St. 145 PiMna platina vgefovlsl(tsntfl cnrutimU tinta) soboto 20. Junija 1925. Posamezna številka 20 cent« Letnik L Izhaja, IzvtcmSi pondalfck. dan rjutrmj. Asttkafta it. 20, L nadstropja. D opi »4 na) s*y pisma »e na »prejemajo, rokopisi M Prof. F. PWc. — Lastnik tfakarna Edin« auH za meaec L —, 3 maaaca L Za Inozemstvo meeateo S Ur — TW ulica , FrančUka lio arWniiWu. N ,, Ho- - OdgOTOCV^C. ^ 3US°S akama Edinoat ^ , 33.— in calo ! 4ttftra in uprav <1-97. Posamezna Številka v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi s« računajo v iirokosti ene kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. oamrtniee, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglaai naročnina in* reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškaga Štev. 20. L nad, — Telefon uredništva in uprave 11-57, Kraljeva beseda Pred vojno je bilo v ItaUfi **uštvo » imenom eTrent^Tri^e» Nwjen temu druJtvu je bil, da w v Itai^ c^am ^va misel na osvoboditev južnega Ttrola lrsta, Utre in nekaterih drugih kra>ev. ^Dasije biLa Italija rv» tistih časih v zven z Avstrijo, je to društvo javno in tajno delovalo za odcepitev omenjenega ozemlja od habsburške monarhije in za priključenje k Italiji. Povodom nedavnega kraljevega jubileja so poročali italijanski listi, da je tudi sam kralj Viktor Emaimiel III. zelo simpatiziral z iredentisti, zbranimi v društvu « Trento-Trieste». Tudi senator Mayer, gospodar tržaškega «Piccola>, se je pohvalil, kako ga je kralj vzpodbujal, naj ne kloni, a usto da je priporočal kralj budi drugim Trža>-čanom. Najuglednejša člana društva « 1 rento -Trieste* sta bHa vsekako sedanji senator Barzilai in pokojni Scipio Sighele. Tudi senator Barzilai, rodom iz Trsta, je obelodanil neke spomine, iz katerih je tudi razvidno, kaiko je kralj že v tedanjem problem času, davno pred vojno, simpatizira 1 s tukajšnjimi iredentisti in ubežniki. Še lepše je bo razvidno iz p*isma, ki ga je Scipio Sighele pisal v letu 1912. svojemu prijatelju Pedrotti-ju v Trento. Scipio Sighele se je bavil z znanostjo. Nekatera njegova znanstvena dela so mu pridobila .svetovni glas. Zvest svoji ire-dentistična misli je pisal tudi o nacijonar lizmu. Leta 1912. je bil šel v Trento, da uredi tamkaj neko svoje posestvo. Avstrijske oblasti, ki jim je bilo znano njegovo iredentistično delovanje, so ga pognale preko meje. O tem izgonu je mnogo pisal v tistem času. Vendar je imel Sighele tudi v tistem kratkem času svojega bivanja v Trentinu dovolj prilik, da izvede nekatera svoja opazovamja politične in vojaške narave. Želja njegova je bila, da ta svoja opazovanja priobči ustmeno kralju. V ta namen je zaprosil za avdijenco pri kraljevem pobočniku. Ni se sicer mnogo nadejal uspeha. To tem manje, ker je bila stvar njegovega izgona še povsem sveža. Bal se je, da ne bo hotel noben minister položiti tu svoj prst ter da preprečijo avdijenco iz ozirov napram dunajskemu zavezniku. Kralj ga je pa vendar sprejel in zadržal pri sebi celo uro. Srghela je najbolj navdušilo, ko je videl, da je kralj izredno dobro obveščen o vseh razmerah v Trentinu. Kot najznačilnejšo naglasa Sighele to-le izjavo kralja: «Ni slabo — je rekel kralj — da Avstrija tako razdražuje narodnosti. Ko sem bil mlad, so mi pripovedovali, kako se je Cavour bal dobre in znosljive Makisimili-janove politike v Milanu, ker je videl v tem nevarnost, da bi Italijani mogli vzljubiti Avstrijo. Sedaj seveda, je pripomnil kralj, ne dela Avstrija ničesar, da bi se jo moglo vzljubiti. In če zahteva od vas žrtev, je to dobro za bodočnost*. Te kraljeve besede potrebujejo nekoliko pojasnila. Leta 1831., v času, ko se je v severni Italiji lepo razmahnila narodna zavest, je poslal avstrijski cesar v Milan maršala Radeckega, da kot vojaški guverner upravlja Lombardijo, v tistem času avstrijsko pokrajino. Maršalova pest je bila težka in Italijani niiso mogK prenašati nasilja Radeckega. V letu 1S48. so se uprli v obupni nameri, da stresejo s sebe avstrijske verige. Ni se jim posrećilo. Ra-decki je pri No vari potolkel italijansko vojsko in je ostal nadalje neomejen gospodar v Lombardiji- C>d tedaj so Italijani še hujše obČutHi njegovo železno pest, dokler ni slednjič tudi Avstrija sama uvidela, da s tako divjo politiko ne pride daleč. In tako je v februarju leta 1857. Ra-cfecki zapustil svoje %iesto, a zameni! ga je brat cesarja Frana Josipa. Maksimilijan, pozneje nesrečni meksikanski cesar. Maksimilijan je bil zelo prijazen in blag ter je že s svojim nastopom pokazal, da bo njegova vlada človeška in blaga. Tn tako je tudi bilo. Italijani so takoj opazili spremembo na boljše in že so se začele odlašati -simpatije napram novemu podkralju. To je tisto, kar je zaskrbelo umnega Cavourja, ki je hotel za vsako ceno ujediniti ves, v tistem času razkosani in razcepljeni italijanski narod. Da bi uspel v tem, je. računal v prvi vrsti na nezadovoljstvo naroda, dobro vedoč, da se zadovoljen narod ne buni rad! Zato bi mu bilo ljubše, da je v Milanu še nadalje ostal Radecki, ker je vedel, da bo narod, dokler se bo izvajala maršalova nasilna politika, mrzil njega in Avstrijo. Tako je mislil in gotovo misli tudi danes kralj Viktor Emanuel. Njegove besede; «Non e male che 1'Austria irriti časi le papalazioni*.... ostanejo »v zgodovini kot dokument prave globoke državniške pameti. O teh značilnih besedah bi morali mnogo razmišljati tudi tisti, ki v naših krajih vedrijo in oblačijo. Vprašati se morajo, ali je res dobra, da iavestni Italijani tako raz dražu jejo narodnosti, ki brez svoje krivde pripadajo k drugemu deblu?! «Istarska Riječ*. Amundsen se povrnil vSpitzbergen po 29 dneh odsotnosti OSLO, 19. Tu-sem brzojavljajo via radio 1000 km z brzino 150 km na uro. Radi 1 _ . . ' __ m. m ,__V i • ' ___1—4_It — _ VtA Irnt mani s krova ladje «Heimdal» (Spitzbergen), 18.: ^Povrnili smo se v izvrstnem stanju danes ob 1. uri ponoči*. Podpisani: Amundsen, Dietricbsoo, EHsworth~ Fencht, An-dal, Rti ser Larsen. Amundsen opisuje svoj polet na severni tečaj MILAN, 19. *Corriere della Sera» je prejel s Spitzbergena po radiju poročilo Amundsena o njegovem poletu na severni tečaj. «Kakor je bUo svojčas javljeno —- brzojavi ja Amundsen v tem svojem poročilu —, sta obe naši letali zapustili Kingsbay 21. maja ob 5. uri popoldne s tovorom približno 3 ton. Tekom poleta proti otoku Amsterdamu smo mogli na vise h poizkusih ugotoviti, da so delovali motorji izborno, tako da sta oba aparata preletela svojo pot točno po določenem programu. V smeri proti Sydgatu smo za vozili v vetra smo torej preleteli za 200 km man), nego smo se namenili. V isti noči smo tudi proučevali teren, na katerem smo se nahajali, pri čemer smo prišli zaključka, da je mo^e na tisti točki globoko 3750 metrov. V naslednjih dneh smo štucfiraK magnetične spremembe, razne toke morja in metereološke okolnosti. Ko smo leteli proti severu, smo mogli opazovati površino kakih 100.000 km3, m smo dospeli do 88.30* severne širine, ne da bi odkrili kako sled zemlje. Po naših proučevanjih moramo ^smatrati za izključeno, da bi se Se bolj proti severu tega dela norveSkega tečaijskega oceana nahajal kak košček zemlje. Po večdnevnem bivanju v kraljestvu leda smo se cxikrižali večjega dela svojega tovora in tako se nam je posrečilo dvigniti se na naših letalih. Po dolgem, izredno zanimivem poletu smo prišli do gosto meglo, v sled česar smo se morali Severnega rta. Preleteli smo 8 ur in 35 mi dvigniti nad njo ter se vzdržati v približni i nul ju smo pristali v pričakovanju, da višini, 100 metrov, tako da smo morali le- naim fco^ ugodnejši vetrovi dovolili nada- teti s pomočjo sekstanta. Te okolščine so trajale 2 uri, ampak do 8. ure zvečer smo morali ostati vi tej višini, da smo se tako izognili megli. V ostalem delu dneva so bile okolnosti razgjeda izborne. Ob 10. uri zvečer smo ugotoviK, da letimo preveč proti zapadu, ne da bi zamogli točno ugotoviti, za koliko da smo se oddaljili od prave smeri. Radi tega smo obrnili naša letala bolj proti vzhodu in smo leteli v tej novi smeri do 1. ure zjutraj 22, maja, ko smo morali ugotoviti, da smo porabili že polovico naše zaloge bencina. Aparati zariti v ledu Tedaj smo se morali odločiti, da poskusimo na kak način pristati ter si tako ohraniti možnost »vrnitve po zraku. Bili smo v tistem trenotku nad širokim hodnikom gladkega ledu in deloma že raztajenega, ob katerega straneh smo mogli opaziti nepristopno površino ledenih blokov, zelo Ijevati pot proti Spit zber genu z ostalimi 120 litri bencine, ki smo jih še imeli, v upanju, da pridemo tako v cono, v kateri je krožila lac^a «Hobby». Radi megle na povratku smo mogli opazovati le pokrajino kakih 60 tisoč km2; mislimo, da se bo. sestal bržkone že v pondeljek, tako da jih bo narodna skupščina odobrila že v petek. Danes se je sestal veriSkacijski odbor, da prouči vpraSanje osporenih radičevskih mandatov. Dr. Perič je predlagal, naj se razprava odloži do pondeJjka, da lahko posamezai člani proučijo materijal, ki jim je na razpolago. Opozicija je glasovala proti odgodrtvi, predlog pa je bit z večino sprejet. Minister Hotahnovfc odpotoval v Zagreb Bolezen mmstrskega predsednika Pašića BEOGRAD, 18. Današnjo interpelacijsko debato je izrabila opozicija v svoje politične svrhe ter je tudi nekoliko poobstrui-rala. Največ *so govorili klerikalci Značilno je, da je bil danes dr. Korošec kaznovan s pismenim opominom. Jutri se sestane verifikacijski odbor k seji, na čije dnevnem redu je poročilo anketnega odbora o radičevskih mandatih. Predsednik odbora dr. Peric je konferiral danes z ministrskim predsednikom Paši-čem. On upa, da bo verifikacijski odbor končal svoje delo v dveh dneh. tovi izdatki, in se dosegli tudi raznt prihranki. Minister je tudi demantiraj trditev o novih obremenitvah. Debata o dvanaj-stinah se nadaljuje na prihodnji ministrski seji, ki je sklicana za jutri. Prihod ministra v Zagreb. ZAGREB, 19. (Izv.) Z jutranjim brzim vlakom je prispel notranji minister Božo Maksi-movič, ki spremlja svojo družino na letovišče v Crkvenici. Notranji minister je obiskal državnega podtajnika Vilderja. Njegovo potovanje spravljajo v zvezo z Ra-dićevo afero. Pogajanja v Firencah se bližajo koncu BEOGRAD, 19. Zunanje ministrstvo jje dobilo obvestilo, da gredo pogajanja v Firencah h kraju in da je doslej parafinarih že 48 konvencij. Ostale bodo te dni gotove. Vprašanje prometa v bazenu Thnon di Revol na Reki se je rešilo v jugoslavensko korist. _ Neurje v Poljanski dolini Ogromna škoda — 12 mostov odnesenih LJUBJANA, 19. (Izv.) Sinoči okoli 20. ure je divjala v zapadni Sloveniji strašna nevihta. Škoda>, ki jo je povzročilo neurje v Poljanski dolini, je ogromnar Ntjbolj je divjala nevihta okoli kraja Žiri. Vsled silnega naliva so vode narastle ter odnesle s seboj mnogo živine, posebno veliko ovac, in 12 mostov. Uničen je ves pridelek, poškodovana je tudi električna centrala v Žireh. Človeških žrtev ni bilo. Vsebino francoske note HemčIH Nedotakljivost versailleske pogodbe — Sklenitev pakta odvisna od vstopa Nemčije v Društvo narodov BERLIN, 19. Nota francoske vlade, ki jo je predložil francoski poslanik v Berlinu, pravi uvodoma, da je francoska vlada z zavezniki skrbno proučila memorandum, katerega je izročil 9. februarja t. 1. poslanik von Hoesch v Parizu. Nemški memorandum omenja Društvo narodov le slučajno. Zavezniške vlade pa so članice Društva narodov, čigar namen je vzdrževanje svetovnega miru. Nemški predlogi so brezdvomno prožeti z enakimi ideali, toda nemogoče je skleniti pakt, aiko Nemčija ne sprejme onih obveznosti, katere nalaga Društvo narodov svojim članicam. Neobhodno potrebno je torej, da vstopi Nemčija v Društvo narodov pod onimi pogoji, ki jih je določila imenovana institucija v svojem dokumentu 13. marca 1925, Udejstvitev garancijskega pakta ne sme povzročiti nikake spremembe versailleske mirovne pogodbe. Zavezniki se ne morejo pod nobenim pogojem odreči pravicam, da se zoperstavijo neizpolnjevanju klavzul te mirovne pogodbe. Nemška vlada izjavlja, da je pripravljena skleniti s Francijo in ostalimi zavezniki, ki so interesiram na Parenju, arbitražne dogovore, na kejih podlagi bi se reševali politični in pravni spori. Francija zastopa stališče, da bi arbitražni dogovori morali biti merodajni za vse spore, ki utegnejo nastati med Francijo in Nemčijo na eni in med zavezniki in Nemčijo na drugi strani. Ako ne bi hotela ena izmed teh držav predložiti sporov navedenemu razsodišču, bo moralo Društvo narodov proučiti ukrepe, ki naj dajo paktu popolno življenjsko veljavo. Nemška vlada zatrjuje, da je pripravljena skleniti arbitražne dogovore z vsemi zavezniškimi državami, ki so pripravljene izvrševati garancijske določbe. Zavezniki so mnenja, da brez takih dogovorov rrted Nemčijo in številnimi državami, ki sicer ! niso soudeležene pri načrtu za porenjski pakt, a so podpisale versaitlesko pogodbo, ne more biti popolnoma zajamčen evropski mir. Zavezniki ponovno izjavljajo, da se oslanja jo na dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz versailleske mirovne pogodbe. Arbitražni dogovori, o katerih govori nota, se nikakor ne smejo dotakniti pravic in obveznosti, katere nalaga Društvo narodov svojim članicam. V svrho vzdrževanja miru stopi garancijski pakt šele tedaj v veljavio, ko zado-bijo veljavo vsi dogovori, o katerih govori ta nota. Nota se zaključuje z izjavo, da bi Francija z največjim zadoščenjem pozdravila udeležbo Zedinjenih držav pri teh dogovorih. Francoska vlada se nadeja, da bo Nemčija v kratkem odgovorila na te točke v interesu celokupne stvari. Delavci zanetili požar v predilnici SHANGHAI, 19. Vesti iz Kjang Kinga pravijo, da so kljub zagotovilom poveljnika kitajskih čet izbruhnili nemiri. Položaj v mestu je zelo kritičen. Angleški konzul je moral zapustiti konzulat. Domačini so izvršili na ulicah več napadov na angleške podanike. V Kjang Kingu se je položaj znatno zboljšal. V Hano-wu vlada, mir; po mestu krožijo moćni mornariški oddelki. SHANGHAI, 19. Stavk? pristaniških delavcev traja nadalje. Bati se je, da bodo reli stavkati tuda uslužbenci parnikovi, so pripravljeni na odhod. Položaj v koncesijah je splošno neizpremenjen. V kitajski coni širijo ekstremisti neprestano sovražno propagando proti tujcem. Gruča demonstrantov je pobila okna trgovin, v katerih so bili izloženi japanski in angleški izdelki. Demonstrante so razpršili vojaki generala Šiang T so Ltna^ Domačini so odposlali k generalu deputacijo z zahtevo, da se njegove čete pridružijo stavkujočim. General je opozoril demonstrante k previdnosti. V poznih nočnih urah so demonstranti zanetili požar v neki predilnici. Na lice mesta je prihitela policija in je pogasila ogenj po dclgih naporih. Škoda je ve lika. TOKIO, 19. Zveza trgovskih zbornic je imela zborovanje, na katerem je odobrila resolucijo, ki poziva japonsko vlado k sodelovanju z drugimi velesilami, da se povrne redni mir na Kitajskem. Zveza je tudi sklenila brzojaviti trgovskim zbornicam v Shanghaiu, Hankowu in Tien Tsinu, da napnejo vse sile v svrho povoljne rešitve delavskih sporov in da se povrne red v deželi. Sklicanje konference za določanje plač kitajskih de!avcev LONDON, 19. Tekom razprave o položaju na Kitajskem je iizjavil Chamberlain v zbornici, da bo vlada storila vse potrebne korake v svrho zaščite življenja in imetja Angležev na Kitajskem. Sporazumeti se hočemo, je nadaljeval Chamber-lain, z interesiranimi velesilami za skorajšnje sklicanje konference, ki bo določila plače kitajskih delavcev. Seveda bo ostal naš napor brezuspešen, ako ne bodo kitajske oblasti potlačile nemirov. Chamber-lain je pripomnil, da mora Velika Britanija reševati kitajsko vprašanje v sporazumu* z interesiranimi velesilami. Angleški tisk e padanju lire LONDON, 19. Tukajšnji tisk dostavlja vesti o ponudbi Italije za ureditev medza-vezniških dolgov zelo dolge komentarje. «Daily Telegraph» pravi, da je ta korak italijanske vlade izredne važnesti. Listi se bavijo obširno tudi s padanjem lire. Splošno prevladuje prepričanje, da nima padec nikake podlage. «Times > pravi, da ne najde vzroka za tako silen padec lire. < Morning Post* piše med drug;m: Razširjeni glasovi, ki k oi isti jo le špekulaciji, so pretirani in brez podlage. «Daily Express» trdi, da se bo tečaj italijanskega denarja zboljšal, ker je finančni položaj Italije v resnici soliden. Vprašanj? sodelovanja franrcsKo - špan?klf! oboroženih si? izključeno na madridski koniereuci MADRID, 19 Iz drsedanjega poteka francasko - španske konference so sme upati na popoln ?>-porazum glede sodelovanja v Maroku, ki bi obstaja'o v nadziranju marokanske obale, pobijanja tihotapstva z orožjem, v ustalitvi bloka in tesni zvezi informativne službe obeh vojsk. More se pa izključiti možnost s«_rde3.:»vanja vojsk obeh držav pod enim edinim vodstvom, tako da bodo španske in frar.coske čete i v nadalje nastopale le v svojih tozadevnih conah. Položaj na mrirokanski fronti je nespremenjen Silen orkan v Rusiji 130 hiš porušenih — 30 mrtvih in več ranjenih MOSKVA, 19. V nekaterih altaiskih pokrajinah je izbruhnil silen orkan. V okraju Bamaul je porušil 130 hiš. Nad 30 ljudi je zgubilo življenje. Število ranjencev, ki mora biti zelo veliko, je do sedaj neznano, ker so zveze z imenovanim okrajem porušene. «ED0RJST» V Trstu, dne 20. junija 1925. VNE VESTI Sfflodnl trs g Gorici Zadružne sušilnice plačujejo svilode svo-fhn članom L 91.— kg, 4 za 1, kar znaša sa danaSnij trg najmanj 36 do 37 Hr kg. Ver ona od L 28 do 34.50 kg. Srednja cena na splošno L 30.—. Furlanski trg v polnem razvoju. Na splošno povsod enaka cena: 28—32 lir. Za danes, 20. t. m.f se pričakuje porast cene. Možnost je velika, da se cena dvigne te 20. t. m. od 33—35 Hr. Iz tega Je razvidno, kolike fca nam koristila zadružna sušilnica za svilode. «ki učitelj, ker oam je dogodek sporočil nai stalni poročevalec. — RAZSTAVA iearfdlt ročnih «Žea*e-ga dobrodelnega udruženja« v Trata te otvori v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri zjutraj v telovad- Vesti z GoriSkega — Velikansko neurje v Bajki dobaL Po poslednji nevihti v pondeljek, ki je v bogati med prinesla tod i potrebni Ji tako težko pričakovani dež, ff navzlic tem« soparno vreme trajalo Se nadalje in na neba so se vsak dan kopičili temni oblaki, iz katerih se je končno v četrtek usul že ne več potreben, obilen dež, ki Užitellstoo in izvenšclska vzgoja Pred časom je priobčil šolski voditelj in aid slovenske zasebne Me Razstavi troja dela — zazven tečajev Udruženja — lahko vsaka naročnica «2easkega sveta« i* vsaka članica katerikoli slovenske ženske organizacije. Dela se sprejemajo §e danes . „ , , , pa ni v Gorici povzročil ne Škode ne koristi, pn »v. Jaaoou. J>ruga£e pa je b>Ho na Cerkljanskem in v baiki dolini, kjer je v četrtek zvečer neurje povzročilo velikansko po vodenj, ki je zopet povzročila ogromno Škodo tamošniemu prebivalstvu. Po do sedaj d>o$lih poročilih se da soditi, da je . , . ,. j ~ bik četrtkova povodenj v baški dolini po svo- v soboto, do poldne v društvenih prostorih v j jem obsegu in posledicah skoraj enaka, ako ne ul. Torre baanca 39, L, popoldne pa v soli pri §e večja, nego ona v lanskem letu- Tudi v če-Sv. Jakobu (vo^al uL Giuliani in Moatecchi). trtek ponoči je namreč deroča voda odnesla in od lesnim trgovcem in kmetom ogromne količine lesa in drvi ter je na mnogih krajih odnesla in razorala ceste. Tudi poljski pridelki so močno Razstava bo odprta tri dni od 9-13 19-19. ______________Z razstavo je združena šaljiva tombola z o- trpeli. Kako strahovita je mioraJa biti sila vo- ako le nvcu v Bači ob Idrijci odnesla za pnbl zno okraju g. Albert Ballaben v goriškem tedniku «Voce di Goriz.a* članek o ljudskošolski obveznosti v Julijski Krajini, v katerem pravi med drugim: Delovanje učitelja zlasti v malih središčih 6e ne sme omejevati samo na delovanje v njegovem razredu, ampak mora iti preko teh mej: razširiti se mora med družine učencev in med ljudstvo*. Te lepe besede ne pomenijo sicer za nas nič novega, kajti že od nekda je bila naša zahteva, da se mora dober ljudskošolski učitelj uveljavljati ne samo v šoli, ampak tudi izven nje, med ljudstvom, ako hoče da bo seme, katerega seje v Soli v duše učencev, obrodilo obilen sad. Drugače bi bil tak učitelj podoben gospodarju, ki je vsejal pšenico, pa se nič več ne briga zanjo, ko ravno najlepše poganja in bi bila najbolj potrebna njegove nege. Ko pride čas žetve, tedaj žanje tak gospodar ljuliko me-sto pšenice. S ponosom lahko trdimo, da slovenski učitelj ni bil podoben onemu nerazsodnemu gospodarju, ampak je s skrb;o in očetovsko ljubeznijo negoval ona njive, katere je on zoral in posejal, dokler niso rodile obilen sad — povzd:go omike in prosverte v slovenskem ljudstvu na nadvse častno stopnk). Slovenski učitelj ni zapustil svojega učenca, ko je ta poslednji dokončal poslednji razred ljudske šole, ne, spremljal ga je dal, e in mu je skrbno stal ob strani kol razvijajočemu se mladeniču in kot zrelemu možu. Ko je štirinajstletni fant zapustil ljudsko šiolo, se .je večinoma vpisal v prosvetno društvo, ki je cbsiojalo skoraj v vsaki vasi, in tam je zopet prišel v dotiko s svojim odgojiteljem, ki je bil navadno duša društva. Tu ga je njegov prejšnji učitelj učil pet;e ali telovadbo al" dramatiko ali pa mu ie predaval in posojeval knjige iz društvene Knjižnice. V mnogih slučajih -e vse te posle opravljal učitelj sam In skrbni gospodar-uči-telj, kateremu s>o izročene v obdelovanje najdragocenejše njive ljudstva, njegove duše, je z veseljem gledal, kako se spomladi, v šoli vrženo seme tudi poleti lepo razvija in poganja, da bo v jeseni obrodilo stoteren sad. Tako je bilo nekdaj v starih časih, ki pa v resn:ci niso bogvekako stari. Sedaj pa je slovenskemu učitelju prepovedano se uveljavljati izven šole, zlasti pa v naših prosvetnih društvih, kjer se mu nudi najhvaležnejšs polje za nadalevanje onega vzvišenega dela, katerega je pričel v šoli. Sedaj je slovenskemu učitelju v kolikor se pač še vrši šolski pouk, v slovenščini, dovoljeno zase,'ati pomladi — v šoli v v duše njegovih učence\ plemenito seme znanja in omike, toda ne sive več s"krbeti in se brigati, kako se to seme razvi a in poganja poleti — po končani šoli v mladeniški dobi njegovih učencev. Sedaj je slovenski učitelj obso'en gledati, kako se šoli odrasla mJadina radi pomanjkanja prosvetnih društev ali pa dobrih društvenih voditeljev vdaja plesu in pijančevanju, kako se mesto ubrane pesmi, katero je prej on učil in širil, razlega neubrana in surova pesem, kako se mesto čitanja koristn h in poučnih knjig širi kvartanje in prek!injcvan;e. S krvavečim srcem mora sedaj slovenski učitelj gledati s prekrižan mi rokami, kako poganja iz semena, katerega je on vrgel v duše svojih sku vljudno vaba — Odbor. . Iz urada PoL dr. „Edhosi" v Trsta Ivan Ukmar — Ti«t: Kapitalizacijo pokojnine za nezgode pri delu zakon ne dovoljuje. Le 4-letni Ivan Kavs iz Soče, ki je dne 24. maja izginil neznano kam, pustivii veriž:co in uro na bregu Soče. Sedaj je varstvena oblast do- nala, da je utopljenec v resnici Ivan Kavs iz »oče, katerega so po fotografiji spoznali župan in njegovi domači. — Pijanceva smrt. V Podlanišču pri Cerknem v bližini iugoslovenske meje so našli mrtvo truplo 39-letnega Ivana Derlinlk iz Cerknega. Ker je imel Derliok globoke rane na obrazu, se je prvotno mislilo, da se je sam umoril ali pa postal žrtev kakega roparskega napada. Uvedena preiskava pa je dognala, da gre za nesrečo, kajti usodnega dne so videli nekateri domačini Derlinka pijanega, vsled Česar se sk'craj z gotovostjo domneva da se je Deri nk spodtaknil ter padel tako nesrečno, da je obležal mrtev, — Podmelec. Razmere na na$i pošti so v zadnjem času vse prej kot v redu. Pisma se dostavl ajo na napačne naslove, odpirajo od tuih oseb. Tako se pritožuje naše ljudstvo. Poročamo za danes le toliko na znanje višjega komisarja ta v Trstu. Ako se v kratkem razmere ne izboljšajo, bomo s pravilno pritožbo poskrbeli za red. , — «Goriška Straža* zaplenjen*. Zadnva številka .Goriške Straže» je bila po nalogu goriškega podprefekta zaplenjena. _ Votče. Izjavljam,oa volilni odbor za občinske volitve ni bil sklican od mene ampak sem samo prepisal imenik članov odbora, na pisalni stroj, ker%sem bil za to naprošen E. M. Brje. Zdi se, kot da v letošnjem letu nazadujemo v prirejan!« lepih, dostojnih, vzgojnih, narodnih veselic. In to se opaža na Goriškem sploh. Kaj j« temu vzrok? Mislim, da ne sodim krivo, če rečem, da je temu glavni vzrok pomanjkanje veselja do izobrazbe in omike, narodna zavednost se počasi zgublja in na mesto prireditev, ki imajo namen nas učiti spoštovati narod naš m naš jezik, stopajo razne druge prireditve, ki imajo namen naše ljudstvo odtujiti temu namenu in je polagoma zazibati v narodno- mlačnost. Namen našega Bralnega n pevskega društva je bil vedno vzgajati na»e ljudstvo v ljubezni do domovine in naroda potom prire-an;a lepih poučnih veselic. Za jutri v nedeljo dive 21. junija prpravliamo K Mcškovo dramo -Mati» v 3 rfejan.ih. 1SJ prekrasno, težko, za današnje čase tako pomembno delo hočemo pokazati v nedeljo na _ ' našem odru. Pesnik nam v tej drami kaj lepo m i pokaže vso svojo neskončno ljubezen do mate-či rp.dnmnvine. Pokaže nam pa tudi sina, ki ;e od isto tam. Za one, ki niso v sonodu preveč s številko 13, pa bo napravljen oavHvon z dobitki. Za lačne m žejne se bo tuai kaj dobilo, seveda ne zastonj. Tlorej: Komur je pri srcu, da poleg zabave fte kaj lepega in poučnega sliši, jatri v nedeljo dne 21. t. m. — k veselici v Ka-sovljel — SinJooičcn koncert v Gorici. Danes se vrši v Verdijevem gledišču četrti sinfoničen koocert društva prijateljev glasbe. Na sporedu koncerta so Mendelssohn: Fingalova jama, Zandonai: Ave, o Maria, Seghizzi: Rožam, Ra-mean: Suita, Grieg: Na samostanskih vratih in Rossini: Seviljski brivec, sinfonija. Pri koncertu sodeluje 60 članski društveni orkester pod vodstvom g. Rudolfa Lipizer in 60 članski zbor ženskega učiteljišča pod vodstvom g. Se-ghizzi-ja. V Griegovem delu na samostanskih vratih poje sopransko vlogo gospa Lucija Ma-yer, vlogo kontrakta pa gdčna Danica Primožič. Čisti dobiček koncerta je namenjen šolskemu skladu ženskega učiteljišča. Pričetek ob 9. uri zvečer. BABICA, autorizirana via Giulia 29. V TRGOVINO z mešanim hlagoo na deželi, se sprejme trgovsk: pomočnik, začetnik, z« prakso v železnim. Istotam se sprejme učenec z dovršeno 1 do 2 letno učoo dobo. Kje, pove upravništvo.- 826 TRGOVINA jestvin, sadja in zelenjave se proda radi bolezni. Via Apiari št. 12, Ro-j&n, Sktrbec. 829 Ivan Kompara je dane«, po dolgi in mučni bolezni, v 67. svoje starosti, obdan od svodih dragih, preminul. Žalujoča soproga Joslpina, srn Ivan, hčeri Valerija in Teodora, sestra Tere-zija Mervič, tsinahe in zetje, vnuki in vnukinje, naznanjajo to žalostno vest vsem, ki so ga poznali. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 21. t. m., ob 10. uri predpoldne iz hiše žalotsfti Gret-ta-Serbatoio št. 51. TRST, 19. junija 1925. (488) Pogrebno podjetje C apel lan. DVE POSTEL.H močni in nočne omarica se prodajo. Via Gtlvani, št. 1 vrata 14. 821 SINGERJEV šivalni stroj, zajamčeo 10 let, m* proda. Kupujejo se stari stroji. Acquedo1to 60. 830 BABICA, sprejema neseče. 10/11. Via Madonnina 832 DVA UČENCA, kmečkih starišev, eden za sedlarsko, drugi za mesarsko obrt, se sprejmeta ta'koj. Starost od 14 do 15 let Fran Vičič, sedlar, Zagorje. 828 KLOP ZA OLJE s petimi kotli in petimi oddelki, dva počinjena zabo;a, s pipo {driila po 5 kvintalov) avtomatična sesalka z gumijevo cevjo, dolgo 4 metre, kavni ml.o, vrala vhodna vrata, lest-ev, se prodajo po zmerni ceni. Via Trento št. 5, prodajalna. 827 HIŠICA z nekaj zemljišča se proda za nizko ceno. Vprašati na Sušaku, Boulevard 165. 820 IZKUŠENA babica se priporoča. Via Chiozza 50, pr tličje. _824 60 IZVEŽBANIH RUDARJEV, rudarski delovodja in 25 pridnih podajačev se išče za gradbo železniškega predora. Naslov pri upravništvu lista pod «£t. 825.-» (825) S tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša mati, tašča, stara mati URŠULA vd. ŠmME po dolgi In mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v nedeljo, ob 5. uri pop., iz hiSe žalosti v Barkovijah-Boved 235. BARKOVUE-BOVED, 19. junija 1925. Maks (trne, viš. drž. svetnik (odsoten), Ferdo Černe, odvetnik (odsoten), sinova. Lucija Spansher, hči, sinahe in zet ter vnuki in vnukinje. (487) je t tjen čen — umret! Ah, kotfko imamo danes takih izgubljencev! Začetek veselice ob 4. pop. Vrši se cb vsakem vremenu v dvorani ge. Vme. I r-p n v Kasovljah. Za poletne prireditve ie ta prostor kot nalašč, dviga se tik ob reki Vipavi, je hladen in obsežen. Za zabavo bosta skrbela tamburaški zbor iz Sela in pevski zfcOr Iz triaškega iiviienla ubil pri padcu z drevesa. Sinoči I re-domovine. Pokaže nam pa ti - je pripel"la v ulici Settefonta- n: ljubil, ki se je vdal tujini, ki se pa končno ne velika nesreča, pri kateri je po lastni ne- vrača pod okrilje.»atere-domovrne^trt ^ um previdnosti prišel ob življenje 11-letni Luc ano Fotzer, stanujoč v ulici P. P. Vergerio št. 228. Deček je tekom igre splezal na visoko drevo, ki raste ob cesti, na vogalu omenjenih ulic. Splezal je zelo visoko in ko je dospel skoro do vrha, je stopil na Uhlo vejo, ki se je ulomila pod njim. Neprevidni deček je strmoglavil z višine kakih 8 metrov ter obležal nezavesten. Mimoidoči l.udje so ga prenesli na njegov dom, kamor je kmalu potem prihitel zdravnik rešilne postaje, ki je bi! teleionično poklican na pomoč. Toda prišel je zaman, kajti nesrečni deček, ki je imel prebito črepin o in težke notranje poškodbe, se je že boril s smrtjo; par minut potem je bil mrtev. _ Nesrt^ča s Srapaelom. Nesrečam z vojnim strelivom ni ne konca ne kraja; skoro ne mine dan, ne da bi kdo postal žrtev granat ali šrap-neia. Včeraj je prišel na vrsto 36-letni delavec Alojzij Krasna, doma iz Budan i pri Vipavi. Mož, ki je bil zaposlen pri podjetju Fratelli Rovina, ki ima koncesijo za pobiranje vojnega streliva, raztresenega po bivših bojličih na Krasu, je včeraj popoldne izpraznjeval granate in irapnele v skladišču streliva na Opčinah. Pri tem nevarnem poslu »e mu je irapnel nenadoma razpočil v rokah in Krasna se je zgrudil vznak ves krvav; drobci so mu odtrgali prst na levi roki, ga ranili na desnem stegnu ter mu razbili desno oko. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil poklican na pomoč, je dal nesrečnega delavca prepeljati v nrestno bolnišnico, kjer »e bo moral zdraviti približno mesec dni. Oko je pa revež seveda izgubil. _ Nesreče« riačaf. 8-letni Ani Giovanella, stanujoči v ulici Raffaele Sanzio it. 526, je pretekli pondeljek padel z okna, pri katerem se je česala, glavnik na ulico. Neki mimoidoči deček ga je pobral in ga vrgel deklici nazaj. Nesreča je hotela, da k glavnik priletel deklid naravnost v levo oko in predrl roženico. Re-vica se je sprva zdravila doma, a včeraj je mo- 1 SO rala po zdravnikovem nasvetu v bolnišnico, | usta ker se ja ie oko idilo in vnelo. V najlepši cvetoči dobi 17 let ]e danes po dolgi In mučni bolezni, previden s sv. zakramenti zatisnil svoje mile oči VELIMIR PIŽON dijak. Potrti neizmerne žalosti naznanjajo to bridko Izgubo vsem sorodnikom, prijateljem In znan-oče Jurij* mati Materina in brat Otoka r. Pogreb predragega pokojntka bo v nedeljo, dne 21. junija ob 17. url Iz hiše žalosti v Skednju št. 1035, na domače pokopališče. ŠKEDENJ-TRST, dne 19. junija 1925 Pogr. podjetje Nuova Impresa, Corso V.E.II1 47 stroji za šivanje in vezenje, origin., nemški. ZALOGA: (318 F. BEDNAR tvrdka ustanovljena 1878.1 Trst, Via Genova 19. ZaldoaMftzarcziigigB.ilL Pravimo Vam samo to: Predno kupite oglejte si noMo izHero pri M. STiiflER Vid Geppa 15 in 17 via Gepna 15 in 17 URARNA- ZLATARNA ■ m Trst — Corso Garibalcii 35 (PodruSnica Via Sollnata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briijante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenali. (55) Borni« poro«ia^ DEVIZE AmsUrdam od 1050.—do 1125.— .BtA-od 124 — do 12«. ; Paril 135.50 do 12,-50 London od 120 50 do l-Hl.50 ;KewY«A od 26.50 do 11- ; Španija od 300.— do 405.—: SviM od 525.-- do ; Atene ud 43.- do 45 -; Berlin od 620. - do 635.— ; Bukarešt od 11.50 do 12.—: Praga od 78.50 d» '9.50: Ogrska od 0.036a do 0.03J5; Dunaj od •.0370 do 0.03«5; Zagreb od 46 50 do 47.50. , VALUTA; Avstrijske kron« od 0.0370 do 0.0385 dinarji od 46.25 do 47.—; dolarji od 26.40 do ^b 91 >; novci po 20 frankov od 104.— d« 10i — faut Stor-lingod 1-9.25 do l^L'25. Benečtjsk« obvesnio* 75.90. Poslano*) IZJAVA. Podpisana izjavljam tem potoni, da so vse obtožbe, hodim od moje atrami ali ođ strani moje družine proti gosp. Neumannu, trgovcu v Soči, popotaom* neutemeljene in neresnične in jih prddkujem. Soča, dne 15, junij* 1925. (486) Ana Flajs, Soča 66 pri Bovcu. odfovari* mtd> IZDELOVALAICA DEŽNIH f*LAŠCEV MODERNA BARVALA K A Trst - Corso Vittorio Emanueie III. 39 Dežni plašči se popravljajo, čistijo^ barvajo itd. Tovrstne obleke in kožuhovine so čistijo in barvajo. Navadno blago šmpregnlra, d a postane nepramocljlvo. Cene zmerne (317) Postrežba : jlvo. tod««- § LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z. v LJubljani. Telefon 9 Mestni trg štev. 6 obrestuje vloge zelo ugodno in sicer : vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi . . . po 8 /0 vloge' z enomesečno odpovedjo.....P° 1U vloge z trimesečno oddovedjo.....po 12 vloge s Šestmesečno odpovedjo . . . . . po 14 »/o jamstvena glavnica *a vloge znaia ie nad 11 milijonov Din. o!!c^in« dale le proti popolni varnosti na vknjižbo In na poroštvo. fakwo faU.r in menic. Trgovski krediti. VSI OTROCI DO 6 LET