Stev. 191.
V Uubllaitl, v soboto 23. avgusta 1319.
Leto 118.
Mala rana nadeli in Kiislliev vsak <as popoldan.
Oredniitvo ja v Ljubljani,
frančiškanska »lica St, S/l, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod. pisati, sicer se jib ne pri« »boi, Rokopise 8e ne vr^č«.
In sera ti: Enostolpna petrt« Vrstica 60 vin., pogejea prostor 1 K ; razglasi >a poslano rrsti ca po 1 K| »ečkratne objave po de« govora primeren popust
I:
Glasilo Juaostov. social«* * domokratiSRa stranka*
£h*v.
«— 40 *!R»r|ev. —
I?ai*o?aln»: Po pošti alt ^
* dostavljanjem na do .< a' celo teto 7*2 K, sa pol leta 36 K, z« četrt ieta1 18 K, za mesec 6 K* %?. Nemčijo ceio lito 71 K-,’ *a oftaio tujino in Amoriko K, — Reklame« je s* list bo po5tniae prcate.
DpvavuiStvo je v Ljubljani, ^rančičkaoska ulica at.d 1,5 Ufiteljska tiskarna*
Y®s©f©rš*!ta ifr 31 %
Koroško delavstvo pozdravlja slovensko ljudstvo!
Dogodki na Koroškem tvorijo v strašni zgodovini Ijute svetovne vojne svoje posebno poglavje. Silno zanimivo in pisano se bo zdelo to po-Klavje našim potomcem, za nas pa, ki živimo sredi svetovnega meteža. ki doživljamo do konca vse tragične faze in pojave vojnega spora, tvori Se vedno jedro vseh dogodkov eno samo, kardinalno vprašanje: Kako priti vendar do miru, kako vrnili končno zbeganemu in izkrvavljene-•nu ljudstvu milejše razmere. Tej nujni potrebi posvečamo naše skrbi, v dosego tega elementarnega cilja delamo, in sirer 8 tem, da kažemo vsem, zlasti onim, ki se nahajajo, nemalo tudi po zaslugi modre pariške konference, sredi vsesplošnega nereda, pot razuma, pot sprave in sreče.
In ta pot je le ena; ona vodi preko imperijalističnih intrig pariškega »mirovnega« podjetja do neposrednega sporazuma med narodi-
In da je ta pot edino prava, nam priča baš sijajna manifestacija koroškega delavstva slovenske in nemške narodnosti, ki se <e vršita pre-tekk nedeljo v Borovljah in v Bistrici v Rožu.
O	položaju na Koroškem ni treba veliko govoriti. Koroška nam nudi tipični dokaz, kam utegne bestijalr.i nacijonalizem privesti celo deželo. Koroška je v pretežni večini sloven ska dežela. Toliko pristno slovenskih tradicij ne živi morda v nobeni drugi Slovenski provinci. In vendar se ie polagoma posrečilo brezvestnim agentom nemškega imperijalizma napraviti s pomočjo propadle Avstrije iz te krasne dežele torišče nacionalističnih neredov. Majhno število ljudi se je iz nacijonalnih interesov, ki so pa v resnici skrivali preočitne kapitalistično - gospodarske težnje, vsidralo v deželi in z dolgoletnim zistematičnim nacionalističnim podpihovanjem in gospodarskim osvojvanjem, pri čemer Je se* veda plačevalo vse stroške koroško ljudstvo, vstvarllo take nenormalne razmere, tiralo stvar tako daleč, da se je že ob koncu vojne spremenilo deželo, proti volji prebivalstva, v pravcato bojišče. Od tedaj je Koroška še najbolj trpela, ni čudno tedaj, če si ljudstvo želi sedaj tako vroče toli potrebnega miru, če išče na temelju sporazuma primerne rešitve.
Shod, ki ga je sklicala naša stranka v Borovljah, je imel v tem oziru, 'oleg tega, da reši praktična lokalna vprašanja, tudi ta namen, da dokaže koroškemu delavstvu, ki Je zlasti v tej cbčini močno zastopano, kako
LISTEK.
Zid osvete.
Francoska vojna povest.
»Povedati vam hočem povest o brigantih«, je pričel naš prijatelj, poročnik X., ki je dospel na dopust od Cheniin des Dames. »Dogodila se je pred kratkim v nekem starem gradu v bližini one stare ceste, koje ime spominja na stari režim.
Zavzeli smo razvaline tega gradu. Nemce, ki so bili med temi razvalinami, smo ujeli.
Če pravim razvaline, si ne smete misliti, da menim s tem kup zidov, štrlečih v zrak in pokritih z mahom, kot ji1! radi kažejo turistom ter slikajo na razglednicah. Ne, razvaline te vojne niso take vrste. Tudi razvaline so trpele uničenje. Rimski pesnik Lučan, ki slika potovanje Cezarja med porušeno zidovje Troje, je rekel melanholično: Tudi razvaline so poginile.« — Kateri pesnik bo primerno obžaloval številna majhna mesta s častitljivimi spomeniki iz preteklosti, ki so sedaj le še prali, od katerih ni ostalo ničesar, kar bi moglo dati bodočim generacijam idejo, o njihovi preteklosti.
misli slovensko delavstvo, kako hoče pomagati svoimi bratom v teh krajih. Delavstvo je to razumelo in se zato udeležilo shoda v impozantnem številu.
Nemški delavec je sedel poleg slovenskega delavca v nailepši slogi in vsi so z enakim navdušenjem pritrjevali izvajanjam govornikov. Referirala sta na shodu sodruga O o-louh in Mihevc, javili so se pa k besedi še razni drugi nemški in slovenski govorniki. Vsi so poudai-Jali eno in isto temeljno misel, vsi so se obračali do jugoslovanskih poklicanih činiteljev, da naj uplivajo na vlado, da naj skrbi za te svoje kraje, da naj pospešuje njih kulturne, industrijske m poljedelske potrebe. Govorilo se je tudi o aprovizačnih vpra- j šanjih, o šolskih problemih, o internacijah, z eno besedo o ureditvi vseh političnih in gospodarskih vprašanjih dežele, ter poudarjalo zlasti da imajo biti vsaki narodnosti kulturne potrebe in polna svoboda zasigurane.
Vsi so pa ob burnem pritrjevanju navzočih ponavljali solidarni pozdrav koroškega delavstva ene in druge narodnosti vsem slovenskim sodrtigom in vsemu slovenskemu ljudstvu!
Shod v Borovljah je pokazal, da zna ljudstvo prav misliti, da so plemenita čuvstva solidarnosti močnejša od vsake nacijonalistične gonje.
In kakor v Borovljah, tako ie bilo tudi v Bistrici v Rožu. Ondotno zavedno slovensko ljudstvo je sijajno manifestiralo za svoje cilje.
Naša nedeljska shoda sta bila velikega izobraževalnega pomena. — Vsemu koroškemu ljudstvu brez vaz- j like narodnosti vračamo bratski pozdrav slovenskega ljudstva.
Sprejeta je bila naslednja resolucija :
»Ljudstvo v Borovljah in okolici slovenske in nemške narodnosti zbrano na shodu 17. avgusta 1919, pozdravlja navdušeno vso slovensko delavstvo, s katerim hoče odslej ramo ob rami delati za skupni dobrobit.
Pričakuje, da se aprovizačne razmere urede na način, da bo dobiti potrebno količino živil po Čim nižji ceni, ter da se bo kulturne in industrijske potrebe tega okraja, ki z gotovimi industrijskimi izdelki lahko oskrbuje vso Jugoslavijo, primerno pospeševalo.
Zahteva nadalje z vsem poudarkom, da se otvori jeseni v Borovljah srednja šola za prebivalstvo tega okraja.
Od gradu, o katerem govorim so ostale le še kleti, — kleti, ki so bile obokane kot kapele, ki so bile poleti hladne in pozimi tople, kamor je treba spraviti francoska vina za nekaj let, da postanejo popolna.
Eden izmed nemških častnikov, katerega smo vprašali, nam je povedal, da je najti pod gradom podzemeljske hodnike, ki vodijo v različne smeri.
Pogosto smo v teh pokrajinah, kjer je bila pisana zgodovina Francije, naleteli na take podzemeljske hodnike. Če stopi človek v tak hodnik, se spomni bojevnikov preteklin stoletij, hrepenečih iz obzidja v prosto naravo. Pogosto so ti bojevniki zadeli na studenec, ki je pomenjal rešitev za posadko.
Ker so bili dobro informirani o prostoru, na katerem so bili nasta-nieni tako dolgo časa, so nam Nemci pripovedovali legende, ki krožijo med narodom o tem gradu. Neizmeren zaklad je bil zakopan v globinah tega gradu v času revolucije. Bil je tako dobro skrit, da ga ni mogel m-kdo najti. To vsaj je trdil oskrbnik gradu — junaški človek, ki je plačal s svojim življenjem za zločin, da je skušal preprečiti ropanje lastnine, ki mu je bila izročena v varstvo. Nek
Strankin zbor.
Na tretji strani objavljamo vest, da je izvrševalni odbor sklenil preio-žiti strankin zbor od 8. in 9. septembra na 1. in 2. novembra 1.1.
Nagibi, ki so vodili strankin izvrševalni odbor do tega sklepa, so zelo tehtni in zato čutimo dolžnost, da lih tu navedemo.
Strankim zbor, ki se ima izvršiti, bo velikega pomena za stranko. Stranka se je razvila do moči, o kateri v vojnem času niti sanjali nismo. Zato se bo moral strankin zbor ’oa~ viti na eni strani z organizačnimi vprašanji, treba bo pa tudi na drugi strani več programatičnih referatov. Referati, ki bodo na strankinem zboru (taktika stranke, Ujedinje nje jugoslovanskih socijalistov, izobraževalno delo, gospodarska organizacija, najbrže tudi kmečko vptašanje), tre-bajo temeljitega študija od strani referentov, pa tudi obširne diskuzije v »Napreju« pred strankinim zborom. Za vse to pripravljalno delo je bil poletni čas neugoden in doba do 7. septembra prekratka. Strankin zbor bi bil preslabo pripravljen.
Tudi posamezne organizacije ni-, so s svojim pripravljalnim delom še končale. Manjkajo še obračuni, večina organizacij še ni izvolila delegatov.
Konečno je tudi .z ozirom na občinske volitve, ki se bodo vršile decembra in 'volitve v konštituanto, k« bodo za tem, primernejše, da se strankin zbor vrši neposredno pred temi volitvami, kakor pa že sedaj.
Vse naše organizacije pa prosimo, da pospešijo in poglobe pripravljalno delo za strankin zbor, ki naj bo ne Ie zbor dela. ampak tudi na zunaj manifestacija moči slovenske ga proletarijata.
Na delo tedaj!
Abditus:
Nagi in bosi.
Ce pazno premotrivamo problem sedanjih mezdnih kriz, nam bo takoj jasno, da je njih poglavitni provzro-čitelj — oblačilna kriza. Lju dje, bodi delavec, bodi uradnik ali uslužbenec katerekoli stroke, so danes nagi in bosi. Zadn jič nekoč sem videl v naših rudarskih revirjih dobesedno nage otroke. Ne le dejstvo, da danes sploh nimamo zadostne množine manufakturnega blaga, predvsem sukna in raznovrstnega perila, temveč tudi to, da je to blago tako drago, da si mali človek teh re • či ne more nabaviti, provzroča večne plačilne krize, mezdna gibanja in stavke. V tem Je danes jedro zla. Tu mi ne gre zato, da bi s socialistično teorijo pokazal na pravi izvor te
oblačilne bede, temveč zato, da povem, da je odpomoč nujna.
Italija ima velike zaloge manufakturnega blaga, ki ga ie navozila v svojo deželo iz raznih antantnih držav. S tem blagom se veriži že v Italiji sami. Kar pride teh zalog iz Italije k nam, je trojno dražje: prvič zasluži verižnik v Italiji, drugič zasluži verižnik pri nas in tretjič zasluži povrh še verižnik z laškimi lirami. Švica ima velike množine manufakturnega blaga. Dei teh zalog je bil na-vožen v dežeio že tekom vojne iz Anglije in Amerike in je torej obdavčen z zavarovalnimi premijami, ki so bile znatne vsled nemške podmorske vojne. Povprečno stane tam ena moška obleka 105 švicarskih frankov. Ne glede na to, da imamo tega denarja pri nas malo, je predvsem strašno to, da zahtevajo naše banke za en švicarski frank — 7 K in tudi več. Torej bi stala ena moška obleka v Švici 735 fC Kje pa so še prevozni in režijski stroški! Kateri delavec, uslužbenec ali uradnik pa more pri sedanjih mezdah in plačah, dati za eno samo obleko recimo 1000 kron. Pa preko poletja se že še potrpi, ampak kaj bo na zimo?
Kaj storiti ? Izhod je mogoč le tako, da zamenjamo blago, ki ga imamo preveč, z blagom, ki ga nimamo. Pri nas se že sedaj izvaža n. pr. les. Tvrdke & la »Sava«, »Impex« itd. dobe izvoznice za les ali mast ali ka! podobnega v Italijo. Za izvoženo blago dobe tujo valuto, n. pr. laške lire, Ker kurz lire napram naši kroni v zadnjem času neprestano raste, zaslužijo ti trgovci še pri valuti na ta način, da doma s temi lirami veriiijo.
Tako ne bo šlo dalje.
Oblačilnica za Slovenijo je prazna, že tri mesece se trudim, da dobim tujo valuto za primerno ceno, za katero bi se moglo v inozemstvu nakupiti manufakturnega blaga. Zaman. Naše trgovske tvrdke in posamezni trgovci izvažajo razne naše pridelke, naš les in drugo; za to pa država ne dobi ničesar, niti toliko ne, da bi za primerno ceno moela nakupiti v inozemstvu potrebna oblačila za delavce in ubožne ljudi. Prosjačim za izvoznice: tvrdke In posamezni trgovci Uh dobe; jaz na jih ne morem dobiti za občno koristne namene.
Trgovske tvrdke in gospodje trgovci naj ne mislijo, da se bomo dali odirati na takle priprost način. Uradi, ki zakrive take napake v narod-no-gospodarskein pogledu, da prote-žlrajo to odiranje, naj se pripravijo, da bodo dajali odgovor. Če ne prei, pa na jesen.
Tega položaja pa naj se zavedajo tudi tisti podjetniki, ki tožijo, da delavstvo neprestano zahteva višje mezde in plače. Kaj pa naj delavec
SWMWBMM|gBH—Wtill. I"~" nT Of ~iT m* TOTHI
majhen pruski poročnik ga je ustrelil s svojim revolverjem, ker ni hotel povedati, kje je skrit zaklad.
Ta pruski poročnik ie odšel na to sam v podzemski hodnik, da najde slavni zaklad, a vrnil se ni nikdar več. Preiskali so vse podzemske galerije, toda zaman. Vsled tega je bilo uradno razglašeno, da se ga »pogreša«. Bila je to nadaljna legenda, ki se je tikala skritega zaklada«.
»Skoro smo pozabili na to zadnjo povest«, je nadaljeval poročnik, »ko se Je naša pozornost obrnila na »tajnost gradu«. m
Lastnik tega gradu je bil eden od naših generalov. Mi vsi smo vedeli to. Ker se je slučajno mudil v odseku reke Aisne, je prišel nekega dne, da vidi to, kar je bilo skozi stoletja zibelka in bivališče njegovemu rodu. Pričakoval je, da bo našel le razvaline. Niti z očmi ni trenil. Rekel Je še enostavno:
»Ali ste vedeli, da je bila zvezana s tem gradom neka legenda?«
»»Da, legenda glede zaklada««.
»Kako? Vi veste to?«
Povedali smo mu. kar smo čuli. Ko je izvedel za smrt svojega starega služabnika, je potočil general.
ki je ostal brezbrižen vspričo razdejanja, solzo sočutja.
»Moj ubogi Firmin!« je rekel.
Po kratkem molku pa je nadaljeval :
»Legenda o zakladu je le legenda. Obstaja pa neka resnična povest, ki Je neverjetna, a kljub temu resnična«.
Med hodniki in kletmi je neka
skrivnostna stena, — stena, ki se odpira in zapira In katere skrivnost le znana le maloštevilnim osebam. Steno je mogoče odpreti le s pomočjo posebnega mehanizma, ki je bil znan le Firminu.
Vidtl sem, kako se zid odpre od znotrai, ne pa, kako se ga odpre oci zunaj, kajti stena se odpre na zelo lahek pritisk. Nato pa se hitro zapre in človek je ne more odpreti, če ne pozna kombinacije. Kdorkoli bi prodrl v to klet, ne da bi poznal mehanizem, bi bil živ zakopan.
Eden izmed nas je vzkliknil:
»Kaj pa glede pruskega poročnika, ki je izginil? »Ali moremo iti ! in pogledati?«
Ozrl sem se na odličnega generala. Vprašal sem ga zelo spoštljivo, a s povdarkom, ki je izdajal radovednost :
začne, Če mu delo ne donaša več toliko, da bi se oblekel? Kaj pa naj stori drugega, kot da zahteva večjo mezdo in nabavni prispevek? Če se vsled tega draže tudi njegovi produkti, to njega ne more brigati, pač pa one. ki špekulirajo na njegov prazni žep. še predno so dobili — izvoznice in lire.
Rešimo Dredvsem oblačilno krizo. Lahko jo je rešiti. Nihče naj ne dobi nobene izvoznice, če se ne zaveže dati na razpolago državi ore-jeto tujo valuto po kurzu, ki se mu določi. Poleg tega naj se vsaka izvoznica obremeni s takso v korist »Oblačilnice za Slovenijo«.
Outlaw:
Poglavje o morali.
Čudni, prečudni časi so nastopili! Prijatelj ne veruje več prijatelju, brat izdaia brata, vera se pretvarja v uvaževanje razmer, cilji so postali Potemkinove vasi. morala se je pogreznila v najglobočje blato 1 Zakaj to? Samo zato, ker je vam postal želodec cerkev in duša kramarska lopa.
Ne govorim o tisti moral;, katero oznanjuje cerkev, tudi ne mislim na tisto moralo, katero se prodaja v naših elementarnih šolah, pred očmi imam moralo zavestnega delavca naše današnje družbe, ki gradi m usmerjuje politiko strank. In ta morala propada vedno bolj in bolj kmalu ne bo nič več od nje ostalo.
A ostati mora! Vsaj zrno moi a ostati, ako hočemo veljati za življen-Jetvorni element, ako hočemo, ua upostavimo zopet vero, v katero bode verovalo človeštvo. Brez vere, prijatelji, ni cilja, brez vere ni vstajenja, In ker mi verujem v svoj cul, ker verujemo v naše vstajenje zato, sodrugi, upostavimo zopet moralo, ki Je elementarna snov našega gibanja in ki je ugrožena, da izgine iz naših dni. ako v zadnjem trenotku ne uvidimo preteče nevarnosti.
Zrno mora ostati, sodrugi, t1s*o zrno, ki se še nahaja v dnu vaših duš, Ako ne bi veroval v to zakrito zrno, bi šel in obesil svojega bosa na vrata prve beznice, v katero bi najvarneje zaprl vlačugo politiko. A ne obupujem in ne dvomim, da bo razpočila lupina in da se bo zopet pokazalo zrno v vsej svoji lepoti in ct stosti.
Daleč smo že zašli od pota morale, daleč za nami je ona blesteča čistost, ki je v prvi vrsti notranjost socijalizma. Nekoč so zapirali nate sodruge — a ostala je vera; nekoč so opljuvali naše borce —- a ostati so čisti, ker se jih to blato hi oprijelo. A danes je še to trpljenje oblateno prav do svoje notranjosti. Ni zagnjuseno
-Ali bi nam bili voljni pokazati zid, gospod general?«
Odvrnil je, da rade volje.
»Pojdimo dol!« je rekel. Sam bi rad vedel, če so moja dragocena vina še na mestu«.
Podzemeljski prehod je bil dolg. Galerije, ki so bile še boli temne, so se odpirale iz drugih, v katerih Je vladala melanholična poltema.
Naenkrat se je odprla pred nami velika soba. TIu so bila pokrita s plastjo iiuega peska. Stene so bile skrbno izdelane in strop so predstavljali oboki čudne oblike.
Ker je hotel biti general varen, je ukaza! par možem, naj se oboroze s krampi in lopatami.
»Vidite,« je pojasnil general, »Lahko ie mogoče, da mehanizem ne posluje več dobro«.
Na gotovi točki, označeni s križem, zarezanim v kamen, :še pritisnil general z vso svojo težo.
Opazovali smo ga v nemem pričakovanju.	,
Naenkrat pa se je stena premaknila.	,
»Ta mehanizem ie zelo čudovit«, je rekel general. »Moj praded ga je izumil z namenom, da skrije svoje vino, na katero je bil <:elo ponosen.
Stran S.
M A P R E J,
.J!1- '«■"*
>W-r-
Stev. 101.
le življenje, še trpljenje so nam iztrgali iz naše vere.
Kako daleč še sega to okuženje, kako globoko bo še padla snorala posameznika, morala mase, morala strank? Ali ima tn pot kako omejitev, sli gre v rcsnici do anarhičnega razpada vse družbe? Da bi šlo le do razpada — bilo bi v redu. A po tej poti gre okuženje do razkrojitve, do uničenja vse morale, vsega duševnega življenja.
In zato, ne dalje, ne v vrtinec, Ki nas vse pomelje v kaotičuo brozgo!
Presojajmo sledečo primero.
Vladajoči režim le v interesu države zatrl svobodno gibanje gotove stranke. Zaprl je najagilneiše borilce gotove ideje v temne ječe in zapreči! svobodni razmah v smeri te ideje. Vse pod zaščito zakonov, vse rod okriljem pravice.
Ta režim pade, vlada se menja. .V tem hipu se odpro ječe. nekdanji zločinci postanejo zopet družbevredni člani in — vse je mirno, s tem j« konec te zadeve.
Sodrugl, zadeva, s tem ni končana! Ne vuajmo se nemoralnemu mišljenju in sklepajmo pravičneje. Mogoče ie le dvoje. AH so bili ti ljudje v resnici zločinci — potem morajo pred mizo sodnika, ali pa so nedolžni — potem morajo pa oni, ki so jih utaknili v ječe, pred sodišče. Tako misli nepokvarjena duša, take misli naivni razum poštenjaka.
Čisto nedolžen primer sem navedel, a stadostuje popolnoma, d« uvidimo globoko pokvarjenost V
I
mišljenju naše družbe, in ie tiho. Kaj znači to? Da je naša družba do dna duše pokvarjena, da ni pičice ve8 one moral v našem ljudstvu, na katero je mogoče graditi stavbo svetovnega prepričanja.
Drugi primer. Bil je »pošten« strankar. Bil je tudi politik, pot Je bila trnjeva, a vendar je hodil to križevo pot vedno navkreber --nikdar nazaj, nikdar v stran. A prišla ie pohujšanje in polotilo se ie tudi njega. Ni videl več cilja pred seboj, oči so gledale le nazaj, na stran m bogsigavedi kam. Danes Je mešetaril z radikalizmom, jutri z demokratizmom in zopet malo s aocija-lizmom, potem zopet — nevem s kom. Ni bil greh, da je korumpiral sebe — črna duša ne more biti očrnjena, zločin je bil, da je okužil soseščino. da je zasejal nemoralo, kjer je dosedaj živela praznota, ako ie ne pojem morale.
Cudnl, prečudni časi so nastopili! Prijatelj ne zaupa prijatelju, masa ne voditelju, voditelj ne masi. Vse Je v neki čudni omotici, vse le zavito v plašč nemorale. In ljudstvo? Ali bo varano, ali bo trdneje, kakor Je iz-kušnjava?
To je problem, u katerem mora razmišljati proletarijat, o katerem mora razmišljati naša stranka, ki Je edina uositeljica zdrave človeške misli. O politični moril govori prvo poglavje, o političnem poštenju drugo.
O	tem prihodnjič — če bp treba
nadaljevanja.
Brzojavna vastf.
Jugoslavija.
Naredba o demobilmu ffl.
LDU. Belgrad, 22. Vojni minister je izdal naredbo, ki lasno tolmači, kako S8 ima Izvršiti demobilizacija. Demobiliziral se bo tretji poziv in
dva razreda drugega poziva.
Po svetu.
PRED PREOBRATOM N M MADŽARSKEM.
LDU. Zagreb, 22. Kakor javljajo iz Pečuha ln drugod ob madžarski meti, «• poraja na Madriarskem čimdalje večM odpor prod nadvolro-di Jožefa. Zlasti ostro stališče zavzema proti novi vladi grof Mihael Karoli, ki prireja po deželi shode In povsod! povdarja, da Je obstoj novega režima nemogoč, ker Je neznosen beli teror. Vlada nadvojvode Jožeta se naslanja samo na bete ea^de, M |e sestavljena Iz znanih članov plemenitašev, ne oa na večino naroda. Skoro gotovo ie nadvafreda Jo- f žet v zvezi z rumusko dinastijo, katera bi v sosednji Ogrski na vladi raiše videla habsburško dinastijo, kakor oa kakšno republikanske obliko.
Tz Pečuha poročalo: Po iriavah potnikov iz Madžarske se pripravlja zlasti v Južno ogrskih pokrajinah nov preokrot proti sedanji vladi. Nezadovoljnost zaradi belega terorja sa-vzema Čimdalje večje dimenzije In sploh vlada preverjenje, da ae sedanja madžarska vlada ne bo mogla dolgo obdržati.
Kaj bo z Zapadao Ogrsko?
LDU. Dunaj, 21. (DunKU.) V, tu-kajšnjh poučenih krogih se govori, da se le zadnje dni pri ententi Drente-
niio ntnenta. da na) zanadna Ogrska ne pripade Nemški Avstriji. Nesoglasje se spravlja v zveno z stalnostjo, da hočejo Ogri poveriti zasedbo zapadite Ogrske Rumunlji Samo ob sebi le umevno, da so za en-keto merodajni že drugi razlogi »a to, da se ozemlja, obljubljena Nemški Avstriji, zopet vrnejo Ogrski, zlasti pa iznova zbujeno zanimanje za Ogrsko in dejstvo, da tvori zapodim Ogrska koridor med CeKoalo-vaško in Jugoslavijo. Vsekakor ni Iz-
ključeno, da bo ententa Nemško Avstrijo y kateremkoli drugem oziru oškodovala za to izgubo.
Zaplemba živil na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 22. (DunKU.) OKU. }a\Ba. da Je vodja rurmmske rekvlzlcijske komisije general Ver-bescu po nalogu generala Olbana vse velike zaloge živil, ki so Ih našli v skladiščih rdeče armade, prepustil mestu Budimpešti, da se izboljša prebrana prebivalstva.
Rumajulča razveljavila preld *o4 mo ugrsico.
LDU. Dunaj. 22. (DunKU.) Usti poročajo iz Budimpešte: Ruraunsko vrhovno poveljstvo poroča, da ob- . javlja lepak, izdan v imena generala Madarescuja in ministra Diamandija, da ie preld sod. Id ga ie razglasila ogrska vlada 12. avgusta, neveljaven, čes, da ima samo rumunske vrhovno poveljstvo pravico, izdajati take odredbe. Obenem rumtmsko vrhovno povelinlštvo energično oporeka. da bi bili Rumunl krivi političnega hujskanja zadnjih dni in Drega njanja časopisja.
Vfhtv«! zavezniški svei
LDU. Lyon, 21. fBrezffčno.) Vrhovni zavezniški svet se je v svoji včerajšnji seji bavil med dragim z dvema notama, ki J« Je predložila bulgarek* delegacija. Kakor poroča »Petit Journal«, obravnava prva noto vprašanje pripadnosti Zapadnc i TracUe tor »kaša na podlagi zgodovinskih, narodopisnih ia gospodarskih podatkov dokazati potrebo, da se prisodi ta pokrajina Bulgariji. Druga nota se nanaša na vojaške odredbe, ki Jih Je izdalo vrhovno medzaveznl-ško poveljnlštvo v BHlgariJi, in ki sc tičejo zlaaM razorožitve in omejitve števila častnikov v bulgarski am% di. Nota izraža gotove pomiifckfi proti tem naredbam.
PRISEGA PREDSEDNIKA EBERTA,
LDU. Weimar, 21. (DunKU.) Državni predsednik Ebert Je danes popoldne svečano prisegel v narodni skupščini,
Pa vstopite, gospodje, ter vzemite s seboj toči. In vi, možje, če ne pridemo ven v desetih min utah, porušite ta zid. Mi nočemo bKl živi pokopani. Nafto boste dobili nekaj steklenk: slavnega „Pinarda’\«
Dočim je rekel to. Je držal general zid odprt s svojima rokama. Drug za drugim smo vstopili. Majhna električne žarnice so metale inč prad nas. V kleti je ležal močan vzduh po razpadu.
»Sedaj poglejte,« {e rekel general.
StopiJ }e vstran od zidu in v naše
veliko začudenje se je zid zopet zarnl.
»Kal ne. čudno je to? Kljub temu P« Je zelo priprosto. Pojasnim vam pozneje. Kaj pa je to-?«
Zadel je z nogo ob nekaj, kar je ležatfo raztegnjeno na tleh.
»Nemec!«
PovesiH smo svoje svetilke. Bilo 1» rt* truplo pruskega poročnika ld je padel tam, umirajoč od lakote, strahu in blaznosti — strašim kaznovan *a svoj zločin.
»Kakšna smrti Kakšno povračilo! Moj ubogi Firmln Je maščevan U General je zopet poskusil mehanizem iu zid se je odprl.
»Vojaki bi ga lahJto podrli, a Jaz »a hočem ohraniti«.
Ko smo MM zopet zunaj, je držal general zid odprt In vojaki so potegnili ven trnplo nemškega poročnika. Nato so pa dobili par steklenic starega vina, ki so ga z veseljem odnesli iz kleti, •—
Kljub temu pa J* napravil fa 5o-godek na vse kaj mučen ntis. Več kot enkrat sem v temnih nočeh mfelll na mladega pruskega poročnika, ki j* bil zalcapnn živ v temi tl skrivnostne kleti.
v ANGLIJA PRELOMILA SVOJO BESEDO.
LDU. Petrograd, 22. (DunKU. —» Brezžično.) Petrograjska brzojavna agentura objavila nastopno sporočilo, naslovljeno »Na vse«: Brez ozira na svečane in opetovane izjave angleških državnikov, da se angleška vlada ne bo aktivno udeleževala nobene intervencije v Rusiji, se je zgodilo ravno nasprotno. Angleške pomorske sile so z angleškimi letali ljuto napadle Kronštat. 18. &v* gnsta zjutraj je napadlo več anU®* Ških leta! Kronštat In vrglo bombo na mesto. Pod varstvom tega zračnega napada so male angleške ladje nenadoma napadle kronštatsko luko. Samo 4 te ladje so mogle vdreti v luko. 3 te ladje so se potopile. S tem Je Angleška začela z Rusijo vojno. Angleška vlada je s tem začela veliko akcijo, da s svojimi silami neposredno napade Rusijo. Angleški de* tevcl naj vedo, da se Anglija aktivno udeležuje vojne proti Rusiji.
Gorniešleiiisko vprašan)«.
LDU. Lyon, 22. (Brezžično.) Vrhovni svet zaveznikov Je bM v seji, ki se je vršila v torek popoldne, opozorjen na skrajno kritični položaj, v katerem se nahaja v zadnjem časa Gorenja Slezlja. Nemški tiskovni urad Je poročal iz Katovic, da se je stavka v gorenješlesklh pretnogov-ukih močno razširila, ter da nima gospodarskega, marveč čisto političen značaj, kakor Je to priznalo tudi nemško poročilo iz uradnega vira z di* 12. avgasta. Brez ozira na te okoliščine more ustavitev dela v šleskih premogovnikih teleti najuso-depolnejše posledice za industrijo osrednje Evrope, da, cek> za obstoj prebivalstva v več krajih, ki je navezano na gorenješleskl premog kot kttrivo za zimo, ki bo kmalu zopet pred vratini. Zavezne in pridružene velesile so zaradi tega sklenile, d« sestavijo iz oddelkov svojih armad ekspedicijski zbor v Jakosti divizije, ki bo člmprel v Oorenjl Sleziji vzpostavil mir m red ter omogočil obratovanje premogovnikov.
Vseučilišče v Cmovicafc.
LDU. Bukarešta, 21. (ČTU.) RDI’ Dacia poroča, da se bo nemško vseučilišče v Črnovicah dne 1. septembra zatvorite.	_______
Otbiu Kristan:
Historično pravo,
Italijani ki zagovarjajo aneksijo dežel ob vzhodni obali Jadranskega morja, se sklicujejo na zgodovino m skušajo z njo dokazati, da je njih zahteva opravičena. Da ne bo napačnega razumevanja, naj na tem mestu povemo, da nimajo vsi ItaJftam takih aspiracij; r Italtj' sami ima imperl-jaitatična politika močno opozicijo, kt tudi ni brez vpliva. Govoreči v er eni a primorskim vprašanjem o I'aliJanih torej ne mislimo na ves narod. ampak to na anekaHonističnc strnile. Te nam pripovedujejo s knjige v roki, da ima italBe na podlogi pretekioeti pravico do Istre, do Krasa, do Dalmacije, do otokov.
To se imenuje »zgodovinsko pravo«. Ce se spretno porabi, se z nSm ras lahko utemelji vse, kar zahtevajo aneksttonisti. Toda težko bi sl bilo v Evropi sploh Izmisliti kakšno torftorttalno zahtevo, ki se ne bi dala opravičiti na podlagi historičnega prava; če bi vsak narod nastopi s t;5tn argumentom in M se oglasile še vse viadajoče Hi odstavljene dinastije s »pravicam!« enake vrste, bi morala hipoma izbruhniti nova vojna, v kateri bi val stali v boju proti vsem ki bi se klali za uveljavljenje kaosa hi anarhije.
Zgodovinsko pravo Je bSo pri diplomaciji stare šole zelo v čislih; v skladišču politike pa Jo malokateri instrument take reakcionaren, mira In naprednemu razvoju nevaren, kakor ta.
Smisel zgodovinskega prava je v kratkem ta: »Tointo Je bilo nekdaj moje; torej zahtevam, da se mi vrne«. »Nekdaj« Je zelo raztegljiv nojem; preteklost človeštva Je zeta dolga, in to je za pristaše historičnega prava doifcro. Lahko si namreč iz vseh številnih ti&očleti zgodovine iz-bero tisto dobo, ki Je za njih zahteve najugodnejša. Obenem pa Je v tem njih glavna nesreča; komurkoli pride na misel, da obrne kakšno drugo stran zgodovinske knjige, prekucne z isto zgodovino njih zahteve in postavi lahko svoje na njih mesta Ce bi zgodovinsko pravo rea kaj veljalo in bi se moral svet urediti po njem, bi se morala zgodovina ustaviti, obrniti nazaj, namesto današnjih razmer bi sa marale vrniti včerajšnje, te bi se morale umakniti predvčerajšnjim ia taka totk 3a ustvarjali sveta.
Italijani posegajo po svoje argumente v 13. stoletje. Takrat sicer Še ni bilo Italije — Izvzemšl kot geogra-fičen pojem. Zgodovinskih tehnikov ne spravi to v zadrego. V tistih časih je obstajala aristokratična republika Veneči Ja. Italija Je nje politična dedinja, torej ima pravioo do tega, kar je nekdaj bilo beneško.
Konstrukcija je spretna; toda če gledamo tehnikom na prste, opazi-mojA^e obrača teorija sama proti seblj^ vsakega političnega principa smemo zahtevati doslednost; če Išče svojo opravičenost gredoč nazaj, ne sme naenkrat napraviti skoka naprej. Kaj je merodajno? Kar je bilo v 13. stoletju, ali kar se je zgodilo v 19.?
Beneška republika je gospodovala v jugoslovanskem Primorju. Ne maramo se tukaj spuščati v razpravo, kako Je gospodovala: bil je srednji vek in njene metode so bile srednjeveške. Zal, da čuti prebivalstvo še danes posledice gospodarstva, ki Je le Jemalo, ne upoštevaje, da je treba skrbeti za izpolnitev povzročenih praznost Beneška republika pa ni vladala le v Zadru, temveč je imela posesti tudi v Egejskem morju; bila je za tedanje čase sploh svetovna država. Ako bi se ItaHja smatrala za njeno dedinjo in nastopila z zahtevami po vsej njeni posesti, bi morala priti v konflikt ne le z Jugoslovani, temveč s celo vrsto narodov.
Zakaj pa naj ima zgodovina 13. stoletja za sedanjost večji pomen, zakaj naj se iz nje črpa več pravic kakor iz kakšne druge dobe? V vseh primorskih krajih je gospodovala Avstrija; v njeni oblasti so bile tudi Benetke in tudi ona bi se bila lahko oglasila kot dedinja republike dožev. Te4aj ne bi smeli Jugoslovani imeti večje skrbi, kakor da skušajo nanovo zgraditi državo, katero so z veseljem pomagali rušiti in posaditi na tron avtokracijo, katere so se komaj rešili.
Bila bi vnebovpijoča neumnost, ali s teorijo »zgodovinskega prava« bi se popolnoma v jemala. S to teorijo bi se vjemalo še toliko drugih reči. da bi se iz aje porodiki naj večja zmešnjava.
Zgodovinsko pravo je povzročila v Evropi več gorja kakor katerokoi drugo gesta. V njegovem imenu st 9« vodile najbolj roparske vojne; ' njim m se opravičevale nezaslišan. 'ttfamUe. Narodi »o prehvali kri zj monarhe, ki so se na eni in na drugi strani bojevali m svoje »zgodovinske pravica« — ta so imeli prav, ker je šlo le za to, katera stran zgodovl -ne se čfta.
Sedanja vojna se Je po na&mi mnenju vodila zato, da se »stvari nov svet AHr ae ima sklenfti za hi-tršnji m pojtrtršnji, ne pa za včerajšnji in predvčerajšnji dan. Treba Je le pogledati VVIlsooova načela, pa se ne more priti do drugega sklepa. Za tak mir ne more biti merodajno, da Je po raznih primorskih mestih še iz kamna izklesan beneški lev, da ie bila Ogrska nekoč pod turško oblastjo, da ie na Balkanu enkrat ekatati-ralo Daiaoovo arbafco carstvo, enkrat pa Skneonovo bolgarsko, da so Habsburžani posedoval toliko sveta, da niso videli solnea zahajati v svojem carstvu, da Je M Carigrad glavne mesto vehodno rimske države, ati pn da v Ameriki nekdaj ni htto ne belih ne črnih ljudi. Stabilen mir ae more uravnati le na podlagi resničnosti sedanjih dejstev. Da »o Slovenci v 7. stoletju živeli v Pnstriški dolini na Tirolskem ta imeli ribiško vas, kjer je danes DnnarJ, nam ne daje pravice, da raztegnemo meje jugoslovanske oblasti do Donaive. — Narodne pravice, gredo Jugoslovanom tam, kjer žive danes, in to velja enako za druge narode. Le na taki podlagi Je mogoč mir, proti kateremu ne bo opravičenega ugovora. Tako konstituirani narod! lahko vstopijo v Ligo narodov brez strahu, da bi fcfia taka sveža instrument za vzdrževanje krivice. Odtod gre potem razvd lahko v bodočnost, za relikvije preteklosti pa lahko zgradimo toliko muzejev, kolikor jih bo zahtevala pleteta in potreba znanosti.
*
MaJveSH jugoslovanski pesnik-klasik Gundnllč Je bi! Dubrovčan. Moderni umetniki in pisatelji prvega reda Bukovac, Meštrovlč, Vojnovič. 90 Dalmatinci. — Slovenski pesnik Gregorčič Je Wl doma z Goriškega Ce hi hoteti našteti vse pesnil e, pisatelje, slikarje, kiparje, ki so pc zaslugi priznani in primorski domačim, bi morali navesti doigo vrsto imen. Kulturna produkcija Jugoslovanov Je v Primorju absolutno večja od italijanska. dasi Je bito za Slovenca, Hrvata ali Srba neskončno težavneje doseči patrefcno iztfbrazbo kakor za Italijana. Govoriti o nekulturnosti Jugoslovanov ni znamenja posebno dobrega okus«.
Belatinska župnija za Slovenijo.
Dol. Lendava, 22, avgusta.
Narod v belatinski žnpniji ki i« najbolj narodno zaveden in se čuti slovenskega, se je že na mnogih kra-jih izjavil odločno, da hoče biti pod političnim oblastim Slovenije in ni zadovoljen s hrvatsko carinsko upravo. Slovenska javnost se spričo nejasnega položaja vznemirja glede vprašanja, ali bo po zgornjem poročilu spadala Dolenja Lendava tudi v. političnem oziru pod Hrvatsko ali pa pod politično upravo Slovenije. Po došlih poročilih je ondotna vojačka uprava spodila slovenske poveljnike orožniških postaj, ki so zasedene samo s hrvatskim orožništvom. Velik’ pomen tega vprašanja je v dejstvu, da, ako pripade Sloveniji samo župnija Sobota, pridobimo le malo narodnostno čistih krajev, ker se v goratem delu Prekmurja, namreč v so-botski župniji, nahaja veliko narodnostno mešanih krajev (madžarskih’ in nemških vasi), dočim je zlasti južni del Prekmurja čisto slovenski. Važno Je to, da tamkajšnje prebivalstvo absolutno In z nobenim pogojem M zadovoljno s hrvatsko upravo ht si želi popolnega združenja s Slovenijo. In to željo sme dolžni uva-ževat!, kajti dejstvo, da je ljudstvu te županije zavedno slovensko In da hoče, kar je naravno in v redu, pod upravo Slovenije, govori dovolj jasno. Neodpustno bi bilo, ako bi se ravnalo drugače. Poklicanim faktorjem priporočamo, da Hrede stvar pravične, po Izraženi želji prebivalstva. Ne gre, da se ustvarja po nepotrebnem spore In nezadovoljnost.
O	stvari, če treba, bomo še konkretnejše Izpregovorili. Povoda je dovolj.
Dnevae vesti.
Oprostitev od orožnih vai.
Glede oprostitve nradništva ki kvalificiranih delavcev od orožnih vaj poroča Komanda Dravske divizijske oblasti, dase ne boopro-ščal prav nihče. — V primerih pa, kjer je posameznik pri uradu ali industrijskem podjetju res neobhod-K) potreben in nepogrešljiv, se eroč-va vaja. kakor doslej, pretok na nri-laden poznetermin. Z ©dgotMt-\'iJo orožne vaje je uradu ali podjetja dana možnost, da si pravočasno preskrbi in izuri namestnika za onega posameznika - vpokHcanca, kat hi se itak moralo zgoditi v primeru bolezni itd. Med našim ljudstvom viada še izza stare Avstrije mnenje, da se priteguje k vojakom in pošHla na fronto samo prdetarllat dočim se višg sloji i* bogatini z raznimi pretvezami oproščalo od vojaške službe. Da preneha tako naziranje tn ogorčenost med ljudstvom in pa. da se tudi uradnlštvo, ki večinoma uiti ni vojaško izvežbano, s kratko voja-ško službo prilagodi našim novim razmeram, kar Je za vzdrževanje discipline In reda neobhodne potrebno, moramo neomajno vztrajali na zgoraj omenjen«! stališču.
Preziranje matih.
fe sodnoplsarniških krogov s« nam piše: Ko smo postali svobodni in so se veliki gospodje kar sami Imenovali na ta ali ona mesta, smo meniH tudi mi mali, ki nismo tako ko-modno vživali svobodo in demok.a« cijo, da pride čas, ko bodo tudi n as postavili, če že ne bogve kam, vendar v nekoliko višje čine, kakor nam gre —- pa smo pričakovali zaman. —* Razpisanih je bHo sicer že davno precej mest nižjega uradništva in eden zadnjih »Uradnih listov« Je prinesel tudi nekaj imenovanj, kar nas Je sicer kaj čudno Iznenadllo. Pa ne: morda radi vel&ega obsega povišanj, kajti le malo je bilo »izvoljenih*
—	temveč, ker se Je demokratična uprava osokoifta ter nekatere teS povišala že drugič, a druge z enako shrfheno dobo fn zmožnostjo in pri enakem delu pa nič. Se stara Avstrija se je nekoliko ozirata na vse te okofnostl — seveda, če le mogoče, nam v škodo — a*l sedaj Je pač še tako, da imamo veliko kandistov, ki so oštsdl pri starem med temi, ko so nJMi tovariši, ki so precej lert pozneje napravili skušnjo, že nadofici-lafi. Sicer nam Je vse eno, če kdo enega Izmed nas imeivlie za kanc-Uste, ail za n*do®eiJaia —lepo ln slovensko, In ne eno in ne drugo. Na-slovi nas nikakor ne mamijo — a vse eno nam ni, če se gotove pristojbine, n. pr. dnevnice, odmerjajo, kljub službeni pragmatiki, po nazl-vatrju in ne po službeni dobi.
Nihče ne bo dejal, da le to prav, posebno če avažujemo, da imamo vsi enako delo ln je tedai Z« skr^n. Čas, da bi se vsa ta ra^liČnu raz*-vjmla odpravila, tako. da w se mre-
Stev. 191.
O— ........
ftovali vsi le uradniki, lcaEor le to že fcri Srbih v it a vadi.
Če pa že mora biti nekaj večjih gospodov«, kar sicer tovarištva nikakor ne pospešuje, naj bi se vsaj nekatere ne protežiralo. drugi pa zapostavljalo, če nočemo imet! mesto .reda, redove...
i? j>re7;ira sc male in seveda še m boli najnižje. Ni tfeba navesti vse. umetnino na.i samo, da menda pri vsakem uradu manjka nižjih uradnikov in ker pričujoči, kljub trudu od Jore do mraka, dela nikakor ne zrno-ttie, prestavljajo druge sem iu tja Uroti volji prizadetih In brez ozira na rodbinske razmere. Vse to n! gotovo v korist državi in 2e manj prizadetih. Pri tem pa bog ne daj, da bi kje kakega slugo imenovali za uradnika, akoravno mora sicer uradniške posle opravljati. Zadnjič so sicer imenovali večino oficiiantov za uradnike. ali tako, da tovariš za tovariša ne ve, če je imenovan ali ne. V »U-[a<3ni list«, kjer se sicer vsak gihljaj jakega svetnika naznani, seveda imenovanja takih revežev pa ne. Da se za sluge in kake pomožne moči v javnosti nihče ne zmeni* je bridka jesnica, a čudno ni, ker je pač že da v našemu demokratičnem« “ivtjenju se nikogar ne uvažuje, če ni V:jaj doktor.
Čudno, res čudno pa je, da se vsi pvezirani in zatirani sloji n® zganejo, čeprav vidijo, da je od njih«-dela v dobršni meri odvisno Marsikaj v celi državi.
, pričakujemo po vsej pravici izboljšanja naših neznosnih razmer, bomo drugače primorani govoru drugače. Poklican! člntfelji naj nvažujejo našo težko usodo.
Ivanov.
Pojasnilo.
Prejeli smo: Vsled različnih nerazumljen} s strani potujočega “ochstva glede konfiskacij živil, to-r1"’1' itd. na progi Zagreb - Zidani-rGS m Zidanimost - Zagreb', si u šojam podati sledeče pojasnilo: Kolodvorsko poveljstvo na Zidanem-“1QS u se sploh nikoli s katerimikoli *apiimbami ni pečalo. Zaplembe se samo s strani potujočih organov »Komisarijata železniške poH-'u\l\ ^ne?a.kolodvora« v Zagrebu r>j. , ®,viani Kna«čnih organov. Samo ! nmevno le, da kolodvorsko POvUjSivo tem organom čisto nič *am azati oziroma prepovedati ne jttorj kar se tiča izvrševanja njih sutz.ij. p. n. občinstvo naj torej stro« Razločuje med kolodvorskim po-'relj!;tvom Zidanimost in drugimi "°«itolnimi organi in naj se s toza-“ev«Jmi pritožbami obrne vedno na Dravi naslov. — Načeinik postaje,
-5 ns de^i cenega tobaka?,
1'Vejeli smo: Trafikantie so Izza «Uh časpv, ko je primanjkovalo to-°ak-‘, kadileev pa ne, ostali še vedno Dre,: tobaka. Ob nekaterih dnevih se 2annn trudiš dobiti cenega tobaka r! }akih cigaret. Baje se res ceni pošilja na Hrvaško in v Srbijo; to? Radi bi samo vedeli, kdo p1 Poiiljft, ali finančna uprava, ali iJafikantje. Zakaj bi morali mi kaditi ”aWražji tobak? Kje se ceni tobak Zadržuje? Ne verjamemo namreč, jj® bi se finejšega tobaka več izdelo-'?lc kot cenejšega in tudi tega ne, da na Mrvatskem in v Srbiji in tam “Oh Primanjkovalo tobaka. Temu ne-naj se torej odpomore ali »si .a javnosti potrebno pojasnilo,
* da je tako.
Drobno.
„	eozdua veselica. Pivo-
varniški cielavcl in sodarji prirede veliko gozdno veselico n« komarjevo nedeljo, dne 24. t. m. v hotelu fcBeUevue« v Spodnji Šiški. Začetek °b 3, uri popoldne, Vstopnina 2 K, otroci so prosti. Na sporedu Je godba. cvetlični vrtec, šaljiva pošta, sre-folov, plse in prosta zabava. Iz pridnosti sodelujeta:	Pevski zbbr
»Svoboda« iz Ljubljane in tambura-zbor »Svoboda« Iz Ofinc - Viča. ^a vsakovrstno zabavo Je preskrbljeno. Čisti dobiček jo bamenien v dobrodelne namene.
—	Doklade orožnikom. Vlada i<? °dredila, da se morajo izplačati orožnikom doklade za ves čas, ko so bili }zven domovine, in sicer doklade, kakoršne so prejeli tudi ostal! uslužbenci.
. — Finančna straža. Sprejemanje finančnih stražnikov za nove kraje je Prepuščeno pokrajinskim vladam, vsaki v svojem področju. Njihove Plače se bodo razdelile v istem raz-Werju, kakor jih imajo srbski finait-c«ii stražniki. Ravno tako bodo pokrajinske vlade tudi sprejemale finančne pripravnike ter 'iste izbranih PdSiliaie ministru za finance v odo-orfcnjc.
i »T* osehn» vlak med Ljubljano *n Borovnico. V pondeljek dne 25. t.
začne vsak dan voziti med Ljub-
ljano gl. kol. in Borovnico in nazaj, tretji osebni vlak s prostori vseh treh razredov. Ta vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 17.59 uri in prihaja v Borovnico ob 18.32 uri. Iz Borovnice odhaja ob 6.24 uri prihaja v Ljubljano ob 7. uri. Z uvedbo tega v h ka je obratno ravnateljstvo južne železnice ugodilo že ponovno stavljenim željam občinstvu.
— Dijaki, ki hočejo v prihodnjih, dneh v Češkoslovaško r^Aliko, naj se Javijo nemudoma na^PsIov: O. Zupanič Kamnik-Sutna 28. »Zastupi-telstvi českosfov. drah« nam daje na razpolago en osebni voz. — O. Z,
— Ponesrečit se Je pri delu v Gmi na Koroškem kovač Ivan Prapotnik, ko je koval kos železa. Kladvo mu Je izbilo žareč železo iz klešč tako, da mu je isto priletiio v obraz pod desno: oko. Zadobil je pri tem precej velllco in nevarno rano. Nesrečnež se bo moral dalj časa vzdržati vsakega dela.
— Zborovanje dalmatinskih učiteljev. Zveza dalmatinskih učiteljev je dne 16. t. m. zborovala v Splitu. Zborovanja se je udeležilo 180 članov. Razpravljali so o edinstvu Zveze SHS, o reformi šolskega pouka itd. Naposled so soglasno sklenili, pristopiti v glavno zvezo v zmisla zagrebškega dogovora. Ministrski projekt o preosnovl ljudskega šolstva je bil z nekaterimi majhnimi dodatki navdušeno pozdravljen. Skup* ščina Je izvolila delegate za prihodnji kongres v Bel gradu.
— L’ Ardlto. V Rovinju so Italijani začeli izdajati list »L* Ardlto«, ki bo imel namen vodi« propagando prot! Jugos^vanom.
— Vel«- - 'ločtaov se zgodi v pijanosti. Polovico kaznjencev privede v zapor in prisilno delavnico alkohol. Sodnik, ki Je v svotf praksi sodil 1100 slučajev tepel«, je dognal, da se Je v teh slučajih kaznjhro delanje zgodilo v 700 slučajih pod vplivom alkohola.
citateoe s# ©požaru m da-
našnji mserat glede otvoritve Želez-
ne trgovine Z alta hi Zttic,
Slovensko delavstvo bo podpiralo stavkujo&i k»>
vinarja
V ponedeljke poteče tfetS tedep, odkar so kovinarji in uradniki ljubljanskih »trojnih tovarn stopiti v stavko. Solidarnost ostalega delavstva slovenskega s stavkajočimi se le sijajno Izkazala in »e vefla č vse« klm dnem. Ce se gospod* ki *» pognali svoje uslužbence * stavk«, ne-hodo pravočasno izpametovali, bodo §0 krvavo OfežatoVdU svoi korak. Ne damo se varati : te vsega, kar so je godite pred stavko, in ki tega, kar se godf sedali sledi nedvomno, da Je podjetje hotelo Imeti stavko, da je stavico naravnost provociralo. Podjetje je mezdne zahteve delavcev ki uradnikov kratkomalo odklonilo pod pretvezo, čel, da se le življenje pocenila uk. celo plače Je hotelo znižati ! Uradnik, ki Je bll! prisiljen pisati tisti dokument kanita-listigko - otročje rmlvnosH, gotovo sam ni verjel narekovanim besedam! Stavka Je bila diktirana, stavka Je bila delavcem vsiljena.
Povzročitelji stavke so peč hoteli najti izgovor, ki naj bi moralno krivdo radi stavke zvalil na delavee in uradnike. Koliko se jlm je to posrečilo, naj pr^odifo tisti maloštevilni verujoči Tomaži, Id res žive v veri, da se danes živi ceneje, nego se Je živelo pred meseci, Prepričani smo, da med vsemi akcljonarjl strelnih tovarn ni takega naivneža.
Delavstvo ni hotelo stavke, ib stoji. Delavstvo se Je hotelo pogaja«, podjetje pa je vsako pogajanje od-klonifo; tudi to stoji. Naj torej gospodje ne prihajajo z lažmi, da se delavstvo, zlasti pa uradništvo, teroriziral Namen je preprozoren, da bi «6 ne dal spoznati. Tudi Je že javna tajnost, da ima podjetje močno za-zaslombo nekje v vladi. Ampak: Svaka sila do vremenai
Ostalo slovensko delavstvo dobro ve, da bijejo ljubljanski kovinarji, ne samo boj za večji košček kruht, marveč da se bijejo predvsem za najprimittviiejle dravske pravice* Za organizacijo, za koalicijsko pravo! Kakor pa slovensko delavstvo dobre v'e, da bi padec kovinarske organizacije pomenil nazadovanje vseh ostalih organizacij, tako smatrajo tudi vsi kapitalisti boj ljubljanskih strojnih tovarnarjev za lasten boj zoper delavstvo. Dokaz: okrožnica zveze slovehskih iiidusirijalcev na podjetnike, v kateri se te poziva, da naj ne sprejmejo vtavkujočih v delo, dokler traja »tav!-;a
Pa gospodje se'igr?.So z ognjem! Vedo naj, da jim tudt f>! i vjie vezi z vlado ne bodo pomagale. Preveč ie delavstvo trpelo v vojfji, Preveč in predolgo so trpele njliiove družine,
da bi si z enim zamahom 'dalo vzeti to, do česar imajo pravico po vseh božjih In človeških postavah. Delavstvo je na pohodu — delavstvo koraka ... Ce ne bo zadoščala ena kompanija, prišli bodo bataljoni! Vseslovensko delavstvo smatra boj ljubljanskih kovinarjev za svoj boj
—	ono je pripravljeno!
nekoylnar.
Delavsko gibanje v Zenici.
Zenica, !7. av&us’a 1919.
Delavci iz Zenice sc nam poslali naslednje poročilo o svojem boju:
IV tovarni železa in premogokopu Je veliko sodrugov delavcev že od 1. maja t. 1. brez d* la. Vsi ti so UH zaprti. Gotovo vam je znano Šikaniranje in denunciranje delavstva K Bosni in Hercegovini. Ko so bili delavci izpuščeni is zapora brez vsake preiskave, so naznanili vodstvu podjetja, da so svobodni ter da sa prišli zopet na delo. Upravitelj jim pa odgovori, da jih več ue potrebuje. Na zahtevo sodrugov o navedbi vzroka odgovori upravitelj, da ga ni treba navesti. Nam pa je znano, da je vzrok ta, da so bili vsi sodrugi zvesti odborniki in zaupniki delavske organizaoije »Sociialistična delavske stranke Jugoslavije«, in ker so se borili za zboljšanje mezd in splošnega položaja delavstva.
Na glavnem shodu sprejeto rezo-lucjjo, da se morajo vsi delavci dopustiti na njih prejšnja mesta, so izročili izvoljeni zastopniki vodstvu. Ravnatelj Pavl Frino ie pa odvrnit, da jih nikakor ne sprejme več v delo, Očital Jim je različne stvari. Tukajšnja buržoazif* pa nima prav nika-kega vzroka, preganja« voditelje delavske organizacije.
Delavstvo železotovarne in pre-mogokopa v Zenici opozarja »odruge v Slovenili, da ne sprejmejo ta prav: nobenega dela sledeči delavci: ru-darji, strugar^, ključavničarji, kovači. tovarniški zidarji, delavci mar-tlnovth peči, ter sploh vsi tovarniški delavci in radarji.
Ker išče tukajšnje vodstvo delavce, se Jih opozarja, da se ne dajo preslepiti ki naj ae hodijo prej sem, dokler ne sprejme ravnateljstvo od« puščenih delavcev nazaj v delo. Poleg tega se jim lahko pripete neljubi dogodki..
To naj vzame vse delavstvo na znanje. Opozarjamo na solidarnost vsega delavstva cele Jugoslavije.
Sadni Inf pozdrav sentčktti dela v-e«*, med katerimi na* Je tudi rnnoao Slovencev!
Iz stranke.
ITSANKIN ZBOR pheložbn.
fevrševalnl odbor Jugoslovanske socialno - demokratične stranke le na svoji seji z dne 19. t. m. sklenil preložiti za 7. fn 8. septembra sklicani strankin zbor na t. in 3. novembra 1919.
Vse organizacije naj to preložl-' tev Vpoštevajo in naj najkasneje do I. septembra 1919 vpožljejo svoje obračune In Imenike članov na strankino tajništvo.	Tajništvo,
Strokovno gibanje.
Shod krc!a&fh Pomočnikov se vrši v soboto, dne 23. t. m. ob po! 8. urt zvečer pri »Zlatorogu«. Prosimo, d« se ga vsi udeležite, ker bo zelo važen. — Odbor.
Konferenca osrednjih odborov strokovnih organizacij s e na bo v t tl I a v nedeljo, dne 24. t. m., ker mnogo odbornikov ta dan nima ftasa. Povabili bomo odbore člmprej pismeno, ko ne bodo funkcijonarji tako silno zaposleni.
Vestnik »Svobode*.
Odborova seja centralnega odbora »Svobode« se ijSI Jutri, 24. t or. ob 8. url zjutraj v »elenburgovl uBct št. 6, II. nadstropje.
Moč strokov, organizacij.
Jz New-Yorka poročajo: Tukaj je prilel zborovati prvi vseameriškl delavski kongres. Gotnpers Je moral odpotovati v Amsterdam k med-
| narodnemu strokovnemu kongresu, i Predsedništvo je drugi dan prevzel [ Frank Morrison, taJmk »Amerike i delavske federacije«. Število strokovno organiziranih delavcev v Amefiki je sledeče:
2Mruže«e države 3.;?6f).0fl0, Me-hjka 350.000, Peru 4.500, Salvador
2.000, San’Domingo 2.265, Nikara^ua
2.000, Ekuador 3.000.
To je seveda moč tistega stro-kovnega organiziranega delavstva,
, ki je zastopano na kongre.su,- kajti delavske organizacije obstoje tudi v Braziliji, Argpntinijt,.CIlU Itd. Če bi
-	hote! nožriati natančno moč vsega
atnerškega strokovno organiziranega delavstva, bi morali imeti številke o številu strokovno organiziranih delavcev iz vseh ameriških re-pablik.
iz Slovenije.
Shod JSDS na Jesenicah.
Dne 17. avgusta se je vršil pri nas dobro obiskan političen shod. Sodruga Wels in Gabrijel sta pojasnila pomen politične organizacije, k! je zlasti pri nas na Jesenicah zelo potrebna. Ker pri nas nekateri nasprotniki, dasi žive tudi od naših krajcarjev, provocirajo delavstvo in njegovo organizacijo, se poživlja vse delavstvo, naj odgovori tej provokaciji s tem, da lih bojkotira. Saj pri nas imamo naših Hudi, ki so bolj potrebni naših podpor kot pa oni. Poživljajo se vsi na strankino disciplino, ker le s pomočjo te nam je mo -goče zavezati jezike vsem nasprotnikom. Sodrug Zugvvitz Je govoril o občinskem gospodarstvu. M naših občinah, kakor na Jesenicah tako na Koroški Bell gospodarijo meščanske stranke, dasi je naša stranka v večini. Na Jesenicah nam Je bilo pripo-stnano 5 zastopnikov. Na protest klerikalcev Hi deželna vlada pripoznala onim naše število, nam pa samo tri. Naši zastopniki so bojkotirali zastopstvo hi se niso udeleževali nikakih ssj. Vložili smo rekurs na vlado ie 18. aprila, p« ni prav nikakega odgovora. Zahtevali smo volitev, pa tudi nič. Peščica nasprotnikov gospodari še vedno svojevoljno nad večino. Zato treba narediti temu konec. Na njegov predlog se soglasno odpokliče vse trt zastopnike s sledečo reso-
občini Jesenice, ki ie večinoma industrijska, je delavstvo naše 'tranke v ogromni večini. Na sedanjem razmerju mandatov strank, ni mogoče delati u našo stvar, za občo korist delavstva; zato se odpokličejo zastopniki delavstva In at zahteva takojšnjega razpisa volitev na tajni, enaki, splošni votlin! pravic) po proporčnem sistemu za oba spola nad 20tlm lot««, te po volji ljudstva Je mogoče pravilno zastopstvo, Id dela v njega interesu. Zato at «p«&ra tem pete« ™o. m a« Odzove na-Itudstva. — f,K
Hrastnik,
Shod invalidov se je vrBtl dne 17. avgusta, ter Je bU prav dobro obiskan, Otvoril ga je podpredsednik *veM Ko!Hom*f (Celje), kf je razvil posluSsicegr program zve**, ter omenit tudi neupravičene napade na organizacijo od strani »Nove Dobe*. K besedi sta se oglasila tudi Kolar in Kovač, ki §ta povdarjala predvsem varnost edinost! to sloge med tovariši. Za podrulnieo Hrastnik le Wt Izvoljen predsednikom invalid Pod-funVek, — Invalidi, organizirajmo se, In ne strašimo se nobenih mioa-dov, tudi »Nove f)obe« ne, ki Ji no-tela zanest* v org. strankarstvo. — Nala organleacija Je zgolj stanoma in popolnoma nepolitična.
Maribor«
sVi tovarni testenin gosp. Franca se Je nedavno oglasilo par delavk v delo, med njimi je bilo tudi nekaj Slovenk, Ravnatelj pa Je napram tem napravil pikro opazko, češ, tu se govori samo nemški. Ootovo Je ponosen na svoje iz lepega slovenskega imena Lobodntk Izpremenleno neja-ško ime in zadovoljen obenem, da se Idjub temu da pri nas živeti. Poleg teh svojih »lepih« lastnosti, ima navado vpraševati delavstvo, zdet! zahteva večjo plačo> Pri tem pa nikdar ne pozabi pristaviti; da Je fcka zahteva »getrtein«. Kakor se vi#, bi podjetniki in njih ravnatelji najrajfie Imeli, da bi se delavci kratkomalo izpremenili v mrtve stroje, ki jim ni treba Jesti in ne oblačiti se. Ne pomislijo niti na to, da morajo celo stroji imeti mazila, da boljše tečejo. Ljudem še živeti ne privoščilo.
Hogatoc.
Na dopis Iz Rogatca, objavljenem v »NapreJo« z dne 31. lujlja Bpjo dobili naslednjb informacijo: Up-avi-telj posestva kneza Windischgrfitza plačuje svoje poljedelske delavce (t. j. tiste, za kojih plačo je kompetentna njegova oseba) v primeri s plačevanjem drugih še prav dobro in pri plačevanju, kot tudi pri njegovi nastavitvi niso prišli prav nobeni osebni momenti v poštev. O njegovi zmožnosti kot nadkornika pa se vsjled njegove nekompetentnosti pri plačevanju onjh delavcev, ki delajo na gotovem deju posestva, rte more govoriti. Toliko v lojalno popravo omenjenega dopisa.
 111 " ■' i'.1; —-rl’"^*1 ■   «i ..
pestro in podučno vsebino. Ivan Al< breht peva v »Pesmi« trplenie našega ljudstva V obmejnih krajih. Fran Albrecht opeva v pesmi »Mrtvi govore« bodoče spoznanje in moč svetovnega trpečega ljudstva in njegovo vstajenje. Peter Altenberg: •» Težko srce«. Fran Erjavec konča razpravo »O zadružništvu«, ir.: 'Nasprotja«. Fran Albrecht dokonča ljubezenski poem »Mladi Jure«. Pregled. Književnost: On: »Upton Sinclair«; on — dr. los. C. Oblak: Koroška Slovenija.: »Napredek in si* romaltvo«. Društveni vestnik »Svobode«: Ljubljana. Nove knjige. Pcier Altenberg. —- Sodrugi, naročajte se na »Svobodo«, edini slovenski mesečni družinski Ust, in pristopajte k društvu samemu. Ne pozabite tudi na svojo deco! Podpirajte izobraževalno društvo »Svoboda«.
»Pedagoški Letopls“, 16. zvezek ia leto 1916, 1917 in 1918, ki ga izdaja ..Slovenska Šolska Matica“, ie izšei. V njem je razprava tl Schreiuerja „Preosnova jugoslovanskega vzgojstva v zmislu demo-kratlzma‘\ ki se peča s pojmom in smotrom vzgoje, o nedostatkih in pomanjkljivosti običajnega vzgojstva; kako bi se ji dalo odpomoči itd. Razpravlja tudi o novih strujah na šolskem polju. V odstavku »Enotna šola“ govori o osnovni šoli, nadaljevalnih, oziroma nižje strokovnih šolah in srednjih šolah. Veliko važnost pa polaga tudi na učiteljsko izobrazbo. Razprava je v splošnem zelo temeljita, navodila zdrava In pažnje vredna.
Občno ukoslovje 1 umoslovidm uvodom. Sestavil Viktor Božek, 1. snopič. To Je druga knjiga, ki Jo Je izdala »Slovenska Šolska Matlca“ »a leta 1916—1918. Je zelo dobra študija o občnem ukoslovju ter Je nekako nadaljevanje občnega vzgoje« slovja istega pisatelja. Pisatelj razpraviJa v prvem delu »Osnovni nauki iz umosIovja“ o pojmih, sodih, zaključkih, logiki v službi vede in pouka; v drugem delu „Uko<>k>vje“ pa o vzgojnem pouku, ustroju ljudske Šole In o ljudskošolski metodi, Knjigo priporočamo. Cena knjigi Je
[£L
Kultura,
»Svoboda«, Izšla le 8. številka »Svobode-, edinega družinskega za slovensko delavstvo z zelo
lista
Gospodarstvo.
Ureditev finančne straže. V Maribor sta došla IZ belgrad« od finančnega ministrstva šef oddelka’ at finančno stražo Or|in\vald in v«N finančni nadzornik Dvoroček z natego, po vseh mejah Jugoslavije urediti finančno stražo. Pred ureditvah finančne strale, carinskih in davčnih uradov v Prekmurju sta tukajšnjemu finančnemu ravnateljstvu dala nalog, da ima mariborsko, okrajno finančno ravnateljstvo samo v območju župnije Sobote namestiti svoje davčne urade, dočim pripade župnija Dolnja Lendava v tem oziru Hrvatski s centralno upravo v Varaždinu, Po njuni izjavi Je dala hr-vatska vlada mejo po' ozemlju Dolnje Lendave že zasesti po hrvatski finančni straži, ki je ustanovila 6 postaj, med temi v Felatincih in v Lendavi. Pod mariborsko finančno okrožje je za župnijo Soboto določen komlsatijat finančne straže v Doma-fbldu tik severne meje.
Dovolitve za nakup živil Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Belgradu je izdalo nastopne dovolitve za uvoz živil v Slovenijo: I, Žnezu v Ljubljani 2 vagona pšenico, Pr. Matheis v Bfežicah 5 vagonov, moke, 3 vagone koruze, Fran Paulin v Ljubljani ? vagona graha, 5 vagonov pšenice, Ivan Filipčič v Brežicah s vagbnov koruze, 2 vagona fižola, en Vagon moke, Neskoviču iz Seške v Celje 1 vagon ječmena, Oregorič & Komi' iz Ljubljane v PečUh 10.000 kg loja, Aleksander Grundner Zreče pri Konjicah 2 vagona koruze, l yagon pšenice. Janko Popovič v Ljubljani 500 komadov
i	svinj, 200 komadov goveje živine, dva vagona masti, Gustav Stieger v Celju 1 vagon moke, Dragotin Ve-senseheg v Konjicah 3 vagone pšenice, Vincenc Jamnik v Spod^em Dravogradu 5 vagonov koruze in 2 vagona pšenice, L. Gntenberger v Mežici 1 vagon pšenioe in 1 vagon koruze, Josip Rosenberg v Mariboru 20 vagonov ovsa. 5 vagonov, ječmena, 5 vagotiov graha in 10 vagonov pšenice, Viktor Wogg v Celja
1	vagon koruze, Josip Ornik v Ptuju
l	vagon moke, Karl Wescnschcg v Konjicah 6 vagonov koruze in 4 vagone pšenice, pivovar Goetz v Mariboru 5 vagonov ječmena, Vinko Majdič v Kranjii 20 varemov pšenice, okrajni gospodarski urad v Celju 2 vagona koruze, 3 vagone Qvsa In en vagon pšenice, Moruči-lovič iz Siska v Maribor 20 vagonov koruze, Josip Rosenberg v Mariboru 15 vagonov koruze, Jug v Št. Petru v Savinjski dolini 1 vagon ko-fuze. tvrdka Prane in Matheis v
Otvorila m n« Marij« Ter«i|« časti Sla«. 10
(Goeposve!«ka cesta), nasproti evang. cerkve, t,f3*JV*no z
—rmrrr- im na debelo lil drobno. sev—
Cenj. občinstvu zagotavljava sedanjim gospodarskim okoliščinam primerno, točno postrežbo.
Priporočava ae s odi. »poitovanjam ZALTA & ŽILIC.
Slavnemu občinstvu se priporoča
poi«s Zmalavagu (Jubilcinaga) mostu.
Lastnik Stevo Miholič.
BARVA
vsakovrstno blago
f l, l: v, I j' i'l
para
domače perilo (pottlja po isto na dom)
;	;	iiiiaiiii	m	«.4.
CISTI
obleke
svetiolika
ovratnice zapestnice in srajce
Podrgnita: ttMmm ni. 3,
Rezerve okrog 150yG00.000 kron.
Brežicah 5 vagonov koruze, Ivan Boehra v Framu 1 vagon koruze in 1 vagon pšenice, Peter Majdič v Celju 50 vagonov pšenice in 30 vagonov koruze, Anton Jurca v Ptuju 1 vagon moke, A. Kolenc v Celju 10 vagonov koruze, I. Stieger v Celju t vagon koruze, A. Šarabon v Ljubljani 45 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze in 5 vagonov ječmena, Lazar Jefbič iz Zenice za Pliberg 2 vagona ovsa, 5 vagonov koruze in 3 vagone pšenice, vojna zveza v Ljubljani 53 vagonov pšenice, 120 vagonov koruze in 15 vagonov prosa.
Izkaz Avstro-ogrske banke z dne
15. avgusta kaže, da je promet bankovcev v tem tednu narastel za 415 milijonov kron in s tern dosegel skupno vsoto 42.212 miliionv kron.
Izvoz iz Itaiile. Tržaška obrtna in trgovska zbornica je sprejela obvestilo italijanskega trgovinskega ministrstva, da se mora z vsem blagom, ki se izvaža v Jugoslavijo, postopati enako, kakor z blagom, namenjenim v Nemško Avstrijo. Italijanski finančni minister je nadalje odredil, da se zopet dovoli izvoz blaga v Madžarsko. Tudi za ta izvoz veljajo določbe sklenjene svoječasno z Nemško Avstrijo.
Plovba na Donavi. Ravnateljstvo rečne plovitve objavlja, da se je 21. t. m. zvečer začela redna plovitva parobrodi med Budimpešto in Bajo. Vsak petek in vsako sredo zvečer bo prihajal osebni parobrod iz Budimpešte v Bajo.
NAŠ PODLISTEK.
Strindbergov roman »Bedakova izpoved«, katerega so naii čitatelji s toiikim zanimaniem čl tali, je ori kra« iu. Objaviti smo medtem nekaj črilc, od Dondelika nanre) pa bomo nudili ^ašlin bralcem zopet umotvor svetovne literature, in sicer moistrsko gledališko delo ruskega pisatelja Maksima Gorkega »Na dnu«. To delo ni samo eno naibof) dovršenih dram, ki se ie že igrala na vseh svetovnih odrih, marveč tudi mogočna, calistična slika one velike liudske Rusije, o kateri imamo mi zapadna Hudstva tako zabrisane poitne Marsikatera tainost ruskega življenja nam postane po prečitanju te velike Gorkiieve drame lasneiSa, marsikateri moment ruske sociialne tragedije razumljivejši. Naše čl tate! je opozarjamo zato še posebei na ta naš velezanimivi podlistek, ki ga bomo objavili v lepem prevodu odličnega slovenskega pisatelja.
Najnovejša porodila.
PRED PRL OBRATOM NA OGRSKEM.
LDU. Dunaj, 22. (CTU.) Listi javljajo iz Budimpešte, da je dospel iz Dunaja v Budimpešto socialnodemokratski vodja Qaramy. Njegovi razgovori so imeli uspeh, da Fried-richova vlada ne bo dobila od en-tente pomoči, za Latero je brzojavno prosil nadvojvoda Jožef predsednika Clemenceauja dne 9. avgusta. Pogajanja »dede sestave nove vlade f rzo napredujejo. Splošno menijo, da se ustanovi koalicijska vlada.
r~3EN POL-.,,:, f MED ZEDINJENIMI DRŽAVAMI IN MEHIKO.
LDU. VVeimar, 22. (DunKU. — Brezžično.) Iz Texasa poročajo: Amerikanska konjenica Je prijela dva člana one tolpe, od katere domnevajo, da je ujela amerikanske letalce. En ropar je bil pri tem ustreljen. Mehikanska konjenica Je včeraj odkorakala proti Cuchille-Parade. Mehikanski listi naglašajo, da bi bilo pač dobro, da bi se poslušalo Mehiko, preden se je prekoračilo mejo. Smatra se, da je položaj resen.
VRHOVNI SVET.
LDU. Pariz, 22. (DunKU.) Vrhovni svet se Je sestal danes pod predsedstvom Pichona. Bulgarska dele. gacija Je generalnemu tajništvu konference predložila dve noti. Prva protestira proti vesti, da se ima Bul-garija boriti z resnimi nemiri, druga pa proti temu, da zatira manjšine v deželi.
AMERIŠKE CETE V PORENJU.
LDU. Versailles, 22. (DunKU.) Kakor poroča posebni poročevalec
lista »Echo de Pariš«, je izjavil predsednik Wilson senatorjem, da bo Amerika morala 15 let vzdrževati v
Purenju čete.
POLICIJSKA LETALIŠČA v NEMČIJI,
LDU. Berlin, 22. (ČTIJ.) Pri reorganizaciji policije se je uvaževala tudi ustanovitev policijskih letališč. Berlinsko policijsko ravnateljstvo je tako letališče za policijska letala že ustanovilo. Nadaljnja letališča bodo imeli Hamburg, Hannover in Bre-slava. Pozneje buao letališča napravljena po vsej Nemčiji.
To in ono.
Sultanova lobsni« In angleška diplomacija.
V mirovni pogodbi z Nemčijo jc tudi točka, ki je za bodočnost zelo zanimiva. Točka se g!asi, da mora Nemčija v šestih mesecih vrniti lobanjo zamorskega sultana Okvave, ki se je prej nahajala v vzhodni Afriki. Lobanjo mora Nemčija uati »vladi njegovega britanskega veličanstva«.
Okvava je bil sultan, pravzaprav glavar zamorskega rodu v vzhodni Afriki, čigar ozemlje so osvojili Nemci. Dotlčni zamorci, praznoverni kakor so še danes, so videli v svojem glavarju izvoljenca bogov, ki jih, ako previdno shranijo njegovo lobanjo, ne zapusti niti po svoji smrt!. Zamorci imajo vero, da jim kosil »božjih prerokov« prinesejo srečo, ako se dnevno klanjajo pred njimi. In tako so se klanjali pred kostmi in lobanjo glavarja Okvave, ki je bil menda najbolj čaščen med vsemi gla • varji.
Nemci, ki niso tako praktični, kof so na primer Angleži, so zamorcem pobrali »svete lobanje« m Jsh poslali v Nemčijo, kjer so Jih razni profesorji porabili za naravoslovne študije. Med temi kostnimi ropotijami Je bila tudi lobanja sultana Okvave.
Dejstvo, da je našla ta lobanja z udrtim čelom in izbočenimi čeljustmi častno mesto v mirovni pogodbi, do kazuje, kako modri so angleški di-plomatje. V pogodbi sicer ni zapisano, zakaj mora Nemčija dati sultanovo lobanjo angleški vladi, ali zmotil! se ne bomo dosti, če sl že danes pred-očimo sledeči prizor:
Anglija kmalu prevzame upravo nemških kolonij v Afriki. V gotovem mestu se bodo zbrali vodilni domačini in med nje pride zastopnik vlade niegovega britiškega veličanstva. Za njim nastopijo nižji angleški uradniki s srebrno škatlo v rokah. Zastopnik Angiije bo odprl škatlo in svečano pokazal zamorcem lobanjo,
rekoč: »Poglejte, tukaj je sveta lobanja vašega slavnega Okvave, katero vam pošilja nazaj njegovo britiško veličnstvo, kralj Jurij V., ki bo odslej vaš gospodari«
Zamorci bodo telebnili z obrazi ob tla, prevzeti velikega veseija, ker se je vinila srečnonosna lobanja ir. ponižno bodo vzkliknili: »Krall Jure, kralj Jure bo naš gospodar na vse večne čase!«
Tako je treba znati! — Peraijan-ci, ki so v starem veku osvojili Egipt, so ubili egipčanskega malika »svetega bika«, ga spekli in pojedli in s tem so si nakopali v Egipčanih največje sovražnike. Aleksander Veliki, ki je pozneje okupiral Egipt, je pa ro-kleknii pred »svetim« bikom in ga molil in v Egipčanih je našel dobre prijatelje. Angleški diplomatje so gotovo slišali o čednostih Aleksandra Velikega in to se izplača.
Zgodovinarji in romanopisci bot o nedvomno zapisali dva fakta: V začetku 20. stoletja je bila cesarska Nemčija in bila je kraljevska Britanija. Cesar je imel zvite diplomate, toda angleškhn diplomatom niso segli niti do členkov.
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh
Tisk »Učit tiskarne* v PuHlam
VahRtia llsral/ tovarnar v Domžalah idlblillit IlIdlEii, št. 43, sprejemam v popravili) zimske klobueevinaste (fil-caste) klobuke za gospode in dame po najnižnjih cenah.
Okrafisa bolniStea Načelna liu&iianska.
Opr. it. 365/19-1.
ilii sini
Pohištvo ■■■■■■■■■■■■■■a
za delavska stanovanja iz mehkega lesa. Spalne sobe, jedilnice, sobe za gospode, vseh vrst lesa In oblik. Kuhinjske oprave, železno pohiStvo, tapetniške oprave zelo poceni v trgovini pohištva
Karl Preis, Maribor, Stolni trg štev. 6.
Nakup neprisiljen!	Ceniki zastonj!
Pf* B®SSdan	ordinira	za	svojce	članov	Okrajne	bolniške	bla*
gaj ne ijubi anske, in sic6Ft z?, noseče, 2a nislere, zh dojence in otrok© brez-
P1«™0 dan od 3- do 5. ure popoldan v Elizabet«! bolnišnici v Streliški uhei (za Gradom).
Svojci, ki potrebujejo ^ zdravniško pomoč, zglasiti ge moraio prej v blagajnitnjgttj^srni na Turjaškem trgu st. 4, prvo nadstropje, ozir. poslati v pisarno s^fega zastopnika, in dokazati svojo upravičenost s kako‘listino <z izpiskom iz rojstne knjige, poročnim listom itd.), da dobe nakaznico brez katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar je ordiniral zdravnik brez nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico.
V ijnbljanl, dne 22. julija 1819.
ftpravila *e sprejemaj«. Latna dtlaviica.
iVAN JAX in sin -
Mi tinji ii siten u pietujc. S5K2KS3®
k tovarne v Line«. Ustanovljena !. !857. Vezeni« poučuje brezplačno ..............................................  ....
Muto stnii Jdier'
f*.**
Mrkopp Styria, W#fftnrad.
Mi in Milne soše.
vrhnje roodroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in Btole iz trdega in mehkega lesa, priporočata BRATA SEVER, saloga pohIKtva in tapetniška delavnica Ljubljana, Koltzej. Vabimo na ogled!
prva znamka se po ceni takoj proda. Ogledati je pri Splošni zavsrovalni posredovalnici. Uradne ure od 8. do 6. pop. Gledališka ulica 7, HI. naustr.
KAJO DELIČ,
■mm drasušldt* in zlatar m—&.
stojna si. 4 Ljubljana jjaguLi
priporoča tvojo
iiisKt ti muHiuin iuh
za vsako vrsto novih del in popravil, jednako prevzame vse vrste pozia-čenja in posrebrjenja. Kupi se staro srebro in zlato po najvišjih cenah, ter s« predelava staro zlatnino v novo, kakor prstane, uhane itd.
Agitirajte za naše časopisje!
i
 ---- iiihiibihihiihiiihi
Odvetnik
phil. at tur. dr. Josip Hacin
ja otvorll pisarne
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8
(Bojinova hlia, nasproti hotela Štrukelj).
Termalno radioaktivno kopališče
TOPLICE pri NOVEM MESTU
železniška postaja Straža - Toplice /.dravi revmatizem, protin, nevralgije (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti i. t. d. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.
■■■■■■■■■•■• SSBBSIIB« ssfiafl0iiEiiriaicKeBDiuak;aDSinec^i;isKC0uxa&«BW
Priporočamo o d I n o tovarniško zalogo
■ e	-	as	3
- “ - -	-	za	rodbino	in	5
obrt ter njih
str oi e v
| POTaBBlCmt aa ShrHJ«, ItroJaC« in Cavljarl« tar galanterijsko «
posameznih delov.
In manufaktur n« BL AQO sa OBLIKE.
[ Jos. Petelin«, UiMjain, Si.
i«, ?.SS! |
Najboljši nakup
vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala lastnega izdelka. Popravila se izvržujejo točno in ceno. Pri zunanjih naročilih zadostuje za mero priložni
ževeij. josjp Prešeren, čevljarstvo,
Šiika-Ljubljana, Celovška cesta, nasproti občinske Mie.
Istotam se nahaja
. • i i	 !!L	>-!_
n
po najmodesrc^jSem kroju.
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopiu.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo irebalnih efektov; samo-sdirambe (laf«>Depo£its| pod lastnim zaklepom strank; krediti In predujmi vsake vrste; Inkaso In eskonf-menlc; nakazila in i*-*• plačila na vsa	tu- sn inozemstva; potoveina kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekcuš račun, itd. -*