PRIMORSKI DNEVNIK Abhni2L.Wac*tu v r PA 1* ^ °°*a|e' eniroo Lena 50 lir Leto XXffl. St. 111 (6695) TRST, petek, 12. maja 1967 IZREDNO NAGEL ODGOVOR NA PISANJE 'ESPRESSA* Vlada zanika načrte o državnem udaru v letu 1964 Istočasen odgovor v obeh zbornicah parlamenta, ki pa ni povsem prepričljiv *Espresso» vztraja - «Avanti» o stalni nevarnosti pred desnico - Zapleteno °3(idje ostavke italijanskega veleposlanika v ZDA - Napovedana stavka delavcev državnih ladjedelnic nost^v1’- !1' T v Poslanski zbornici je vlada izkoristila mož-4 3° daje pravilnik in je takoj ob začetku seje odgovori- 6 t»rLVrsto interpelacij v zvezi s pisanjem tednika «Espresso» mpravah za državni udar po navodilih predsednika republi-JP^iJa julija 1964. »u »!U5ter Bertinelli je v ime- -n« ,de Rjavil, da vlada odloč-vij S®*81 vesti, ki jih je obja-tednik. To zanikanje doeivtd na csebnem poznavanju zvezi aov Predsednika vlade v fom i!- ^r8Z0 vlade dn razgovo-biinist Sa je imel s takratnim (S»rotrorn za zunanje zadeve Dimi?5*'’ °P- ur-j in s takrat-Ni *>redsednikom republike, ferefo^’ da Je bil med razgovorom dani a stavek, ki se pripisuje sefa oamu Predsedniku republike in Nf je odtočno zanikal. Sednit 1 res' da bi takratni pred nimT republike delal proti držav-vladnaS ■novam- Končno zaključuje ta Ji lzJava, da gre pri pisanju ta i,r.c,no prikazovanje dogodkov, bil J^sijotine in za napad, ki je poJteva^vljen neodgovorno brez u-osehruCi-'1® osnovnih načel človeške Vlarin 1 111 demokratičnih ustanov, do v .zanikanje je torej uperjena ic, ; \ vrsti proti stavku, ki da sterjnlzrejtel..takratni zunanji mini-Sara0„tSedanji predsednik republike izivela*1 *?fd razgovorom, ki sta ga Jiregsn-2 Morom in Segnijem. »Es-tagat V zvezi piše, da je Sa-»Dovoii r?ed razgovorom zakričal: (ni, v0;Je z vsemi temi prepotenca-dovoii Vse o juliju. To pa je Wšce t *e Pošljemo pred visoko »al Ta stavek naj bi se nana- ■ Pisan' ni ud JC — veunu že Brin.nju.. omenjenega tednika — tedj^Pravi] državni udar. Pri tem fa inpj ®^vaja izredne podrobnosti S.>, JI drugim govori o načrtu «E. 'idjJj;- *aterem naj bi zaprli vse ObkrjL® Politične voditelje (tudi de-ZgodUo *?n®’ .tako nekako, kot se je Arijska rr”j^’ ustanovili koncen-^ ih n .^borišča v raznih krajih Pijsko , J0 Premestili v koncentra-„Vlada .risče na Sardinijo. Vatni “rej odločno zanika, da bi Proti p. jzjsvil omenjeno obtožbo Ja p« ®8niju, nekoliko bolj meglena! glede dogodkov, ki so se 21^ Ogrevali. •tirala^ dPozicijEi je odločno prote-•h bil dejstvu, da med sejo jtovofil šoten Moro in da ni on od-fioldtini n.a interpelacije. Komunist JajastijuJe .zato zahteval nadaljnja ‘Vatnih. Slede vseh razgovorov s Pfetivspr? Predsednikom vlade in Očrtov, Slede izrednih vojaških 'Pant jn ^nteval je, da sta parla-h6 je biiaJavno mnenje obveščena, S^ben; - dumera, da se spremeni Vii n-af^d in da se zaprejo poli-i V impnT^vniki različnih strank. J* je je govoril Zanibelli, jVu vse vesti o državnem t1 brana or je tudi on v prvi vr- Segnija, češ se je Sft čutiti takim osebnostim in ** odgovornost, da tudi v I drueih ?nJ*0 do sprememb, kot v °i bil arzavah. Liberalec Bozzi ih'. V nedovoljen z vladno izja-bon.? gre za površne izjave, 1 w dil vol!’ da je ravnatelj tednika da ie Priprav-itl njih resničnost. Zade- vttfia jjmogoče zaključiti z eno-»JVotj^^antijem. ^razprava je bila tudi v VbL&tftaSJS vladno izjavo pre-'SH* Predsedstva vlade J^Udi tu niso spregovorili TJ? G , j riii . VV dobiva vedno šir-“ Prehaja že v okvir »O Pa V?nanov vrste «007». Pri * *!?' *al za zelo resne smo obširno poročali Je bil danes objavljen S generalom De Loren-VI2»kv/®mim poveljnikom kara-S?!«državni udar. •m 'V o«*?®* Jo uradno zanikala, K.*« u "koliko sumljiv način, l|Vh’V>^n° .“nlkanje nanaša v Uatu «Espresso» ci-ih° takratnega zunanjega ^edanjega predsednika Jx «Vke "^^anjega predsednika V iV^di^ata, ki naj bi Segni-visokim sodiščem In v ^ zapleta jutrišnji Htl0teirnAV *** roman», temveč 1*% ‘r011 0 regni nevar- v tej zvezi citira Z f,ovor> kjer se orne-rešitve tudi (trške ^kfa^JManik v' ZDA, ki Da bo zadeva poskrbel ita-Je CgOn. ‘■ram, v KI je > v v, *Una„; 8 Predvidenim od-J? H, 0»kv^1^®a ministra Fanfani-*tri«ij. p°dal ostavko, češ da /A'»vlSi” m Ksi l*hkn1' U*,t* 80 težavni in K^»oni*Usamo ponovimo res. da F drs‘ ii, k! VMn, m°fna in da ,je s te tbh*n»«Un„ n?varn«!<‘- Pri tem •*ni iglici u’ ,da tako v poslan-'4 lJ?rian,rn( v "enatu sociali-Uji*viJi7 n*arci n,8° urad socialisti in so se demokristjani strinjali z izjavo. Komunist sen. Perna pa je zlasti vprašal, če je bil razpuščen policijski aparat, ki bi lahko služil za ukinitev demokratičnih svoboščin. Gre torej za delni in nezadovoljivi odgovor. Zahteval je parlametarno preiskavo, saj je v te nove obtožbe vpleten gen. De Lorenzo, ki je bil vpleten tudi v zadevo SIFAR in zaradi nje odstavljen. Jutrišnji «Avanti» bo objavil u-vodnik odgovornega urednika Gera dija, ki pa celotne zadeve glede državnega udara nikakor ne pojasnjuje, temveč jo celo zapleta. Ge-rardi namreč pravi, da socialisti niso nikoli skrivali nevarnosti desnice in da je bil pristop socialistov k politiki levega centra tudi s tem pogojen. V tej zvezi navaja polemiko med Nennijem in Togliattijem, ko je Togliatti očital, da se Nenni boji desnice. Takrat je Nen-ni odgovoril, da se je v osem in petdesetih letih borbe naučil, da se je treba bati desnice, ne v smislu bega pred njo, temveč se je treba zavedati njene moči. V tem smislu uvodničar tudi komentira Nennijev članek, objavljen julija 1964, katerega «Espresso» navaja med drugim materialom v zvezi s člankom o pripravah za državni udar. Gerardi ocenjuje članek v reviji ne zastopa neke vlade temveč drža kot «roman», vendar pa nato citira Nennijev govor v Rietiju, kjer je omenil podobne nevarnosti. Svoj članek zaključuje da ni bistveno vprašanje o obstoju zarot ali ne, temveč politična ocena nevarnosti desnice, drugače pa Se zdrkne na raven politične špekulacije. Založnik in odgovorni urednik tednika «Espresso» sta pooblastila odv. Gattija, da vloži tožbo zaradi obrekovanja proti listoma «Corriere della Sera» in «Popolo>, v zvezi z žaljivimi izrazi v ko mentarjih članka o državnem udaru. Pri tem dajeta možnost dokaza resnice in govore o vrsti dokumentarnega materiala. Nekateri listi so objavili vesti, da je italijanski veleposlanik v ZDA Fenoaltea podal ostavko, o čemer zunanje ministrstvo uradno sporo ča, da je veleposlanik telegrafsko poslal izjavo o ostavki, pri čemer se je skliceval na govor ministra Fanfani ja od 27. aprila glede Vietnama po zaključku razprave o proračunu v senatu. Minister Fanfani je zadevo predložil predsedniku Moru, s katerim sta se dogovorila, da bosta počakala preden se sprejmejo sklepi. Sccialistini senator Paolo Bat-tino Vittorelli, ki je podpredsednik komisije za zunanje zadeve senata, je v tej zvezi dal novinarjem krajšo izjavo. Senator pravi, da ni mogoče prepovedati veleposlaniku, da poda ostavko. Mogoče pa je go' voriti o času in o načinu. Način je dokaj polemičen, saj veleposlanik iiiuiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinufiiiiiiiiiiiii Grčija bo dalje dobivala vojaško pomoč v okviru NATO Švicarsko posredovanje za internirance na otoku Jaros ATENE, 11. švicarski poslanik v Grčiji je obiskal danes generala Patakosa, da neuradno poizveduje o zdravju bivšega predstavnika stranke EDA v parlamentu Eliasa Elioua, ki je sedaj bolan na otoku Jaros. Patakos je pozneje sporočil, da bo predstavnik mednarodnega Rdečega križa odšel jutri na otok Jaros, da si ogleda razmere, v katerih živijo tamkajšnji interni-ranči. Dopisnik beograjske «Borbe« piše, da je Elias Eliou zelo bolan in da je morda že umrl. Zatem dodaja, da če ni že prepozno, je nujno potreben mednarodni poziv. Predvsem bi bila koristna intervencija švicarskih in angleških oblasti, ker se je Eliou nedavno zdravil v teh dveh državah. Verjetno je posredovanje švicarskega poslanika odziv na ta članek v «Borbi». Atenski listi objavljajo razsodbe vojaških sodišč proti osebam, ki so obtožene, da so žalile kralja Konstantina. Vojaško sodišče v Solunu je obtožilo štiri osebe na zaporno kazen od dveh do petih let zaradi žalitve kralja. Nocoj je minister za šolstvo in vero sporočil, da je mesto primasa grške pravoslavne cerkve prosto ter da je bil patraški metropolit Konstantin začasno imenovan za voditelja grške pravoslavne cerkve v zameno za nadškofa Hrizostoma, ki ima 87 let in je v bolnišnici. Minister je tudi sporočil, da sta vlada in kralj podpisala odlok o imenovanju novega sinoda devetih članov, ki bo vodil cerkev do septembra. V Washingtonu je ameriški tajnik za obrambo McNamara izjavil ob prihodu iz Pariza, da bodo ZDA v težavah za nadaljevanje programa vojaške pomoči Grčiji, če ne bo nova grška vlada obnovila demokratičnega režima. Podpredsednik vlade general Spanditakls pa je ob povratku iz Pariza izjavil, da so na zasedanju držav članic NATO priznali potrebo okrepitve obrambe Grčije v okviru obrambnih načrtov NATO. Glede razgovora z McNamaro trdijo v uradnih krogih, da niso nikoli dobili vtisa, da se nameravajo ZDA vmešavati v grške notranje zadeve. Poleg tega poročajo, da za. hodnonemška vlada ne misli revidirati vojaške pomoči Grčiji v okviru atlantskega zavezništva. Tudi kanadska vlada bo nadaljevala dobavljanje pomoči Grčiji. Evropski parlament je izglasoval danes v Strassbourgu resolucijo, v kateri pravi, da se sporazum za pridružitev Grčije k evropski gospodarski skupnosti ne bo mogel izvesti v različnih fazah, če se ne obnovijo demokratične strukture in politične svoboščine v Grčiji. vo in tudi takrat, ko ima resen spor z vlado, se izbirajo splošni razlogi za odstop, kot je to naredil Carlo Sforza 1922. leta, ko je odstopil kot veleposlanik Italije v Parizu. Sedaj pa se ni nič zgodilo, kar bi lahko primerjali s »pohodom na Rim». Drugo pa je vprašanje časa, saj je »bomba Fenoaltea« eksplodira la, prav ko bi moral zunanji mini ster odpotovati v Moskvo, če se hočejo metati bombe take vrste, se izbere drugačna zaposlitev, ko je treba pred javni-m mnenjem od govarjati za svoje ravnanje. Senator je zaključil, da bo treba preučiti, če se ostavka lahko sprejme, ali če je treba veleposlanika sploh odsloviti. Pred Izjavo je imel senator daljši razgovor z Nennijem. Senat je danes dokončno spremenil v zakon zakonski odlok, ki se nanaša na pridelek sadja in zelenjave in zlasti na trgovino z državami evropske gospodarske skupnosti. Istočasno je tudi sprejel popravek glede šestega člena zakonskega predloga o posebni posvojitvi otrok, s čemer bo treba, da gre predlog v ponovno razpravo poslanske zbornice. Vendar je minister Reale izjavil, da pričakuje, da ne bo težav in da bo mogoče zakon sprejeti že v komisiji. Popravek se nanaša na prehodne določbe. Znani predstavnik PSU posl. San-ti je danes ponovil zahtevo za sklicanje izrednega kongresa stranke pred predvidenim časom. Na združitvenem kongresu je bilo namreč v okviru združitvene listine določeno, da bo kongres šele po političnih volitvah, ki so predvidene prihodnjo pomlad. Do takrat pa velja načelo stroge reciprocitete med že prej obstoječimi organi v stranki in načelo »zmrznjenja« odgovornih funkcionarjev stranke, ki ostanejo na svojih položajih vedno po načelu paritete med bivšimi predstavniki PSDI in PSI. Santi pravi, da je prišlo do številnih primerov zmede in navaja kot primer stanje v Firencah in v Pistoji. Seveda utemeljuje svojo zahtevo predvsem s političnimi razlogi, češ da je treba braniti ideje, tradicije in dosežke trdih borb socialistov, bivših pristašev PSI. Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo sporoča, da je oddelek za pobijanje ponarejanja živil »NAS« prijavil sodišču v Mondovi lastnike podjetja «Fratelli Gazzola« zaradi ponarejanja testenin. Gre za vrsto resnih obtožb, ker je podjetje izdelovalo testenine iz slabše vrste moke in ostankov že izdelanih testenin in jih prodajalo v inozemstvo, notranjemu ministrstvu in na tržišču na splošno z oznako, da so izdelane iz najboljšega žita. Zaplenili so kar 415,7 tone testenin namenjenih za notranji trg, 52 ton namenjenih za izvoz v Afriko in 12 ton za notranje ministrstvo. Minister za industrijo Andreotti je v nekem intervjuju potrdil, da se namerava uvesti obvezno zavarovanje »proti tretjim« za vse lastnike motornih vozil in torej tudi za vozila, ki so last države. V tej zvezi je tudi pozval parlament, da čim prej sprejme ustrezni zakon, ki je že pripravljen. Sindikalne organizacije FIOM • CGIL, FIM-CISL in UILM-UIL so sklenile proglasiti enodnevno vsedržavno stavko delavcev ladjedelnic z državno udeležbo. Do stavke bo prišlo, če pri bližnjih srečanjih z odgovornimi ministrstvi ne bi prišlo do dokončne rešitve vprašanj ladjedelsike industrije. Anglija in Irska vložili prošnjo za sprejem v EST BRUSELJ, 11. — Kakor napovedano, je Velika Britanija danes uradno vložila prošnjo za sprejem v evropsko gospodarsko skupnost, v skupnost za premog in jeklo in v skupnost za atomsko energijo (euratom). Britanski poslanik je pozneje izjavil, da je britanska vlada podrobno proučila vso zadevo in zato ni nobene težave, da bi se pogajanja lahko začela že prihodnji mesec in bi se lahko končala konec tega leta. Takoj zatem je tudi irski poslanik pri skupnosti vložil prošnjo za sprejem Irske v skupno tržišče. Danski parlament pa je danes pooblastil vlado, da začne pogajanja za sprejem v evropske skupnosti istočasno z Veliko Britanijo. V Londonu se je danes sestala komisija za povezavo med laburistično parlamentarno skupino in vlado in je razpravljala o tistih laburističnih poslancih, ki so včeraj glasovali proti vladi, ali pa so se vzdržali. Proti vladi je namreč glasovalo 34 laburističnih poslancev, 56 pa se jih je vzdržalo. Glede ukrepov proti tistim, ki so glasovali proti vladni resoluciji, ne bo nič znanega pred sestankom laburistične parlamentarne skupine, ki bo čez tri tedne, ko bo spodnja zbornica nadaljevala delo. Spodnja in lordska zbornica bosta prekinili delo od jutri do 31. maja. GOSPODARSKI KONGRES OB VRBSKEM JEZERU Ton kongresa se je včeraj dvignil in razprava je zajela širše področje v Zanimiva razprava predstavnika Slovenije - Želeli bi slišati kaj več o problemih Trsta - Nekaj bežnih vtisov (Od posebnega dopisnika) sodelujeta na tem kongresu. Mor-VRBA, 11. — Ton mednarodnega da izhaja to iz tradicionalne avstrijske nevtralnosti, morda pa tudi iz njene dolgoletne turistične gospodarskega kongresa se je danes dvignil, razprava pa je zajela širše področje, kakor ga predstavlja skupnost treh sosednih dežel avstrijske Koroške, Furlanije-Julij-ske krajine in Slovenije. Govorniki, ki so nastopili danes, so posegli v splošno mednarodno sodelovanje v Evropi, pa tudi med celinami v svetovnem merilu. Poleg domačih vprašanj smo imeli priložnost slišati tudi o problemih daljnih dežel, kot so Združene države Amerike, Nikaragua in druge. Slišali smo o novih težnjah v mednarodni gospodarski in socialni politiki in o njihovih vplivih na življenje narodov v svetu in tudi v mejah naših ožjih domovin, če nas občutek ne vara, imajo avstrijski strokovnjaki glede teh problemov, pa naj gre za ekonomiste ali kulturnike odnosno politike, nekako bolj razvito «mednarodno» pojmovanje dogodkov, kakor strokovnjaki iz drugih dveh dežel, ki iz tradicije.' Tu imaš vtis, da se zbli ževanje med narodi razvija hitreje kakor na primer pri nas; k temu pripomore lahko več čini tel jev: morda, v infinitezimalni meri, tudi veliki pisani plakati, ki v vseh središčih ob Vrbskem jezeru vabijo domače in tuje turiste na obisk Bolgarije in drugih vzhodnih držav, ali pa morda tudi babilon jezikov v hotelih ter evidenčnih tablic na cestah. Italija, članica Evropske gospodarske skupnosti, Jugoslavija članica Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, Avstrija čianica Evropskega področja za svobodno menjavo: to so trije veliki parametri skupnega problema, s katerimi morajo računati pobudniki novega sodelovanja med tremi sosednimi deželami. Nadaljnja vprašanja, ki jih ti ljudje morajo imeti stalno pred oč- ■ IIIIIIIIIIIIIIIIHIlil IHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIimilH IHHIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIHHIII111111111111111111111111111111111111111111111III PO IZJAVAH KANADSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Hanoj zanikuje trditve o kanadskem posredovanju Obtožbe proti kanadskim članom nadzorstvene komisije Gen. Westmoreiand bo vodil tudi program «za pomirjenjc» HANOJ, 11. — Uradno glasilo severno vietnamske vlade piše v zvezi z včerajšnjimi izjavami kanadskega zunanjega ministra Paula Martina, da so brez podlage njegove trditve, da se je kanadski predstavnik v mednarodni nadzorstveni komisiji sestal prejšnji teden s predstavniki ha-_—-——------- nojske vlade. List poudarja, da' kanadski načrt niti v najmanjši meri ne omenja ameriškega napada na Vietnam, ki Je glavni vzrok za sedanje stanje v Vietnamu. Isti list obtožuje tajske oblasti, da zaostrujejo preganjanje Vietnamcev, ki živijo na Tajskem, in zahteva takojšnji konec teh zločinskih dejanj. Računajo, da živi na Tajskem 40 tisoč Vietnamcev. Hanojski zunanji minister je s po; sebno izjavo obtožil ZDA, da več ko dve leti v veliki meri in sistematično uporabljajo šrapnelske bombe pri svojih napadih na mesta, vasi, šole in bolnišnice v Severnem Vietnamu. Kanadski zunanji minister Paul Martin je včeraj formalno zanikal trditve kanadskega lista »Montreal Star», da kanadski častniki v mednarodni nadzorstveni komisiji za Vietnam obveščajo ameriške vojake o učinkovitosti bombardiranja Sever- nega Vietnama !. jim dajejo druge vojaške informacije. Minister je izjavil, da člani kanadske delegacije v omenjeni komisiji niso vpleteni v nobeno tajno ali vohunsko dejavnost. Časnikar Gerald Clark, ki je napisal omenjeni članek, pa je s tem v zvezi podal naslednjo izjavo: »Prav gotovo nisom mogel pričakovati, da bo Martin potrdil, da so Kanadci, ki so elani omenjene komisije, prekoračili svoje funkcije in delovali kot informatorji ameriške informacijske službe. Toda če Martin ne ve točno, kaj se dogaja med funkcionarji v jugovzhodni Aziji, bi se moral informirati, preden objavi odločno zanikanje.« Novi ameriški poslanik v Sajgo nu Bunker je danes na tiskovni konferenci izjavil, da Je bil general Westmoreland Imenovan tudi za načelnika ameriškega programa »za pomlrjenje«. S tem se združuje vojaško tn civilno vodstvo v Južnem Vietnamu. Bunker je Izjavil, da se upa, da bo program «pomir-jenja na podeželju« imel sedaj večji uspeh kakor do sedaj. Ta ukrep nedvomno pomeni, da bo general Westmoreland verjetno še bolj zaostril akcije proti civilnemu prebivalstvu v Južnem Vietnamu. Ameriški predstavnik v Sajgonu Je danes sporočil, da so Američani imeli v tednu, ki se je zaključil s prejšnjo soboto, 274 mrtvih in 1748 ranjenih med boji. Te velike Izgube so imeli zlasti zaradi hudih bojev v bližini demilitariziranega področja. Ameriško poveljstvo trdi, da je osvobodilna vojska imela v Istem tednu 1903 mrtve. V VVashingtonu so objavili Izjave, ki so jih nedavno podali načelniki ameriških glavnih štabov v senatnih komisijah. Izjavili so, da so ZDA pripravljene voditi istočasno več vojn, kakršna je v Vietnamu, In tudi »splošno klasično vojno« v Evropi, to pa s pogojem, da se razglasi splošna mobilizacija in da se pokličejo pod orožje vse rezerve. Poleg tega bi morali uvesti nevtralnost z mednarodnim jamstvom in nadzorstvom ter izvajati načrt za gospodarsko obnovo. Toda glavni pogoj za začetek pogajanj je prekinitev ameriškega bombardiranja v Severnem Vietnamu. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiii IZREDNO RESNO OPOZORILO TAJNIKA OZN U Tant: Bojim se; da smo danes priča začetne faze tretje svetovne vojne Stopnjevanje bombardiranja Severnega Vietnama lahko pripelje do neposrednega spopada med ZDA in Kitajsko NEW YORK, 11. — Glavni tajnik OZN U Tant je na večerji, ki jo je priredilo združenje dopisnikov pri Združenih naro- dih, izjavil, da če se bo vojna med ZDA in Kitajsko neizbežen. Zatem je U Tant izjavil, da se je po njegovih zadnjih mirovnih predlogih letošnjega marca, ki morajo sedaj veljati za umaknjene, ker jih prizadeti niso v celoti in brezpogojno sprejeli, letalska vojna v Vietnamu še dalje razširila. «Po mojem mnenju, je dodal U Tant, se bojim — če se bo tako nadaljevalo — da je neizbežen neposreden spopad med ZDA in tistimi, ki pomagajo Severnemu Vietnamu, in v prvi vrsti Kitajsko. Upam, da se motim, toda bojim se tudi, da smo danes priča začetni fazi tretje svetovne vojne. Če pomislite na okoliščine, ki so pripeljale do prve in druge svetovne vojne, se boste spomnili, da sta bila uvoda dokaj dolga. Reči hočem, da psihološko ozračje, formiranje nekaterih političnih stališč zahteva nekaj časa. In ko so pogoji zreli za kateri koli majhen izgovor, tedaj se povzročijo splošne vojne. Po mojem mnenju smo sedaj priča podobnim pogojem.* V zvezi s svojimi raznovrstnimi stiki je U Tant Izjavil, da je hotel Severni Vietnam začeti pogajanja še.pred nedavno zaostritvijo letalske vojne, toda sedaj ni več pripravljen na to. Izjavil je, da bi bilo njegovo morebitno potovanje v Hanoj zaman, in je dodal, da, če se bo sedanje stanje podaljšalo, bo dokončno v nevarnosti možnost trajne sporazumne rešitve, kakor bo v nevarnosti popustitev napetosti med velikimi svetovnimi silami. Kot mirovno rešitev je U Tant predlagal predvsem ukinitev bom-bardiranja Severnega Vietnama. Hanoj je večkrat izjavil, da bodo mogoči razgovori, če preneha bombardiranje, in potrebno Je upoštevati to važno stališče. Po njegovem mnenju je treba res predvidevati, da bi se pogovori lahko začeli nekaj tednov po prekinitvi bombardiranja na Severu, če pa se bom-bardiranje nadaljuje, ne bi Severni Vietnam mogel več prenašati sam ameriškega pritiska. Po U Tanto-vem mnenju Je prav dejstvo, da je Hanoju do sedaj uspelo samemu upirati se ameriškemu pritisku, preprečilo razširitev vojne. Omenil je nato, da je pogodba med Kitajsko In Sovjetsko zvezo o vzajemni o-brambl še vedno veljavna, ter je poudaril, da se je treba vrniti k ženevskim sporazumom iz leta 1954, ki so »morda najplodnejši sporazum po vojni«. v Vietnamu širila, bo spopad Borman v San Salvadorju? SAN SALVADOR, 11. — Gvatemalska policija je sporočila oblastem San Salvadorja, da je bivši Hitlerjev pomočnik Martin Borman, čigar navzočnost so opazili pred dnevi v Gvatemali, prekoračil mejo San Salvadorja. Varnostna služba je mnenja, da je Barmanu uspelo prekoračiti mejo in so zaposlili najboljše agente, da ga iščejo. že včeraj so gvatemalske oblasti uradno sporočile, da agenti Inter-poola sodelujejo z gvatemalsko policijo pri iskanju tega vojnega zločinca. Notranji minister in načelnik sodne policije sta izjavila, da, če bodo Bormana ujeli, ga bodo takoj Izročili pristojnim organizacijam v skladu z zadevnimi mednarodnimi sporazumi. za obrambo sporoča, da se je nesreča dogodila blizu otoka Hokaido ob zaključku skupnih japonsko-ameriških manevrov. Ni bilo človeških žrtev in tudi škoda je majhna. Ameriška vlada je protestirala zaradi tega pri sovjetski vladi. Moskovski radio je danes odgovoril na ameriške proteste in izjavil, da pade odgovornost za incident na ameriške ladje, ki »delajo izzivalne manevre in kršijo mednarodne določbe o pomorski varnosti«. Komentator je dodal, da ameriške ladje že dolgo časa izvršujejo izzivalna dejanja proti ameriškim ladjam na odprtem morju. Saragat sprejel Iva Vej vodo RIM, 11. — Predsednik republike je sprejel v Kvirinalu na poslovilnem obisku jugoslovanskega veleposlanika Vejvodo, ki je bil imenovan za veleposlanika v Parizu. Italijanska vlada je dala privolitev za imenovanje novega jugoslovanskega veleposlanika, ki je Srdjan Priča. Vejvodo je danes sprejel tudi pred sednik vlade Moro. Ob tej priložnosti je Moro izročil Vejvodi odlikovanje. mi, so vprašanja povezana z željo Avstrije in Jugoslavije, da prideta v krog članic Evropske gospodarske skupnosti, ter vprašanja, ki izhajajo iz mednarodnega carinskega sporazuma, znanega pod siglo Ken-nedy Round. Gospodarsko sodelovanje med Furlanijo-Julijsko krajino, avstrijsko Koroško in republiko Slovenijo se iz leta v leto širi in poglablja kljub oviram, ki jih postavljajo omenjeni parametri. V zvezi s tem je predstavnik ljubljanskih organizacij, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, R. Videtič razvil danes dopoldne zanimivo razpravo o novih oblikah i.i možnostih sodelovanja od trenutka, ko bo v okviru GATT jugoslovanska valuta dvig njena na konvertibilno raven itali janske lire in avstrijskega šilinga Konvertibilnost dinarja bo zmanjšala pomen meddržavnih meja, tako da bodo te ohranile le svoj upravni značaj. To se bo zgodilo v letu 1969, ko bo jugoslovansko gospodarstvo hkrati tudi doseglo zahodnoevropsko raven, tako da bo med njim in zunanjim svetom vzpostavljena možnost neoviranega pretakanja gospodarskih dobrin :: enega tržišča na drugo. Tudi delavci bodo takrat stopili v novo obdobje, in republika Slovenija — v kateri pride že danes povprečno po 800 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca — bo lahko pričela zaposlovati tudi ljudi od zunaj, tako na primer domačo delovno silo iz Beneške Slovenije. Med govorniki, ki so doprinesli novih idej na tem kongresu, naj o-menimo zlasti deželnega odbornika za industrijo in trgovino dr. Mar-pillera, ki je v daljši razpravi postavil v ospredje najbolj pomembne točke, na katere se oslanja komplementarnost gospodarstev treh prizadetih dežel. Govornik je nato poudaril potrebo po primerni povezavi med prometnimi mrežami Avstrije, Italije in Jugoslavije, ter podčrtal v okviru cestnih zvez zlasti pomen zveze Trst-Videm-Trbiž-Kokovo-Be-ljak ter zvezo Turin-Milan-Benetke-Villesse-Gorica-Ljubljana. Kot novo možnost za razvoj tranzitnega poslanstva obmejnih dežel pa je dr. Marpillero ob zaključku svojega nastopa omenil njihovo vlogo prehodnega mostu za trgovinsko izmenjavo, ki se bo razvila med zahodno in vzhodno Evropo zlasti po nedavnem sklepu italijanske vlade, da liberalizira nekatere ključne določbe v svojem zunanjetrgovinskem režimu z državami vzhodne Evrope. Na koncu tega sestavka, in ne glede na zaključke do katerih bodo prišli kongresisti, preden se bodo drevi v Vidmu razšli (kongres se bo zaključil s sprejemom, ki ga prireja predsednik videmske po-krajinske ustanove za turizem dr. BOČEN, 11. — Dopoldne so odkri- f: Barbina), bi rad zabeležil vtis, Stophovo pismo Kiesingerju BONN, 11. — Zahodnonemška vlada je sporočila, da je dobila pismo predsednika vzhodnonemške vlade Stopha, ki obrazložuje resolucijo kongresa enotne socialistične stranke, ki je bil nedavno v vzhodnem Berlinu. To je prvikrat, da bonska vlada uradno priznava dopisovanje z Vzhodno Nemčijo. Na vprašanje, ali so v Bonnu prvikrat dobili tako pismo, je predstavnik bonske vlade izjavil, da je novost v tem, da so sporočili prejem pisma. Dodal je, da bo Kie-singer obvestil ministrski svet o vsebini pisma prihodnji teden. V preteklosti so bonske oblasti vsakikrat zavrnile pisma vzhodnonemških oblasti, ne da bi jih odprle. li pod stopniščem v finančnih uradih v Bocnu bombo, ki je bila na pravljena iz štirih kg donarita, ki se običajno uporablja za protitankov ske mine. Urni vžigalni mehanizem je bil nastavljen na 9. uro. Ni še znano, če se je mehanizem pokvaril, saj so peklenski stroj odkrili ob 10.30, ali pa je bil nastavljen na 9. uro zvečer. Bombo je odkril čuvaj in to povsem slučajno. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll VAŽEN SPORAZUM FRANCOSKE LEVICE Skupna resolucija zveze levice in KP Resolucija se nanaša na glasovanje o zaupnici vladi Napovedana splošna protestna stavka proti načrtom vlade Novo trčenje v Japonskem morju WASHINGTON, 11. — Danes sta se v Japonskem morju trčili ameriška in sovjetska vojna ladja. To je že drugi incident v dveh dneh na tem področju. Japonsko ministrstvo PARIZ, 11. — Predsednik francoske vlade Pompidou bo postavil vprašanje zaupnice, da doseže odobritev načrta zakona, ki daje vladi posebna pooblastila v gospodarskih in socialnih zadevah do 31. oktobra letos. To je sinoči sporočil predstavnik vlade po seji ministrskega sveta. Parlamentarna skupina zveze de mokratične in socialistične levice je sklenila predložiti skupno s komunistično skupino resolucijo proti zahtevi vlade. Sklep o skupni resoluciji je bU sprejet z veliko večino. Proti temu je glasovalo samo šest poslancev, eden pa se je vzdržal. Sporazum je morda prvi korak morebitnega procesa zbliževanja med obema skupinama. Tudi če so med skupinama še resna nasprotja, bodo v prihodnjih dneh sestanki, da pripravijo skupen program. Zveza je medtem okrepila svojo enotnost z ustanovitvijo političnega urada, ki mu predseduje Francois Mitter-rand in ga sestavlja 11 socialistov, 7 radikalov, 5 predstavnikov »konvencije* (skupina političnih klubov) in dva predstavnika drugih skupin. Charles Hernu za »konvencijo*, Guy Mollet za socialiste in Rene Bille-res za radikale so podpredsedniki. O resoluciji bodo v skupščini glasovali 20. maja. Proti načrtu vlade, da zahteva po. sebna pooblastila, so napovedane številne protestne stavke skupno z demonstracijami. Za 17. t. m. je napovedana splošna stavka. Izvršni odbor zveze levice Je po svoji današnji seji objavil izjavo, v kateri poudarja, da vse predstavniške sile delavskega gibanja in levice skupno nastopajo, zato da dajo čim večji obseg ljudskemu protestu. Iz- java dodaja, da bodo pristaši zveze levice nastopali z vsemi mogočimi sredstvi, da stavka uspe. Z navdušenjem se bodo odzvali pozivom sindikalnih organizacij in se bodo obrnili na prebivalstvo, naj sodeluje pri gibanju, ali naj ga vsaj podpre. Ker želijo ohraniti sindikalni značaj dneva 17. maja, bodo podprli manifestacije, ki so jih skupno organizirale tri delavske sindikalne organizacije in zveza za državno vzgojo ter se bodo strogo držali navodil sindikalnih organizacij. Zveza sindikatov zdravnikov v bolnišnicah izraža zaskrbljenost zaradi vladnih načrtov, ki se tičejo socialnega skrbstva, in poziva zdravnike, naj se pridružijo protestnim akcijam 17. maja. Izvršni odbor zveze socialistične in demokratične levice je sklenil nasloviti na ameriško ljudstvo slovesen poziv, v katerem pravi, da niso pozabili žrtev ameriškega ljudstva za osvoboditev Francije. Zato ga pozivajo, naj doseže od svoje vlade prekinitev bombardiranja v Vietnamu, čemur naj sledijo konkretni predlogi za začetek mirovnih pogajanj. Zveza je sklenila poslati v Severni in Južni Vietnam odposlanstvo, ki bo ob povratku javno poročalo o tem potovanju. Izjava, ki so jo objavili, pravi, da je zveza še vedno mnenja, da so pogajanja mogoča na podlagi ženevskih sporazumov in svobode narodov, da sami odločajo o svoji politični usmeritvi. Dalje pravi izjava, da bi se morali pogajanj udeležiti vsi zainteresirani in tudi narodnoosvobodilna fronta, vietnamsko ljudstvo bi moralo imeti svobodo odločanja in manjšine bi morale dobiti jamstva za svoje pravice. ki sem ga ponovno imel na tem kongresu ob primerjanju prizadevanj posameznih strokovnjakov in gospodarskih organizacij iz Italije pri navezovanju novih stikov z Av-strijo in Slovenijo. V okviru Fur-lanije-Julijske krajine se namreč furlanski poslovni svet mnogo bolj agilno in uspešno udejstvuje kakor tržaški in goriški. Tržaške in go-riške gospodarske organizacije nekako zamujajo priložnosti konkretnega uveljavljanja svojih gospodarskih zmogljivosti, odnosno jih ne znajo tako hitro in spretno valorizirati, kakor to delajo videmske organizacije. Zadnjič, ko se je v Trstu razpravljalo o gospodarskem sodelovanju z Združenimi država-mi Amerike, se je v tem pogledu sprožil razveseljivo obsežen aparat. Ko pa gre za poglabljanje gospodarskega sodelovanja z bližnjimi zalednimi deželami, kar je nedvomno bolj «realno», koristno in zelo verjetno v tem trenutku tudi bolj donosno, pa reagira v časih naš gospodarski ustroj manj živahno ter ne kaže primernega elana, ki bi ga poslovni krogi iz našega naravnega zaledja znali prav gotovo primemo ceniti. Zamujanje ugodnih gospodarskih momentov in pre puščanje pobud drugim, bolj agill mm organizacijam, se opaža tudi zunaj delokroga Evropskega federalističnega gibanja ali Doma Eu-rope. To se dogaja v trgovini, v sodelovanju na mednarodnih sejmih v bližnjih republikah, v kulturnem sodelovanju (pomislimo na primer na tristransko društvo ur-baihstov TRIGON, v katerem so najbolj aktivni videmski arhitekti, čeprav je treba izreči zasluženo priznanje tudi nekaterim drugim njegovim članom z našega področja, tako zlasti Montesiju, Tombe-siju, Costi in Bazu), itd. Na tem mednarodnem gospodarskem kongresu v Vrbi bi bili zato radi slišali kaj več o specifičnih lemih Trsta’ njegovega pristanišča, o pomenu njegovega empo-rlJa. in o njegovi tranzitni vlogi nied Srednjo Evropo in čezmor* jem, o nujnosti njegove povezave s sodobnimi cestami in železnicami, v zaledju itd. Napovedano je bilo tehtno poročilo predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija in za to poročilo je vladalo zlasti med avstrijskimi strokovnjaki veliko zanimanje. Ker pa je bil predsednik zbornice odsoten — te dni je namreč zadržan v Rimu — so v naglici pripravili skrajšan prevod njegovega poročila v nemščini. Poročilo je bilo zaradi tega kratko in brez pravega poudarka ter ni moglo dati tukajšnjim problemom Osrte veljave in teže, ki bi bili zaželeni m potrebni. Poleg tega Je bil tudi trenutek za prebranje po-ročila nesrečno izbran, ker je bila ura že pozna in se je vsem že mu-dllo iz kongresne dvorane. Tako smo žal zamudili še eno ugodno priložnost, da poudarimo pomen tržaškega gospodarskega potenciala v deželi in širše v Evropi. ELIO FORNAZARIČ Vreme včeraj: naj višja temperatura 27.3. najnižja 18.3, ob 19. uri 21.4, vlaga 49 odst., zračni tlak 1017.2 stalen, brez vetra, nebo 3 desetinke po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 14.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 12. maja Pankracij Sonce vzide ob 4.38 in zatone 19,24. Dolžina dneva 14.46. Luna vzide ob 6,00 in zatone ob 22.48. Jutri, SOBOTA, 13. maja Servacij VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE Sestanek o izvajanju načrta o gradnji turističnih cest Sestanka, ki ga je sklical pokrajinski predsednik, so se udeležili tržaški, miljski, devinsko-nabrežinski, dolinski, zgoniški in repentaborski župan Na sedežu pokrajinske uprave v Trstu je bil včeraj sestanek, katerega so se udeležili predsednik pokrajine dr. Savona, tržaški župan inž. Spaccini, miljski_ župan Millo, devinsko-nabrežinski župan Legiša, dolinski župan Lovriha, repentaborski župan Mihael Guštin in zgoniški župan Josip Guštin. Sestanka, ki ga je sklical pokrajinski predsednik, sta se udeležila tudi pokrajinski odbornik za javna dela Visintini in ravnatelj pokrajinskega oddelka za javna dela arhitekt Petrossi. Dr. Savona je v začetku sestanka poudaril, da si želi pokrajinska uprava pogosta srečanja z občinskimi predstavniki za boljše spoznavanje in hitrejše reševanje raznih vprašanj. Na včerajšnjem sestanku so razpravljali predvsem o gradnji turističnih cest na osnovi petletnega načrta pokrajinske uprave, ki jih bodo gradili z denarjem, ki ga daje na razpolago deželno odborni-stvo za turizem in prevoze na osnovi zakona št. 32. Petletni načrt tržaške pokrajine predvideva za gradnjo turističnih cest 963 milijonov lir stroškov. V tem pogledu je deželni odbornik Giacometti obvestil _ pokrajinskega predsednika, da je že sedaj določil 100 milijonov lir letno za bodočih pet let, se pravi 500 milijonov za omenjena dela. Poleg tega je odbornik Giacometti zahteval od pokrajinske uprave točne podatke o prednosti raznih del v tržaški pokrajini. Zato je predsednik Savona sklical včerajšnji sestanek z župani tržaške pokrajine, da bi se dogovorili o smernicah za uresničitev napovedanega programa. Po uvodnih besedah dr. Savone je sledila razprava, med katero so župani dali svoje mnenje o turističnih cestah, ki naj bi imele prednost v okviru omenjenega programa. Tako je bilo dogovorjeno, da bo zgo-niška občina dala prednost ureditvi prostora pred jamo pri Briščikih, dolinska občina pa je predlagala, naj bi najprej uredili cesto iz_ Bor šta na Jezero, nato pa po možnosti še cesto (po trasi bivše železnice) od Boršta v Glinščico do Drage. V repentaborski občini bodo najprej uredili cesto na Volnik, v devinsko-nabrežinski občini cesto do obale (Ginestre), v miljski občini pa cesto, ki gre od šqle ,v .Čamporah do križišča pri Sv. Florjanu, po možnosti pa še nadaljnji del te ceste. V tržaški občini pa bodo imela prednost dela za ureditev obrežja in borovega parka v Barkovljah ter cesti do grljanskega kolodvora. Ob tej priložnosti je župan Spaccini poudaril, da podpora deželne uprave jamči, da bodo uresničena nekatera važna dela. Nato se je tržaški župan zahvalil pokrajinskemu predsedniku za sklicanje sestanka in za tesno sodelovanje med ob- predsednik dr. Savona zahvalil vsem prisotnim in izjavil, da je pokrajinska uprava na razpolago občinam za vse potrebe in pristojnosti tehničnega značaja, ki so povezane z uresničitvijo omenjenih del. Hkrati pa je prisotnim sporočil, da bodo ustanovili poseben pokrajinski urad za izvajanje zakonov, ki jih dežela delegira pokrajini zlasti v pogledu njihovega tehničnega in praktičnega izvajanja. Deželni predstavniki na zajedanju novinarjev Mednarodnemu zasedanju časnikarjev v Lignanu, ki se prične danes in bo trajalo do 16. maja, bodo prisostvovali tudi najvišji predstav- niki dežele. Otvoritvene seje, ki bo danes ob 10.30, se bo v imenu deželne uprave udeležil podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti. Zaključka zasedanja, ki bo v torek 16. t.m., pa se bo udeležil predsednik deželnega odbora Berzanti. V soboto praznik v dolinski šoli Državna srednja šola «Simon Gregorčič» v Dolini vljudno vabi cenjeno občinstvo na uradno proglasitev imenovanja šole po pesniku Simonu Gregorčiču, ki bo v soboto, 13. maja t. 1. ob 11. uri v šolskih prostorih ter na zaključno šolsko akademijo, ki bo v nedeljo, 14. maja 1967 ob 20. uri v dolinski kino dvorani. SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Slovenska osnovna šola v Križu bo poimenovana po Albertu Sirku Nova pravila za sprejem otrok v občinske otroške vrtce Zadnji seji občinskega odbora je predsedoval župa.i inž. Spaccini, ki je sporočil odbornikom, da bo v četrtek v Rimu sestanek vsedržavnega odbora za proslavo «Trst 68». Odbor ima nalogo, da uskladi vse proslave, ki bodo prihodnje leto v Trstu in Tridentu, ter da vzdržuje zadevne stike z vlado, parlamentom in najvišjimi državnimi organi. Na predlog odbornice za šolstvo prof. Faragune je odbor sklenil dati ugodno mnenje, da se osnovna šola s slovenskim učnim jezikom v Križu poimenuje po Albertu Sirku. V obrazložitvi tega sklepa je bilo na seji poudarjeno, da je Albert Sirk mnoga leta poučeval risanje v Trstu. Rodil se je v našem mestu leta 1887 in umrl v Celju leta 1947. Bil je politično preganjan že od leta 1929, med zadnjo vojno pa je bil poslan v izgnanstvo. Albert Sirk je znan po svojih slikarskih delih, zla- miiiiiiiiiiiiiiiilllHiiiiiiiiiiiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiliiiimiimiiiiiiiiiiMitmilimmiiitiiilltiiiiiiitiiimiiiiiiiiimimiiiituiiiiiiitiiiiimmiitiiiitMiiiiiiHl činami in pokrajino v pogledu ome-ibud. Ob zaključku se je njenih pobud. SEJA DEŽELNEGA SVETA Nadaljevanje razprave o zakonu za nakup zemljišč za ljudske hiše Včeraj je spregevorilo šest svetovalcev, ki so nakazali stališča svojih strank do zakonskega osnutka Včeraj so v deželnem svetu nadaljevali razpravo o zakonskem osnutku za pospeševanje nakupov večine ne pristaja na špekulacije z zazidavnimi zemljišči. Sploh so špekulacije prava sramota^ in so zemljišč za zidanje ljudskih hiš. značilne za zaostale dežele. V razpravo so posegli liberalec Morpurgo, psiupovec Bettoli, socialist Bisol, misovec Boschi, demokristjan Cocianni in komunist Ca-labria. Morpurgo je kritiziral zakonski osnutek in dejal, da bi bil sam po sebi še dober, če se ne bi opiral na državni zakon štev. 167, proti kateremu so se liberalci vedno borili. Ta zakon namreč določa odkup zemljišča od zasebnikov po sorazmerno nizkih cenah. Svetovalec Bettoli je v svojem govoru najprej ugotovil, zakaj niso v raznih občinah v Furlaniji uveljavili zakona štev. 167. Krivdo za to je treba pripisati predvsem špekulacijam z zemljišči. Poleg tega je primanjkovalo politične volje za uresničenje zakona. Občine niso vedele, pri čem da so tudi zatj, ker so zakonu ugovarjali ln sta morala o njem razpravljati državni svet in ustavno sodišče. Zato so občine čakale, kaj bo. Se dobro, da je opozicija vedno priganjala uprav-ljalce, naj se zganejo. Svetovalec je priznal poročevalcu Pittomju, da je razširil razpravo o tej zadevi. Dežela ima namreč možnosti, da se doseže uveljavljenje zakona štev. 167. Dobro je pri tem, da vsaj del DEJAVNOST DEŽELNIH ORGANOV Tri milijarde lir za dela na treh gorskih področjih Prispevki poplavljencem - Dr. Nardini na kongresu medicine motorizacije na Dunaju - Zasedanje deželnih komisij Deželno odbornlštvo za kmetij-ttvo sporoča, da Je vlada po posredovanju furlanskih poslancev leve sredine v prid področjem, ki Jih je lansko jesen prizadela povodenj, nakazala preko ministrstva za kmetijstvo tri milijarde lir za obnovitev raznih zaščitnih naprav, ki Jih je porušila voda. Da bi se domenili o porazdelitvi te vsote, je odbornik Comelli sklical predvčerajšnjim v Vidmu sestanek, ki so se ga udeležili načelniki gozdnih inšpektoratov in predsedniki konzorcijev za gorsko melioracijo. Po daljši razpravi so se sporazumeli, da bodo nakazali področju Ti Iment-Bela 1900 milijonov lir, področju Cellina-Meduna 550 milijonov in področju Julijskih Predalp 550 milijonov li lijonov lir. Deželni odbor pa je na svoji zadnji seji sklenil dati 45 prispevkov v višini 52 milijonov lir lastnikom industrijskih in trgovskih podjetij, ki so utrpeli škodo med povodnijo Jeseni 1965. leta. Doslej Je dežela razdelila med industrijce in trgovce za 500 milijonov lir prispevkov, pri čemer je ugodila 200 prošnjam. Včeraj se je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini udeležil na Dunaju 6. mednarodnega kongresa medicine motorizacije. Na kongresu razpravljajo o nujni pomoči ob prometnih nesrečah. Dr. Nardini bo podal na kongresu poročilo o socialnih smotrih deželnega zakona o cestni pomoči, ki bo zelo pospešil nujne posege, ko pride do nesreče. Gre za prvo pobudo te vrste v Italiji. Na sedežu deželnega odbomištva za krajevne ustanove v Vidmu je bil včeraj sestanek predsednikov nadzornih odborov, ki so razpravljali o raznih vprašanjih, povezanih z nadzorstvom nad delovanjem krajevnih ustanov. Sestanku je predsedoval odbornik za krajevne ustanove prof. Vicario. Včeraj popoldne se je sestala tretja deželna komisija za šolstvo, delo, socialno skrbstvo in zdravstvo, ki je odobrila z zijemo komunističnih svetovalcev, ki so se vzdržali, zakonski osnutek, s katerim se spreminja zakon št. 22 iz leta 1965, ki se tiče šolskih gradenj. V začetku sta poročevalec in odbornik za šolstvo Giust orisala smotre osnutka, s katerim se razširi deželna pomoč za šolske gradnje. Pred glasovanjem so spregovorili svetovalci Bosarl, Del Gobbo, Me-tus, Morpurgo, Ramanl, Rigutto ln Urli. Zjutraj pa Je razpravljala o osnutku prva komisija, ki je izre- kla povoljno mnenje glede njegovih finančnih plati. Stisnila so ]u vrata avtobusa Dve sestri iz Izole sta se včeraj ponesrečili na bloku pri Škofijah. Gre za 51-letno šiviljo Ido Ivančič por. Dežjot iz Izole, Kajuhova 5 in 43-letno gospodinjo Emo Ivančič por. Vojvoda iz iste ulice štev. 10, Sestri sta pravkar opravili carinski pregled in stopali v avtobus KP 5644 podjetja «Slavnik» iz Kopra, ko so se nenadoma zaprla vrata avtobusa in podboji so ju stisnili ter povzročili Idi Ivančičevi poškodbe po hrbtu, njeni sestri pa udarce po roki. Obe Ivančičevi sta se pripeljali v Trst in se zatekli v bolnišnico, kjer sta zaprosili za zdravniško pomoč. Ido Ivančičevo so pridržali na opazovalnem oddel. ku s prognozo okrevanja v 4 dneh, njeni sestri pa so dali prvo pomoč in jo nato odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh. Izpila je požirek strupa, da bi «prestrašila» kliente Niso znani razlogi, ki so včeraj dopoldne 40-letno upraviteljico bara «Perla» v Ul. Fabio Severo 1 Arino Averso por. Domini iz Ulice Pollaiuolo 1 privedli do tega, da je vpričo svojih sorodnikov in uslužbencev v baru, izpila požirek močnega strupenega sredstva proti cvetličnemu mrčesu. Aversovo so nekaj trenutkov nato z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico in jo nujno sprejeli na četrti medicinski oddelek s pridržano prognozo zaradi zastrupljenja z «me-latoxom 20». Ob sprejemu v bolnišnico je Aversova povedala, da je storila to, samo da bi prestrašila prisotne, ni pa povedala razloga, ki bi upravičeval njeno nepremišljeno dejanje. Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 68-letno upokojenko Attilio Barazzut-ti vd. Verona iz Ul. Muzio 3, ki Je malo prej na Obrežju Ottaviano Augusto postala žrtev prometne nesreče. Z avtofurgonom «voIkswa-gen» MI 844511 jo Je podrl 33-letni Jordan Križman iz Doline 121, ki je privozil z dvorišča zelenjadnega trga na debelo. Pri nesreči se Je Barazzuttljeva ranila po tilniku n nad desnim očesom. Zdraviti se bo morala 8 dni. Svetovalec Bisol je v zvezi z zakonskim osnutkom nakazal vprašanje ljudskih stanovanj in stanarin. Rekel je, da na primer v Zue-richu določajo najemnine, upošte vajoč dohodke stanovalcev. V Ital1-ji pa so velike razlike, saj nekateri porabijo 60 odst. plače za stanarino, drugi pa komaj od 2 do 3 odst. Omenil je tudi, kako je * uveljavljenjem zakona 167 v Pordenonu. Misovec Boschi je kritiziral zlasti poročilo svetovalca Pittonija in rekel, da je treba računati s tem, da bodo stala zemljišča mnogo več, kot se pričakuje, to je povprečno najmanj od 2 do 3.000 lir za kv. m. K temu je treba dodati najmanj 4.000 lir za razne napeljave in druge občinske storitve. Svetovalec Cocianni je dejal, da je treba upoštevati čas, ki je potreben za razne izbire pri vsedržavnem in deželnem urbanističnem načrtovanju, Po drugi strani pa mora dežela prispevati za gradnjo ljudskih hiš. Zato se strinja s poročevalcem Pittonijem, da se je treba v tem primeru omejiti na finančne plati, povezane z uresničevanje zakona štev. 167. Gre torej za nakup stavbišč, ki bodo služila za ljudske hiše, ter za sestavljanje urbanističnih načrtov, ki jin predvideva zakon štev. 167 iz leta 1962. Za urbanistično načrtovanje in za večje zakonodajne pobude čas še ni dozorel in je treba zato potrpeti. da se sploh ne onemogoči vse. Znane so težave, ki izvirajo iz pomanjkanja urbanističnih načrtov v deželi. Zato je prav, da je deželna uprava posegla vmes in da bo na ta način izvajala spodbudno akcijo, da se uveljavi vsaj zakon za načrte za gradnjo ljudskih hiš v največjih občinah. Zatem je svetovalec Cocianni obravnaval položaj v goriški občini, kar se tiče urbanističnega načrta. Na koncu je rekel, da bo zakon štev. 167 pospeševal gradnjo ljudskih hiš. Svetovalec Calabria je rekel, da sta prišli v razpravi o zakonskem osnutku do izraza dve liniji, t. j. linija leve sredine in linija KP1 in PSIUP. Pri tem ne gre samo za vsebino zakona 167, marveč tudi za to, da se ta zakon čimbolj široko in hitro uveljavi ter da se odstranijo razne ovire. Tako imenovani «zmerni» krogi v deželnem svetu hočejo prikazati, da ni mogoče storiti več, kot nameravajo. V resnici pa bi lahko deželni svet mnogo storil, da bi se ovire odstranile. Zagovorniki «zmerne linije« bi se hoteli pri tem omejiti samo na finančno plat zakonskega osnutka ter ne bi hoteli storiti niti koraka več naprej od tega, kar so naredili osrednji organi. Ni dovolj, da da dežela finančno pomoč, ki je že tako premajhna, marveč je treba zakon štev. 167 dopolniti, da se olajša njegovo uveljavljanje. Spričo tega je razumljivo, da je bil poročevalec Pittoni potisnjen v precep, ker bi hotel čimveč doseči z zakonskim osnutkom štev. 167, saj je bil pač utesnjen v meje omejenih posegov, ker hoče večina doseči le to, da bi kupovale občine zemljišča in jih opremile z vsem, da bi se na njih zidale ljudsko hiše. Toda dežela ima zakonodajno moč in bi morala napraviti korak naprej v primeri s tem, kar so naredili na vsedržavni ravni. Večina se sedaj izgovarja, da ni moč storiti v=c, ker je treba čakati na deželni urbanistični in razvojni načrt. Zato hoče dati le neke obrobne koncesije. Calabria je še govoril o velikem pomanjkanju stanovanj v Trstu, kjer je za neki natečaj za dodelitev stanovanj v zadnjem času vložilo prošnje kar 6000 družin. Računajo, da potrebuje stanovanje 12.000 družin in od teh 300 nujno. Sedaj pa grozi še ukinitev stanovanjske zapore, kar bi spravi'o mnogo družin v zelo resen položaj. Zato se ne moremo zadovoljiti s polovičnimi ukrepi. sti po svojih marinah, ki jih je kritika pozitivno ocenila. Za mnenje občinskega odbora za poimenovanje osnovne šole v Križu po Albertu Sirku je zaprosilo šolsko skrbništvo. Nato je odbor na predlog odbornice Faragune odobril nova pravila o vpisovanju otrok v občinske otroške vrtce. O tem vprašanju bo župan izdal zadevni odlok. Občinski odbor je zelo podrobno proučil vprašanje vpisovanja otrok v občinske otroške vrtce zlasti zaradi težav, ki so nastale ob vpisovanju v začetku lanskega šolskega leta. Zato je odbor sklenil, da se bo vpisovanje v otroške vrtce za prvi letnik začelo že prihodnjega junija, in sicer v različnih dneh po starosti otrok. Otroke, ki že hodijo v otroški vrtec, pa bodo kar uradno vpisali, potem ko bodo starši dali svoje privoljenje. Pri vpisu za prihodnje šolsko leto bodo imeli prednost otroci, ki jih niso mogli sprejeti lansko leto zaradi pomanjkanja prostorov. Sprejem otrok, ki niso dopolnili predpisane starosti, pa bo odvisen od razpoložljivega prostora v posameznih otroških vrtcih, kakor tudi od socialnega stanja in potrebe družine. Vsa vpisovanja pa se bodo zaključila do konca septembra. lovne komisije za pripravo mednarodnega partizanskega srečanja delajo s polno paro. Posebno priznanje velja kulturni komisiji, ki pripravlja spored nastopov na srečanju. Pokrajinski odbor je nadalje sprejel razne ukrepe za čim širšo popularizacijo tega velikega partizanskega dneva. Predvideva se, da se ga bodo udeležili gostje iz u-metniških ansamblov iz inozemstva. Odbor je nadalje preučil vsa tehnična vprašanja, ki so povezana s proslavo. Obvestilo izletnikom v Budimpešto Poziv krvodajalcem Združenje krvodajalcev poziva krvodajalce skupine ničla RH negativna in B-RH negativna, naj se zglasijo na transfuzijskem centru v Ul. Pieta 3, da oddajo kri, ki jo center nujno potrebuje za bolnike, ki jih morajo operirati. Krvodajalci naj se javijo od 8. do 11. ure ali od 17. do 19. ure. SEJA ODBORA ANPI Priprave na mednarodni partizanski shod Sinoči ob 20. uri se je sestal na svojem sedežu v Ul. Zonta pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI). Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki zadevajo veliki mednarodni partizanski shod v Bazovici, ki bo konec julija. Iz poročil, ki so bila podana na seji odbora, je razvidno, da organizacijska dela na terenu uspešno napredujejo. Po vsem tržaškem o-zemlju so v teku pripravljalni sestanki. V doglednem času se bodo taki sestanki vršili še v številnih krajih. Posebno pomemben bo sestanek bivših partizanov, ki bo 29. maja v Bazovici. V kratkem bodo sklicani sestanki tudi v raznih vaseh dolinske občine. Na seji pokrajinskega odbora ANPI se je ugotovilo, da razne de- l!IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllll|||||||||||||||IMII|||!llMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||imil||||||lilllll||imvnHI Zaradi novih naraščajočih gospodarskih težav Tržaška KPI predlaga ustanovitev odbora za obrambo gospodarstva Pismo v tem pogledu je federacija KPI poslala ostalim strankam v Trstu Tajništvo avtonomne federacije KPI v Trstu je poslalo pokrajinskim tajništvom Združene socialistične stranke, Krščanske demokracije, Socialistične stranke proletarske enotnosti, Gibanja za neodvisnost, Italijanske liberalne stranke in Italijanske republikanske stranke pismo, v katerem pravi: «Javno mnenje in delavci so zaskrbljeni zaradi novih in naraščajočih težav v zvezi z gospodarsko prihodnostjo našega mesta. Velika dela za zgraditev infrastruk. tur okrog Trsta le počasi napredujejo. Mnoga teh del utegnejo s temi zamudami postati neučinkovita, tudi če bodo dokončana. Ko bo zgrajen veliki suhi dok, bodo zaradi številnih zahtev po popravilih že uresničene podobne pobude, ki nastajajo drugod v Italiji in v drugih sredozemskih državah. 1111111111111*1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111115111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 PODATKI MESTNIH REDARJEV ZA APRIL Cene življenjskih potrebščin se niso znatno spremenile Samo cena pršuta je precej poskočila . Malo svežih, več pa zmrznjenih rih na trgu Kakor kažejo podatki mestnih redarjev, se cene življenjskih potrebščin niso znatno spremenile v preteklem aprilu in so se nekoliko ustalile. V prodaji na debelo so se v nekaterih primerih cene nekoliko znižale, tega pa ni bilo še opaziti v prodaji na drobno. Cene mesa so se v aprilu precej ustalile, padla pa je precej oena jagnjedi, ker smo bili pač že na koncu sezone in ni bilo več tolikega povpraševanja, podražilo pa se je precej telečje meso, in sicer v prodaji na debelo. Prav tako se je nekoliko dvignila cena perutnine, in sicer pri proizvajalcu. V aprilu se niso spremenile cene olja in masla, precej pa se Je dvignila cena šunke, ali pršuta, ki ga prodajo tudi po 4200 lir na kg. Zaradi raznih činlteljev in slabega vremena ob koncu aprila so bile nestalne cene rib, ki so se precej podražile. Na trgu je vedno večje povpraševanje po zmrznjenih ribah, kar nekoliko prispeva, da ne skačejo previsoko cene svežih rib. V preteklem mesecu so se precej znižale cene povrtnin, razen prvin, vendar so bile te cene povprečno višje kot v lanskem aprilu. Mestni čuvaji so v aprilu izvedli anketo v raznih pekarnah v mestu in okolici ter so pri tem ugotovili, da potrošniki zdaj kupujejo boljši kruh. Pri zatiranju nedovoljenega trgovanja so zaplenili skupno 75 kg blaga, in sicer 30 kg govejega mesa, 20 kg masla, 5 litrov olja, 150 jajc itd. Razen tega pa so zaplenili 7 zapestnih ur, ki so jih predlani prekupčevalci vsiljevali turistom. Pristaniški promet je še vedno nezadovoljiv, kar vsekakor ne more pomiriti mesta. Ni nobene gotovosti, da bodo tu zgradili tovarno »Grandi Motori«, medtem ko so de. lavci in njihove družine popolnoma nezadovoljni z načrtom CIPE, saj se zavedajo, da pomeni grožnja z zaporo ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev ukinitev zaposlitvenih virov, ki jih ni moč nadomestiti. Zadnje borbe delavcev tukajšnjih ladjedelnic, splošna enotna akcija v La Spezii, ki so ji stale na čelu tamkajšnje mestne oblasti in ki so se udeležile vse politične sile, skorajšnja obnovitev stavkovnega gibanja v podjetjih z državno udeležbo v Genovi, terjajo z vso dramatično nujnostjo revizijo sklepov CIPE ter vsedržavne pomorske in pristaniške politike sploh, da se obnovi funkcija mesta. Med nami utegnejo biti razlike pogledov na posamične plati gospa darskih vprašanj Trsta, toda mi menimo, da ne moremo še nadalje odlagati enotne zadolžitve vseh pa litičnih sil v našem mestu in pokrajini, da bi skupno delovali v prid našega prebivalstva. Zato smo menili, da bi bilo prav, da predlagamo vsem zgoraj omenjenim strankam sklicanje sestanka, na katerem bi ocenili položaj in proučili možnost ustanovitve mestnega odbora za obrambo na-Sega gospodarstva, da bi proučevali vse oblike akcije in pritiska, s katerimi bi pritegnili pozornost ljudstva v vsej državi, parlament in vlado pa pripravili do tega, da bi sprejela sklepe, ki bi upoštevali potrebe pristanišča, ladjedelnic, tržaškega pomorstva ter velikih vsedržavnih in deželnih infrastruktur, ki so z njimi povezane« Vse izletnike v Budimpešto pro-sir o, da upoštevajo naslednje: Kdor še ni poskrbel za raztegnitev veljavnosti potnega lista za Madžarsko, naj to stori najkasneje do 15. maja. Za raztegnitev se lahko obrnete na potovalni urad «Aurora» v Ul. Cicerone 4. Kdor je raztegnitev u-redil sam, naj se vsaj telefonsko javi na upravo našega lista v Ulici Montecchi 6, tel. 95-823. Nadalje obveščamo vse izletnike, da morajo do konca maja poskrbeti za dve fotografiji, ki sta potrebni za madžarski vizum. Potne liste in fotografije bo treba dostaviti upravi našega dnevnika ali potovalnemu uradu «Aurora» najkasneje do 10. junija. Madžarski vizum stane 2.400 lir. Prosimo vse izletnike, da osebno dostavijo potne liste, ker bodo morali lastnoročno podpisati formular za izstavitev madžarskega vizuma. Hvala! UREDNIŠTVO Važno obvestilo živinorejcem Pokrajinsko kmetijsko nadzomi-štvo sporoča rejcem krav molznic, da bo s sredstvi, ki jih je stavil na razpolago deželni urad za kmetijstvo in gozdarstvo dežele Furla-nije-Julijske krajine (poseben program za živinorejo 1966-652 R), dalo nakazila za prejem močnega krmila za krave molznice s 50% prispevka. Nakazila se bf)do lahko dvignila na pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu v Trstu - Ulica C. Ghe-ga 6, in sicer v dneh 15., 16. in 17. maja. Tozadevna nakazila bodo lahko dvignili samo živinorejci, katerih goveda so podvržena »kontroli mleka«. Za omenjene krave bo danih 75 kg močnega krmila na glavo. Od 18. maja dalje in to dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, bodo dana nakazila rejcem za krave, ki niso podvržene «kontroli mleka«, in sicer po 50 kg na glavo. Cena močnega krmila Je 6.300 lir za stot; vsota, ki jo plača živinorejec (50%), znaša 3.150 lir za stot. Izpred prizivnega sodišča Pred tržaškim prizivnim sodiščem se je moral zagovarjati 29-letni Pie-tro Pittin iz Vidma, ki je bil obtožen, da je nenamerno ubil šolarja Franca Stradnera iz Farre pri Soči. Nesreča se je pripetila nekaj pred 16. uro 20. januarja predlani. Deček je nenadoma stekel čez cesto ter prišel pod furgon volksvva-gen, ki ga je upravljal Pittin. Malega Stradnerja so takoj prepeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je po treh tednih umrl. Goriško kazensko sodišče je 30. septembra lani oprostilo Pittina vsake krivde, češ da dejanje ni kaznivo. Proti tej razsodbi se je pritožil generalni pravdnik, ki je trdil, da je prav obtoženec povzročil nesrečo. Na včerajšnji obravnavi so prizivni sodniki deloma spremenili prejšnjo razsodbo, in sicer v smislu, da so oprostili Pittina zaradi pomanjkanja dokazov. Na obravnavi sta bila tudi oče in mati nesrečnega dečka, ki sta na stopila kot zasebna stranka. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM GOSTOVANJE «KOMEDIJE>> IZ ZA REBA IVO TIJARDOVIC «SPLITSKl AKVAREL» Opereta v treh dej'anjih DANES, 12. maja ob 21. uri (abonma premierski dentski) in štu- V SOBOTO, 13. maja ob 21. uri (abonma I. ponovitev, invalidski in sindikalni) V NEDELJO, 14. maja ob 16. url (abonma nedeljski popoldan- siri in okoliški) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. R*-zervacije na telefonu 734265. CENE: 1. predstava: parter 2.500 lir, balkon 1.500 lir, stojišča 300 lir 2. predstava: parter 1.500 lir, balkon 1.000 lir, stojišča 300 lir 3. predstava: parter 1.000 Ur, balkon 500 lir, stojišča 300 lir Avtobusi za nedeljski abonma: I. Prečnik 15.05, Mavhinje 15.10, Cerovlje 15.15, Vižovlje 15.20, Sesljan 15.25, Nabrežina 15.30. II. Križ 15.25, Prosek 15.30, Kontovel 15.30. III. 14.50, Praprot 14.50, Trnovca 14.55, Samatorca 15.00, Sa-lež 15.05, Koludrovca 15.10, Zgonik 15.10, Mali Repen 15.15, Bn-ščiki 15.20, Veliki Repen 15.25, Col 15.30, Tabor 15.30. Obvestilo abonentom SG za opereto «Splitski akvarel» Uprava Slovenskega gledališča v Trstu obvešča cenjene abonente, da je opereta «Splitski akvareh Ive Tijardoviča v rednem repertoarju Slovenskega gledališča, namesto Lebarjeve «Dežele smehljaja», ki je SG ni moglo uprizoriti iz tehničnih razlogov. Zaradi velikega zanimanja občinstva prosimo cenj. abonente, ki se iz kakršnega koli vzroka ne bi mogli udeležiti predstave, da to telefonsko javijo upravi gledališča (tel. 734265). ŠOLA GLASBENE MATICE V TRSTU V torek, 16. maja ob 20. uri v mah dvorani Kulturnega doma javni nastop gojencev Sodelujejo soUsti, zbor harmonik in mladinska pevska zbora iz Trsta in z Opčin. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK•KONTOVEL priredi v nedeljo, 14. maja ob 18. uri v prosvetni dvorani na Proseku kulturno prireditev. Na sporedu je mladinska igra v treh slikah Zvezdica zaspanka ter nastop gojencev glasbene šole s Proseka. Vljudno vabljeni! Gledaljšča VERDI Danes se začne pri gledališki bla- gajni prodaja vstopnic za deseti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v nedeljo ob 18.30. Nastopila bosta orkester in zbor gledališča Verdi. ---------- Razstava otroških risb v Vidmu Od 13. do 21. maja bo v Vidmu odprta razstava otroških risb in drugih del, ki so bila nagrajena v okviru prvega deželnega natečaja o umetniški vzgoji v osnovnih in srednjih šolah, za katero je lani dala pobudo miljska občina. Kakor je znano, je bila razstava otroških risb in drugih del lansko jesen v Miljah in vzbudila veliko zanimanje. Danes ob 17., po uradni otvoritvi razstave v Vidmu, bo o-krogla miza o problemih umetnost, ne vzgoje otrok. Slovenski film VESNA bodo predvajali: V soboto, 13. maja zvečer * Slovenskem diiaškem dofflu Slovenskem dijaškem v Trstu; v nedeljo, 14. maja ob Ujj uri v prosvetnem drustv11 Valentin Vodnik v Dolini! v ponedeljek, 15. maja ob 20$ v prosvetnem društvu rV' sek-Kontovel; v torek, 16. maja ob 20.30 * prosvetnem društvu Slov*" na Padričah; v sredo, 17. maja ob 20.30 * prosvetnem društvu Igo den v Nabrežini. Nazionale 15.30 «11 tigre« Tec®?S lor. Vittorio Gassman. Prep»v mladini pod 14. letom. lej8 Excelsior 16.00 »Tutti i TechnicoJor. Jane Fonda, Jas0" bards. Fenice 15.30 «11 fischlo al našo« " ^ mancolor. Ugo Tognazzi. f 1 Bettoia. ,-jji Eden 16.00 «Un uomo, una ajf)' Technicolor. 2 nagradi nouk Aimee. Prepovedano nli pod 14. letom. v y Grattacielo 16.00 «La ragazza Technicolor. Ann Margret, , ^ Franciosa. Prepovedano mri®"1 14. letom. Rltz (Ulica San Francesco 10* hI)j$ 15.30 »Scandalo al sole« T** gir ior. Sandra Dee. Prepovedan0 dini pod 16. letom. „ gfi Alabarda 16.30 «A clascuno Včeraj-danes Današnja zborovanja KPI Nova znamka Poštna uprava bo 15. t,m.izdala novo znamko v počastitev četrte stoletnice znanega glasbenika Clau-dia Monteverdija. Znamka bo veljala 40 lir in bo temno-rjave barve. V promet bodo dali 20 milijonov primerkov znamke. Tržaška avtonomna federacija KPI priredi danes ob 12.10 v zvezi z razvojem političnih dogodkov, sledeča zborovanja pred velikimi tovarnami : pred delavsko menzo ladjedelnice Sv. Marka bo govoril federalni tajnik prof. Šema; delavcem Tovarne strojev bo pred športnim igriščem v Ul. Locchi govoril načelnik komunistične skupine v občinskem svetu inž. Cuffaro; pr-id glavnim vhodom v arzenal pa bo govoril federalni organizacijski tajnik Tonel. Hude posledice padcev v stanovanju V svojem stanovanju se je včeraj zjutraj hudo ponesrečila 85-let-na upokojenka Marija Cek por. Cucek iz Ul Brunner 4. V spalnici je priletna ženska tako nerodno padla, da se je ranila po čelu, se pobila po levi rami, levem stegnu in izgubila spomin. Ponesrečeno Cekovo je v rešilnem avtu spremljal v bolnišnico 19-letni vnuk Nelo Maggiola in povedal, kako se je pripetila nesreča. Cekovo so nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Podobna nesreča se je pripetila tudi 83-letni gospodinji Ines Stegu por. Gallico iz Ul. Coroneo 34. Zaradi nenadne slabosti se je v svojem stanovanju zgrudila na Ha in se pobila po glavi, se ranila po desnem sencu, tilniku in zadobila pretres možganov. Stegujevo je v bolnišnico spremljala 47-letna nečakinja Gigliola Valdistano iz Ul. Ti-bullo 12, ki Je ponesrečeno teto našla na njenem domu. Stegujevo so s pridržano prognozo nujno sprejeli na nevrokiruški oddelek. HOJSTVA. SMRTI IN PUHOKE Dne 11. maja 1967 se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 80-letna Maria Di Mon-te por. Sandri, 64-letnl Antonio Mas-sarotto, 74-letna Blanca Lugnani, 91-letna Francesca Joars vd. Rapus, 63-letna Iride Russinl, 71-letna Francesca Trost vd. Tomicich, 50-letni Silva-no Malusa, 63-letni Enrico Janesich, 1 leto stara Maria Crlstlna Mln6, 77-letna Caterina Furlanich vd. De-bernardl, 63-letni Lodovico Paoli, 62-letna Giulia Potoch por. Vecchiet, 77-letna Paodlna Gril vd. Zorzenon, 70-letni Raimondo Derman. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammeilo, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2 NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 11.30 do 130) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Plzzul Clgnola, Corso Italia 14; Prendlnl, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana l. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, Je treba telefoni ratl na štev. 90-235. Technicolor. Gian Maria Irene Papas. Prepovedano 01 pod 18. letom. Filodrammatico 15.30 »Chi ha Vp? di Virginia VVoolf« Elizabet« ,r lor, Richard Burton. Film 0 . « jev. Prepovedano mladini P^ letom. doni Moderno 16.00 «La conlessa <** Kong« Technicolor. Sophri "hj. Marlon Brando, Charlie C*1 Cristallo 16.30 «Da Beriino se« Technicolor. Roger Han*"’ gareth Lee. Garibaldi 16.00 «L’armata Bra%n ne« Technicolor. Vittorio Ga5^ Catherlne Spaak. Aurora 16.00 »Caleidoscope«. Capttol 16.30 »La notte del *e p ko o nečem ničesar ne po-ve pa vsaj drugače, kot se je Pričakovalo. Prav zaradi tega pa 1 očitno, da ima zahodnonemška Politika trenutno dokaj dela in “^Pi na Srednjem vzhodu. «Arab- le te dni bilo uradno javljeno 2 Bonna, «vedo, kje so jim pri-iMelji.n Pozabljeni jubilej so zabeležili J010 kronisti: pred dvema leto-a’ maja leta 1965, je deset arab-dežel — Alžirija, Irak, Jemen, ordanija, Kuvajt, Libanon, Saud-^'a Arabija, Sirija, Sudan in ZAR 7 Mrazilo svoj protest tako, da ^ Pretrgalo diplomatske odnose odpoklicalo svoje veleposlanike Bonna. Temu se niso pridružile rj110 Libija, Maroko in Tunizija, ^^desetih jih je zdaj ostalo še et: L>ne 17. februarja so nam-Ponovno bili vzpostavljeni od-51 med Bonnom in Amanom. Zahodnonemška diplomacija si ^JPoprej želi, da bi jih ostalo ^ manj, čeprav nekateri menijo, turt-^a ^ Povsem gotovo, ali si teli, da bi ne bilo več nobe-JT®*- Bitka se vsekakor ne vodi 0 za ugled Zvezne republike Ar f*lžnjem vzhodu, a v neenotni teki ligi nekateri zahodno-(in^ diplomati vidijo za Bonn ^ Ves Zahod) večjo korist kot e teoretično gledano — od k°tne na strani Zahodne Nemči-j^m celo diplomatski odnosi med ^ °m in vzhodnim Berlinom ne toj.j^mrda, za Bonn predstavljali Ijj “m® tragedije, posebno, če ne Povzročili verižnih reakcij, jav Stanej° vsekakor besede iz iz-Per ?a era m drugi strani. Od ge-jj^jr*88® sekretarja Arabske lige, jjT*1®6. so se pred nedavnim v „ u poslovili z izjavo, v kate- „ ,Je r< telitika «U sledi «tudi na Srednjem vzho- z8(j načelu nevmešavanja v n- 8 tujih držav ter v področ-sPore». Je odgovoril Hasuna, Vj 64 Pri tem na nedavne dobami,, *^J°dnonemškega orožja Izra-obliu^i smo že toliko besed in Pa strani Nemcev, a se, niso pokazale vedno tečne. Spričo tega moramo kot t0st- *daitoCne- den floblti nekaj napisanega, pre-f0Se °dločimo.v> Dc„ . ^Pisano«, nekakšen predla i Za revizijo stališča Arabske 0 Zvezne republike, je vse- v &eznamu 12 zahtev, med tphnrt*4** tudi tista, da mora Poi^mška vlada v posebni Pai,, mjavi podpreti «pravice ka v 'ns^ega ljudstva do povrat-kor Sv°Jo zasedeno deželo«, kadil^ da palestinski osvobo-odpf^^miizacjji v Bonnu dovoli V J testne prostore, da t0].®rmu so to zavrnili, češ, "»»n'i"»iiilliHiimiiiiiiiimi"i»i»"i"iiii"i"i"i" ^es zanimiva dirka: Wja in avtomobil Avtomobil bo moral opraviti 16.000 km in prevoziti tudi «peklensko testo> n. _ . -, — Zares svojevrst- %v&1, *ma, pri kateri bosta so-k* se ladte ln avtomobil. Za-te danes v Capetownu, pa Jst dni Pa Se bo čez enajst ali v Southamptonu. Pri se bo vršila, kot ki Po afriški in vzdolž afri- ''NaJ*18’ bosta sodelovali ladja V r v0t|3 ^astle« in avtomobil S treba®*'- Vtem k° ladJi ^ ‘Qt&U Posebnih priprav, so j/teiitl ?ra°vo vozilo posebej o-tei, * kajti dirka bo zelo najete i'anr)rri Fordovega vozila se lst'KS°n' W sta leU 1963 ®njavala Ken Chambers Jacksc tel"* te »T *turo>> v 13 dneh, 8 J* Prehi, minutah. Ce bosta ho-jM leteti ladJo> bQSta morala l, Pia]0 trLl rekord. In težav ne dj te ’ p°sebno hudo bo na , te0 dolgi »veliki sever-bolje poznajo kot d/Ocli , «*to». Gre za cesto, O to021 Zambljo in Tanza-(I 1 Vq teakadamska cesta, po v J^evajat ° 'c°l°ne avtocistem, bjj 1šibijo 8orivo I* Tanzanije t6t, *ivijen Na tej cesti Je izgu-kj Je *e najmanj sto So-0 z8oreli skupno s svo- jimi cisternami goriva. Šoferja Chambers in Jackson bosta na tej cesti v petek in soboto. Sicer pa bodo po vsej »progi«, koder bosta vozila Chambers in Jackson, skupine mehanikov Ta nenavadna dirka se Je začela danes ob 15. url po srednjeevropskem času. Ladja «Windsor Castlev> s tonažo 37.000 ton Je dvignila sidra in se usmerila proti odprtemu morju, vozača Erick Jackson in Ken Chambers, prvi star 42 drugi pa 41 let, sta Jo ubrala po kopnem v drugo smer. Dve ameriški novi letali treščili na poskusnem poletu OPORIŠČE EDVVARDS (Kalifornija), 11. — Dve ameriški poskusni letali, eno brez kril, drugo pa pripravno za navpični vzlet, sta včeraj pri poskusnem poletu treščili drugo v drugega. Pilot letala brez kril jo bil pri tem hudo ranjen, trije piloti letala «XV - 142 A V - STOL« za navpični vzlet pa so bili pri priči mrtvi. Letalo brez kril, ki nosi oznako «M2», je morebitni prototip bodočih letal za prevoz tovorov in ljudi z Zemlje proti vesoljskim ladjam. Letalo «M2» je na višino kakih 14.000 m odneslo veliko letalo «B-52». Ko pa se je poskusno letalo ločilo od matičnega letala, je treščilo na tla 2 Bonarda in še za nekaj drugih »umotvorov«, ki nosijo podpise Chagalla, Degasa, Laurenci-na, Marqueta in Picassa. Od kod so te slike prišle v vilo ameriškega bogataša? Skoraj vse prihajajo iz galerije nekega tajinstvenega francoskega trgovca z umetninami, za katerega pa po nekaterih vesteh menijo, da je le vodja neke organizacije, ki se ukvarja z izdelovanjem in razpečavanjem potvorjenih slik po vsem svetu. In kako je prišlo do odkritja teh potvorb? Pravzaprav po naključju. Predsednik ameriškega združenja, v katerem so organizirani vsi antikvariati ZDA, Klaris Pearls je to povedal v pisarni svoje galerije v Manhattanu. «Bilo je letos januarja — je rekel — ko me Je obiskal dalla-ški trgovec z umetninami Do-nald Vogel, ki je po naročilu Meadowsa odpotoval v New York, da bi tam prodal nekaj slik iz njegove zbirke. Vogel mi je pokazal nekaj fotografij teh platen, ki jih je Meadows nameraval prodati. Potvorbe so bile tako očitne, da sem jih ugotovil že na samih fotografijah.« In to je Pearls Voglu pri priči povedal. ((Kmalu zatem — Je nadaljeval Pearls — bi bil moral oditi v Dallas s skupino newyorških strokovnjakov, da bi si ogledali neko Picassovo razstavo, ki je bila v februarju v dallaškem muzeju. Zato sem Voglu rekel, da bi bili pripravljeni priti k Mea-dowsu na obisk, da bi si ogledali njegova dela.« Ameriški bogataš je Pearlsa povabil, naj čimprej pride In pripelje s seboj še ostale strokovnjake. »Brž ko smo stopili v veliko vežo vile — pripoveduje Pearls — smo opazili na steni nekega potvorjenega Picassa in ob njem potvorjenega Vlamincka. Preden smo se napotili vzdolž ostalih slik, sem smatral za svojo dolžnost, vprašati Mcadows,a, ali naj mu pri priči povemo, katera dela so Izvirna in katera potvorjena, ali pa hi mu bilo bolj po-všeči, da mu vse to sporočimo čez nekaj dni v zaključnem poročilu.« Ameriški bogataš Je bil pripravljen na vse in je Pearlsu in ostalim strokovnjakom rekel, naj mu odkrito povedo, brez obotavljanja, kaj je v njegovi zbirki dobrega in kaj spada med smeti. In tako se je Spregled« začel. Pearls Je glede tega rekel: ((Stopali smo od slike do slike in vsakokrat, pri vsaki sliki povedali Meadowsu, da je ta slika navadna potvorba, tista druga originalna, tretja pa dvomljive vrednosti.« »Teksaški milijarder — je nadaljeval Pearls — se je obnašal zares zgledno. Le tu ali tam je pripomnil, da Je te slike, vse, od prve do poslednje, kupil «o-premljene z uradnim potrdilom o avtentičnosti«. To se pravi, da je vsa dela kupil kot originalne nevšečnosti. STRELEC OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dober poslovni uspeh za vse, ki delajo na svojo roko. Ne dovolite, da bi kdo posegal v vaša privatna vprašanja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne razpravljajte o svojih pobudah z vsemi. Prejeli boste zasluženo priznanje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Improvizacija nima nobene praktične vrednosti. Vsi družinski elani naj združeni prispevajo za dosego važnega skupnega smotra. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dan za vas ne bo najbolj ugoden. Ne ukrepajte samo na osnovi čustev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodoč nost nekega vašega prijatelja je odvisna od tega, ali mu boste poma- HOROSKOP gali. Ne hvalite se s svojimi dejanji. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vzdušje na delovnem mestu ni najprimernejše. Najstrožje obsodite neiskrenost nekega svojega prijatelja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ogibajte se finančnih špekulacij. Skušajte najmlajše odvaditi laži. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Potrudite se in storite vse, da vas neki tekmec ne bo prerasel. Premagati boste morali neke manjše (od 22.11. do 20.12.) Uspešen dan za vse, ki se ukvarjajo s športom. Neko novo prijateljstvo bo v vas utrdilo zaupanje v človeka. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Tvegajte, toda vedno preračunano. V čustvenem pogledu ne bo nobenih novosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S im navdušenjem boste vse do-v najkrajšem času. Neodločnost nekega prijatelja, da bi vam pomagal, vas izpolnjuje z zagrenjenostjo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobro boste izkoristili neko svojo izvrstno zamisel. Odlično razpoloženje svojin segli umotvore slikarjev, katerih imena so slike nosile.« V zvezi s temi uradnimi potrdili o avtentičnosti slik je predsednik ameriške zveze antikvarcev rekel, da bodo skušali ugotoviti, ali so potrdila potvorjena, ali pa le posledica napak, ki so jih francoski strokovnjaki napravili v dobri veri. Ali gre, torej, za napake v sodbi samih strokovnjakov. Glede poslednjega velja navesti še to, kar je povedal ameriški strokovnjak Pearls, ki je rekel: »Noben umetnik ne more naslikati dela, noben umetnik ne more potvoriti neke slike, ne da bi na ta ali oni način vnesel vanjo nekaj svojega, nekaj osebnega. In prav ta navzočnost, ki je tuja umetniku izvirnega dela, odkrije samo potvorbo.« In še nekaj, kar je pomembno pri odkrivanju potvorjenih platen: barve. »Originalne barve neke slike se mešajo in nato dozorevajo v kemičnem procesu, ki pa potrebuje več let, da bi se dokončal in zaključil. Zatp je razmeroma lahko odkriti potvorbo, ki je bila izdelana na primer le pred nekaj leti. Razlika med odtenki v barvah potvorjene slike ter med odtenki barv istega umetnika pri starejših delih, pride takoj do izraza« — pravi Pearls. Prej smo rekli, da sta se začeli s to zadevo ukvarjati dve policiji in tudi dallaško sodišče. Doslej pa policija FBI še ni izdala nobenega sporočila, pač pa je šele stopila v stik z Meadow-som. Ta se Je preselil v velik hotel v New Yorku, kamor je tudi poklical nekaj novinarjev, katerim je rekel, da ni povsem prepričan v to, kar mu je rekel Pearls. Po njegovem vsa ta dela ne morejo biti potvorjena. I—cd IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Cesarjeva retrospektiva v foyerju Kulturnega doma Dvaindvajsetega aprila je doživel svoj šestdeseti rojstni dan predzadnji izmed slikarjev našega predvojnega rodu — Jože Cesar. Da bi dostojno proslavili v javnosti 60-letnico tega mnogostran-sko udejstvujočega se kulturnega delavca, mu prireja kulturna komisija SKGZ retrospektivno razstavo v Kulturnem domu. 28 olj, 24 scenskih osnutkov in maketa odra za Goldonijevo komedijo tPrimorske zdrahe», verjetno v zadostni meri izpopolnjujejo za poznavalce Cesarja pregled njegove dejavnosti. Ni pa to tako za neposvečene, ki pač tvorijo, kot obiskovalci gledališča, večino. Z dvema slikama cvetlic in sina Sergija je impresionistična početna doba le skopo podana. Sicer ni v Cesarjevem razvoju nikoli neosnovanih preskokov, ker dosledno izhaja iz počasi pridobljenih spoznanj. Vendar pa ni tu prehod od kratkih, točkastih potez v daljše dovolj opazen, kot bi ga n.pr. bolje pojasnjevala olja ePodoba učenjaka» in «škedenjski plavžu. Slike domačinke, predmestnih hiš in vrnitev s polja težko temnih barv in svetlejše naslikani linotipisti zaključujejo pregled razstavno tako živahne prve Cesarjeve povojne ustvarjalnosti, ki dobi svoj višek v doslej največjem Cesarjevem olju, v sliki demonstrantov, kot jo je lahko ustvaril le njegov nasilni čopič. Tem sledi dolga vrsta pokrajin Krasa, Istre, naše obale in bližnje okolice, ki jo poživljajo vmesne slike igralcev, dečkov in odlična lastna podoba. Manjkajo pa tihožitja. Končni poudarek leži v velikih osnutkih za stenske slike Kulturnega doma, v katerih Cesar z elementarno silo podaja trpljenje našega ljudstva v letih od 1920 do 1945, ki pa v dobi pomnjenja in dobre soseščine seveda niso prodrli. So pa tudi kot dokaz Cesarjeve doslednosti značaja. Ta se je gotovo najbolj krepko izživljal v scenskih delih za gledališče. 24 listov nam priča o bujnosti domišljije in prilagojevanja izsledkom kubizma in fauvizma. Niso pa žal označeni z naslovi, da bi lahko vedeli, kateri predstavljajo scene za Tavčarjevo dramo «.Pekel je vendar pekel*, za katere je prejel prvo nagrado na jugoslovanskem vsedržavnem tekmovanju v Novem Sadu. Nedvomno ostaja Cesar v zgodovini naše zamejske umetnosti pomemben dejavnik, ki v barvi, kot nosilki čustva, ponazarja življenjskost naše zemlje in ljudi ter tako s Sirkom, Lukežičem, Spacalom in Černigojem tvori neprekinjenost slikarskega razvoja od oblikovnosti do nepredmetnosti, ki so znak višje kulture vsakega naroda. Pred svoje pokrajine stopa Cesar iskreno. Ne zastavlja si pri tem posebnih nalog. Prenaša pa v slike obilico lastne notranje napetosti, ki je v stalni borbi s svetom. Prav zato mu je uspelo v nekatere vnesti kar preroške privide bodočnosti. Tako opazimo pokrajine izpred let, ki so razgledi preko žaveljskih polj do Doline in v katerih nebo žari kakor v ognjenih odsevih industrijskih veleob-ratov. Kraška planota pa se nad njimi grozeče dviga kot okameneli valobran proti razlaščevanju naše zemlje. Redkokje prehaja Cesar v pokrajinah v čisto lirično doživetje. V vseh odmeva epska borba njih ljudi s skopo zemljo, ki jo pa Cesar krasi z razplamtelimi barvami svoje vroče ljubezni. Krepkeje izraziti pa jo je mogel le z ekspresionističnim poudarjanjem, da je tako prišel do osebnega izraza, ki ga močno loči od vseh drugih naših slikarjev po slikah, kjer ob ostro črtnost udarjajo skupaj svetle in temne poirršine, kjer žgoče barve uporno kriče, škrip-Ijejo, kot on sam, ki je v večni diskusiji z vsemi problemi naše prosvete in telesne vzgoje. MILKO BAMBIČ Dve znani zelo stari gledališči bodo zaprli PARK, 11. — Slovito pariško gledališče lltlll|||||| GORIŠKA ZASTOPNIKA NA SHODU V ISCHII Zaščititi pravice voznikov ki jih kratijo javne ustanove Uvesti strožja merila pri izdaji šoferskih dovoljenj • Prometno vzgojo v šole Ob prisotnosti članov pravne komisije goričkega avtomobilskega kluba dr. Cattalinija in odv. Maja se je v Ischii zaključil 12. shod pravnih komidj ACI, na katerem so razpravljali o cestnem prometu ter odgovornosti javnih uprav. V zaključni resoluciji, ki obsega vrsto predlogov prisotnih pravnikov, zahtevajo večjo zašč'to pravic voznikov, ki bi utegni'1 biti o-škodovani s strani javnih uprav, zlasti kar tiče gradnje in vzdrževanja cest, segnaletike, discipline prometa in ugotavljanja sposobnosti voznikov ter njihovih vozil. S tem v zvezi je shod sprejel naslednje zahteve: strožji postopei pri izstavi ianju šoferskih dovoi 'erij, ki Jih more odvzeti samo sodna oblast; izpopolniti in smotrno razmestiti prometna znamenja; čuvati infrastrukture ter vozila, ki naj ustrezajo varnostnim predpisom, prometna vzgoja mora postati obvezen solsk' predmet z raznimi pobudami seznaniti državljane s prometnimi predpisi; opuščati sprejemanje novih zakonov za posamezna vpra- šanja, ki se morajo reševati v okviru sedanjega sistema. Na shodu je spregovoril tudi predsednik Avtomobilskega kluba Italije Luigi Bertett. Dejal je da mora država poskrbeti za zgradnjo infrastruktur ter zajamčiti učinkovitost posameznih prevoznih sektorjev, obenem pa mora — ne s pretirano strogimi, ampak primernimi ukrepi odpravljati neveščost, neprevidnost in nediscipliniranost. Dve nesreči pri delu Včeraj ob 14. uri so v goriški civilni bolnišnici nudili prvo pomoč 17-letnemu Danijelu Devetaku z Vrha 11. ki Se je opekel na delu pri zidarskem podjetju Devetak v Gorici, ko je z vročim katranom polival steno v kleti nove hiše. Dobil je opekline 1. in 2. stopnje na levi roki. Okreval bo v 5 dneh. Ob 17.45 pa so nudili prvo pomoč s prognozo 5 dni tudi 43-let-nemu mizarju s Peči, Ludviku čev-deku; ko je delal pri mizarskem podjetju Olivieri v Gorici se je s svedrom ranil na levi roki. PO USPELEM ŠOLSKEM ŠPORTNEM TURNIRJU V TELOVADNICI UČITELJIŠČA Trgovski akademiji pokal v odbojki realcem in klasikom pa v košarki Turnir je bil logičen odraz metode učenja telovadbe v posameznih šolah Šolski športni turnir je potekal po predvidevanjih. V odbojki so trgovci potrdili svojo premoč in gladko odpravili realce in klasike z rezultatom 3:0. V košarki pa se je «mešano moštvo« visoko oddol. žilo za poraz v odbojki in krepko premagalo trgovce z 73:46. Torej za vsako šolo po en pokal. ODBOJKA Nedvomno je bilo srečanje v odbojki na večji tehnični višini kot v košarki. Vsi igralci so namreč prikazali solidno individualno tehniko (čekiče, podaje, taktične premike itd.), nad vsemi pa sta zaigrala Plesničar in Valter Veljak, ki sta z močno tolčenimi žogami skoro vsakokrat ukanila nasprotni obrambi. Trgovci pa so bili vendar bolj izkušeni (Plesničar, Vodopivec, Orel), kar je seveda zadostovalo, da so premagali nasprotnike., ki so v glavnem sloneli na udarni moči Valterja Veljaka. Prvi set je bil praktično monolog trgovcev, ki so vsako žogo koristno «zgradili», da so uspešno zaključili akcijo. Proti silovitim Plesničarjevim tolčenim žogam la malo so mogli nasprotniki, katerim ni uspelo v prvem setu preko 5 točk. Torej končni rezultat prvega niza je bil 15:5 v korist trgovske akademije. Vidna premoč trgovcev tudi v drugem setu, ki so tehnično povsem nadvladali realce in klasike. Set se je namreč zaključil z visokim rezultatom 15:4 v korist Trgovske. V tretjem setu pa so trgovci iz- iiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiHimn PRIJATELJSKA TEKMA Koper-CRDA 2:2 vedli precej menjav, kar so sejejJJ realci izkoristili in so tudi letUl/i Ul o v/ o v*— ko povedli. V končnih potezah P je le uspelo Plesničarju in drug«,. streti odpor nasprotnikov premagati s pičlim rezultatom--. Trgovska — Realna-Klasična «• (15:5, 15:4, 15:13) Postavi „ ,«,i. TRGOVSKA: Plesničar, Vodov vec, Wilhelm, Radovič, Orel, P®11 ' Tomšič, Prinčič in Lakovič. v REALNA-KLASICNA: Valter », ljak, Simoneta, Bogateč, IU®W Veljak, Budin in Rudež. Sodnika: Pavletič in Mamolo- KOŠARKA . -.ii Realna-Klasična — Trgovska w-(36:22) REALNA ■ KLASIČNA: (22), Rudež (15), Ambrožič Tavčar, Starc (4), Čermelj W< cjančič (2) in Sancin (6). ^ TRGOVSKA: Plesničar (3L KgJ ta, Vodopivec (10), Tomšič, '-'li (4), Danev, Prinčič (4) In LaKO’" (25). Sodnika: Pavletič in Mamolo-, Ze v uvodnih potezah so^P.‘^j stavniki mešane reprezentance ne in klasične v belih majicah ^ no pokazali svojo tehnično w. j t V prvem polčasu 2:1 za tržiške nogometaše KOPER, 11. — Popoldne je bilo v Kopru mednarodno prijateljsko nogometno srečanje med članom italijanske C lige CRDA iz Tržiča in enajsterico Kopra, ki je trenutno na prvem mestu v zahodni skupini druge republiške lige. Srečanju je prisostvovalo okrog 400 gledalcev. Začetek tekme je potekal v po- polni premoči gostov, ki so po Longu dvakrat prišli v vodstvo. Čeprav je obema zadetkoma nekoliko posredoval nesigumi vratar, je bilo vendar vodstvo gostov zasluženo. šele proti koncu prvega polčasa so se domači nekoliko o-tresli pritiska in začeli prodirati preko kril. Tako je šuvaliču z lepim strelom uspelo zmanjšati razliko za 2:1. V drugem polčasu so gostje močno popustili in Koper je izenačil z enajstmetrovko za 2:2. Strelec je bil Milinkovi,. Domačini so imeli še več zrelih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. Celotno srečanje je poteklo v korektni igri. Gostje so se predstavili kot borbena in uigrana ekipa, medtem ko so domači zadovoljili šele v drugem delu igre. Pred začetkom srečanja so si predstavniki obeh klubov izmenjali pozdrave in darila ter zaželeli, da bi se dobri športni stiki med CRDA in Koprom še nadaljevali. * 1500, 5000 m, 110 in 400 m ovire, štafeti 4x100 in 4x400 m, skok v višino, skok s palico, troskok, met diska in kopja. Izven konkurence bosta nastopila v metu krogle tudi poljska prvaka Komar in Sosgor-nik. BERN, 11. — Prireditveni odbor turnirja za pokal sejemskih mest je določil datume igranja polfinalnih tekem, ki so: Leeds United - Kilmarnock: 19. t. m. v Leedsu, 24. v Kilmamocku Eintracht Frankfurt - Dinamo (Zagreb): 7. julija v Eintrachtu, 14. v Zagrebu. SZ BOR vabi vse atlete, ki se bodo udeležili srečanj v Ljubljani, naj se zberejo v nedeljo ob 5.30 na Oberdankovem trgu. Prosimo točnost, ker na zamudnike ne bomo čakali. mistika RIM, 11. — Četrtega memoriala Zauli v atletiki, ki bo v nedeljo 14. maja v rimskem stadionu Acqua Acetosa, se bodo udeležili tudi tunizijski atleti. Med prijavljene! je srebrna olimpijska kolajna Mohamed Gamoudi. V nedeljo v Gorici kolesarska dirka V nedeljo 14. maja bo po gori-ških cestah kolesarska dirka amaterjev DAČE, ki jo prireja ENAL. Na 95 km dolgi progi si bodo tekmovalci nabirali točke za pokal «Caffe Mattioni« in za naslov prvaka DAČE 1967. Pokal ENAL bodo podelili društvu, ki bo imelo najboljši plasma med prvimi petimi. Doslej se je za tekmovanje prijavilo več ekip iz pokrajin Gorica, Trst in Videm. Po dosedanjih predvidevanjih bo startalo vsaj 50 kolesarjev. Zbor bo ob 8. uri v Ul. Ponte del Torrione, start ob 9.30 na Tržaški cesti. .. v iaS' ne in klasične v belih majicah jo tehnič ;r takoj d so bili srjetno i vi. Zavadlal v prodorih, takoj spraj so bili pri v obrambi neverjetno pom«—, ( — Rhdea, tično premoč ter takoj spraviM, težavo trgovce, ki so bili metih z razdalje, Ambrožič na bitih žogah so popolnoma trgovce, ki so skušali le z dualnimi akcijami slediti boliu*8^, nim nasprotnikom. Vsekakor j* 0 lo premalo, da bi lahko usP^. ovirali «bele» v svojem neusn« -nim nizanju koša. Trgovcem P^j. uspelo v prvem delu igre S* JK, žati častno razliko v koših v drugem polčasu pa jim je 1 Iroln čo IrnnrI i oi i o in tolff) SO * kalo še kondicije in tako s0Jzm Zavadlal In drugi povsem no zalagali koš trgovcev. 1 rezultat pa je bil 73:46 seve®8 korist realcev in klasikov. ^ Tehnično srečanje ni bilo 8®^ dovoljivi višini, to predvsem ^ di slabega dne vseh trgovcev, L nikdar niso našli uspešne P®11 m naenrnfrrn'lrnw»crn Trrvčn (("Reli)) lih nasprotnikovega koša. «Beli» ®®& trdili svojo individualno no premoč, saj večina njih stavnikov uspešno nastopa v, V Bora. Bili so zato bolj uigram^ ni v strelih, zrelejši v koto^ cijah. Z včerajšnjo zmago J®., pit realcem in klasikom Prv?c»r«<>f kiniti tradicionalno premoč “fjo cev v košarki. Turnir pa je gičen odraz priprave, ki j? zif asimilirajo v šoli. Trgovci izključno odbojko, torej gično, da so v tej discipU® v* včeraj potrdili svojo premo®' klasični in realni pa gojijo no košarko, torei logična P°^ no košarko, torej logična ca vidne premoči te šole. Obema šolama po en vsi zadovoljni. MmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiimtiiiiiiiiiiniimiiiiiHi1 AVTOMOBILIZEM PO SMRTI BANDlNtfJ Jutri v Milanu pogrel) preminulega dirkača llis*1 MONTECARLO, 11. — Tragično preminuli italijanski avtorno^. r klinike «Princesse Grace«, ob 7.30 pa so njegove posmrtne _°s_^ d« ---------------, ... —„------- ---------------------- - » v u dirkač Lorenzo Bandini bo danes ponoči odšel na zadnjo p°l ^ movino. Zjutraj so krsto postavili na mrtvaški oder sredi ceftajik* Atletskega mitinga se bodo udeležili poleg italijanskih, tunizijskih in poljskih atletov, ki so že teden dni v Italiji, še predstavniki Jugoslavije, Nemčije, Madžarske ln Anglije. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri in se bo odvijalo po naslednjem razporedu: 100, 200, 400, gi Bertett. prf Tragična smrt italijanske« ,jr sprožila cel val odpeljali do Nice, od koder bo ponoči nadaljeval pot z Milana. Bandinija bo spremljala njegova žena, kateri zdravniki niso pustili pogledati moža, ki je bil zaradi groznih opeklin izmaličen. Z milanskega letališča bodo krsto odpeljali v častnem spremstvu motociklistov mestnih redarjev do bazilike San Carlo al Corso, kjer bo ostala do pogreba, ki bo v soboto ob 10.30. Bandinija bodo pokopali v Lam-brateju. Pogrebu bo med drugimi prisostvoval tudi predsednik italijanskega avtomobilskega kluba Lul- letaloh1 je sprožila uei vai Največ polemik je o avtomobilskih dirk in o ^Lielj5, ukrepih na dirkališčih. N® tiidL nesreča pa bo imela odmev sodnih dvoranah. Vlada ® Monaco je namreč proti vsem osebam, Monaco je namreč vložil® . (jj l> nrnt.1 vspm nspham. ki SO Ijive vesti o gasilskem Krf f kneževine in o varnostni ®* dirke za Gran Prix Mon®c • JOSIP KRAVOS: moram, da so bila polja, predvsem tudi po zaslugi žensk, zelo skrbno obdelana. Doživetja in opazovanja V levem kotu je stal na polici kipec sv. Antona in ob strani podoba sv. Pompilia. Čeprav se je ta svetnik rodil, živel in umrl v Montecalvu v začetku 17. stoletja in ga tudi upoštevajo, pa je vseeno pravi svetnik čudežev in milosti še vedno, kot za vso južno Italijo, sv. Anton. V desnem kotu sta viseli dve veliki starinski puški, spodaj pa velika skrinja. Proti koncu stene na tleh je bilo ognjišče, imenovano il camino. Na nasprotnem zidu so bile pritrjene jasli in ob njih privezana osla ter ovca. Medtem ko je gospodinja pripravljala jedila, nama je Clcio razkazoval svoje gospodarstvo. Osle sem kar potrepljal po hrbtu in laskavo rekel «che belle vetture che c’hai» in še dodal «benedica», kot je tam v navadi. Pred hišo sta grebli dve koklji s piščeti, tu pa je hvala gospodarju kar sama padla iz ust: «Lu bi industria di polli.« In potem naju je vodil še za hišo, kjer je imel še velik brus, ki se je dal kar z nogo vrteti. Nazareno ni imel kaj početi in Je stopil na malo desko in brus se Je začel vrteti. Tedaj je pa Nazareno potrdil: «Que-sto si che & un vero apparecchio.« Možakar je bil zadovoljen, da znava ceniti njegovo imetje, in hitel je razkazovati še lepo obdelano polje. Pripomniti Vrnili smo se v hišo in posedli na klop okrog male mizice. Na sredi je bila velika glinasta skleda polna »cicatelov«, neke vrste testenin. Zraven pa še pizza, ki pa je bila drugačna, kot jo poznamo danes pri nas. Dva centimetra visoka masa testa je bila pravilno izoblikovana. Imela je večje trikotne odprtine, tako da Je zaradi okrogle oblike bila podobna volanu pri avtomobilu. Po vrhu je bila polita s paradižnikovo omako in posuta z naribanim sirom. Vsi smo slastno jedli, le Sis-sina je kmalu prenehala in odšla. Se smo se pogovarjali in Caccese nama je kazal pismo, ki ga je pisal sin iz daljne Rusije. Ni mu šlo v glavo, da je treba toliko časa, da se zasede ena sama država, ko je prej tako dobro šlo. Ko jim je Nazareno pojasnjeval, da je Sovjetska zveza stokrat večja kot Italija, se Je začel bati, da se mu sin ne izgubi. Po daljšem premolku me je Cicio končno vprašal: «Be, Giuse, ti piace la Sis-sina?« Rekel sem mu, da mi je zelo všeč, a da sem v Trstu že zaročen. In pokažem na Nazarena, da je on bolj primeren. Mož pomisli in nazadnje sklene, da je Nazareno premlad. Oba sva potem hvalila dekle, ki je bilo zares lepo. Ob slovesu sva se toplo zahvalila in pohvalila njihovo domačijo. Gospodinja je dala vsakemu še prgišče konserviranih oljk za popotnico in odšla sva urnih korakov v vas. Na malem vaškem trgu so po radiu hrupno poročali o novih fašističnih zmagah. Tudi Cedova mati ni nič kaj dobro pisala o razmerah v Dalmaciji. Tudi iz pisem sorodnikov sem razbral vedno večji pritisk fašistov. Riko pa pošte sploh ni prejemal. Tisti čas je prišla v internacijo v Montecalvo še priletna gospa iz Trsta, osumljena vohunstva, ker Je bila Švicarka in Je znala več jezikov. Pravila nam je o vedno težji situaciji v Trstu. Vse to nas je delalo še bolj živčne in potrte. V tisti pozni pomladi so fašisti še z vsemi slovesnostmi praznovali svoje zmage ln obletnice. Eno takih so priredili tudi v Montecalvu. Ta dan smo prvič videli našega znanca don Do- menica, ki je bil uslužbenec na občinskem uradu, da si je nadel črno srajco. Nič hudega misleč je zvečer prišel med nas. Cedo je takrat nekaj študiral in Domenico ga je prijazno nagovoril, on pa mu je vedno bolj zadirčno odgovarjal. Domenico ga je v začetku še miril in tudi jaz sem dodal kako pomirjevalno besedo, a Ceda je črna srajca vse preveč bodla. Ko je Domenico privijal žarnico, ki jo Je prišel zamenjat, se mu ni takoj posrečilo, ker je bil zelo kratkoviden. Cedo mu razburjeno reče, da bo on privil, samo da mu gre s poti; takrat je tudi Domenico začel dvigati glas, da on ni kriv, da je Cedo interniran. Hotel je še nekaj reči, a ni utegnil, ker ga je Cedo zgrabil za srajco, da se mu je na prsih začela parati, pri tem pa je kričal na ves glas; «Kdo pa naj bo kriv kot fašisti!« Jaz in Nazareno sva ga mirila, on pa je ves iz sebe začel biti Domenica po glavi in mu pri tem izbil še naočnike. Ko sva z Nazarenom videla, da je že preveč, sva ga ujela vsak za eno roko in ga pahnila na ležišče, zaprla vrata in pomagala Domenicu, ki mu je tekla kri iz nosa, ga posedla na stolico, brisala in mirila. Ersilije in Rika na srečo ni bilo, le Pipinela Je stekla klicat dono Paulo. Ko je ta prihitela, je bilo povečini vse težje mimo, kri se je že ustavila, kovinaste naočnike sem mu tudi že uravnal, raztrgani del črne srajce pa odstranil. Potem sem pospremil Domenica na njegov dom. Sli sta tudi dona Paula in Pipinela. Ker je bila postojanka karabinjerjev v tistem delu vasi in na isti poti, sta se ženski ustavili in vstopili. Toplo sem prigovarjal Domenicu, ko sva prišla na njegov dom. Prepričeval sem ga, da je fant mlad in zelo živčen, ker je že toliko časa od svojih in od doma; da mu pišejo, da ne gre nič prav. Naj mu zato ne zameri preveč, sicer pa je najbolj prav, da to sami med sabo poravnamo. Domenico je vse to razumno sprejel in mi obljubil, da bo bolje premislil za Jutri. Vrnil sem se in srečal v kuhinji našo gospodinjo Ersilijo, ki se Je držala strašno jezno, saj je že vse izvedela od Plpinele, ki je po pričanju pri karabinjerjih bila zelo pogumna. Dopovedoval sem ji, da ni bilo vse tako, da Pipinela ni vsega videla, da se je tudi don Domenico dobro branil in nd 1)1 Ceda hudo obdeloval s pestmi, tako da je ves lisast Prijazno sem Jima voščil lahko noč in stekel v sobi ^ cev. matincev, kjer sem dobil vse tri, ko so me nestrpno. ^ Povedal sem jim, kaj in kako. Nazareno je začel tarnal' jim «grave, grave«; temu bo sledila najmanj preme® ^ se prepustil našemu obd®10 0(F lad očesom in pod očesoib' tl; strožjo internacijo, česar se Je najbolj prestrašil je ostal ravnodušen in narahlo udaril s hrbtom neke ^ f po mali mizici. Nazareno je vznemirjen šel ven. ^°n\\e t ganjen prosil, naj si že vendar kaj izmislim, ker da jjjl j znam ljudi v tej deželi. Rekel sem Cedu, da sem K , -Pipineli že poudaril, da se je oni dobro branil in da J r > Cedo ves črn od bunk, mnogo bolj kot oni. Toda to P1 31 i vidno. Cedo Je sedel na stol ln Začel sem mu z usti sesati nad u, r na levem kotu ustnice in še pod brado; na koncu Sa 5*^ s pestjo močno udaril in mu voščil srečen izid. Vo®1 , v si lahko noč. Nazareno me Je vso noč nemiren spraše menim, kaj se bo zgodilo. Tolažil sem ga, da bomo 2® in da je tudi Domenico Ceda krepko po glavi. On naj P dJ l če ga bodo spraševali, da se Je vse to godilo v temi 1 J1’; bilo vse zaradi nesporazuma ob privijanju žarnice in * jjjilj Domenico slabo vidi. Zjutraj smo vsi gledali Ceda s ^ f sami po glavi; posebno so mu izstopale pod očesom # očesom in oteklina na levi čeljusti od krepkega udaf®9^ ve roke. Ko smo šli vsi štirje k podpisu, sem šel Iz sobe ln še sem postajal, da bi slišal, kakšen efekt b® ^ *** ociii jjuatojai, ua m ouoai, ivokocu cav**- ji* .» , t zvijača. Cedo in Riko pozdravita kot po navadi Ersilu r\inoln Ir i cin mnn/In lr/vmnl AnDnl! M lfl .A V % 1/1 Telefon 33-82 UPRAVA: TRST - UL. SV pinelo, ki sta menda komaj čakali, da ga naskočita ta. A nič tega ni bilo, le odgovor je bil nekoliko usrmjj" rlL. tegnjen. Nato sem jaz zamudnik slišal še mehak ErsmJ^jvL «Gesu, Giuseppe, Maria, ai visto u vaglione, presto _ Jj otl( 1’ochlo« (Jezus Maria, si videla fanta, kmalu bi izKDo*^ Pipinela z nasmehom odgovori: «Prav Je, da poskusi. jih naložijo v Montecalvu.« (Nadaljevanje * j/. S 1 m-nMiai vi i- trst — UL MONTECCHI d II.. TELEFON 83-808 ln 94 638 - PoJtni predal 559 - PODRUŽNICA; GORICA: UH a 24 Maggio . __ . eotrtiptna 2 250 Ur Dolletna 4 400 Ur celoletna 7 700 lir — SFRJ posamezna Itevllka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (1 . star*h dlnarJev) ~ Po n tekof; Četrtletna 2 250 Ur, polletna »auo ur cei p Narodni banki v Ltubilanl - 501 3-270/1 - OGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm v širini enega stoipca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi e ',: ADrr- D2S’ Lj’,blJana- Starf ‘rg ^»ke SraSe « o£L>T£ up«W - I Ji SrtJln l^ pb .Societš Pubblleltl lUUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tisk. Založništvo tr*a*keTO tisk,. Trst FRANČIŠKA »t. 20 - Telefon 37-338, 954123 - NAROČNINA: meseCns «00 Ur _ račun: Založništvo tržaškega tiska Ifst 40 Ur beseda - Oglas! "It H S 'Il s