Naročnina mesečno шш^^шшш» штштжшт^шш^. ттгл. ж ^ммн^ЛВИВС&^. ček. račun: Ljubša I Jin, za inozeut- ЈјШГ"^^ ^Дг ТНМВјГ* Ш ^ffl^4® ЧМк # liai»« *t. 10.650 in i.To 40 - ne- m^^ ^ ^^M Ш1 j| Jm__ шк^^ ш ии^ ШЕВ 10344 м deljska izdaja ce- ШШЛ ÊÊBÊ НВ ДВИ Ж flgffilMMfl^ ^Зшвк ■ MMMfc Sarajevo lolelno 9b Din, za ^ИНИИ^ ДДШ ИВ ЛШШ Ш Ж Ш Ш ^ШЖЈК ШШ ШШ Zagreb «v. 39.011, 1 ж M JF Л »1 " BL ^gsj^ U redništvo je т ^OOgP^ МВНН^ ^^fcB^P^ вШвШвВЛПШ/т^W ^ «ШШЖШК^ ^ада&ввЛ*^ Uprava: kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 jeva 6, telefon 29<0 Telefoni uredništva i duru »t«4b« MN — točna 2996, 19M hi MM ■ ■ izhaja vwk d«n zfetrnj, гни ponedeljka in a do naroda, ki je dobil vero v svojo lastno državo in našel ljubezen do nje, morebiti trajal še dolga desetletja. V Avstriji se je namreč moglo mirno in objektivno presojati, kaj se je v Nemčiji dogajalo. V Avstriji ni nobenega psihološkega pritiska mas, zato pa se tukvaj tudi dobro ve, da bi Hitler ne bil nikdar prišel »nujnostnoc — kakor trdijo sedaj nemški zgodovinarji — na oblast, če bi Pnpenovi konservativci ne bili /noreli in zidali nanj svojih zračnih gradov, če ne bi bili odstranili Briininga, če ne bi bili preprečili generalu Schleicherju. da bi bil šel na volitve in ponižal Hitlerjevce. V Avstriji tudi dobro vedo, da nemški »narodni revoluciji« manjkajo vsi zgodovinski predpogoji, ki naj bi opravičili spremenitev pravne države v državo osebne diktalure, in brez katerih je vsaka diktatura zločin na narodu. V Avstriji so dobro videli, da je dr. Brtining vodil nemško državo vedno više, da je Papen žel od Briiningove setve in da se je začel svet, z Anglijo na čelu. zgrinjati s svojimi simpatijami okrog Nemčije. V Avstriji tudi vedo, da prave ko munistične nevarnosti, ki naj bi opravičila nacionalistično diktaturo, prav za prav ni bilo. Zato pa v Avstriji tudi s strahom in grozo zrejo na vso razdejanje, ki ga je nacionalistična diktatura v par tednih svojega vladanja na grom adila. Današnji položaj Nemčije je v pogledu svetovne mržnje hujši kot pa je bil v avgustu 1914. Avstrijci ne vidijo nobene, prav nobene ugodnosti ali koristi, ki naj bi odtehtala vso ogromno škodo, ki jo je hitierizem nakopičil, poskusa socialističnega načrtnega gos|Hxlarstva po boljševiškem vzorcu pa Avstrijci ne morejo imenovati božjega blagoslova. V Italiji je morebiti narodna prerodi-tev bila potrebna. V Nemčiji ne. Nemčija ee je hrabro, junaško borila na bojišču, а tistega civilnega poguma. |H>guma v javnem življenju, ki ga je Biemarck pogrešal pri Nemcih, dikta- Namesto pakta štirih imamo sedaj dve fronti : Francija - Male države - Rusija Anglija-Amerika-Italija conira Diplomati, hi se brez uspeha vrtijo ves čas v enem krogu Pariz, 26. maja. Kar se dogaja zadnje čase v Ženevi, ne predstavlja ničesar drugega kakor dogovorjen nastop Anglije, Amerike in Italije proti Franciji. Te tri velesile skušajo na vsak način pridobiti Francijo zu razorožitev v smislu MacDonaldovega predloga. Francija pa take razorožitve, ki zahteva od nje ogromno žrtev uničenja vsega tako zvanega napadalnega vojnega orožja, ne more sprejeti, če ee na drugi strani ne ustvarijo take garancije mednarodnega značaja, ki bi onemogočale vsak napad na njene meje. Ker je to stališče Francije stvarno tako utemeljeno, da mu nihče ne more oporekati, in ker bi se vsak, ki bi od Francije zahteval tnko žrtev, ne vpoštevajoč tega njenega pogoja, razkrinkal kot zaveznik Nemčije — zato sta Anglija in Amerika morali sedaj napraviti korak, katerega sta se do sedaj odločno branili napraviti: morali sta ponuditi Franciji realno jamstvo, da jo bosta v slučaju kakšnega neupravičenega napada podprli. Človek bi torej sodil, da je razorožitveni problem sedaj rešen. „Velikodušna44 koncesija Amerike Toda temu še daleč ni lako! Velika Britanija ee je do danes obotavljala dati Franciji jamstva za njeno sigurnost pred kakšnim napadom Nemčije, izgovarjajoč se na to, da ni sigurno, kako se bodo v slučaju kakšnega evropskega konflikta obnašale Zedinjene države severne Amerike. Kar naenkrat pa je 24. maja presenetil ženevsko konferenco zastopnik USA g. Norman Davis, ki je izjavil, da je Amerika sedaj pripravljena, postaviti se na stran krivično napadenega. To izjavo je z navdušenjem sprejela tudi Nemčija, angleški zunanji minister Simon pa je izjavil, da je sedaj problem rešen: kdorkoli bo kršil Kellogov pakt, to se pravi, kdor bo skušal porušiti sedanji mir v Evropi, bo imel proti sebi vse druge velike sile. Tej veseli konsta-taciji se je končno pridružil tudi italijanski delegat marchi di Soragna, ki je dejal, da so težkoče razorožitvenega problema sedaj rešene in se je zahvalil tako Simonu knkor Normanu Davisu, izražajoč upanje, dn bo delo razorožitvene konference odslej potekalo hitro k svojemu cilju. ie zaiibog nespreiemi iva Žalibog moramo konstatirati, da o rešitvi problema tudi po izjavi Združenih držav sev. Amerike ni nobenega govora. Kaj pa je g. Norman Davis obljubil? Norman Davis in Simon sta predložila sledečo formulo: Ako bi konferenca evropskih velesil v slučaju kakšnegu neupravičenega napada I ugotovila, kdo je krivični napadalec in če hi Zdru-! žene države severne Amerike čisto neodvisno od ! tega po svojem lastnem usmotrenju prišle do eua-I kega zaključka, bi se obvezale, da napadalca ne I bi podpirale, niti ne bi dovolite svojim državljanom (trgovske družbe ali fabrike orožja), da gn i podpirajo. To so torej tiste slavne garancije, ki jih jo pripravljena dati USA Franciji, če bi jo Nemčija napadla! Da je taka garancija popolnoma neza-, dostna, se vidi na prvi pogled in francoski državniki hi morati biti izredno naivni, če bi za tako prazno obljubo žrtvovali svojo armado. Sov t iska Rus'.c-ierenco v Londonu. Zgodilo se je torej ravno narobe, kakor se je pričakovalo, da bo namreč morala svetovna gospodarska konferenca zborovati prej, nego bo dosežen kakšen rezultat glede razorožitve in zasiiguranja evropskega miru. Ker pa je jasno, da svetovna gospodarska konferenca na more imeti nobenega pravega rezultata, preden se ne razčisti vpraša' >;e evropskega miru, zato pomeni delovanje svetovne diplomacje čisto navaden circulus vitiosus. Škoda za milijone, ki se zapravljajo za tako brezuspešno in brezupno delo! Tudi baron Aloisi se zaman trudi... Kot rešilci položaja bi radi nastopili Italijani, Usoden trenutek evro jswe politike ki pripisujejo konferencam barona Aloieija v Ženevi e Paul-Boncourjem, Beneiem, Titulescom »n Jevtičem velikanski pomen. Zdi ee pa, da tudi baron Aloisi ne bo našel čarovniike formule za rešitev položaja. Zakaj, preden se države ne bodo zedinile o temeljnih načelih, je ustvaritev kakega pakta četvorice, ki se ga Francija načeloma ne brani, brezpomembna in bi samo komplicirala Itak že komplicirani mehanizem za vzdrževanje evropskega miru. Zanimivo je, da angleški listi nadaljujejo oetro kampanjo proti Franciji in da n. pr. »Daily Express« piš«, da Francija nuja podobo vojne v mirnem času m da je zgradila veliko trdnjavo celo dve milji proč od — Ženeve. V resnici, kdor motri evropski položaj danes, ne more reči drugače kakor: Difficile est e&tyram non * scribere.., Anglija pritiska na Francko, nai podnise pakt četvorice Pariz, 26. maja. V mednarodnem položaju je nastopil vprav usoden treutek. Anglija pritiska z vsemi sredstvi na Francijo, r.oj bi podpisala pakt četvorice v obliki, kakor jc sedaj pred nami. Kakšen je ta pakt? Iz zanesljivega vira izvemo, da vsebuje sledeča določila, ki so za Francijo nesprejemljiva: 1. Štiri velesile bodo vzajemno vplivale na ostale države za rešitev t" >!očenih vp.-a-šanj (ali kakor dobro pravi hcho de Paris: Štiri velesile bodo vzajemno pritiskale na žrtve revizije, da se vdajo v svoio usodo). 2. Ako se bo sprožilo vprašanje teritorialnih izprememb, naj se zahteva verzajske mirovne pogodbe, da morajo glede tega biti soglasne vse države podpisnice brez izjeme, izpremtM v toliko, da se ne zahteva soglasje one države, ki bi bila po tej reviziji prizadeta, ako so se za revizijo izrekle štiri velesile. 3. Tudi Madjarski in Bolgariji se mora priznati enakopravnost v oborožitvi kakor Nemčiji. Kakor se vidi, je Italija, ki dela v dogovoru z Nen čijo, le neznatno modificirala svoj načrt in ideja rev;zije tvori slejkoprej glavno os tega pakta. Razume se, da Francija zlasti 2. točke ne more sprejeti, da ne govorimo o Mali zvezi in o Poljski. Izvemo, da je dr. Beneš Simonu izjavil, da bodo države Male antante, ako bi štiri velesile podpisale pakt, zapustile Zvezo narodov. V Franciji sami se vrši sedaj huda bitka med vladno levico na eni m med generalnim štabom in strankami desnice na drugi strani. Levičarska glasila »Republique«, »Populaire«, »Matin« in »Oeuvre« se zavzemajo za to, da Francija podpiše tura, ki ie obsodil« k molku polovico naroda, ne bo dala! Avstrija je to videla. Videlo je, da dvoje ljudstev lahko govori isti jezik, bere iste knjige. dihu isto kulturno ozračje, uboga sličnim I zakonom, a da vendar ni isto, da so med njima lahko strahotne razdalje, daljave od duše do duše, ki jih niti materijelne življenjske nuj-I nosti ne morejo približati. Ko je 66 milijonov 1 Nemcev živečih v nemškem rajhu zajel dve tretjini najhujši idejni in dejanski nemški in-tegralizem. se ie v drugi nemški državi 6 milijonov pri dveh tretjinah ljudstva ukoreninilo prepričanje, da i/ravnanje ni mogoče. Nemška nacionalna revolucija v Nemčiji je dala nemški Avstriji šele državuo samozavest. Moral je priti vse podirajoči vsenemški val v Nemčiji, da je uničil vsenemški integralizem v nemški Avstriji in avstrijskemu ljudstvu dal vero v svojo državno in narodno samobitnost. Tam, kjer bi »ein friedliches Zusammcnleben« — mirno sožitje lahko uresničilo ideal ene, velike, nemške pravne države, je diktatura nacionalizma in integralistov le |K>globila prepade med državama, katere bi človek mislil, da jezik in kri vežeta s stoterimi vezmi v življenjsko skupnost. Avstrijski problem je zanimiv iz mnogih stališč. Najzanimivejši je morda i/ tega, ker odkriva neizmerne tajne človeške duše in njene zakone, mimo katerih bi nikdar ne smeli iti 'ržnvniki, o katerih naj bi zgodovina j>o-ročala. DubravkOv. — Predstavi je prisostvovalo nad 5000 oseb. Po predstavi, ki je bila končana opolnoči, so se gostje razšli. Davi ob 0 je otvoril Wells sejo v Bondinemu gledališču. Najprej je bila izvršena verifikacija, nato pa jo tajnik Ould podal obširno poročilo ter sporočil, da obstoji danes že 45 Pen klubov v 40 centrih. Potem je referiral o knjigah ter rekel, da bo nagrada, ki jo je razpisal Pen klub, najbrž ukinjena, ker se je za njo prijavilo samo 5 oseb iz vseh centrov. Pen klub pa pridobiva vedno več članov Letos so se prijavili Grčija, Irak in Indija, kjer je ustanovljen nov center v Bombayu, kateremu predseduje Rabindranath Tagore. Vsi ti klubi imajo okoli 4000 članov. Nato je poročal tajnik g razmerah v Nemčiji. Za njim je govoril madjarski delegat Rado o drugi točki svoje resolucije o zaščiti svobodnega kroženja duševnih proizvodov, o čemer se bo bavila tudi Zveza narodov. Tej resoluciji se je priključila tudi bolgarska delegatinja Dora Gabe, ki je zahtevala, da se ukine carina na knjige. Ko jo bila resolucija sprejela, je govoril delegat newyorskega centruma, Cambi o popisu prevodov in o mednarodnem kodeksu, v katerem naj bi bili vpisani vsi prevodi. Predlagal jo tudi resolucijo, v kateri pravi: >Ker se je ponovno pojavil v svetu pretirani šovinizem, ki preganja književnike, je zato dolžnost vsakega umetniku, da ohrani svobodnega duha. da človeštvo ne bo zapadlo v popolno neumnost, zlobo in strah. Reso!aci;a proti nemškemu literarnemu čiščenju Ameriški centralni Pen klub apelira na vse druge centrale, da podpišejo načela, na katerih je ustanovljena vsa struktur adanainjega društva in da posvetijo posebno pozornost resoluciji, ki so jo predložili delegati Anglije, Francije, Nemčije in Belgije in katera je bila soglasno sprejeta na 5. mednarodnem kongresu Pen klubov v Bruslju leta 1927. V tej resoluciji se zahteva: 1. Literatura, ki jc mednarodna, od >scga začetka ne pozna meja in mora svobodno krotiti med narodi brez ozira na politične komplikacije. 2. V vseli slučajih, posebno pa v slučaju vojne morajo biti umetnine, ki so skupna lastnina vsega človeštva, zavarovane pred nacionalnimi in političnimi strastmi. 3. Pen klubi bodo uporabili svoj vpliv za mednarodno »poštovanje in apelirajo na mednarodni kongres, da ukrene vso potrebno, da prepreči, da ccntri Pen klubov, ki so ustanovljeni, da alirmi-rajo in okrepijo dobro voljo in razumevanje med plemeni in narodi, nc bodo delali propagande za neupravičeno preganjanje pod naslovom šovinizmu, kateremu je >zrok plemensko sovraštvo nli pa po-političnn lieznosljivost. Ko je Cambi prečital gornjo resolucijo, je Wells predlagal, da se najprej diskutira o tej ameriški resoluciji, ker so vse ostale resolucije le variante te glavne resolucije. Radi te Wellsove izjave je nastalo razburjenje pri francoskih delegatih in delegatih drugih narodov, ker so I ancozi, narodi Male zveze in nekateri drugi centri Peu klubov, skupno 16, predložili šc drugo resolucijo, ki pa jo mnogo ostrejša od ameriške. Ta resolucija obravnava isti predmet. Nato je hotel belgijski delegat Lyr prečitati to resolucijo, podpisano od 17 držav, čemur pa je nasprotoval Wells, češ, da jo je šele sedaj našel na svoji mizi. medtem ko mu je bila ameriška resolucija predložena že pred 14 dnevi. Predsednik Wells je odločno odklonil čitanje druge resolucije in izjavil, da sc o njej govori lahko samo v zvezi z ameriško resolucijo. Nemec Elster je pristal, da se razpravlja o ameriški resoluciji, med tem pa se je dvignil francoski delegat Jules Romain, ki je v temperamentnem govoru zahteval, da se prečita tudi resolucija 17 držav. Valonski delegat Thomas je predlagal, da se prečilata obe resoluciji. Ameriški delegat Cambi je zahteval, da se glasuje o njegovi resoluciji. Na kongresu sta se lorej spopadli dve nasprotni struji Delegat Marinetti je nastopil z zelo temperamentnim govorom, v katerem je zahteval, da Pen klubi opustijo politiko, nakar je Elster ponovno zahteval. da sprejmejo ameriško resolucijo kot podlago. Elster je izjavil, da so se sestali h kongresu zato, da delajo za dosego sporazuma med narodi in za mir. Tej Elsterovi izjavi pa so se od srca nasmejali vsi ameriški delegati. Potem se je dvignil bclgrajski delegat Stefa-novič, ki je izjavil, da ni čitai resolucije 17 centrov Pen klubov, čeprav se Jugoslavija tudi nahaja med njimi. Ta izjava g. Štefanoviča je iznenadila vso navzoče, radi česar je vslal ljubljanski delegat dr. Cankar in izjavil, da je bil Šlefanovič zaposlen v nekem drugem komiteju, meri tem ko je on v imenu ljubljanskega Penkluba sprejel resolucijo Francije in ostalih držav. Nato je neki bolgarski delegat Citai v francoskem jeziku resolucijo 17 Pen klubov, ki je mnogo ostreje napadla Nemčijo kakor ameriška. Posebno energično obsoja zažiganjc knjig in pre- ganjanje intelektualcev radi plemenske verske pripadnosti v Nemčiji. Švicarski delegat dr. Stickelberg je izjavil, da pomeni ta resolucija vmešavanje v politiko, kar je za Pen klube zelo nevarno. Delegat avstrijskega centralnega Pen kluba, Félix Salten, je naglašal, da morajo radi smernic zadnjega kongresa Pen klubov prenehati politični govori ter da Avstrija ne bo sodelovala v debatah, ki bodo politično usmerjene. Nato je govoril še Marinetti, ki pravi, da je Nemčija še vedno v revolucionarnem razvoju, kar pa ne pomeni, da bo pri tem vedno tudi ostalo. Nizozemski delegat Westerman je apeliral na vse člane, naj pazijo, da se Pen klubi ne bi razbili na tem vprašanju. Francoski delegat Cretnineux je izjavil, da je Cambijeva resolucija popolnoma drugačna od njihove. Nemški delegat Busch je sporočil, da nemški centralni Pen klub nikakor ne more sprejeti druge resolucije, in če se bo še naprej diskutiralo v tej obliki, potem bo Nemčija prisiljena kongres zapustiti Italijanski delegat Marinetti je predlagal, dn se o drugi resoluciji debatira šele na prihodnjem kongresen. Valonec Thomas je odločno izjavil, da v resoluciji sedemnajstih ni prav ničesar, kar bi poniževalo Nemčijo. Nato je predsednik Wells predla-gal, da glasujejo za Cambijevo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta od vseh. tudi od Francije, Nemčijo in ostalih sedemnajstih podpisnikov druge resolucije. Ko je biln resolucija sprejeta, se je ponovno dvignil francoski delegat Cremineux ter nudil Nemcem diskusijo o drugi resoluciji sedemnaj-storice. Nemški delegat Busch je diskusijo sprejel in bo v tej zadevi danes popoldne ob 3 sestanek, dn se najde možnost zn modifikncijo to resolucije. * Sodišče za zaščito države : < ....... — t 1. Liški proces Belgrad, 26. maja. I. Senat državnega sodišča za zaščito države jc danes razglasil sodbo nnd prvo skupino tako zvanih liških vstašev, ki so pripravljali revolucijo v naši državi. Obsojeni so: Julij Lcnac na 16 let težke ječe, Vladimir Sečko na 18 let težke ječe, Anton Dobrila na 14 let težke ječe, Dragotin Vlahovič na 8 let težke ječe in Rup-čič na 3 leta težke ječe. Dragičevič in Juta sta bila oproščena. Prvi štirje so obsojeni tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. 2. Proti 21 komunistom Belgrad, 26. maja. 1. Danes ob 8.30 sc je pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proccs proti 21 članom raznih komunističnih celic. Skoraj vsi obtoženci so emigranti iz Italije. Senatu predseduje dr. Bubanj, člani pa so: Trajko Stamcnko-vič, Vojislav Kurtovič, dr. Margelič, Paljič, Vukaj-lovič, Milodrag Filipović. Obtožnico zastopa državni tožilec dr. Marokino. Obtoženci, sami mladi fantje, povečini doma iz Solkana pri Gorici, so zavzeli mesta na treh dolgih klopeh. Na zatožni klopi sedijo radi širjenja komunizma: Josip Prion, Maks Valcntinčič, Valentin Klanjščck, Pavla Klanjšček, Lcopoldina Ušaj, Josip Kopitar, Filip Šircelj, Anton Špacapan, Andrej Stcgnar, Franjo Pcršon, Danilo Jclčič, Franjo Saksida, Leopold Kravos, Srečko Vilhar, Peter Bogatcc, Albert Sulčič, Boris Božič, Franjo Hvalič, Alojzij Košuta, Damon Sedniak in Josip Scdmak. Ker obtoženci povečini nimajo nobenih sredstev, sta si najela zagovornika samo dva, in sicer brani Srečka Vilharja dr. Maks Laufer, Borisa Božiča pa dr. Bolcslav Bole, vsem ostalim pa jc določil predsednik senata dr. Bubanj zagovornike ex offo: Priona zastopa odvetnik Dimitri e Pavlovič, Maksa Valentinčiča dr. Sefkija Behm;n, Valentina Klanjščka Nova Vojaloševič, Pavlo Klanj-šek Aleksander Kačcnik, Leopoldino Ušaj, ki se edina brani iz svobode, Vlado Mišič, Josipa Kopitarja Vujinovič, Filipa Širclja gospa Bosiljka Ivko-vič-Krstič, Antona Špacapana Božidar Vukašino-vič, Andreja Stcgnarja Borivoj Markovič, Frania Pcršona Čcdomir Jcvdžcnijevič, Danilo Jelčiča Milan Grubič, Franja Saksido Vlado Mišič, Leopolda Kra vosa Boleslav Dimitrijevič, Bogatca Milivoj Dragomirovič, Alberta Sulčiča Bora Prodanovič, Franjo Hvaliča Božidar Vukašinovič, Alojzija Košuto Lazar Jovanovič, Damona Sedmaka Bosiljka Ivkovič-Krstič in Josipa Sedmaka Peter Jovano-vič-Dobavec. Po prečitanih generalijah je takoj pričel državni tožilec dr. Marokino čitati obtožnico. Po prečitanju obtožnicc je predsednik senata zaključil današnjo razpravo, ki se bo nadaljevala jutri ob 8 zjutraj. Zaslišanih bo najbrž prvih pet obtožencev. Delravdanti Bcigrad. 26. maja. 1. Radi malverzacij v zvezi z Nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev sta bila danes pred tukajšnjim sodiščem obsojena Ma-rian Bulič na 7 let težite ječe, Anton Markoa-ič pa na 1 leto strogega zapora. Belgrad, 20. maja. 1. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem ee je pričel danes proces proti bivšim višjim uradnikom finančnega ministrstva radi tepa, ker so oškodovali državno blagajno za okroglo 00 milijonov zlatih dinarjev. Na zatožni klopi sedijo: krni čarka savske carinarnice Milena Berič. Peter Borisavljevič, svetnik finančnega ministrstva v po koju in Ivan Gjakovič, načelnik oddelka carin v pokoju. Obtoženci so zlorabljali državo na ta način, da so izdajali napačne analize in ponarejali dokumente ter naredbe v prid družbe Standard Oil Company. Slovenske gorice ob grobu svojega boriielja Ivan Roškar na zadnji poti Maribor, 26. maja. Včeraj popoldne so se Slovenske gorice in ondotno katoliško slovensko ljudstvo za vedno poslovili od svojega sina, delavnega, odločnega in plemenitega Ivana Roškarja. Od vseh strani Slovenskih goric so prihiteli možje, ki so v junaški dobi slovenskega ljudskega gibanja z rajnim Ro-škarjem ramo ob rami bojevali boje za pravice slovenskega katoliškega ljudstva. Prišli so osiveli borci, ki so doživljali zmago katoliške slovenske nisli v Slovenskih goricah, prišel je mlajši rod mož, ki je s starimi borci skupaj sodeloval in tia doseženih uspehih gradil novo bodočnost, prišel mladi rod, ki šele stopa v življenje, da se v tradicijah in izročilu starih navduši za nove boje, za novo delo. za nove žrtve, katere so potrebne za katoliško in slovensko misel v sedanji dobi. Pretresujoč je bil pogled na to množico mož in fantov pred Roškarjevo hišo, iz katere so prinesli krsto s truplom starega bojevnika (îlava pri glavi so stali možje in fantje iz vseh Slovenskih goric. Ob straneh, na pobočju vzpetin so stale stotine slovenskih katoliških žena, mater in deklet, na obširnem travniku pod potom pa so slali najmlajši, domača šolska mladina. Že pred dohodom duhovščine so možje skupaj na glas molili sveti rožni venec, ob strani so molile zase na glas rožni venec žene, ua travniku pa šolska mladina. Iz več ko tisoč src se je dvigala glasna molitev k Bogu za dušni blagor pokojnega slovenskega katoliškega poslanca in voditelja. V tem je prišla duhovščina pod vodstvom g. dekana O o m i 1 š e k a , ki je vodil pogrebne obrede. Njemu ob strani je korakalo deset duhovnikov iz bližnjih in daljnjih slovenjegoriških župnij ter iz Maribora, med drugimi vlč. g. msgr. V reže iz Maribora, častni kanonik in dekan ja-reninski vlč. g. Č i ž e k , domači župnik vlč. g. B o s i n a in drugi. Po opravljenih molitvah in odpetih žalostinkah je pred krsto zapel prelepo žalo-stinko pevski zbor domače šolske mladine. Za njim se je oglasil z drugo pretresljivo žalostinko domači mešani pevski zbor, nakar je zapel sloveči moški zbor iz RuB tretjo žalostinko — vsi tako lepo, da je vse navzočne globoko ganilo. Nato se je razvil sprevod. Na čelu je šla šolska mladina, ki je potem pri vhodu na pokopališče delala špalir. Prvi del pogrebcev je že dospel na pokopališče, ko se je krsta s pokojnim Ivanom Roškarjem poslovila od domače hiše. Pred krsto so za šolsko mladino šle stotine mož in fantov, za krsto pa ženske. V sprevodu so korakali : bivši veliki župan dr. Schaubach, bivši oblastni predsednik dr. Leskova r, bivša ministra Ivan Vesenjak in dr. Kukovec, okraj, načelnik dr. Ipavic s podnačelnikom Pezdičem. predstojnik policije v Mariboru dr. H a c i n , bivši narodni poslanci: dr. H o h n j e c , Fr. K r e m ž a r , ki je zastopal uredništvo -1 Slovenca«, Fr. Ž e b o t in Ivan M e r m o 1 j a. Bivši oblastni poslanci: Marko Kranjc, Franc H ras tel j in Alojzij Mihelčič, bivši mariborski župan dr. Juvan, Erof. Gabrijel Majcen, zdravniki dr K ramer ger, dr. Janko P i h 1 a r in dr. B Ipavic, notar Fr. Stupica, predstojnik sodišča pri Sv. Lenartu v s. sv. Dr. I 1 a u n i g , ravnatelj K o r -že,-prof. Sirk, davčni uradnik Rakuša, vele-tigovec Miloš Oset, T. 11 r a s t e 1 j, hotelir S p a t z e k , kavarnar S e n i c a (ki je svoj Čas nosil Roškarju sporočilo, da je imenovan za ministra), bivši občinski svetnik Senekovič in še cela vrsta drugih odličnih osebnosti od blizu in •ialeč. — Banski svetnik dr. Ipavic pa je pokoj- nikovi družini v imenu poljedelskega ministra in bana dr. Marušiča izrazil sožalje. Pokojnikov tovariš iz dunajskega parlamenta dr. Ivo Ben-k o v i č je poslal na krsto lep venec, ker se sam zaradi bolezni in mogel udeležiti pogreba. Bivši minister prof. Anton S u š n i k je pokojnikovi družini poslal brzojavno sožalje. Obširno pokopališče župne cerkve pri Sv. Juriju je bilo natlačeno polno žalujočih pogrebcev. Nad odprtim grobom, kamor so položili pokojnikovo truplo, so po opravljenih molitvah vnovič zapeli vsi trije zgoraj imenovani pevski zbori, vsak po eno žalostinko, drug za drugim. Nato je spregovoril domači župnik g. Bosi na, ki je v ognjevitih besedah govoril o pokojniku in se poslovil od njega. Proslavljal je njegov značaj, ki se je izkazal v globoki krščanski vernosti, katera je bila vidna v pokojnikovem zasebnem in političnem življenju. Njegov čvrsti krščanski značaj je bil viden v trpljenju, ki ga je bil pokojni deležen v časih prejšnjih bojev, kakor tudi v zadnjih časih. V vsem tem trpljenju pokojni Roškar niti enkrat ni klonil. Pokojnikov značaj označuje njegova velika delavnost za povzdigo svojega ljudstva in njegova delavnost za pravice katoliškega slovenskega naroda. Pokojni Roškar je bil značaj tudi po svoji veliki nesebičnosti! V vsem njegovem dolgoletnem javnem delovanju na visokih mestih mu nikdar ni e n krivični dinar umazal njegovih čistih rok. Krivico, ki so n>u jo drugi storili, je znal prenašati z voljo kremenitega značaja. Kadar je bil deležen odkod kakega hudega udarca, ga je vedno sprejel s protestom, ki tako značilno kaže krščanski značaj, ko je po zgledu svojega Gospoda vsakokrat rekel: »Ako sent kaj napačnega storil, dokažite mi, da nisem prav ravnal! Če pa prav delam, čemu me preganjate!« — Govornikove besede so vse navzočne globoko pretresle. Nato je nastopil jiokojnikov osebni prijatelj g. Franjo Zebot, ki je v prisrčnih in toplih besedah orisal delovanje pokojnega Ivana Roškarja za svoje kmetsko ljudstvo in za svoj slovenski narod. Pokojni Roškar je ob izbruhu svetovne vojne postal žrtev denuncijanstva in bil s svojim župnikom zaprt v graških ječah. Postal je žrtev ž.enja Rakefove prvemu obtožencu. Ko je bil pa aretiran, so njegovi bratje zahtevali obnovo zapuščinskega postopania in so se pogojno priiavili za dediče. Premoženje je cen:eno na 74.000 Din. Državni tožilec dr. Lučovnik je poudarjal, da I je pri nas prav redek sličen kriminalni primer, da ' je treba take izrastke v našem narodu odpraviti s strogimi in ostrašilnimi kaznimi Branilca dr. S u y e r za prvega in dr. Milan i L e m e ž za drugega sta navajala vse razhrem«-I nilne okolnosti v prilog svojih branjencev in ple-dirala za milo sodbo. Sodba Po daljšem posvetovanju je predsednik ob 4.15 objavil sodbo: Anton Vomberger in Avgust Hafner sla kriva, da sta zavedla Ivana Košnika k umoru Ivane Rakefove in sta pri umoru indirektno sodelovala, v prvi vrsti Vomberger ter se obsodita Anton Vomberger na 20 let robije in Avgust Halner na 10 let robije, oba v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Sodba je na oba močno vplivala in so jima pritekle solze. Razprava ie trajala štiri ure in pol Obsojenca sta si pridržala rok za priziv. Smrtna nesreča v Vižmariih Ljubljana, 26. ma|a Snoči okoli 23 je bil poklican ljubljanski reševalni avto v Vižmarje, kjer so našli nezavestnega 19 letnega mizarskega pomočnika Cirila Ariha, uslužbenega pri mojstru Andreju Kregarju v Št. Vidu. Fant je prišel na neki način v hiši posestnika Ivana Tometa v dotik z električno napeljavo in ga je električni tok omamil do nezavesti. Reševalci so ga sicer še po poti skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti in isto so poskušali tudi zdravniki v bolnišnici. Bilo pa je vse zaman, zaka, že čez dve uri je mladenič umrl. Dogodek je pr<> tresel vse prebivalstvo, ki je nesrečnega mladeniča poznalo kot vrlega, zmernega in marljivega dclavca Na šentvidski cesti pa je opoldne pri prelazi čez železniško progo zavozila lokomotiva goreni skega vlaka v voz velcžganjarne Ivana Zaletela i Stanežič. Voz je vodil hlapec Matevž Šuštcršič, k je pač pazil na ljubljanski vlak, toda konja sta sc ustrašila gorenjskega vlaka in planila na progo Šo šteršič je sicer z enim konjem srečno ušel, pač pa je lokomotiva enega konja ubiln I -stnik imn okoh 5000 Din škode Ljubljanske vesti: Plače cestnih Ljubljana, 26. maja. Uiijžbenci cestne železnice v Ljubljani bijejo .sedaj tei^k boj v obrambi svojih zajamčenih pravic. Poročali smo že o dosedanjih ukrepih Malo-. elczniške družbe zaradi znižanja plač tramvajskim uslužbencem in prav tako o ukrepih cestnih železničarjev proti temu znižanju. Cestni železničarji so sedaj sestavili pregled plač pri Maloželezniški družbi in jih tudi primerjali s prejemki mestnih uslužbencev. Iz le primerjave je razvidno, kako ôo plače ces trnih železničarjev mnogo nižje od prejemkov mestnih uslužbencev, čeprav tudi plače teh niso bogve kako visoke. Seveda pa cestni železničarji ne zahtevajo od mestne občine, da se prejemki mestnih uslužbencev znižajo na višino prejemkov cestnih železničarjev, pač pa žele, da bi se prejemki cestnih železničarjev zvišali na prejemke mestnih uslužbencev. Čc pa že to ni mogoče, potem naj bi se opustila vsaj nameravana redukcija plač s 1. junijem, ker so že brez te redukcije plače cestnih uslužbencev znatno nižje od prejemkov mestnih uslužbencev v enakem položaju. Mestna občina pa je kot večinska lastnica Maložclezniške rdužbe tako in tako tudi delodajalka cestnih železničarjev. Cestni železničarji so sestavili tabelo, ki primerja prejemke obojnih in poslali to tabelo na upogled g. županu in vsem občinskim svetnikom. Iz tabele, ki smo jo dobili na razpolago tudi mi, posnemamo: Današnji prejemki cestni železničarjev so: za delavsko osebje, ki je v službi do 3 let, mesečno 1000 Din; do 6 let 1075 Din; do 9 let 1125 Din; do 33 let 1815 Din. Za vozno osebje: do 3 let 1100 dinarjev, do 6 let 1200 Din, do 9 let 1265 Din, do 33 let 1985 Din, do 36 let 2090 Din. Profesionistič-no in tehnično osebje pa prejema: v službi do 3 let 1250 Din, do 6 let 1400, do 9 let 1465 Din, do 33 let 2185 Din, do 36 let 2290 Din. Enake kategorije mestnih uslužbencev pa prejemajo: poduradniki v službi do 3 let 1650 Din, v službi do 6 let 1790 Din, do 9 let 1925 Din, do 33 let 3050, do 36 let 3150 Din. Sluge in osebje II. kategorije pa prejema: do 3 let 1200 Din, do 6 let 1500 Din, do 9 let 1600 Din, do 33 let 2400 Din, do 36 let 2500 Din. Nižje tehnično osebje v mestni službi pa prejema: do 3 let 1100 Din, do 6 let 1350 Din, do 9 let 1412 Din, do 33 let 1912 Din in do 36 let 1970 Din. Iz te primerjave se vidi, da so že dosedanji prejemki cestnih železničarjev daleč nižji od prejemkov mestnih uslužbencev II. in III. kategorije, da o uslužbencih I. kategorije sploh ne govorimo. Še večja pa bo razlika, če se izvedejo nameravane redukcije plač cestnih železničarjev s 1. junijem. Po teh redukcijah bodo prejemki cestnih železničarjev: V elužbi do 3 let za delavsko osebje 1000 Dlin, do 6 let 1075 Din, do 9 let 1125 Din, do 33 let 1553 Din, do 36 let 1634 Din. Vozno osebje pa bo prejemalo: do 3 let 1100 Din, do 6 let 1140 Din, do 9 let 1203 Din, do 33 let 1787 Din, do 36 let 1677 dinarjev. Profesionistično in tehnično osebje bi prejemalo, če je v elužbi do treh let, mesečno: 1187 Din, do 6 let 1330 Din, do 9 let 1391 Din, do 33 let 1857 Din, do 36 let 1947 Din. Prejemki cestnih železničarjev bi bili manjši od plač uslužbencev III. kategorije od 100 do 336 11 dinarjev, od plač meslnih uslužbencev II. katego-! rije od 100 do 823 Din, od uslužbencev I. kategorije pa od 13 do 553 Din. Ta primerjava dokazuje, kaiko občutno bodo prikrajšani cestni železničarji z napovedano redukcijo. Pa še ta primerjava ni popolna, ker so prejemki profesionisto-v primerjani le z II. kategorijo mestnih uslužbencev. Še drugo zelo zanimivo dejstvo izkazuje ta primerjava. Po novi redukciji bodo imeli uslužbenci, ki so bili dalj časa v službi, manj prejemkov kakor oni, ki so bili nekaj let manj. Voznik ali sprevodnik s 33 leti službe bosta imela po novi redukciji 1787 Din mesečnih prejemkov, s 36 leti službe pa Ie 1677 Din. Isto velja za profe-sionista s 27 leti, ki bi ime! manjše prejemke kakor oni s 24 leti. Cestni železničarji bodo imeli po novi redukciji tudi manjše družinske doklade. Pri državnih Lahki moški polčevlji z usnjatim podplatom. Iz močnega boksa, rjavi ali črni, z gumastim podplatom Din 89*—. Ant. Rrisper Mestni trg 26 Ljnbljana Stritarjeva ul. 1-3 železničarjev podjetjih znaša družinska doklada po 140 Din mesečno za vsakega družinskega člana; pri mestni občini ljubljanski 150 Din, pri cestni železnici pa bi znašala v bodoče družinska doklada samo po 100 Din za družinskega člana. Prav tako so cestni železničarji prizadeti pri dopustih. Pri mestni občini znaša dopust: do 5 let 14 dni, do 15 let 21 dni, čez 15 let pa 28 dni. Pri državni železnici znaša dopust za zvaničnike in služitelje do 5 let 8 dni, do 15 let 12 dni in do 25 let 20 dni, čez 25 let pa 30 dni. Pri cestni železnici pa znašajo dopusti do 10 let 7 dni, do 15 let 10 dni ,do 25 let 14 dni in čez 25 let 21 dni. Pogodbeni uslužbenci so po redukciji prizadeti z enim dnevom brezplačnega dopusta, za nje ni avtomatično urejene stalnosti, ter bodo po pridobitvi stalnosti enako prizadeti zaradi redukcije plač in družinskih doklad. Pripominjamo pa, da so po novi redukciji najbolj prizadeti stari uslužbenci, ki so leta in leta zvesto služili družbi, medtem ko bodo novi uslužbenci, ki so komaj dve leti v službi, skoraj neprizadeti po redukciji, vemo za nekatere starejše uslužbence, ki bodo s 15% odtegljajem in z zmanjšanjem družinskih doklad izgubili tudi okoli 500 dinarjev dohodkov mesečno. Strokovna organizacija, v kateri so po večini cestni železničarji organizirani, je v svojem dopisu občinskim svetnikom navajala, da je že občinski 1 svet večkrat ugotovil rentabilnost novih prog in ! da se položaj od tedaj ni mogel tako spremeniti, da bi bile utemeljene napovedane redukcije, zaradi katerih bi osobje izgubilo letno nad 400.000 Din. 1 S svoje strani menimo, da bi mogla cestna železnica ta znesek dobiti kje drugje, n. pr. s pametnejšo tarifno politiko, kakor je dosedanja in da je znesek za Maloželezniško družbo maihen, zelo občuten pa je za družine številnih uslužbencev družbe. Ljubljana,'26. maja. Danes ob 11 dopoldne je bila v Delavski zbornici seja zaradi napovedanih redukcij plač tramvajskih uslužbencev. Sejo je sklicala Delavska zbornica in jo jo vodil njen uradnik, občinski svetnik g. Tavčar. Udeležili pa so se je delavski : zaupniki, zastopniki Zvezo železničarjev in Narod- : ne strokovne zveze. Seja je obravnavala položaj, j ki je nastal zaradi redukcij in o ukrepih, ki naj : jih delavstvo proti tem ukrepom napravi. Sklenjeno i je bilo, da bo Delavska zbornica apelirala na | upravo družbe, naj odgodi te redukcije in naj | uvede pogajanja z delavskimi zaupniki in delavskimi organizacijami, tako da bi se našla kompromisna rešitev. Delavsko organizacije pa bodo tudi na lastno pest ukrenile, kar bodo mogle, vendar ne bodo nastopile skupno, temveč, kakor čujemo — ločeno. Siamič nudi: Sem že sl/ša/, zrezek nam pariški, slasten pa nam bo bolj dišai kot ocvrti piški! Prepovedane tivoSskepoti Ljubljana, 26. maja. j Z začudenjem gleda ljubljansko občinstvo ! razne tablice na potih, ki vodijo do hotela Bel-Ievue-a, da so tc gozdne )»oti dostopne samo hotelskim gostom tega hotela. Te tablice je dal postuviti g. hotelir in občinski svetnik Peter šterk, čeprav je poti pred davnimi leti dala napraviti mestna občina. Tablice ni.so samo na poti, ki vodi po raznih vijugali sredi samotnega gozda pod šišenskim vrhom, temveč celo na poti, ki vodi za Kozlerjevim zidom. Posebno ogorčeni so starejši gospodje, ki se sprehajajo po teh poteh že tudi po 50 let in ki bi torej lahko dokazali, da so te poti bile Vedno javne. Pa že poprej so bile te poti javne in moremo trditi, da jih ljubljansko občinstvo uporablja nad 100 let. Kakor čujemo, so žc vložene nn mestni magistrat nekatere pritožbe in dolžnost mestne občine jc, da varuje interese javnosti in svoje lastne. Čudimo sc pa. da jc mogel g. šterk dati postaviti tc tablice. Saj sprehajalci prav nič nc škodujejo hotelu, saj marsikdo celo rad na sprehodu zavije v restavracijo, tudi če poprej ni nameraval. Te tablice bodo prej škodile hotelu, kakor mu pa koristile. V vsestranskem interesu je, dn te tablice čimprej izginejo. * 0 Ribana kopalne obleke, čevlje, čepice in krasne pižame, nudi v najlepši izbiri tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg. O Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Prcskerju, Sv. Petra cesta 14. Velike ovire pri regulaciji Ljubljanice Ljubljana, 26. maja. Kakor se jo v začetku tega tedna delo pri regulaciji Ljubljanice lepo nadaljevalo, tako je moralo zaradi velikega deževja naenkrat prenehati. Delo je sicer počivalo zaradi praznika že včeraj, Današnji dež, ki je ves dan, zlasti dopoldne silno lil, pa je spravil v resno nevarnost vsa dela. V veliki nevarnosti je zlasti jez pod frančiškanskim trimostjem. Voda ves dan silno narašča in se bliža vrhu jeza. Zatvornica na Prulah namreč močno pušča in lako prihaja vedno nova voda v strugo sredi mesta, Že dopoldne bi voda dosegla vrh tega jeza in ga tudi podrla, ko ne bi bilo dveh odtokov, ki puščata delno količino vode iz zaprte struge v odprto. Če bi voda podrla jez, bi napravila najmanj 30.000 Din škode. Delo je prve tri dneve v tednu lepo napredovalo. Dnevni izkop je že znašal 700 vagončkov, to je dvakrat toliko, kakor poprej z izključno konjsko vprego. Podjetje jo bilo prepričano, da se bo dal izkop povišati tudi na 1000 vagončkov dnevno, saj je takoj ob uvedbi lokomotiv znašal izkop le 500 vagončkov dnevno. Doslej so izkopali že 20 tisoč kubičnih metrov, treba pa bo izkopati še 50.000 m3. Lepo je napredovalo tudi tlakovanje dna. Po dolžini je betonski tlak narastel že na 50 metrov ter je bilo skupno tlakovanih 2000 kv. m dna struge. Vsekakor, tudi če se jez pod trimostjem podre, podjetje upa, da bo z delom končalo že do srede septembra, to jc pred začetkom velikega jesenskega deževja. Potujoča kmetijska razstava v Ljubljani Potujoča kmetijska razstava, nameščena v vagonih posebnega vlaka prispe v Ljubljano dne 1. junija in bo svečana otvoritev isti dan ob 9 dopoldne na glavnem kolodvoru. Razstava ostane v Ljubljani samo dva dni, to je 1. in 2. junija in priporočamo vsem Ljubljančanom in okoličanom, da si lo zanimivo razstavo v teh dneh ogledajo. V vagonih so zelo nazorno in poučno nameščeni razstavni predmeti kmetijske, zelenjadarske in živinorejske stroke, tako da si bo vsaik obiskovalec razširil svoje strokovno znanje in pridobil obširen pregled poljedlskega razmaha v naši državi. Kmetijski strokovnjaki bodo na razstavi tolmačili posamezne predmete in priredili tudi par poučnih predavanj. Opozarjamo vse občinstvo, zlasli pn tudi naša šolska vodstva na to razstavo in priporočamo obisk iste. Podrobnejše poročilo še prinesemo. Kaj bo danes? Drama: »Tartuffe«. Prcmijera. Izven. Znižane cene. Opera: »Aiulre Chenier«. Red D. Kino Kodeljevo: Ob 20.30: »Boj za zmago«. Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy «led., Mestni trg 4 in mr. Rimor, Miklošičeva ccsta 20. * 0 Nj. Vel. kralja Aleksandra bo na otvoritveni svečanosti XIII. Ljubljanskega veleeejma dne 3. junija t. 1. zastopal gosp. Cukavac Vladimir, ge-neralštabni brigadni general, komandant Dravske ! divizije v Ljubljani. O Poskusne dušcslovne vaje se vrše na željo ! obiskovalcev odslej ob ponedeljkih in torkih od j 18 do 19, ob sobotah pa od 16 do 17. Vse prijav-! {jene obiskovale© prosimo, da se jih redno in j polnoštevilno udeležujejo. — Sprejemajo se tudi j še novi obiskovalci. Oglase se naj pred ali po i vajah v sobi št. 72. Uspeh va.j namreč zavisi od I čimvečje udeležbe obiskovalcev vseh stanov in starostnih dob. — Vodstvo seminarja za eksper. ; psihologijo. © Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Mestna ženska realna gimnazija vabi cc-njene starše in sorodnike gojenk in prijatelje zavoda, «In si ogledajo razstavo risanja iu ženskih ročnih «Ici v II. nadstropju liccjskega ix>-slopja. Razstava jc otvorjena v nedeljo in ponedeljek, vsakokrat od 9 do 12 in od 15 do 18. © Prva dekliška osnovna šola priredi v soboto, dne 27. maja od 2 do pol 7 in v nedeljo, dne 1 28. maja od 3 do pol 1 ter od 2 do 5 razstavo žen-; skih ročnih del in risarskih izdelkov. Ženska ročna dela kakor tudi risbe so izdelane v pristnih narodnih motivih. Na risbah vidimo lepe narodne ornamente, na ročnih delih pa krasne narodne vezenine. Starše in druge odrasle, ki se za stvar zanimajo, vabimo, da si razstavo ogledajo 1er se prepričajo, kaj zmore marljivost naših deklic že na osnovni šoli. — Upraviteljstvo. ©V zadevi Martinščice jioroča mestna ženska realna gimnazija, «la morejo deklice obiskali Martirisčico samo v avgustu. Pri jave morajo biti ravnateljstvu končno oddane do dne 10. junija t. 1. © Produkcije gojencev drž. konservatorija ob sklopu šolskega leta 1932/33 začno v prihodnjih dneh. Skupno bo osem produkcij državnega konservatorija in še ena produkcija šole Glasbene Matice. Prva konservatorijeka javna produkcija v ponedeljek, dne 29. maja ob četrt na 7 zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Nastopijo gojenci: Loparnik Gustav (fagot), Drmota Anton (klavir), Ivančič Sonja (sopran), Burger Kajetan (violina), Čampa Viktor (Ilavta), Švigelj Cveto (bariton), Trio: Menardi Pija (klavir), Omika Francka (violina), Šivic Gustav (čelo), dalje Mucha Božena (klavir), Pianecki Zoran (violina), Petrovčič Tone (bariton), klarinetista (Gregorec Janko in Rueh Branko, ter Šaplja Božana (klavir), Začetek produkcije točno ob četrt na 7 zvečer, vstop prost proti nakupu sporeda, ki se dobi pol ure pred začetkom produkcije v veži Filharmonične družbe, sicer pa v knjigarni Glasbene Matice. © člani SPD in ostali, v zvezi planinskih društev kraljevine Jugoslavije včlanjenih planincev imajo znaten popust pri avtobusnem prometu O. žužek na progi Ljubljana—Vodice— Cerklje—Kranj za vožnjo Ljubljana—Cerklje (Krvavec) in obratno. Potrebno je izkazati se s člansko legitimacijo. V avtobusih je vedno dovolj udobnih sedežev na razpolago. Vozni red, ki je bil izdan 1. oktobra 1932, ostane v veljavi et nemoteno zapustila vas, ki 1 je tik ob meji. Ljudem se čudno zdi, da je kaj i takega mogoče. Čudno vse lo vpliva nu tukajšnjo I narodno manjšino. Celo zadevo preiskuje oblast. Naš novi listek: Pisma Frimshovshega Te dni bo začel ..Slovenec v podlistku priob- ; čevati pisma g. župnika Jurija Huinarja, znanega pod imenom »Primskovski gospod«. Objavljenih bo dvajset pisem, v katerih popisuje njihov avtor, kako je zdravil z magnetizmom, uganjat tatove, pi-iance, požiigalce itd. Ta pisma, ki jih je pisal svojim sorodnikom, bodo golovo vzbudila izredno zanimanje, posebno ker jo v njih polno življenjskih resnic, pa tudi znanosti, do katero učenjaki še le sedaj prihajajo čeprav je župnik Humar pisal ta pisma že pred pol stoletjem. Uredništvo .Slovenca«. Anfëelma Križanič biserna çufoiiœndka Maribor, 26. maja. Kougrcgacija šolskih sester sv. Frančiška v Mariboru je obhajala 25. maju pomenljiv do-godek — biserni jubilej redovnega življenja svoje vrhovne prednice Angeline Križanje. — 60 let jc minilo, odkar Angelina Krizunic plo-donosuo deluje za svoj red in božjo čast. Ce je žc v delovanju vsakega človeka 60 letnica lička j imenitnega, velja še to prav posebno za redovnico in redovno predstojnico. Angelina Križanič jc ves čas svojega življenju stala med prvimi delavkami svojega reda in pripomogla v obilni meri, dn se je red iuko lepo ruzcvitaL Preoblečena jc bila v redovnico 25. maja 18o v Mariboru in delovala nato kot učiteljica na različnih mestih. Vsled svojih odličnih duševnih kakor tudi srčnih vrlin jo bila ponovno poklicana na važna mesta v redovni službi. Postula jc prednica cel jske samostanske podružnice, ravnateljica dekliške meščanske sole, nato pa 1. 1888 prvič vrhovna prednica. L. 1896 sc je zopet povrnila v Celje zn navadno pred-liico. L. 1923 pa jo je vnovič doletela čast vrhovne prednicc, ki jo šc danes vrši zgledno in požrtvovalno navzlic svoji visoki starosti baj bo prihodnje leto obhajala žc osemdesetletnico svojega rojstva. Vsled njenega dolgotrajnega in samo čisti ljubezni do bližnjega posvečenega življenja bi lahko našteli obilo zaslug in vrlin, ki jc z njimi ovenčala sebe in svoj red. Omenimo samo dve: .njeno veselo skromnost in neumorno delavnost.' Vsa skromna in preprosta v svoiem nastopu, ko vsakegn sprejema in pozdravlja s prijaznim nasmehom, pa tudi delavna in požrtvovalna, ko neprestano sama seje bogata semena svojih trudov in naporov. Ko drugih življenjska ladjica v taki visoki starosti <>d utrujenosti žc v varnem pristanu počiva, njen življenjski čolniček šc nnjkorajžneje brodan in reže valove življenja. Angelina Križanič šc danes pridno potuje po apostolskih potili. Zdaj jo v Ameriki in tolaži in spodbuja oddaljeno sestre onkraj morja, zdaj potuje po Bosni, Dalmaciji in Primorju, povsod dvigajoč in navdušujoč svoje sestro na delo in trud. Pravzor in tip je prave sestre sv. Frančiška, ki delujejo med nami v našo korist in l»ožjo čast. Zato ji ob bisernem jubileju skupno z njenimi sestrami tudi vsi drugi, ki poznajo šolske sestre in njihova dela, želijo: še mnogo let, zdravih 111 piodonosnih ! Koledar Sobota, 27. maja: Beda Častitljivi, c. uč., janez I., papež. ___ — Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, cla so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznanc »Franz-Josef« vode. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. pel z Marijo Jeritzo pri krstni predstavi najnovejšo Leharjeve opere »Giuddilta«. Zanimivo je, predvsem, da bo to pol prvič, premijera novega dela avstrijskega komponista Leharja v dunajski operi. Nadalje se pogaja državna opera z dirigentom Furtvvanglerjem za vrsto gostovanj v prihodnji sezoni. Furtwiingler naj bi med drugim naslu-diral nanovo tudi dve nemški operi (Wagner, Mozart). Na Brahmsovem festivalu so izvajali dunajski Filharmoniji — prvi večer — Brahmsov »Nemški Requiem« (op. 45.). Dogodek večera pa je bil prav za prav dirigent Furhviinglcr. Umetnik, kakšrnih jc zdaj lc malo v Evropi. Solo točke sta virtuozno izvajala violinist Hubermann in čelist Caxals. Večer, sprejet z ogromnim navdušenjem, je imel slavnosten karakter. Druga žrtev razrvanih nemških političnih in tealerekih razmer je berlinski režiser Viktor Bar-nowsky, ki pride na jesen s svojim ansamblom za stalno na Dunaj. Našel se bo tuka j s kolegom Rein-hardlom. Prav tako zapuščala Berlin tudi znana dramska in filmska igravca Elizabeta Berguer in Fritz Kortner. Gostovala bosta reduo na Dunaju. 18. maja so koncertiraii v »Veliki koncertni dvorani '/. velikim moralnim uspehom »Trboveljski slavčki« — Je lo discipliniran, izvežban zbor ■50 mladih, svežih grl, pod veščo roiko učitelja go-upoda Šuligoja, ki je na ta večer lahko ponosen. Zapeli so celo vrsto slovenskih narodnih in umetnih... Bilo je, kakor pomladni pozdrav iz domovine... Sramota pn. da do danes (poročilo pišem dva dni po koncertu),niso zabeleiili vodilni dunajski časopisi niti besede o tem večeru slovenske pesmi. Peto Malcc. Vlom v raonišče Gotovljc, due 25. maja. Danes je bilo med 6 in 7, ko je bila svetu maša, vlomljeno v župnišče. G. župnik Agrcž Martin jc bil v cerkvi. Tat je prišel v župnišče skozi okno pisarne. Ker je okno v pisarni zamreženo, je moral odstraniti mrežo z železnim drogom. Iz pisarne jc odnesel srebrno uro, 200 Din in razne dokumente, cerkvenega denarju pa ni našel, ker so ga ljudje pravočasno prepodili. Odšel je pu skozi župnijska vrata, katera je razbil. O tem je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki gu jc začela iskati. Tat se je skril in ko so ljudje odšli iz cerkve, jc šel notri in pobral iz vseli nabiralnikov denar. Koliko jc odnesel denarja ni mogoče dognati Bivši župan o hsmen Novo mesto, dne 23. maja. Dno 25. februarja 1. 1. sla vršila orožnika To-manič iu Blažin iz Žužemberka v župnišču v Ambrusu hišno preiskavo v donmevi, da se nahajajo tam neki protidržavni letaki. Pred župniščem se je zbralo več moških, deloma iz radovednosti, deloma pa zaradi posla v hranilnici, ki ima v župnišču svoje prostore. Ker sta orožnika menila, du jc moške sklical bivši župan Šinkovec, da bi preprečil župnikovo morebitno aretacijo, sta se napotila, ko sta opravila svoj posel v župnišču, še na Šinkovčev dom, da zaslišita bivšega župana in izvršita pri njeni hišno preiskavo. Obema orožnikoma, ki ju jo Šinkovec od prej že dobro poznal, je razburjeno odgovarjal in sta zadevo ovadila državnemu tožilstvu v Novem mestu. Zaradi te zadeve so je vršila danes razprava pri sodniku poedincu tuk. okrožnega sodišča. Zupan Šinkovec je bil obtožen po čl. 4 zalk. o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da je ob gorenji priliki rekel orožnikoma, da oblasti nedolžne zapirajo, hinavce pa ščilijo, tedaj nekaj izrekel z namero, da povzroči nerazpoloženje zoper naredbo oblastev. Obtoženi Šinkovec, je pri razpravi povedal, da je bil 12 let župan, ki je za občino in za okraj veliko storil. Z orožnikoma se je dobro poznal in je smatral, da se ne bo vsaka njegova beseda tako tehtala. Bil je razburjen, ker je bilo Prosvetno društvo, pri katerem je 25 let kot odbornik sodeloval, tisti dan razpuščeno in se je vršila pri njem hišna preiskava. V tej razburjenosti je pač rekel, da oblasli nedolžne zapirajo, ni pa rekel, da pa hinavce ščitijo. Prečitane so bile izpovedi orožnika Toinaniča in Blazina, nakar je g. državni tožilec Barle predlagal obsodbo v smislu obtožnice, branilec dr. česnik je poudarjal, da so bili izgovorjeni očitki v zasebnem stanovanju napram orožnikoma, pri katerih ni bilo mogoče povzročili nerazpoloženja zoper naredbo oblastev. Obtoženec je smatral kol stari znanec in 12 letni župan, da govori z obema orožnikoma prijateljsko in zasebno. Poudarjal je njegove zasluge za občino Ambrus, kjer jo ustanovil Živinorejsko zadrugo, Mlekarsko zadrugo, Hranilnico in posojilnico, Gasilno društvo itd. Sodišče jo obtoženca zaradi gori omenjenega prestopka kaznovalo na 280 Din pogojno za 1 leto. Osebne vesti = Stalna komisija za advokatske izpite pri apelacijskem (višjem deželnem) sodišču v Ljubljani. Predseduje ji predsednik apelacijskega sodišča Vrančič. Stalni izpitni komisarji so: oba senatna predsednika apelacijskega sodišča dr, F i -schinger in dr. Eberl, od advokatov pa •dr. Adlešič in dr. H a c i n. Za primer, da je kateri izmed stalnih članov zadržan, nastopi namestnik. Predsednika nadomestuje podpredsednik dr. Gradnik, stalne komisarje pa s. a. s. Janša in Lajovic ter advokati dr. Krejči, dr. Krivic, dr. Sajovic ml., dr. Smole, dr S v igel j in dr. Tekavčič. — Nova določba je ta, da morata biti dva advokata izpitna komisarja (po starem zakonu eden). Za pozitivni uspeh morajo glasovati štirje člani izpitnega odbora. Advokatski izpiti so sedaj javni, ravno tako kakor sodnijski izpiti, dočim so bili poprej vsi ti izpiti tajni, = Upokojen je peš. narednik vodnik I. razr. gosp. Gustav K u m e r , bivši okrajni vojni referent pri okraju Maribor levi breg. Ostale vesSi — Sv. maša na Krvavcu bo v nedeljo, 28. maja ob 10 dopoldne ob vsakem vremenu. — Cerkveni koncert v Gornjem Logatcu. V župni cerkvi v Gor. Logatcu priredi cerkveni pevski zbor Žiri pod vodstvom g. skladateba Antona Jobsta v nedeljo, dne 28. maja ob pol' 8 zvečer cerkveni koncert proti nizki vstopnini in iepim sporedom. Zlasti zbori iz okolice sc prav vljudno vabijo, da slišijo močnejši zbor. — 50 letnica mature na ljubljanskem učiteljišču. Dogovorno z nekaterimi tovariši vabim vse še živeče tovariše na jubilejni sestanek v Ljubljano dne 12. junija t. 1. Snidemo se ob 10 dopoldne v kavarni Zvezda, kjer si sestavimo program dnevu, ako ga ne bodo imeli že v Ljubljani bivajoči tovariši. Notico v »Slovencu« z dne 24. maja pod gornjim naslovom je treba popravili v toliko, da so naši tovariši tudi P c h a n i Friderik v Trrb-niem ter L c s k o v i c Bogomir in j. i k o z a r Anton v Ljubljani, dočim Pogačnik Naval ni bi! naš tovariš. — Pričakujemo polnošlcvilno udeležbo! — Turk Josip, žel. nadz. v p. — Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo je dovolilo, da sc otvori telefonski promet n.i progah Jescnicc—Milano (3.15 zl. fr.) in Kranj— St. Johann na Tirolskem (3.45 zl. fr.). V oklepajih označeni znesek je taksa za triminutni pogovor. — Triglavska podružnica SPD sporoča, da bo koča na Zasipški planini v Sp. Krmi id 29. main naprej zaprta. — Jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija I Ljubljana se zahvaljuje vsem članom izprnš valite komisijo za profesorske izpite v Ljubljani, zlasli predsedniku g. univ. prof. dr. Nahtigalu in tajniku filozofske fakultete g. V. Zalarju, za blagohotno naklonjenost članom našega društva, ki so v letošnjem terminu mogli brezplačno delati profesorske izpite, ker se je izpitna komisija v svoji uvidevnosti prostovoljno odpovedala taksam. — Ilerrlot častni meščan Subotice. V Subotici je več mestnih odbornikov slavilo predlog, da se bivši francoski ministrski predsednik Edvard Her-rint imenuje zu častnega meščana za zasluge, ki si jili jo K.ot velik prijatelj Jugoslovanov pridobil za našo državo. — Sneg in pu vodu j i v Bosni. Iz Banja Luke poročajo: Neprestano deževje v Bosni jo povzroči'o, da so vse reke silno naraetle in deloma že prestopile svoje smigfe. Tako kaže po zadnjih poročilih vodomer Save pri Bos. Brodu 475 cm, Une pri Bos. Novem 140 cm, Vrbasa pri Banja Luki 110 cm, Spreča ni Usera pri Doboju 130cm nad normnlo Tudi druge reke so prestopile svoje bregove in so razlile i>o jioljih, kjer uničujejo posevke. Po gorah je zapadel sneg, ki je ponekod pol metra visok. Zavladalo jc hladno, prav februarsko vreme in človek nc bi mislil, da smo že tik pred poletjem. »ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU. IŠIASU, BOLEČINAH V KOSTEH, ZBAD.YNJU IN I RAZTEZANJU MIŠIC. j Na dlan roko izlijte malo »ALGE« in drgnite /. njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutile bolečino. Ko se jo illan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. Tn ponavljajte večkrat, nato pa ovijte masiram del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi šo večkrat. Žc po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek j in olašanjc bolečin. Kakor hitro občutite nuj- i manjše nerazpoloženje, drgnite telo z »ALGO«, ker jc to lahko začetek težje bolezni, ki so z »ALGO« odstrani. »ALGA« sc dobi povsod. 1 steklenica Din 14.—. — Slovenci, ki potujete v Zagreb, ne pozabite obiskati slovensko gostilno Vladimir Čeme, Radi-čeva ulica št. 1 (u dvorišču) tik Jelačičevega trga. — Parni kotel in parna turbina, spisal inž. Gvidon Gulič, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1927, 122 strani besedilu iu 105 slik. Cena vezani knjigi jo 80 Din. Knjiga je namenjena predvsem našemu 9trojniku»in obratovodji, ki nista imela dosedaj nobenega praktičnega slovenskega nli srbohrvat.4ke.ga pripomočka. Važna za vse strojnike je knjižica tem bolj, ker mora po zakonu napraviti izpit, s katerim dokaže svoje znanje, da pozna v vseh podrobnostih parni stroj kakor tudi parno turbino, kar pisatelj podrobno opisuje. Konstruktivni detajli iu praktična navodila naj olajšajo študij in prakso našemu tehničnemu naraščaju. Pred vsem pa knjiga namerava izboljšati razmere v naših privatnih in državnih parnih obratih. Pisatelj opisuje v 1. delu parne kotle, v II. delu parne turbine, v III. delu našteva najvažnejše delovne stroje z navedbo za pogon potrebnih konjskih sil. Pridejan je še slovarček slovensko-nem-ških tehničnih izrazov, ki je danes vsakemu obrt-nilm tembolj potreben, ker imamo za posamezne dele že domače — slovenske izraze. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexcnscliuss) sc upornblju naravna »Frnnz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Izlet naših železničarjev na fug Belgrad. 26. maja. ž. Združenje železniških uradnikov, oblastne uprave v Ljubljani, je priredilo, kakor znano, izlet svojih članov z družinami v južno Srbijo. Udeleženci so obiskali Skoplje, Bitolj, Ohrid, Sv. Naum in Strugo. Od tu so se zopet vrnili v Skoplje, od kjer so nadaljevali izlete v (Prištino, na Kosovo polje, kjer so si ogledali Mulatove lulbe, Hndžimestan in samostan Grača-nico. Udeleženci izleta so se nato ustavili v Kra-gujevcu, «I kjer so nadaljevali pot v Belgrad, ! kamor so prispeli danes. V teku današnjega dne 1 so napravili krajše izlete v Zeniun in Pančevo, jutri zjutraj pa se odpeljejo z avtobusom v Topolo, I kjer bodo položili venec na grob kralja Petra. Pri j povratku v Belgrad bodo obiskali ludi grob ne-I znanega junaka na Avali. Slovenskim železniškim ; uradnikom in članom njihovih družin ja na Ku-munovem polju, po nalogu 3. armade, obrazložil major Sretan Jendrašič potek kumanovske bitke, ; v Bitolju pomen bitoljske bitke ter pomen prodora i solunske fronte. O kosovskih bitkah pa jim je : predaval na Kosovom polju, generalštabni podpol-I kovnik Keller. Jutri zvečer se bodo izletniki vrnili ; v Slovenijo z najlepšimi vtisi. Udeležencem izleta j so šle vse oblasti povsod na roko. V posameznih I krajih so jim priredili naravnost navdušene ova-cije in krasne sprejeme z godibami na čelu. ! ,Čudodelen" zdravnik v Zagrebu Zagreb, 26. maja. / Žc ucka j dni sprejema v Zagrebu ing. Baudu bolnike, ki jih zdravi s sugestijo. Njegovo čudodelno zdravljenje je globoko odjeknilo v najširših narodnih .slojih in prihaja vedno več bolnikov k njemu po pomoč. Končno je morala intervenirati tudi poli-cija, ki je tudi prepovedala vstop v njegovo I stanovanje. Med tem pa so neprestano prihajali kmetje iz okolice in zagrebški meščani ter je danes velika deputaciju intervenirala pri banski upravi, da dovoli to zdravljenje. Ker mg. Baudu za svoje delo ne zahteva nobenega denarja in tudi ne daje in ne predpisuje nobenih zdravil, mu jc bilo izdano dovoljenje, da sme še naprej zdraviti ljudi. Zdravniška zbornica sc je postavila na stulišče, da jc nnj-boljc prepustiti, du se v praksi pokaže, kako brez podlage so zdravljenja zagrebškega ču-dodclniku. Nn Muruličcvcm trgu pred stanovanjem ing. Baude stoji ogromna množica ljudi i in pričakuje, du se »pojavi čudodelni zdravnik j in jim podeli blagoslov«, j Potovalna kmetijska razstava I Bclgrad. 26. linija. AA. Včeraj je kmetijska potovalna razstava in šola z razstavo v Zagrebu zaključila svojo četrto luro, Kmetijsko razstavo in šolo jo v 17 mesecih obiskalo okoli 097.000 ljudi. Zdaj se razstava in šola nahaja v Ljubljani, kjer se bo izvršila preureditev in obnova materijala izključno za dravsko banovino. Otvoritev razstave bo v Ljubljani 1. junija; odprta bo dva dni, nato bo pa odpotovala dalje po dravski banovini, kjer ostane do L avgusta 1933. Za upravnika razstave na peti turi jo izvršilni odbor kmetijske potovalne razstave iu šole, izbral inž. Vinka Sadarja. m DOUCE FRilHCE parfumerije LUB1N-PAR1S vsebuje skrivnost mladosti, ker «DOSEE FRilHCE daie dovršeno polt, hrani kozo, odpravlja črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten vonj. Že po prvi uporabi postanete sta/en odjemalec pilera DOUCE FHÏ1NCE LU BIN -PARIS Пођ! sc u шч BpoteHah, drogecllDh in boljSIh purfiimcrllalt. Voda podrla jez na Ljubljanici (K poročilu na 4. strani.) Ljubljana, 26. maja. Napovedali smo, da je jez na Ljubljanici poti trimostjem v veliki nevarnosti. In to, kar smo napovedali, se je zgodilo: točno ob 11 zvečer je voda, ki jo do večera dosegla višino zasilnega začasnega jezu, predrla na levi strani. Redki pasanli, ki so med močno ploho šli |>o mostu, so zaslišali bobnenje, pri katerem je voda odnesla del botonira-nega jezu in gramoza, ki je bil naložen med jezom in betonskimi vznožjem jezu. Voda dere mimo jezu, vendar pa se šo upira desni del jezu valovom nnrastlo Ljubljanice. Na že napravljeni betonski tlak na dnu Ljubljanice je voda nanesla mnogo gramoza in bali .se je, da tudi ne bi škodovala podlagi gramoznega tlaka. To bi pomenilo uničenje večdnevnega dela. Sedaj je vsa struga Ljubljanice napolnjena z vodo. Zatvomica v Trnovem pa šo nadalje propušča mnogo vode ,čeprav je bila zaprta, kolikor le mogoče. Voda je nadalje odnesla mnogo lesovja, v nevarnosti pa je v strugi položeni tir. Dela se bodo mogla nadaljevali kvečjemu šelo čez nekaj dni, toda ie, če dež poneha. Če pa bo deževalo š? - naprej, kaže slabo in se bodo delu lahko nadaljevala šele čez teden dni. Iz seje magislr. gremim Ljubljana, 26. moja. Bane* se je vršila seja magistralnega gremija, pri kateri se razpravljalo in sklepalo o sledečih zadevah : Podelila so se STAVBNA DOVOLJENJA Ivani Krlsper za napravo svetlobnega jaška v hodniku na Miklošičevi cesti. — Ani Francot za adaptacijo kletnih prostorov, prizidka stanovanja in drvarnice v Franketovi ulici. — Andreju Bercetu za prizidek na vrtni strani hiše v Livarski ulici. — Evgenu Tuječu za napravo hišne kanalizacije v Smoletovi ulici. — Petru Jenku za adaptacijo kleti v delavnico na Celovški cesti 74. — Egonu Bayerju za adaptacijo peka reke delavnice v Florjanski ulici. — Karlu Pečenku za gradnjo enonadsta-opne hišo v Strcliški ulici. — Dr. inž. Ladislavu Klincu za onomidstropno hišo v Bolgarski ulici. — Ivanu Berniku za adaptacijo roletne delavnice v Linhartovi ulici. — Frančiški Šurk zn gradnjo gospodarskega poslopja na Ižanski cesti 189. — Ivanu Vidmarju za gradnjo prizidka in adaptacije hiše v Za-lokarjevi ulici. — Štefanu Gjuri za prizidek dvoriščnega poslopja čevljarske delavnice. — Idi Tavčarjevi se dopusti provizorično za dobo dveh let dvoriščno jiosiopje drvarnice v Pleteršuikovi ulici. UPORABNA DOVOLJENJA dobe: Franc Tancig za dvoriščno stanovanjsko poslopje v Mali čolnarski ulici. — Franc Scagnetti za skladiščno poslopje v Metelkovi ulici. — Marija in Franc Sonc za enouadstropno hišo na ljubljanskem polju v bližini bivših smodnišnic. — Frančiška Plevnik za pritlično liišo ob Ižanski cesti. — Filip Podbevšek sedaj Jugoagraria za enouadstropno hišo ob Herbersteinovi ulici. — Alojzij Kavčič za provizorično mehanično delavnico ob TyrSevi ce-sli (Levčeva hiša). — Franja Grčar, gostilničarka pri »Vinski trti : v Gasilski ulici za trgovski lokal. ODDAJO SK RAZNA DELA za centralno kurjavo, vodovodno iustalacijo ,in sa uitarao opremo v Delavskem domu najugodnejšim ponudnikom. Centralno kurjavo dobi tvrdka inž. Likar za 587.813 1er z njo v razpisu zvezano instalacijo za pralnico s pripadajočimi kotli za znesek 132.490 dinarjev kot najcenejši ponudnik. Vodovodna instalacija se odda najcenejšemu ponudniku, tvrdki Ecker sinova, za 77.511 Din. — Trafični paviljon na Marijinem trgu se postavi za Prešernovim spomenikom na vogal pod kavarno v podaljšku obrežnega zidu. Celotna dela se oddajo najcenejšemu ponudniku, tvrdki Angelo Battellno za 13.900 Din. Ugodi se prošnji Jugoslovanske knjigarne za izknjižbo stavbne obveznosti rezerva v znesku 3000 dinarjev, ker so še vedno podano zadoslne garancije za kritje obveze na drugem meslu. — Ugodi se prošnji odbora za pokrajinski zle! Sokola kraljevine Jugoslavije 1er se dovoli sečnja nekaj smrek iz mestnega gozdu v Klečali. — Putniku sc dovoli postavitev stojala za kolesa na frotoarju v Ga-jevi ulici proti priznani najeniščini 100 Din. — Otonu Farniku se da v najem dol inednegu zem-ljišča na Ljubljanskem polju ob njegovem vrtu proti najeniščini 100 Din letno. — Andreju Vrhoven so da v najem nieslni svet pri klavnici po primerni najemnini. — Sklene se. da sc napravi vajeniški dam v šentpeterski vojašnici ter sc v ta namen uporabijo prostori, kateri so služili doslej bivšemu banovinskemu vajeniškemu domu ter se razen lega prepusti še nekaj drugih prostorov. Obstoječemu kuratoriju za vajeniški dom sc dovoli obenem adaktacija teh prostorov iz kredita mestne občine ter sc v ta namen votira 20.00O Din. Prostori se dajo v namen kuratoriju za dobo 20 let, odnosno dokler ne bo regulacija zahtevala odstranitev obstoječe vojašnice. — Dalje se je razpravljalo o podelitvi stavbnega dovoljenja zu razširjenje cerkve sv. Krištofa. Sklenjeni so bili pogoji, pod katerimi se stavbno dovoljenje izda. Ureditev celotnega vprašanja glede pokopališča pa ee bo predložila v posvetovanje iu sklepanje prihodnji seji mes!no občinsko uprave, Z gradnjo razširjenja cerkve sv. Krištofa pn se bo pričelo lahko takoj, kakor hitro bo pokopališki fond sprejel pogoje mestne občine. Viharno življenje Њ. sina Atentat na egiptskega glavar a Belgijska kraljica je odlikovala prednico nunskega samostana v Gentu, mater Maes za njeno požrtvovalnost na delu za reveže in betežne, Odlikovanje velja vsem sestram v Belgiji, ker je odlikovana mati načelnica vseh samostanov. Nova sveinšca - prsproš-njica usmi'fenêh sester V nedeljo, 28. maja bo papež Pij XI. proglasil za blaženo Katarino Labouré, usmiljeno sestro iz družbe usmiljenih sester od sv. Vincenca Pavlan-skega. Njen samostan je bil v Parizu, kjer je že v noviciatu 1. 1830 bila deležna več prikazanj Matere božje. Med drugimi prikaznimi je posebno priKazanie tudi, da je bila Marija brez madeža spočeta. Prav radi tega prikazanja so nastale čudodelne svetinje, ki jih zelo radi uporabljajo redovniki in duhovniki, ki je že mnoge pripeljala do prave vere, do posebnega češčenja brezmadežne device, ki duhovnikom pomaga pri bolnih in umirajočih, da se povrnejo v pravo vero in da prej-incjo svete zakramente. Jasi so taka prikazanja nekaj posebnega, vendar ne tiči tu vzrok, da jo danes sedanji papež Pi) XI. proglaša za svetnico. Vzrok je drugje. — Ko je zapustila svoj samostan, je šla v zavetišče starčkov, kjer je polna ljubezni, neutrudna v delu in požrtvovalnosti do bližnjega, preživela štirideset lel med starimi revčki. Dasi se je o njej po prikazanjih o nogo govorilo, vendar je vprav to njeno ljubezni polno delo vzrok, da bo povišana Pri 00. letu je Joeip Delimont, lovec divjih zveri in romanopisec napisal svoj življenjepis in pa priobčil. Naj posnamemo iz njega samo nelkaj odlomkov. Dneva 8. maja 1878, ko sem zagledal luč sveta, se moji srtarši in mojih 15 bratcev in »eeter gotovo niso razveselili. Kljub temu je moj oče s svojo gostilno in prodajalno ter majhnim vinogradom nn NižjeavstrijSkeni lalilko preživljal vso družino. Toda, ko smo se preselili na Dunaj in so moji 9tarši obubožali, so nastopili za nas slabši časi in trpeli smo strahovito lakoto. Kljub temu so mi vedno rojile po glavi same neumnosti. Ni bilo dneva, da bi svojim učiteljem ne bil prizadel kake grenkosti. Kakšno je bilo njihovo veselje, ko so me končno »vrglk. Tedaj se je zame začel križev pot. Kil sem nagnjen k tatvini. K temu me je silila lakota. Žal mi je, da mi ta lastnosit ni ostala Se kot pisatelju. Prav dobro bi mi bila prišla ... Ko sem bil star 24 let, sem se poročil s silno ljubosumno žensko, ki ni imela prav nič srca. Ko sva se sprla, sem se mogel pred njo rešiti s tem, da sein zbežal v najbolj nevarno kletko, v kateri je bilo dvakrat po 12 tigrov in vrata v kletlko sem dobro zaprl za seboj. Tedaj je prihrumela pred kletko moja žena vsa besna in držala v rokah krepko palico. Vpila je: »Ven odtod, nič vredni bojazljivecU Zgodilo se je, da me je neki somalski lev napravil vdovca. Že pri 20 letih sem postal lovec divjih živali, ki sem jih preganjal v vseh delih sveta. Trikrat so me kače vgrizle. vsakokrat sem bil v smrtni nevarnosti. Ko me je četrtič pičila neka kača, je ona poginila in ne jaz. Leta 1893 bi me morali v Afganistanu obes;ti zaradi vohunstva v prid Anglije. Indijski podkralj me je rešil s tem, da je plačal zame 5000 funtov odkupnine. Sel sem se mu zahvalit. Ko me je pogledal in se z mano poraz- govoril ter apoiznal, kaikAen »tič< sem prav za prav, mu je bilo bržkone žal, da je zame toliko plačal. Vlovil sem 412 tigrov; toda med svetovno vojno sem moral ugotoviti, da .je lažje uloviti tigra, kakor uš. V puščavi Kalahari »o se moji črnci nenadoma uprli proti meni im .sklenili, da me pošljejo na drugi svet na prav originalen način. Zvezali so me dobro ter me obesili na drevo tako. da je bilo od mojih nog do tal še en meter. Nato so me prepustili leopardom. Osemnajst ur sem tako visel in leopardi so se igrali z menoj. Medtem sem zgubil na eni nogi en prst, na drugi pa polovico stopala. Končno je prišla rešitev. Ko sem lovil bele medvede na Aljaski, mi je neki Indijanec zasadil v rebra svoje svetlo bodalo, dolgo Sem. Uničil ml je črevesje, toda tudi svoj nož Preden so ga obesili, ie prosil šerifa, naj mu dovoli, da bi še z mano govoril. Toda šerif je bil tako trdosrčen. da je zavrnil nedolžno prošnjo tega ubogega zločinca. Leta 1004 sem se v Združenih državah posvetil filmu. Moji ravnatelji so se do takrat pedali s trgovino steklenih diamantov, naramnic in prepovedanih knjig. Dva izmed teh sta prišla zaradi razprodaje prepovedanih knjig pred sodišče, toda tam sta svojo nedolžnost prav lahko izpričala, ker sta dokazala, da sita nepismena. In postala sta tovarnarja filma. Leta 1924 setm pričel pisati in čudno Re mi je zdelo, da so moje knjige pričeli kupovati in jih celo tudi čitati. Filmov še nisem mogel pisati. Nimaim za to dovolj prafkse. Ker sem se že v svoji mladosti odvadil tatvine, ne verjamem, da bi uspel. Ko sem včerai to svojo bridko žilost sporočil nekemu filmskemu tovarnarju, mi je tn gi-njeno stisnil roko. Malo pozneje sem lahko usro-tovil. da mi je na roki, ki sem mu jo podal, zmanjkal en prst. Angleži zopet nosijo slamnike, čeprav so to na stolonaslednik, katerega so videli večkrat v slam slamnike. — Prestolonaslednik se Priznanje za velikodušno delo že na lem svelu 'ado opustili. Pobudo za to je dal angleški pre-tiku. Takoj so pričeli tudi drugi Angleži nositi vozi po Temzi v zasebni družbi. na oltar kot hčerka krščanske ljubezni, kakor jo radi imenujejo. Njeno požrtvovalno delo je spremljalo tudi dvoje čudežev, dvoje čudežnih ozdravljenj. Sedaj je usmiljenih sester sv. Vincenca Pavi. okoli 40.000 in vse te in še premnogi, ki veliko zaupajo v njeno čudodelno svetinjo, bodo dobili svojo priprošnjico v njeni proglasitvi za blaženo. Prej so se vse te sestre imenovale »hčerke krščanske ljubezni«, zdaj pa je ta častni naslov dobila Katarina Labouré, nova svetnica. Ko se je egiptski ministrski predsednik Sidky paša hotel odpeljati s postaje v Kairu proti Parizu, je skušal neki egiptski nacionalist izvršiti nanj atentat. V papirju je imel zavit revolver in ga hotel sprožiti. Atentat so pravočasno preprečili. Na sliki aretacija napadalca. Sidky paša zagovarja sporazum z Anglijo, medtem ko so nacionalisti proti sporazumu. Krik po svobodi grize železo in hrast Poslanec naf dela Ameriški poslanik Robert Worth Byngham je prispel v London. Dosedanji poslanik general Dawes je bil premeščen. »Kje pravzaprav hraniš svoj denar, da ga tvoja žena ne najde?« Čisto enostavno. Položim ga v koš za raztrgane nogavice.« * Ob morski obali: »Toda, predragi gospod, zdaj se vendar ne boste kopali, ko ste komaj pokosili; to vam bo vendar škodovalo.« »In vendar se bom, to mi prav nič ne bo škodovalo, jedel sem namreč ribe.« Gospodinja in najemnik, ki ni plačal sobe: »To jc bilo zadnjič, da sem oddala sobo akrobatu » Romanopisci vseh časov so kaj radi opisovali načine bega iz jetnišnic, ker tu ima pisatelj vedno dosti gradiva. Vendar pa do danes še nihče ni »izpustil« svojega junaka na svobodo s tem, a je ta z lastnimi zobmi zgrizel zamreženo okno svoje celice. Pred dobrimi 20 leti je neki jetnik na Tiirin-škem v Nemčiji pobegnil na tak način. Bila je to stara stavba in mesto železnih, so imeli vzidane križe v oknih iz močnega hrastovega lesa, ki so se zdeli močnejši kot železni. Toda krik po svobodi je močnejši kot pa les, četudi tako soliden, kot je hrast, in po trimesečnem trudu je mrežo pregrizel ter pobegnil. Po treh tednih svobode so ga zopet prijeli. Zobe je imel skoro čisto izbru-šene in ostala je komaj sled za njimi, dasiravno je bil še mlad fant. Bolj pogosto se pripeti, da se jetniki skušajo osvoboditi s tem, da izkopljejo podzemeljski rov. Marsikateri pa se je tudi rešil že s tem, da se je dal zapreti v zaboj, da, celo v mrtvaško rakev. Ameriški ropar Bili Carlesli, ki je obsojen v dosmrtno ječo, si je z dostojnim vedenjem pridobil zaupanje predstojnikov in bil že po kratkem času dodeljen krojaški delavnici. Tu je moral po dokončanem delu tudi delavnico pospravljati. Po nekaj tednih je prilfko porabil ter se neopažen skril v velik zaboj, poln novoizdelanih srajc. Nikomur ni prišlo na misel drugo jutro, da bi še enkrat pregledal vsebino zaboja, zabili so ga in odpeljali. Pet dni je ležal sključen in niti ganiti se ni mogel. Končno se mu je zdelo, da je zaboj dospel na svoj cilj. Vrgli so ga z voza in nekdo je kmalu pričel trgati pokrov. Carlesli se ni ganil, ko pa je pokrov zaboja padel na tla, je vrgel srajce vstran, presenečenega trgovca pograbil za vrat in ga vlekel v prodajalno, kjer ga je privezal k stebru. Nikjer ni bilo nobenega človeka, trgovec pa od samega presenečenja in strahu ni mogel klicati na pomoč. Carlesli si je izbral novo obleko ter izpraznil blagajno, nato pa izginil. Nikoli ga niso več našli. Devet kaznjencev neke jetnišnice si je vzelo za vzor grofa Monte Christa. 20 tednov so kopali rov, pri tem pa se uračunali in še nadaljnjih pet tednov rabili predno so prišli do odvodnega kanala, ki je imel širjavo, da bi se normalno sloK človek s težavo prerinil skozi. Prvi, ki se je spustil po kanalu, je na neki krivulji obtičal in deset minut je potreboval preden se je rešil. Pol ure pozneje je bil na svobodi. Sledilo mu je drugih sedem tovarišev, osmi pa jc bil nekoliko preobilen, obtičal je v cevi in tam umrl grozovite smrti. Na skupni seji predstavništva češkoslovaškega parlamenta in senata je bil sprejet predlog zakonu o reformi poslovnika poslanske zbornice. Nove odredbe so zelo stroge. Čl. 44 odreja, da se govori ne sinejo brati; edino načelne izjave predsednika ali posameznih članov vlade ali strank se smejo prebrat.i Poslanci so dolžni obiskovati seje parlametnn. 7a odsotnost morajo prositi pismeno ali pa v slučaju nujnosti tudi brzojavno predsednika, ki jih lahko oprosti sedmih sej. O daljši odsotnosti odločuje parlament. Ako poslanec ne pride neupravičeno na 5 sej v enein mesecu, se mu orlvznme enomesečno plačo. Ako bo v enem letu Irikrat tako kaznovan ali ako izostane od 15 sej, se mu vzame poslanski mandat. Novi ministrski predsednik Holandske Colijn, načelnik protirevolucionarne stranke, ki je po dolgih pogajanjih sestavil novo vlado. Za denar m čast se bosta bi!a 8. junija se srečata v Madison Square Gardenu pri Newyorku ameriški boksar Maxie Baier in Ncinec Max Schnieling. Oba se z vso vnemo pripravljala na lo srečanje. Na levi Maxie Baier se vadi v družbi • svojo ženo. Na desni: Max Schmeling se poizkuša z druiitui boksariera. Ljubljanski velesejem zaseden XIII. Ljubljanski velesejem od 8. do 12. junija je kljub svojemu obsegu, saj meri razstavni prostor -10.000 kvadratnih metrov, popolnoma zaseden. Vsled strogih deviznih predpisov in carinskih omejitev, razstavlja letos manj inozemskih tvrdk, zalo pa mnogo več domačih, katerih na prejšnjih vele-sejrnih ni bilo videti. Tako se bo letošnji ljubljanski velesejem vršil pred vsem v znamenju domače industrijske in obrtniške produkcije. Važno za naše izvoznike v CSR. »Kompensac organizacija združenih uvoznikov in izvoznikov CSR 1er zbornica za trgovino in obrt v Brnu pošljejo na ljubljanski velesejem, ki ee vrši od 3. do 12. junija svoje delegate. Delegati bodo na ljubljanskem velesejmu osebno proučili izvozne možnosti iz našo države v CSR, dali interesentom informacije in jih vpeljali v sliko s čsl. uvozniki. K otvoritvi velesejma. Poljsko vlado bo pri otvoritvi letošnjega Ljubljanskega velesejma dne 3. junija zastopal poljski generalni konzul v aZgrebu, g. Štefan Fiedler Alberti. Celokupna domača papirna industrija razstavi leto« svoje izdelke v paviljonu »N« na XIII. Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Naš lesni trg V naslednjem prinašamo iz poslovnega poročila ljubljanske borze o našem lesnem trgu v letu 1932 te-le zanimive podatke: Tesan les. Ker je v letu 1931 povpraševanje po tramih padlo in je cena rapidno pojemala, eo produ-centi omejili produkcijo tramov na najnižjo stopnjo tako, da v letu 1932 ni bilo znatnega novega blaga. Kljub tej mali množini razpoložljivega tesanega lesa, pa se cena v tem letu ni nič dvignila, temveč ponovno padla tako, da se proizvodnja tramov ni izplačala. Najčečjo izgubo so v tem letu utrpeli oni trgovci, ki so razpolagali še z 2—5 leta starimi tramovi, kateri eo jih stali veliko denarja, a «o jih morah sedaj prodati à tout prix. Takih primerov je bilo žalibog več in ti primeri niso nič manj žalostni, kakor če pogori posestnik, ki ni zavarovan. Povpraševanje po tramih ni bilo veliko, ker se je zelo «krčila kupna moč, toliko pri nas kolikor v inozemstvu. Prvič pojema povsod stavbno delo, drugič pa sedanja stavbna tehnika ne uporabl ja več toliko lesa kakor prej. Pri nas so se prodale le debelejše mere. Drobiž je popolnoma izostal in to vsled okolnosti, da ni bil mogoč izvoz v Grčijo z ozirom na naše slabe ta-rifarične razmere, kar je pa južna Italija rabila drobiža, so se kupci krili z blagom v Avstriji, ki prednjači v nizki ceni in ugodnejši tarifi. Iz omenjenega vidimo, da je trgovina s tra-mi utrpela veliko škodo. Tod« ta izguba ima svojo dobro stran. Naši produccnti so začeli pripravljati blago tako eksaktno, da je za vsak izvoz ispoeobno. Naših tramov nc more danes nihče več zapostavljati. Nadalje sc tudi v gozdovih ne dela več vsevprek, kakor je bi to slučaj dolga leta po vojni, temveč gozdovi sc trebijo zmerno in pazljivo, to je racijonelno. Bordonali. Promet s to vrstjo blaga jc ibal muniilo leto povse.m neznaten. Bukovina. V nasprotju z rezanim in tesanim jelovim lesom, je rezana bukovina igrala v trgovskem svetu jako veliko vlogo. Suha bukovina je bila v stalnem povpraševanju, istotako parjena bukovina za prekomorske kraje. Z ozirom na dejstvo, da jc morala vsled slabega finančnega stanja ustaviti obrat marsikatera industrija, posebno veleindustrija v Bosni, je nastalo v poletnem času celo pomanjkanje po bu-kovini. Го je povzročilo dvig ccnc, ki se je v glavnem tudi nadalje obdržala. Vsakn razstava društva »Živalice« je jiopol- nejšn in vedno znova sc pokazujejo razne vrsto malih živali v izpopolnjenih oblikah. Tudi glede pestrosti je razstava vedno zanimivejša, tako, da obiskovalci in ljubitelji živali najdejo vedno kaj novega iu zanimivega. Letos hoče razstavni odbor društva presenetiti obiskovalce /. novimi posebnostmi. Zato no po/abite obiskati naš velesejem od 3. do 12. junija t. 1. ter poiščite paviljon »K«, kjer bo razstavilo društvo »Živalca«. Kje so dobe sejemske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega XIII. Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija t. 1. prodajajo po 3 Din vsi večji denarni zavodi, trgovsko korporaeije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujskopro-meitne ustanove in večje železnišike postaje Dravsko banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega veleeejima. Organizacije in ustanove, katere bi želelo prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Pri dohodu na velesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. j. 27 Din, pri velesejmski blagajni, kjer dobi potrdilo o obisku velesejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen povrateîi. Popisovanje trboveljske revščine Trbovlje, 25. maja. Pri zadnjem posvetovanju na banski upravi jo : bilo sklenjeno poslati v rudarske revirje posebno j komisijo, ki naj ugotovi življenjske razmere de. : lavstva. Sestavljena je ta komisija i/, zastopnikov banovine, Delavske zbornice in Bratoveke kladnice rud arjev. Priprave za delo te komisijo so se pričele. Tako so dobile vse občine, v katerih se nahajajo rudniki, nalog, zbrati statistični materijal o življenjskih pogojih rudarjev, upokojencev in reducirancev. Iz tega se mora dobili jasen pregled, kako vpliva skrajšano de.lo, brezposelnost, zlasti J pa zadnja redukcija, na gospodarstvo rodbin. izvršitev tega popisovanja je naša občina poverila vsem rud. nameščencem-upokojcncem s socialnim referentom g. Korlnškom na čelu. Ti bodo pregledali najprej vse plačilno liste zadnjih mesecev in ugotovili zaslužek posameznih rudarjev in tudi ev. druge dohodke od posestva. Nato bodo izpolnili od glavarstva poslane posebno vprašalne pole s podrobnimi rubrikami o družinskem zaslužku, o nepreskrbljenih otrocih, posebej o od- Curih. Pariz 20.32, London 17.505, Newyork -146, Bruselj 72.10, Milan 26.90, Madrid 44.25, Amsterdam 208.55, Berlin 121.20, Dunaj 73.26 (58.50), Stockholm 90, Oslo 89, Kopenhagen 78, Praga 15.41, Varšava 58.05, Ateno 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešla 3.08. Vrednostni papirji Med državnimi papirji je zabeležiti posebno čvrsto tendenco za agrarje v Belgradu, v ostalem pa so bili vojna škoda in dolarski papirji slabejši, kar se je poznalo tudi pri gibanju tečajev. Promet je bil na zagrebški borzi nekoliko večji in je znašal: vojna škoda 500 kom., begi. obv. 10.000 ter 7% Bler. pos. 1000 dol. Nadalje jo bilo zaključenih še 20 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 43—45, agrarji 29.50 den., vojna škoda 194—196, begi. obv. 31.50 den., 8% Bler. pos. 32—33, 7% Bler. pos. 31.50—32.50, 7% pos. DI№ 40 den. Zagreli. Dri. papirji: 7% inv. pos. 43—45, agrarji 23.50 den.. vojna škoda 191—195 (193), 6. 194—195 (196), 6% begi. obv. 31.50—32.50, 8% Bler. pos. 32—33, 7% Bler. pos. 31.50—32 (31.75). ; Delnice: Narodna banka 3600 den., Priv. agr. bail-! ka 215—220 (215), Sladkor Osjek 145—150, Impeks i 50 den., Trboveljska 140—170. Belgrad. Narodna banka 3750—3900 (3750), Priv. agr. banka 216—218 (220), 7% inv. pos. 46 bi., agrarji 26 den. (27.50), vojna škoda 193—194 (194, 193), 6% begi. obv. 32—32.50 (32.25), 7% Bler. pos. 32.50 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 58.30, Živilo 67, Aussi-ger Cheitiische 167.50, Alpine 12.90, Trboveljska 15.95. Žitni trp Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca vzdržana. Promet 76 vagonov. Sombor. Pšenica bč., okol. Sombor, sr., slav., gr. bč., ban. 200—202.50, ban. potiska 202.50-205, bč. potiska 205—207.50. — Koruza bč. žel. prompt 62—64, bč. junij, julij 66—68. — Oslalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 65.5 vagona. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednje živahen. — Pšenica junij 11.02—11.25, zaklj. 11.23 —11.24, okt. 10.75—10.08, zaklj. 10.90—10.92. — Rž junij 6—6.12, zaklj. 6.13—6.16. okt. 7.10—7.30, zaklj. 7.30—7.32. — Koruza junij 7.29—7.40, zaklj. 7.35—7.37, avgust 7.50—7.58, zaklj. 7.56—7.58. Chicago. Pšenica maj 40.125, junij 41.75, sept. 42.50, dec. 45.25. — Koruza maj 43, julij 45. sept. 47.25, dec. 49.25. Winnipeg. Pšenica julij 62, oki. 64.25. raslih, ki so zmožni zaslužka in koliko so zapo. sloni ali brezposelni. Popisovalua edinica je rodbina. Samci brez rodbinskih članov se popišejo posebej, a tudi pri njih se vpoštevajo imovinske razmere ev. še živečih staršev. Potreba takega pregleda po rodbinskih edinlcah je zato, da ee bodo pravilno razdeljevala sredstva brezposelnega skrbstva in pa v zaščito gospodarsko šibkejših ob priliki redukcij. Popisovalci imajo nalog ugotoviti tudi gospodarsko stanje in družinsko razmere onih, ki so bili reducirani s 11. majem t. 1. Takle pregled družinskih in gospodarskih razmer je nujno potreben za vsako resnejšo akcijo, ki hoče odpomoči težavnim razmeram rudarjev. Posebno, ker šo vedno grozo redukcije, da se ne bodo izvedle z ono pristranoetjo, kakor so so n. pr. zadnje v Hudi jami, ampak res pravično in obzirno vpošle. vajoč življenjske in družinske razmere. Sedanjo popisovanje, ki ga vršijo občine, bo nudilo komisiji res stvarno podlago zn njeno delo. Želimo le, da ne bi naenkrat zopet kje zastalo, ampak s stvarnostjo in temeljitostjo, s katero se ie začelo, tudi dovršilo. Potujoča kmetijska razstava in šola v Kranju bo stala na kranjski železniški ]x>staji cel dan dne 4. junija t. 1. Binkoštna nedelja je kakor nalašč primerna za tako veliko prireditev, posebno še, ker se vrši ta dan tudi zlet Sokolske župe Kranj. Sprejem in otvoritev razstave bo točno ob 9 dopoldne .Razstavni vlak obsega 24 vagonov. V vsakem vagonu bo tolmač. Razen tega sodelujeta pri pojasnjevanju razstavnih predmetov okrajni kmetijski referent in njegov pomočnik iu dva stalna predavatelja. Popoldne in zvečer bodo filmska predavanja iz raznih kmetijskih panog. Hrvatsko zadružništvo. Zadružna zveza v Zagrebu je lani znižala število svojih članic za 14 na 165. Lastna sredstva znašajo 0.44 milijonov; vloge 15.0, reeskomt 0,34, med aktivi pa je največ kreditov v tek. računu 14.3 milijonov. Cisti dobiček znaša 21.566 dinarjev. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Adria, trg. družbe Urbane Co. na Glincah; narok za sklepanje poravnave 24. junija. terjatve je priglasiti do 18. junija; nadalje o imovini Mohor Franca, lastnika slaščičarne »Lilu« v Ljubljani, Kolodvorska ul. 6, poravnalni narok 24. jun., oglasiti sc je do IS. junija. Občni zbor Prometne banke bo 19. junija ob It. uri. Kreditna banka, d. d., Stara Pazova je (Službene novine) dobila uredbo po paragrafu 3 zakona o zaščiti kmeta z veljavnostjo od 13. maja 1933. — Banka je bila ustanovljena 1910, imela je podružnico v Sudjlji. Glavnica znaša t milj., vloge 1930 10, reeskont 2.6 milj. Znižanje diskonta v Newyorku. Iz Newyorka poročajo, da je tamošnja Federalna rezervna banka v Newyorku znižala diskont od sedanjih 3 na 2 in pol odstotka. Narodno premoženje Združenih držav ceni National Industrie Conférence Board na 247 milijard dolarjev konec leta 1932 (1929 362 milijard); na prebivalca odpade 1.981 dolarjev, 1929 pa 2.977 dolarjev). Borza Dne 26. maja. Denar N današnjem prometu so ostali, neizpreme-njeni tečaji Bruslja, Curiha, Londona in Trsta. Edino Praga se je učvrstilo, dočim so vse druge devize popustile. Avstrijski šiling je narastel na ljubljanski borzi na 9 (zaklj.), v Zagrebu jo bil zaključen po 8.88 iu v Belgradu lia 8.85. Grški boni so v Zagrebu notirali 42—43 (41) v Belgradu pa 48.25 den. (43.25). Ljubljana. Amsterdam 2309.29—2320.65, Berlin Ш1.25-1332.05, Bruselj 799.13-803.07, Curih 1108.35—1113.85, London 108.86—105.46, Newyork 4919.38-19-17.63, Pariz 225.88-227, Praga 170.90 171.76, Trst 297.96—300.36. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52,930 Din. Vm&rrifni RcPïï»*>-MMbW«fm»> Sobota, 27. maja: 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.00 Salonski kvintet 18.00 Iz našega narodopisja (Viktor Pirnat) 18.30 Angleščina (ga Orthabcr) 19.00 Pedagogika in kultura (dr. S. Gogalal 19.30 Počitnice pod platneno streho (Miroslav Zor) 20.00 Prenos opere iz Zagreba 22.30 Čas, poročila, plošče. Nedelja, 2S. maja: 8,15 Poročila. - 8.30 Gimnastika (M. Dobovšek). — 9 Versko predavanje (dr. C. Potočnik). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 Prazgodovina slovenskega zavarovanja (I. Martelainc). — 10.30 O naši državi. — 11 Radio-orkester. — 12 Čas, plošče. — 15 Kmetijsko predavanje (dipl. agr. Janinik). — 15.30 Slovenska glasba, izvaja Radio-orkester. — lô Ura valčkov in koračnic, izvaja Radio-orkester. — 16.30 »Svet«, komedija (Nušič), igra Št. Ja-kobski gledališki oder. — 20 Vijolinski koncert gospe Fanike Brandlove. —- 21 Pojoča žaga, izvaja prof. Ivan Noč. — 21.40 Ča.s, poročila. — 22 Ra-dio-jazz. Dritiii piros'rmnrst > Nedelja, 28. maja. Zagreb: 20 Prireditev kmetskega kulturnega društvav Petrovini. — Milano: 20.30 »Sibérie-:, opera (Giornano). — Brno: 19 Koncert vojaške godbe. — Barcelone: 21 Operni prenos, plošče, — Leipzig: 20 Verdi-Puccinijev večer. — Suisse-Rouu^de: 20.35 Koncert Radio-orkestra. — Berlin: 20.05 Operetni večer, — Belgrad: 20.20 Originalne havajske pesmi in plesi, igra havajski trio. — 21 Kon- I cert orkestra kraljeve garde. — Rim: 20.45 Pestra 1 glasba. — Praga: 20 Večer operetne glasbe. — Miinchen: 20 Večerni koncert. — Budapest: 21.15 Večerni koncert. — 21.30 Lieztov Requiem . — Koncert ciganske glasbe. — Varšava: 20.30 Večerni koncert Radio-orkestra. Cerkveni vesinilk Križanska moška in mladeniška Marijina druž- I ba proslavi v nedeljo 28. maja svoj glavni družbeni praznik Marije Pomočnice. Zjutraj ol) 6 v družbeni cerkvi sv. maša s skupnim obhajilom, ob pol 6 zvečer v dvorani razgovor o celodnevnem božjcpol-nem izletu 11. junija in volitev predstojnišlva, nato pa v cerkvi govor, slovesne litanije in darovanje za družbinc namene. Udeležba pri tem shodu za j vse člane obvezna. Cerkev v Križankah. Jutri ob 10 slovesno pra-I znovanje patrocinija Marije Pomočnice, zavet.i:ce cerkve. Ob pol 11 po slavnostni pridigi slovesna ! sv. maša. Izvaja se: Instrumentalna missa solemnis »Jubilatc Deoc, zložil Rudolf Wagner, gradualc »Virga Jcsse fioruiU, zložil A. Focrslcr, Ave Maria», zložil K. Greilh, ..Ta n tu m ergo«, zložil A. Foerster. Po maši: »Marija, kako si lepa!«, zložil ' p. H. Satiner. Celje & Slava 39. pehotnega polka v Celju v spomin na zavzetje Črne na Koroškckm po oddelkih celjskega polka leta 1919 sc bo vršila jutri. es Umrli so: Brečko Boštjan, 68 let, občinski revež iz Loke pri Zidanem mostu; Stojan Martin, 27 let, čevljar, iz Vrbna pri Sv. Juriju ob j. ž.; Kolčnik Tomaž, 9 let, sin pismonoše iz Celja. Naj počivajo v miru. •0 Nov vodnjak na okoliškem pokopališču. Celjska okoliška občina jc sklenila, da napravi na okoliškem takozvanem spodnjem pokopališču nov Vodnjak, ki je Iiil že nujno potreben. Občina prosi vse, do katerih se bodo obrnili požrtvovalni pobiralci, ki bodo te dni zbirali prostovoljne prispevke, naj jih ne odklanjajo. & Avtobus v Laško, jutri v nedeljo bo v Laškem birma in bo zato vozil mestni avtobus i/ Celja ob 7.30. 8 in 8.30, vračal pa se bo u Laškega ob 11. 11.30 in 12. Poleg tega pa bo (udi redna vožnja v Laško ob 12.30 in iz Laškega ob 13.10 v Celje. & Izredni občni zbor celjske »Soče« se bo bu vršil v nedeljo, dne 2S. t. m. ob 4 popoldne \ v Narodnem domu. Ker gre zn važno vprašn-! nje, ki sc tiče prospcvnnja društva, naj se občnega zbora prav gotovo udeležijo vsi člani. Odbor. .©Mojstrski izpit. Y nedeljski številki dne ; 14. I. m. smo poročali, kdo je napravil mojstrski izpit pred izpitno komisijo tukajšnjega i okrožnega odbora. Pri tem poročilu jc ponio-. toma izpadlo ime Jordana Avgusta, kljnčavni-i carskega mojstra i/ Trbovelj II. št. 36. J3' Prijateljska nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Olimpom, ki bi se bila morala vršiti na praznik popoldan pri Skalni kleti, je morala zaradi slabega vremena odpasti. .©•Šport v nedeljo. Jutri bo ob pol 5 po-i poldne na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena j nogometna tekma med SK Celjem in SK Atle-I tik. Sodil bo g. Nemec iz Maribora. Ob 3 pa bo istotam predtekma med rezervama SK Atle-tik in SK Olimp. gr Kolesarska dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi jutri v nedeljo na progi Celje-Trojane in nazaj (36 km) kolesarsko dirko. Start bo ol) 2 popoldan nn Ljubljanski cesti pred hotelom Skoberne in cilj istotam okrog 55 popoldne. & Najden zlat uhan. Dne 24. t. m. je Iiil v bližini vile Savinje na Bregu najden zlat ženski uhan. Piw Dražba dobave gramoza. Okrajni cestni odbor v Ptuju bo oddal dražbenim potom dobavo gramoza za banovinske, dovozne in subvencionirane cc-ste in sicer: v torek 6. juniia ob 8.30 v pisarni cest-! nega odbora v Ptuju za ceste v ptujskem okraju, levi breg Drave, v sredo 7. junija ob 8.30 v pisarni cestnega odbora v Ptuju za vse ceste v ptujskem okraju, desni breg Drave, v četrtek 8. junija ob 8.30 v d vorani pri Škorčiču v Ormožu za vse ceste v ormoškem okraju. Pogoji za dražbe so razvidni pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. Pri kopanju v vinogradu je dobila hude po škodbe 37 letna viničarka Marija Majcen iz Dra.'o viča. Nek Janez Plohi ji je z motiko z močnim ia-mahljajem skoraj presekal stopalo na levi nogi. A (i po nesreči ali namenoma, šc ni ugotovljeno. Prepeljali so jo v bolnišnico. Orožniki so aretirali tri sumljive tipe, ki su rokovnjačili po ptujski okolici. Izročili so jih sodi šču, da jim izpraša vest. Vlom. Neznani storilci so vlomili v Dobnikov mlin v Zlatičju in odnesli precejšnjo količino mokt in drugih raznih stvari. V navedeni mlin je bilo žc večkrat vlomljeno, ne da bi prišli storilcem na sled. Lopovi so zastrupili žc dva psa, ki sta čuvala mlin in k temu spadajoče poslopje, da si odstranijo ovire. Jesenice Umrl je v tovarniški bolnišnici kurjač Jakob Mrak, ki jo podlegel težki pljučnici. Pri K. I. !). je bil zaposlen blizu trideset let. Zapustil je žalujočo vdovo in dva nepreskrbl jena olročiča. Pokopali so ga na Koroški Beli. Osnovna šola je v ponedeljek napravila pohod nad rjavega hrošča v okolici Hrušice. Bil je to za šolsko niladež ve,sel ma.iniški izlet. Mnogi še ne vedo. da po novem voznem redu vozi proti Bohinju popolnoma na novo vpeljan vlak namreč ob poldvanajstih. ki je zçlo primeren za Gorjance in Blejce, ki imnjo opravka na Jesenicah v dop. urah. Vinccncijcva konferenca je, kakor znano nameravala prirediti v korist jeseniškim revežem tombolo. Ker dovoljenja /u lo karitativno prireditev ni dobila, se tombola no bo vršila. Novo mesto Ponesrečen kolesar. Vpokojeni orožniški narednik g. Anton Fink iz Smuke je tako nesrečno padel s kolesa, da si je močno poškodoval desno roko. 4(1 lubežni je razpisanih za 31. maja v občini Ambrus. Nesreči pri delu. 18 letni Franc Marolt iz I). Straže pri Prečni jc žagal drva s cirkularko. Pri delu je z roko preveč globoko posegel, zgrabila ga je žaga in mu zelo poškodovala desno roko. 57-lctni Fr. Jerman, progovni delavec, je delal na progi. Med delom se je spodtaknil ob prag, padel in si zlomil rebro na desni strani. Oba sta dobila pomoč v bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji. JUTRI PRIMORJE : BASK. Jutri bomo imeli zopet priliko videti odlične belgrajslce nogometaše. To pot pride Bask, ki bo igral z našim reprezentantom v državni ligi, z ASK Primorjem. Bask je preteklo -.p?- podlegel Gradjanskemu predvsem zato, ker je moral nastopiti z nekaterimi rezervami. Proti črno-belim bo pa nastopil kompleten, torej v svoji najmočnejši postavi, ki nam bo zaigrala tako, kakor Bel-grajčani pač znajo in katere smo imeli priliko videti pred 14 dnevi v Ljubljani. Primorje se je tudi za to srečanje pripravilo. Kajti borba za točke postaja vedno hujša. In črno-beli, ki jih morajo spraviti še nekaj pod streho, če se hočejo obdržati v ligi, se tega dobro zavedajo. V prav prijetnem spominu imamo uspeh našega reprezentanta, ki ga je dosegel preteklo nedeljo nad Haškom. Če bo v bodoče tudi tako zaigral, potem smo prepričani, da Slovenci ne bomo samo ostali v ligi, ampak bo še marsikak klub odšel poražen z ljubljanskih tal. Seveda vse to je pa odvisno od vas, borci, ki zastopate naš nogomet v tej težki borbi. Zatorej fantje: Držite se! Tekmo ho sodil g. Lepac iz Zagreba. NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO ki se je vršilo na praznik, je presenetilo. Vršili sta sc sicer samo dve tekmi in bilo je tudi dvoje presenečenj. V Zagrebu sta se srečala Gradjanski in Bask, kjer je Gradjanski premagal Belgrajčane z rezultatom 2:0 (1:0). Gradjanski jc imel veliko srečo, zato je spravil obe točki na varno. Gledalcev je bilo vsled dežja samo 2000, med katerimi je prišlo do incidenta, ki ga je pa policija likvidirala. V Belgradu sta si stala nasproti Jugoslavija in Hajduk, ki sta še boli presenetila našo športno javnost. Kajti Hajduk je mora! domačinom klonili s 3:0 (0:0). Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, saj se je kljub deževnemu vremenu zbralo okrog pet tisoč gledalcev. V prvem polčasu sta si bili enajstorici enakovredni, v drugem polčasu, ko je moral vratar Hajdukovcev vsled blesure zapustiti svoje svetišče, pa se jc Jugoslaviji posrečilo postaviti omenjeni rezultat. ILIRIJA s ATENA 5:5 (3:1). Ob rekordnem številu obiskovalcev jo ostal prvenstveni boj med ilirijansko in atensko bazen- sko družino neodločen. Po poteku igre bi zaslu. žila zmago Ilirija. MLADIKA i VELEBIT (Zagreb) 5:5. Na praznik 25. maja je odigrala SK Mladika prijateljsko tekmo s SK Velebitom iz Zagreba. Rezultat 5:5 (3:5) ne odgovarja poteku igre in bi bila lahna zmaga domačih bolj na mestu. Igra je bila vseskozi fair in polna napetih momentov. Mladika je odigrala eno svojih najboljših tekem. V predtekmi je domača rezerva premagala rezervo gostov z rezultatom 4:1 (1:0). Domači so zmagali vsled fizične premoči, čeprav so bili gostje boljši v tehniki in taktiki. Publika, katere je bilo veliko, je tekmi sprem-ljevala z živahnostjo. TABLE-TENIS DVOMATCH ILIRIJA : REKA. Table-tenis sekciji Ilirije in Reke bosta jutri odigrali drugo kolo tekmovanja za neoficijclnega prvaka Ljubljane, katerega se udeležujejo Hermes, Ilirija in Reka. Na sporedu je single dam in gospodov ter double dam in gospodov in mixei Ilirija je vsekakor gotov favorit, zmaga Reke bi iznenadila, čeprav ima slednja že par dobrih igralcev, ki pa se vr.led pomanjkanja rutine še niso mogli uveljaviti. Publiki toplo priporočamo obisk prireditve, kajti njen glavni smoter jc propaganda lahlc-tenis športa. Match se ho začel dopoldne ob R in se bo popoldne ob 14 nadaljeval, obakrat v salonu gostilne pri Keišiču« na Celovški cesti. * SK TRŽIČ. Šahovska sekcija ie rpvtio dokončala letošnji, drugi turnir, katerega se je ndele-žilo le 6 itfralcev. Prvo mesto ie zasedel Dacar, kateri je dosegel od 10 dosegljivih točk 9. druifo in tretje mesto sta si delila gi>. Stale in Seljak. Notfomctna sekcija jc izvršila reorganizacijo, ki se je prav dobro obnesla in sekcija vidno napreduje. — Tudi tenis io nekoliko oživel. 1 e težko je pričeti radi tehničnih in finančnih neprilik ter radi nerazunievania in nasprotstev od slrani ne-prijateljev. — Lahkoatletikc in kolesarstva "n nc moremo spraviti na ono višino kakor pred teti Edino zimskosoortna sckcija deluje zelo povolin« v vseh panotfah, posehno pa «mučarii in drsalci Da se delovanie kluba oživi in odornviio različni nedostatkl, sklicniemo zn soboto 27. maja ob 8 zvečer v klubskih prostorih izredni občni zbor. kier se bo izvolil po kratkem poročilu nrpd-et!"ika, nov agilen odbor, da «» zooet oživi delo-vanje posameznih sekeii. — V soboto vsi člani brez izjeme na izredni občni zbor SK Trzica. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din I-— ; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Diii 10'—. Mati oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II CI * i »v» • Službe «cejo Dekle izurjena v slaščičarski stroki, prosi kakršnegakoli zaposlenja kot delavka. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5976. (a) Trgovska pomočnica z dveletno prakso mešane trgovine želi premestitve s 1. avgustom kjerkoli. Pomaga tudi v go-jpodinjstvu. Ponudbe na Do 400.000 Din posojila za zgradbo trgov, hiše na prometnem kraju Ljubljani, proti vknjižbi na prvo mesto, rabim takoj. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 6002. (d) Stanovanja IŠČEJO: Sobo in kuhinjo suho, iščem. Ponudbe na ». -------- — SUI1U, 13V.CU1. I ишшис 11« upravo »Slovenca« pod Upravo »Slovenca« pod »Poštena in pridna moč« št. 5875. (a) 1ШШШ1 Učenka močna in zdrava — se sprejme v trgovino mešanega blaga. Ponudbe poslati: A. Span, Planina pri Sevnici. (v) 15-letni deček žele stopiti v uk v trgovino z mešanim blagom, kjer bi imel tudi vso oskrbo v hiši. - Naslov: Jocif, Tržič. (v) »Mesto« št. 6017. (c) ODDAJO: Stanovanje dveh sob in kuhinje oddam: poleg tramvajske postaje. Zaje, Rožna dolina, Cesta na Brdo 2. č Dvosobno stanovanje s pritiklinami se odda takoj v Zg. Šiški blizu mitnice. Poizve se v trgovini Havelka, Celovška cesta 65. (č) »икши Poslovodjo za vodovodno inštalacijsko obrt iščemo. Ozira se le na one, ki so popolnoma zmožni in voljni delati vsako delo. ki se nanaša na to obrt. Prednost imajo taki, ki razumejo tudi ključavničarsko ali kovaško obrt. — J. Ulčar in drug, Gorje ori Bledu. (b) I; Pohištvo i Starinsko spalnico 8 komadov, prodam. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Zanimiv slog« št. 6018. (š) II« Vzajemna posojila cenena, od 3000 Din dalje, za vse namene, stanove in poklice, plačljivo v mesečni!- obrokih, podeljuje »Union« — opča kreditna zadruga, Zagreb, Hatzova 30. — Priložite znamko za odgovor, (d) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Pretog, Ljubljana — Židovska ul in Stari trg. Modna konfekcija! Najboljši nakup! A Pre-sker. I jubljana. Sv. Petra cesta 14. (1) Gramofon nov, oblika kovčka, in dobro ohranjen pisalni stroj znamke »Monarch«, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 5972. (1) icm BOTOT zobne paste v tubah na ščetko zadošča zaenkrat BOTOT PASTA je kompaktna in vrhu-tega izvrstna in ekonomična v uporabi m »Zdrava Marija« 112 pesmi, III. zvezek — uredil Vodopivec, 75 Din, »Gospodov dan« je dobiti za 50 Din — v Domžalah, Šolska ulica 12. 1 f рт M op coipiw/ s ij iot/nt/ fva lUll.lVUjp wlAOfOiï Z JU JZ JO ! V po J a O4PU If OAJSJSOd 'TOujMTfè-. a аојЗо ujqojQ Prodam parcelo vogalno, 730 m\ ne daleč od Trnovske cerkve, po ugodni ceni. Del kupnine v hranilnih knjižicah. Pojasnila vsak popoldan pri Herman, De-vinska ulica 9. (p) шшш\ Avtotaksi št. 64 se vljudno priporoča. Telefon 3390. (r) Vse zaman! Otroka sprejmem v oskrbo za 150 Din mesečno. Karolina Gerden, Sv. Križ pri Litiji. (r) Krušno moko in rženo moko vedno svežo, kupite zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Resi jeva res t n 24, Vse sem že poskusil ! Potrkal sem na nekatera vrata, pa nikjer dela in zaslužka! — Tudi tukaj mi ne vedo ničesar svetovati ! Kam naj se še obrnem? Poskusi še z malim oglasom v »Slovencu«! Mnogim je to pomagalo! ВИВИНПНННМПВМ1 Najtoplejše kopališče Dravske banovine CATEZKE TOPLICE pri Brežicah so odprte od 14. maja t. I. Radioaktivna terma 50°C zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni. V predsezoni popusti! — Zahtevajte prospekte! Pridobivajte novih naročnikovi krepi kri, živce in apetitl Odraslim In otrokom I Zb popolno okrepitev otrok 3 velike steklenice, za odrasle 3 do 6 steklenic. V apotekah pol litra Din 35'.. — Po pošti razpošilja laboratorij .Alga'" Sušak. 3 stekl. Din 110 -, 6 stekl. Din 220'- in eno zastonj, 12 stekl. Din 440'- In dve zastonj (Odobreno od min. aoei jalne politike in narodnega zdravja 8. Br. 4787 K. marea 1*H Zahvala Za vse dokaze prisrčnega sočuvstvovanja ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge in dobre mamice, gospe Marije Verbič izrekamo prisrčno zahvalo. Zahvaljujemo se preč. duhovščini, čč. sestram v Leonišču, Sokolu Vrhnika za častno spremstvo in za lepo petje, ter vsem, ki so od blizu in daleč prišli se poslovit od naše ljube pokojnice in jo spremili na njeni zadnji poti, kakor vsem darovalcem krasnega cvetja. Srčno zahvalo izrekamo domačim gg. zdravnikom dr. Klep-cu, posebno pa še g. dr. Hausu, ki ji je v dolgoletni bolezni stal na strani s svojo zdravniško pomočjo in H lajšal trpljenje. Vsem, ki ste počastili spomin naše ljube soproge in mamice, še enkrat prisrčna hvala! Vrhnika, dne 26. maja 1933. Anton Verbič, trgovec, z rodbino. Leloviščarji! Hotel PENSION RAJH v Ormožu ob Dravi celodnevna oskrba (pension) Din 35'—, znana prvovrstna kuhinja, na novo urejene sobe s tekočo vodo, i lepimi terasami, vrt Na razpolago klavir, biljard in kegljišče, ob Dravi lepo prosto Kopališče. — Se priporoča tudi obiskovalcem znanega zdravnika drja. Majeriča. I Kurja očesa Najboljše sredstvo (»roti kurjim očesom je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak lekarnar. Sisak Varujte se potvorbl Zaščitni лпак ■o «Д >C m c o a v S S-S s J п и C ~ « ii-aU it J J »s oi ^ * u ^ fcw ..Sj co-£ » S.S S® cd «л •o« o 0.-J (O a v > > « o »O Q 'в . -- a « o n o S a s ° ш a c Se-S j nDÛ = Û И с w Л N = J= S «i! » ->o ; »_D » iO * C ? гм a u 0 -o 5 t I * 3 2 2 а Jš -o o - S -o .. ° » Srv 1 .»>» « « ; o - « a Q S Ca." ■n ? .j a > 1*1 £9 " CM ■X Л S « ro » 3 -5 « B.M o. o o -i i1 -o > s « a. o « Samuel Lover: RORY O'MORE 28 Irski ljudski roman. Že pred enim letom je bila njegova vojska, ki je plula iz Bresta na Irsko, zaradi neugodnih vetrov po-s tisto značilno nestrpnostjo, ki tako označuje genije, polnoma poražena. Ko pa je videl, da je morje nekakšna naravna meja med Angleško in njenimi nasprotniki, je predlagal, naj navale na sovražnika na najbolj odprtem kraju in naj se zanesejo na vojno srečo, zakaj kar gorel je za tem, da bi storil kak velik čin, da bi Napoleonova lavorika, ki je sveže poganjala, ne zasenčila njegovega imena. Proti takemu bedastemu načrtu je Tone na vso moč ugovarjal. A med Francozi je zadel na tako nezaslišano nevednost o razmerah na Angleškem in Irskem, da je Hocha le z največjo težavo pregovoril, da je poslušal njegove načrte. Neizmerno je bil vesel, ko je tisto jutro prejel de Lacijevo pismo, ki je potrjevalo njegovo mnenje in njegove trditve. Ko je z Lewinesom stopil v admiralovo kabino, sta se general Hoche in Daendells sklanjala nad angleškim zemljevidom, admirala de Winter in Storey sta pa pregledovala pomorske zemljevide Britskega kanala in Severnega morja. »Vidite, da se nisem še vdal,« je Honhe živahno ogovoril Tonea, »Vidim, da se niste, general,« je rekel Tone, »a mislim, da vas bo tole tukaj spravilo na druge misli,« in izročil mu je de Lacijevo pismo. Hoche je planil po pismu ter ga začel kar požirati. Citai je naglo, ko se je nenadoma ustavil in vprašal: »Čigavo je to?« Tone mu je pojasnil, da je pismo poslal agent generala Clarka, kateremu je bilo naročeno, naj dožene, ali je vse tako ali ne, kakor je on trdil pred direktorijem. »Spominjam se,« je dejal Hoche in zopet začel citati. Medtem se je razpletel pomenek med admiralom in irskimi emisarji, ki ga je prekinil Hoche, ko je nestrpno vzkliknil: »Za vraga, kaj pa imajo opraviti rezljani stropi in lepa stanovanja z našo rečjo! Njegov hrastov strop ni za drugo, kakor da ga sežgeš! Taka neumnost!« In s prezirom je vrgel pismo proč. »Prosim, general, čitajte pismo, prosim vas!« ga je rotil Tone. Pisec sicer podrobno in skrbno opisuje vse, kar je videl, a lo je tudi potrebno, ker kaže, kako nepristransko presoja vse.« Hoche je čital dalje, in dlje ko je čital. bolj je postajal zamišljen in pozorneje je bral. Ko je pa končal, je odložil pismo, ves drug, brez besed, kakor da bi si ne upal reči: »Odnehal sem!« 4 Vidite, general, pohod na Irsko je edino, kar nam še preostaja,« je pripomnil Tone »Kdaj lahko odjadramo tja?< je vprašal Hoche. »V enem mesecu,« je odgovoril Daendells. »Ali pa jutri,« se je vmešal Tone. »Ta jugozahodni veter je začel pihati kakor za nalašč,« je dejal admiral in odkimava! z glavo. »Čete so vkrcane že skoraj en mesec « je začel general Daendells, »in dasi so bogato založene z vsem potrebnim, vendar njihove zaloge ne bodo dolgo več zdržale. Ko bodo pohajale, ne vem, kako jih bo naša vlada izpopolnila.« »General Daendells,« je rekel Hoche, >zdi se mi, da nas batavijska republika lahko zavida; kaj bi ta dala, ako bi njeno armado vodil francoski general k namenu, ki obeta toliko slave. A ne boni se čudil, če bo to plemenito podjetje padlo v vodo, ako bomo z odhodom le predolgo odlašali. Niti za Cezarjevo slavo bi ne hotel žrtvovati velike splošne svobode svoji lastni slavi. In če mislite, da bi vaša zakonodajna skupščina rajši videla to podjetje pod poveljstvom enega svojih generalov, se rad umaknem s svojo pravico na poveljstvo in vam prepuščam priložnost, da si spletete lovorov venec.« »Plemenit mw. ste,« je dejal Daendells in mu ponudil svojo roko. »Morda je res, kar pravite, in nikdar nt bom pozabil vaše velikodušnosti, zakaj nihče ne more tajiti, da s svojim trudom in s svojimi razočaranji, ki ste jih imeli v tej reči, ne zaslužite vseh lavorik, ki bi morale biti moje To je največja vaša zmaga, zakaj premagali ste svoje lastno slavohlepje.« Daendells je bil skoraj do solz ginjen; komaj je govoril in še vedno se je boril s svojim ganoljem, ko je pristavil : »General, moja domovina nikoli ne bo pozabila tega vašega plemenitega obnašanja! Vedeli smo, kako sie hrabri, a nismo vedeli, kako velikodušni ste!« »Kdo je prinesel to pismo?« je vprašal Hoche, ki je želel prekiniti ta pogovor. »Tihotapec de Welskein,« je odgovoril Tone. »On bi rad vedel, ali se sme vrniti z obljubo, da pride /л trpeč* Irce kmalu pomoč, ker že obupevajo, a še vedno čakaio.« »Ko Ik> veter ugoden, pridemo,« je dejal Daea«in »Ali ni tako. general?« je vprašal, obrnjen k de Wintru. »Res je,« je odvrnil admiral de Winter »Ali je tihotapec na ladji?« je pristavil, obrnjen k Toneu. »Je. admiral.« »Želim govoriti z njim.« In poklicali so tihotapca k admiralu. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč Izdajatelj: Ivan Rhkovuc Urednik: Franc Kreni/,ar.