fNadučitelj Franjo Šijanec. Dne 16. majnika t. 1. je preminil pri Sv. Jakobu v Slov. gor. zopet eden izmed naših starejših tovarišev, starosta spodnještajerskega še službujočega učiteljstva, gosp. Franjo Sijanec. Pokojnik je bil rojen 1. 1843. pri Sv. Andražu v Slov. gor., kjer je obiskoval domačo trivijalno šolo. V Mariboru je izvršil 4. razred c. kr. giavne šole 1. 1857. L. 1859. je bil učiteljski praktikant pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Leto pozneje (1860.) je obiskoval c. kr. nižjo realko v Mariboru. L. 1861. je dobil zrelostno, oziroma izpričevalo sposobnosti za podučitelja na trivijalnih šolah. Kot tak je podučeval še komaj v 17. letu pri Sv. Barbari pri Vurbergu do leta 1868. Odtod je prišel k Negovi za nadučitelja, kjer je služboval do 1. 1879. Pri odhodu odtod je dobil od c. kr. šol. sveta gorenjeradgonskega pismeno pohvalo v znak marljivosti v šoli. Ob veliki noči 1. 1870. je bil imenovan nadučiteljem k Sv. Jakobu v Slov. gor., kjer je bil deloval celih 25 let, torej eno četrt stoletje v prid in blagor izročene mu mladine. Za njegovega tukajšnjega delovanja se je šola razširila iz dvorazrednice v pelrazrednico. Rajni je bil učitelj z dušo in telesom, kar je mnogo pripomoglo, da je moral prerano v grob. V občevanju s svojo okolico je bil vedno prijazen, svojim tovarišem jako ljubezniv in postrežljiv; njega bi smel posnemati pač marsikateri vodja. V družbi je bil jako zabaven in marsikrat je veselo in poskočno zapel. Ze kofdeček ljudske šole se je bavil z orglanjem ter postal zato jako spreten organist. Orglarsko službo je opravljal celih 46 let; spisal je sam nekaj cerkvenih pesmi ter jih ugiasbil. V prejšnjih letih se je mnogo pečal z bučelarstvom in sadjarstvom; za posebne zasluge v sadjarski stroki je bil 1. 1884. odlikovan s srebrno državno kolajno. Mnogo let je bil pokojnik tudi odbornik šentjakobske občine. Dušno in telesno sicer vedno zdrav je začel hirati zadnje dve leti na jetični bolezni. Ob Veliki noči t. 1. pa je telesno tako opešal, da je bil prisiljen si vzeti dopust; a predeh so mu ga dovolili, je zatisnil trudne oči za vedno: v 6. tednih mu je takozvana nagla jetika vzela življenje. Zalostno so doneli zvonovi, naznanjajoč presunljivo vest, da je umrl nadučitelj Fr. Šijanec. S šolskega poslopja in hiše žalosti sta vihrali dve črni zastavi. Velečasten je bil pogreb, kakršnega že dolgo ni bilo videti v naši občini. Udeležilo se ga je nad 40 učiteljev iz mariborskega okraja z nadzornikom g. dr. Bezjakom. Pridružili so se pa tudi učitelji iz sosednih okrajev. Zastopan je bil tudi kr. šol. svet in obč. odbor, ki sta rajnemu podarila krasne vence. Razen šolske mladine je prihitela množica domačinov ter tujih znancev izkazat pokojnemu zadnjo čast. Pred šolo so zapeli tovarišipevci žalostinko »Nad zvezdami«. V cerkvi je pridigoval jareninski dekan g. Cižek v slovo jako pomenljive besede. Slavil je zasluge rajnega tako ganljivo, da se je solzilo marsikatero oko. Ko so položili rakev v grob k zadnjemu počitku, so zapeli pevci pesem »Na grobeh«. S potrtim srcem smo se poslovili od gomile, ki krije dragega nam tovariša. Bodi mu zemljica lahka!