ali proizvedli 50 tisoč traktor- jev ali morda 15 tisoč kombajnov. ZNANOST '^'nmnKh^ MEDICINU LASERSKI VRTALNI STROJ V sodobni znanosti in tehniki laserjevi žarki vse bolj dobivajo svojo praktično veljavo. Njiho- va pi;j;>boj na moč se uporablja za najrazličnejše potrebe, posebej pa se uveljavlja v elektronski industriji za vrtanje skoro ne- vidljivih luknjic v metal, in to celo do velikosti pettisočink mili- metra. GIGANT ZA HLAJENJE Češkoslovaška industrija je pred nedavnim uspela izdelati dinstven turbokompresor .za hla- jenje. Zmogljivost tega giganta za hlajenje je en in pol milijona kilokalorij na uro pri tempera- turi do minus 110 stopinj. Ta gi- gant za hlajenje je po svoji kon- strukciji in velikosti edinstven primerek in je zaenkrat unikat na svetu. Izedali so ga za potrebe novozgrajenega kemijskega kom- binata v Sovjetski zvezL SONČNA PEC V Ameriki so znansveniki končno uspeli pretvoriti sončno toploto v električno energijo. Na vrhovih Rocky Montaine v Colo- radu so zgradili ogromno para- bolično zrcalo s premerom 4 me- trov. Sončni žarki v žarišču tega ogromnega zrcala dado visoko temperaturo okrog 1.100 stopnj. In prav ta sončna peč služi za poizkuse pretvarjanja součne energije v elektriko. MILKA MAJCEN IZ GRAJSKEGA DVO- YL\ PRI RADOVLJICI: Zelo mi je pri srcu vaš list, ki ga vsa- ko soboto težko pričakujem, a še težje je, če izostane. Letos ga že trikrat nisem dobila i.'i ne vem, kdo je kriv. Želela bi, da mi ga pošiljate redno, ker imam moč- no domotožje in mi je CT v veliko uteho. Posebno zdaj se mi je še bolj priljubil, ko ste začeli z zgodbo o »Razbojniku (ju- zaju«. Zelo mi je zanimiv, da komaj ča- kam naslednje številke. Pa tudi »B(jrl, postaja smrti« mi zelo ugaja in si oboje izrezujem. Upam, da bom list redno spre- jemala. Želim še, da bi pri delu lep(\ uspevali, tla bi list vseboval za vsakogar nekaj. Gospodinjskih nasvetov nikoli ni preveč, vem pa, da zelo stiskate s prosto- rom. Mlada sem, zato črpam iz priložno- sti nasvele za svojo prihodnost, da bi bi- la čimbolj svetla in prosta pot v življenje. Upamo, da boste od sle! CT redno spre- jemali in vam želimo kar najbolj srečno razpoloženje ob tedniku in v življenju. anekdote! Kot vsi učenjaki, je bil tudi Kant zelo raztresen človek. Nekoč je pri- šel v knjigarno in knjigarnar ga je vljudno vprašal, kaj želi. Kant ga je zamišljeno pogledal in vprašal: »Glejte, čisto sem pozabil, kaj sem hotel kupiti! Toda nič zato, dajte mi nekaj podobnega.« Duhovitemu satiriku Gogolju je v družbi postalo slabo. »Hitro mu po- magajte!« je vzkliknila gospodirija, »dva naj ga držita, eden pa mu naj vlije žganja v usta!« »Ali me ne bi mogel držati eden in dva vlivati?« je šepet a je vprašal G o gol j. Neka dvorna dama je zatrjevala Metternichu, da ima le 40 let. Znani reakcionar jo je zavrnil: »Kako vam ne bi verjel, ko me pa že dvajset let prepričujete o tem!« VELIKA POMORSKA BITKA .MED AMERIŠKIMI IN JAPONSKIMI BOJNIMI LADJAMI V DRUGI SVETOVNI VOJNI. NA LEVEM POSNETKU JE »OHRANJEN« DRAMATIČNI TRENUTEK, KO JE JAPONSKA FLOTA ZA GORELA. POSNETKU SPLOH NI VIDETI, DA NI ORIGINALEN. TO OPAZIMO ŠELE, CE POGLEDAMO DESNO SLIKO, KJER SI OJI ADMIRAL (BERI: REŽISER) OTTO PRE- MINGER NA MINIATURNI AMERIŠKI KRIŽARKI TIK PRED PRICETKOM ZGODOVIN SKE BITKE. OSE.M TEDNOV PRIPRAV, PET MINUT TRAJANJA SCENE, G STROŠKIH PA RAJE NE GOVORIMO. 10. 7. 1965 — Št. 27 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL. Izšel je 2. 6. 1945 kot »Nova pot«, do 1955 kot »Savinjski vestnikc in dalje kot »Celjski tednik«. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo obči- ne: Mozirje, Laško, Celje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Žalec in OO SZDL Celje. — Urejujejo: Rudi Leš- nik, glavni urednik; Drago Hribar, odgovorni urednik; Borivoj Wudler, tehnični urednik; Ivica Burnik, Jože Klančnik in Janez Sever. —- Tednik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredništvo in upra- va: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 23-72. Tekoči ra- čun 603-11-1-656. Cena posamezne šte- vilke 30 din. Letna naročnina 1.200 din; polletna 600 din; mesečna 100 din. Ino. zemstvo 2.400 din. Rokopisov ne vra- čamo. { Med Švabi je bilo več Lojzetov, ki so drugi dan godovali in ker v bližini taširca pri po- vratku v Solčavo opazili skupino ljudi in meni- li, da so partizani, so so se utaborili pri štiftar- ju, Majdaču in Martincu. Slednjemu so zaklali prašiča. Štiftarjeva pa je morala sprazniti so- dek in peči kruh. Pijača jih. je kmalu omekčala. Wegel jik j« svaril, kajti čutil je, da bo odhod težavnejši kot je bil prihod. Ni mu ugajalo, da nikjer ne vedo nič o partizanih, čeprav si jih vsepovsod lahko čutil. Lashof pa se ga je nadeval in naduto ugo- varjal Wegelnu. »Da ne bi šli po cesti s kom- panijo? Mm! Le kdo nas bo napadel? Nekaj ra- falov, pa je bodo odkurili!« »Poizkusimo preko Bele peči!« je predlagal Wegel in iskal pot po vojaškem zemljevidni »Tale ožina pod Raduho mi nič kaj ne diši!« »Aber ja!« ga je zavrnil Lashof in zvrnil kO'| zarec vase ter si z drugo roko obri.sal mastn' usta. »Tu imamo cesto, tam pa so gozdovi!« »Prav!« je omahovaje pritrdil hauptman VV^' gel, ki je čutil, da je ob Lashofu popolnoma i^' gubil vajeti iz rok.