Zaključena splošna razprava v glavni skupščini OZN foglasno sprejeta resolucija petnajstih poziva na konstruktivno sodelovanje predložitelji je vseh pet nevezanih držav, ki so bile že predložile podobno *wiucijo - Krišna Menon predlaga, naj OZN «naloži davek» industrializiranim avam - Ciper bo vodil neodvisno politiko - Danes pred posebnim političnim PRIMORSKI DNEVNIK Srn "SVSSE“ - Cena 35 lir Leta XVI. - Št. 249 (4712) TRST, torek 18. oktobra 1960 Slutila — Glavna skupščina OZN je danes fjjcije, h ; osno razpravo s soglasnim sprejemom re-i 3ki’ (je] J0 je v imenu petnajstih držav predložil ^Ce, nai Krišna Menon in ki poziva vse države ' kiSv, V skladu z listino OZN vzdržijo sleher- !4ahteva , . lahko povečala mednarodno napetost, "■'atijih lakojšnje konstruktivne ukrepe glede naj-Hesoi, . prašanj. Atiai-i |redIaga skup-■111'da vsem odborom vprašanje Južne Tirolske i''ki i)iQa,s« vzdržijo ak-hko Povečale . i* Je nioc Zrirn7.9- nioč Združe-1? članic vt.sodelovanju _ i k’ bi moralo (■iNčati l1 a° vraža. 3. Č iti i.Jpreiem takojš-,% Bir'2 truktivnih tisi toiru-f HUJnih vpra-N%tija „ svetu in na- iNtžL ?,rodov- 4- p°- sPaJ?.anice. naj si prizadevajo, Hch! J0 u smotri. ^Vtži>ve- pfedlofile na' LSa r^-Ekvador. Fin-i/vViia Indonezija, >a, T,,„-^ok°. Mehika, ji^R. 121Ja, Venezuela j?9tskj°ortjk je bil danes jVOZNvV1 In branil s,,’ «a ti«; °ngu in pou-' i» n« ’. k' anonimno . .. . teJ akciji, na- \ It; ati, if siužiti kakor %£Vi..amen take ak-i«;0 ttih n, tr.eba «pri vseh ' ““ bl" N % v*m°' , - «srea« ' Primeru Si - - smoter a’ da se d0‘ V neodvisnost, J, n blaginja de-,kuje napredo-f S& delo g-a življenja, * L' iti 2dravoanie sodnega 1 ^ ]r,,uie B ? upravo, ki f S L*te stai?i oblastjo via- * je perspek-'0rit2„Jeu treba gledati narodov in j1 i, iai če s tben smisel , " bi se “ j10« Prepre-^tvi9t°da nSjStva za ko" S5 4 V kop« mestila s Ji s'1 skUDj'st enega člo-Sl°‘ da SC, Uudl- °bto-\ da Hb mo "tujim S ,?,i4erf1^e.mo spora-i5' liti* ditn a ’sti, da ovi-V.° bili ° oblast. Obto- !?Vrjasti Prevzemamo °blasTU’ 5-a uremo S. £ teke v K°ugu, da lj‘- VSi d* "e - kolonia- .ti jk.i^onao se va-priha- / v i> b li, j. emo & S AJLki iS slnv- * Azi j e, I fcVSu *2lJ? - OZN v vi,.;caj°če sku-, uv,Tesno Z10 OZN v / t6 vSi iunk ,s°delova-i1^'•‘»oiiie- !onari1 °- Si k° .u smo “-oionarji o- V V Se je‘‘‘m, sklepom. k° ožal spre- k S 9 ^ojše1120' ki je 0 "-"ir nje skl' . ki bi *)N bit;-ra.^0 nasto- I vPraž“,r potaplja, 1 .C.tUdi38,8.1' Prej do- RS S?ričo ejl ki so od- ^iSew°žaja U^ega in t\k' kia' Sku-š- sa se se 'M '.i-^govi Usodi> upira, CSsti zadulTtT: Al.sile irditveJe ,dal-ie u-SJi da bi se iAi ^ lunkob3150'1'' a-\ niaje rije morale bciB.^ajhen ”°stne si- bgenu del seda- a’ zgubljajo »v, 'J v v° eva> da K in fngu dvaj- z SNS;daj 'Ža0su 'z ta sila je L; t>r: bil .nienoOloninai na-iSl'(!VeLbreber,0rga9'zira' 1 ih1 Vel-, dru„:. Vel'kodu-^iNm ^b drž alr‘ških X > daU držav, ki so !{ ^*bV°*‘U’ mnd nkat0 KP'°š-«7 Prp? katero je KMfa.vnik Ci. 5 O - Govoril je *VNlaf?b'« ta P°U' V»» aK> mp? spor re- P^seb°jnega rancij0 m Izjavil je tudi, da se Ciper ne bo vključil v nobenega od obeh blokov, temveč bo vodil neodvisno politiko. Zahteval je dalje, naj se poveča akcija OZN v korist miru, svobode in gospodarskega razvoja. Sledil je indijski predstavnik Krišna Menon, ki je poudaril v zvezi s Kongom, potrebo postopne razbremenitve Združenih narodov, da se odgovornost za vzdrževanje reda in gospodarskega razvoja v deželi vedno bolj prepušča domačemu prebivalstvu in narodom tamkajšnjega področja. Dejal je, da bi se morali iz Konga postopoma umakniti vsi tujci, katerih naloga ni tesno v skladu z listino OZN, in je pripomnil, da OZN ne sme nastopati kot razsodnik med posameznimi političnimi skupinami v Kongu. V zvezi s Kongom je Krišna Menon poudaril tri točke: Potrebno je organizirati kon-goško vlado; ker se bo drugače položaj še dalje poslabšal; potrebno je sklicati kongoški parlament, ne da bi se postavljale druge težave. 2. »Predlagamo, je nadaljeval, naj se iz Konga umakne vse osebje, ki ni tam v zvezi s smotri OZN ali s človečanskimi smotri. 3. Združeni narodi morajo izrecno poudariti, da niso v Kongu, da bi posredovali med nasprotujočimi si političnimi skupinami. Poudariti moramo, da je to prvikrat, da so, se čete OZN uporabile ne med narodi temveč v okviru enega naroda*. »Nismo bliže rešitvi, kakor smo bili pred štirimi tedni*, je nadaljeval Menon in dodal: »Nikomur se ne sme preprečiti, da bi pomagal Kongu s katere koli strani sveta. Toda v sedanjih okoliščinah je treba sleherno pomoč pošiljati preko OZN. Prav tako se je Krišna Menon izrekel proti sleherni intervenciji velikih držav v Laosu, pa najsi bo uradno ali v zakrinkani obliki z izgovorom, da se hoče pomagati pri sestavi dobre vlade ali pa koalicijske vlade ali pa iz katerega koli vzroka. »Prihodnost Laosa, je dodal, terja, da ta dežela ne postane žrtev hladne vojne*. »Prišel je trenutek, je izjavil dalje indijski delegat, da se Združeni narodi spremenijo v obširno »zadrugo*, v katero bo vsakdo prispeval po svojih potrebah in svojih možnostih*. Predlagal je naj OZN naloži »davek* industrializiranim državam ne samo v interesu nezadostno razvitih dežel, temveč tudi za otvoritev trgov, ki so nujni potrebni za vzdrževanje gospodarstva samih industrializiranih držav. Pozval je zatem velike države, naj skupno uresničijo to, kar že priznavajo, t. j. spremembo sestave organizmov OZN, zlasti pa Varnostnega sveta, ki naj bi realistično odražal sedanje stanje v OZN ter naraščajočo važnost azijskih in afriških držav. Menon je tudi zavrnil nazive »nevtralen, nevtralisti-čen ali pozitiven nevtralizem*, ki se dajejo indijski politiki. Predložil je zatem že omenjeno resolucijo petnajstih držav. Na včerajšnji seji je govoril danski kralj Friderik IX. Izjavil je, da sta razorožitev in pomoč nezadostno razvitim deželam dve glavni vprašanji, ki ju mora OZN danes obravnavati. Nadaljeval je: «Danes bi vojna pomenila medsebojni samomor brez sleherne možnosti, da bi kdor koli zmagal. Samo če se bo to upoštevalo, bo mogoče rešiti vprašanje razorožitve. Truditi se moramo, da izpolnimo prepad med različnimi ravnmi gospodarskega in socialnega življenja, da ustvarimo dobre in ustaljene življenjske pogoje na svetu. S tem bo postavljen trden temelj za mirno sodelovanje med narodi.« Po govoru danskega kralja je nastal incident, ko je delegat bivšega francoskega Konga odgovoril na izjave, ki jih je bil 10. oktobra podal gvinejski predsednik Seku 4 ure in poudaril, da je Lumumba edini predstavnik zakonite vlade Konga (bivšega belgijskega Konga). Delegat bivšega francoskega Konga je tudi zavrnil resolucijo Seku Tu* reja, ki zahteva, naj se sprejme predstavništvo, ki ga je imenovala Lumumbova vlada. Gvinejski predstavnik je pozval predsednika, naj govornika prekine, ker lahko ima pravico do odgovora samo v primeru osebnega napada ali napada na vlado Zato se je rr.oral predstavnik bivšega francoskega Konga odreči svojemu govoru. Izraelska zunanja ministrica Golda Meir je odgovorila na nekatere obtožbe arabskih delegatov in je izjavila, da je Izrael pripravljen pogajati se o miru z ZAR in tudi o nenapadalni pogodbi. Govorila sta še svedski in norveški delegat in sledila je diskusija o resoluciji 15 držav. Pridružili sta se ji še Gvineja ir. Somalija. Sovjetski delegat Zorin je resolucijo podprl. Izjavil je, da je SZ vedno naklonjena pogajanjem in da je on večkrat sporočil konstruk- tivne predloge v tem smislu. Na koncu je Zorin izjavil, da je za uresničenje teženj pred-lcžiteljev resolucije potrebno, da ZDA opustijo svojo politiko izzivanj in kršitve meja ter dokažejo z dejanji svojo željo, da želijo rešiti mednarodna vprašanja in prispevati k zmanjšanju mednarodne napetosti. Pozval je, naj se resolucija soglasno sprejme, ker pomeni «korak v dobro smer«. Govorila sta še perujski in ameriški delegat, ki sta podprla resolucijo, in zatem je bila resolucija soglasno sprejeta. Delo skupščine je bilo nato odloženo na nedoločen dan. Do prihodnjega plenuma se bo delo nadaljevalo v posameznih odborih. V posebnem političnem odboru so danes sklenili, da bodo dali prednost južnotirol-skemu vprašanju, o katerem bodo začeli razpravljati jutri popoldne. Prvi; Do govoril avstrijski zunanji minister Kreisky, za njim pa italijanski zunanji minister Segni. Za sejo, ki bo v sredo, sta se že prijavila kot govornika predstavnika Argentine in Afganistana. Voditelj italijanske delegacije Martino je imel danes v zvezi s tem vprašanjem tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil italijansko stališče. Veličasten prvi ^Mladinski dan na stadionu Prvi maj Ne sovraštvo, ampak sodelovanje v skupni borbi za naše pravice Mladinski dan je za nami. Dan mladine, dan mladih, zdravih sil, dan, ki ima važen pomen v nenehni vsakdanji trdi borbi zamejskih Slovencev za narodnostni obstoj na teh ogroženih področjih Italije in Avstrije. Mladina ne pozna meja, ne pozna ovir, njene težnje po medsebojnem spoznavanju in zbliževanju, želje za tesnejše povezovanje so porok za naš narodni obstoj. Res, za nas ni ovir, ni mej. Na tem mladinskem dnevu smo se čutili kot bratie: Korošci in Benečani, Goričani in Tržačani, ker so nas družile iste težnje, iste želje. Aktivno delati za dvig kulture, za reševanje socialnih problemov, za tesnejše zbliževanje med delavsko in intelektualno mladino. «Mladina smo eno!» Je v svojem pozdravnem govoru povedal Filibert Benedetič iz Gorice in tako nadaljeval; «Od Trsta, Gorice, Benečije tja do Koroške, iz Slovenije in Jugoslavije, mladiha smo eno. V težkih pogojih našega kulturnega in političnega življenja, ko glas mladine pomeni borbo za narodnostni obstoj, pozdravljamo vse tovariše, ki so se odzvali temu niiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuMiiii iiiimiiiii nimimi um, m mn, ,nl„nillililiiiilliii,iiiiintilil Na «Televizijski tribuni» je nastopil tajnik PDI Covelli V predvolilni kampanji se stopnjuje polemika med političnimi strankami V nedeljo je bilo 12-13 tisoč volilnih zborovanj - Covelli zatrjuje, da so se monarhisti povezali s fašisti, da bi jih «pridobili za de-mokracijo» - Danes nastopi na televiziji tajnik PLI Malagodi (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Na «televizij ski tribuni« je danes, v i-menu italijanskih monarhistov, nastopil tajnik PDI poslanec Covelli. Za razliko od voditeljev strank, ki so nastopili pred njim, Covelli ni čital, ampak je govoril prosto, brez predloge. Tistim, ki sledijo razvoju italijanskega političnega življenja, ni Covelli povedal nič novega, le ponovil je, da njegova stranka nasprotuje vsakršnemu sodelovanju s socialisti in komunisti; tajnika KD Mora je obtožil, da se skrbno izogiba celo tega, da bi uporabljal že sam izraz «centrizein» in zatrjeval, da je vsakršno usmer- nje PDI do sedanje vlade, je Covelli izjavil, da bi PDI prešla v opozicijo, če bi se primeri sodelovanja med KD in PSI v organih krajevne uprave posplošili. Naglasil je tudi nasprotovanje PDI deželni ureditvi m zatrjeval, da bi se baje ves italijanski narod uprl, če bi italijanska vlada kakor koli popustila glede vprašanja Južne Tirolske. Včeraj so vsi voditelji strank imeli svoje volilne govore, pa tudi vse govorniško nadarjene politične osebnosti niso štedile svojih moči: raču- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiniii Adenauer skuša ovirati napore za novo konferenco Vzliod-Zahod j en j e v levo v protislovju s «krščansko socialno misli jo». Odgovarjajoč na vprašanja novinarjev je pojasnil, da se je PDI povezala s fašisti le z namenom, da bi jih «pridobili za demokracijo«, razšli pa da so se, ker se to poslanstvo ni obneslo. Kar zadeva zadrža- Na vse načine si prizadeva, da bi ga povabili v London na razgovore - V Londonu zanikujejo, da je na vidiku razgovor Mac Millana s kanclerjem - Anglija za povabilo Indiji in Kitajski na razguvore o razorožitvi LONDON, 17. — Mac Milla-nov predlog, naj se skliče prihodnjega januarja nova konferenca najvišjih, je naletel na ugoden sprejem političnih krogov in tiska v Londonu. Kakor je znano, je Mac Mil an poslal osebno pismo Adenauerju in de Gaullu v zvezi s tako konferenco, ki jo je Hru-ščev v razgovoru z njim v New Yorku načelno sprejel. Pismi, ki ju je Mac Millan poslal v Bonn in Pariz, pa sta šele poizvedovalnega značaja, kajti sleherni angleški poizkus. da pride do razgovorov o Berlinu, se ne more začeti brez prejšnje privolitve in podpore Adenauerja. Razen tega je znano, da general de Gaulle na splošno ni naklonjen novi konferenci štirih. Zato bo imel Mac Millan še velike težave, da prepriča A-der.auerja in de Gauila o potrebi nove konference. Mac Millan ve, da bi hotel Adenauer odložiti razgovore o Berlinu, ker se boji, da bi se morebitni sporazum dosegel v škodo Zahodne Nemčije. Razen tega je Adenauer zaskrbljen v zvezi s politično linijo, ki jo bo uvedla nova ameriška vlada po volitvah. Kavno v zvezi s tem so se pojavile govorice, da namerava Adenauer priti prve dni decembra v London na razgovore z Mac Millanom. Predstavnik Foreign Officea pa je danes zanikal te govorice. »Lahko izjavim — je dejal predstavnik — da za sedaj ni nobenega načrta za kakršen koli sestanek*. V britanskih uradnih krogih poudarjajo, da osebno pismo, ki ga je nedavno Mac Millan poslal Adenauerju, govori sa-mo o rezultatih razgovorov, ki jih je Mac Millan imel v New Yorku s Hruščevom. Pismo ne vsebuje nobenega vabila ali predloga za sestanek «ni vrhu* med -zahodnimi predsedniki vlad. Douajajo pa, da bi bil Adenauer »dobrodošel* v Londonu, če bi želel priti tja V Bonnu namreč izjavljajo v poučenih krogih, da bo skušal Adenauer na vsak način iti c London in preprečiti sleherno konferenco na naivišj) ravni med Vzhodom in Zahodom, ki bi jo «prenaglo pripravili«. Konservativni list «Daily Ex- press« piše, da ((Adenauer skuša po silj doseči, da bi ga povabili«. List dodaja, da hoče preprečiti, da bi sklicali konferenco najvišjih v zvezi z Berlinom. Londonski opazovalci trdijo tudi, da britanski strokovnjaki sedaj proučujejo možnost, da bi povabili tudi Kitajsko in Indijo k delu odbora desetorice v zvezi z razorožitvijo. Toda preden to predlagajo ZDA, Li hoteli potipati reakcijo svojih evropskih zaveznikov. Predstavnik bonnske vlade Von Eckardt je v zvezi s predlogom Mac Millana izjavil med drugim: «V sedanjem trenutku je na vidiku ena sama konfe- renca, in sicer konferenca sveta ministrov NATO, ki bo v drugi polovici decembra v Parizu. Razen tega je na vidiku sestdnek predsednikov vlad šestih držav. Mnogo stvari govori v o,id takega sestanka, ki bi lahko bil decembra, toda datum ni bil še določen*. Glede novega sestanka med Adenauerjem in Mac Millanom je predstavnik poudaril, da, če se predslavniki_ vlad šestih sestanejo, bo prišlo do razgovorov tudi z Mac Millanom bodisi k okviru zahodnoevropske zveze ali pa med dvostranskimi sestanki. Dodal pa je, da glede Kga ni bilo še nic sklenjenega. ininiiiiiiiitHiHniiiiiMliiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniminiiiiiiiiiiiiiiitiiitMiiHiiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii Novice iz Jugoslavije Vukmanovič o kolonialističnem izkoriščanju a/riških narodov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, vodja jugoslovanske sindikalne delegacije, ki je obiskala Maroko in Gano, je po vrnitvi v Jugoslavijo izjavil, da je potrebno, da se delavska gibanja v razvitih državah bolj zavzamejo za sodelovanje z delavskimi gibanji afriških držav in jim pomagajo v njihovi borbi za premagovanje gospo, darske in splošne zaostalosti. Vukmanovič je izjavil, da je med svojim obiskom v Afriki dobil pravo sliko, kaj pomeni kolonialno izkoriščanje, kakšna je konkretna politika kolonialistov v praksi, in da je videl, kako nekatere kolonialne sile s podkupovanjem vodilnih ljudi in oborožitvijo separatističnih in plemenskih poglavarjev skušajo obdržati svojo oblast, čeprav dajejo deželi formalno neodvisnost. »Posebno smo videli, je poudaril Vukmanovič, kakšna je borba alžirskega ljudstva za osvoboditev, s kakšnimi teža- vami se to ljudstvo bori že šest let in v imenu kakšnih interesov Francija nadaljuje vojno v Alžiriji« Vukmanovič je govoril o delovanju in pomenu «Zveze dela Maroka« in ((Kongresa sindikatov Gane« in izjavil, da skupni poročili, ki sta bili podpisani med bivanjem jugoslovanske delegacije v omenjenih državah, dokazujeta ne samo enakost pogledov o najvažnejših vprašanjih splošnega razvoja, vloge sindikalnih organizacij in v formiranju solidarnosti delavskega gmanja, temveč predvidevata tudi nadaljnji razvoj sodelovanja v vrsti konkretnih vprašanj. Danes je prispela v Beograd delegacija senata Kanade. Delegacija, ki jo vodi predsednik senata Mark Robert Drouin, bo dva dni gost zvezne skupščine Jugoslavije. Danes je tudi prispela z Dunaja v Beograd indijska gospodarska delegacija, ki se bo v Beogradu pogajala o sklenitvi novega sporazuma o blagovni izmenjavi za prihodnje leto. B. B. najo, da je bilo preteklo nedeljo nič manj kot 12 do 13 tisoč volilnih zborovanj. Predsednik vlade Fanfani je govoril v Milanu (v zaprtem prostoru) in v glavnem poveličeval dosedanje delo vlade in njene zasluge za normalizacijo političnega položaja v deželi, in kaj vse bo še naredila po volitvah, hkrati pa polemiziral s Togliattijem. Togliatti je govoril v La Spezii in predvsem poudarjal, da je treba doseči volilni poraz KD, glede PSI pa ponovil že znano tezo, da socialisti ne smejo sklepati nobenih političnih sporazumov na ravni krajevnih uprav, če pri tem niso zraven tudi predstavniki KPI. Nenni je v Turinu ponovil, da bodo socialisti sodelovali s komunisti v vseh tistih občinskih in pokrajinskih upravah, kjer že imajo večino, v vseh drugih središčih pa da so pripravljeni podpreti laične stranke, demokratične struje KD in KD samo, v kolikor je pripravljena prelomiti z desnico. Nenni je zanikal, da bi to stališče PSI imelo kakršno koli zvezo s frontizmom in poudaril, da od socialistov ni moč zahtevati, da pozabijo na to, da so »v službi delavcev za obnovo družbe in države*. Nenni je hkrati poudaril, da socialisti nasprotujejo politiki nediskriminiranega napada na KD, ker ne zanikajo, da v vrstah KD bi ne bil ) demokratičnih sil. Ce so te sile danes še v manjšini, si želijo, da bi postale večina, in zato jim skušajo tudi pompgati. V Genovi je govoril tajnik PSDI Saragat. V splošnem pa je dosedanji potek predvolilne kampanje precej mlačen, razen v primeru nastopov voditeljev strank, se volilnih zborovanj manjših političnih osebnosti udeležuje v najboljšem primeru le nekaj sto ljudi. Pri tem se pripominja, da je bila udeležba prebivalstva na volilnih zborovanjih leta 1958 prav tako pičla, vendar pa je bila volilna udeležba precej visoka. Večje zanimanje pa je za tiskovne konference političnih voditeljev na televiziji, morda tudi zato, ker gre za novost. V prihodnjih dneh bodo govorili na televiziji po vrsti Malagodi za PLI, Reale za PRI, Saragat za PSDI in končno v petek Nenni za PSI. Zlasti je veliko zanimanje in pričakovanje za nastope Malago-dija, Saragata in Nennija, ker gre za priznano najboljše in naspretnejše govornike, ko gre za odgovore na vprašanja novinarjev. Pred najtežjo naloge bo nedvomno postavljen Nenni, ker bodo vprašanja novinarjev kapljala z vseh stiani: do sedaj se je prijavilo okrog 30 novinarjev; in če bi moral Nenni odgovoriti vsem (oziroma, če bi utegnil), bi moral govoriti najmanj dve uri. Nenni je nedvomno zelo spreten govornik; toda prav tako ni dvoma, da bo prihodnji petek postavljen pred izredno težavno nalogo. Nadaljujejo se protiavstrij-ske demonstracije študentovske mladine, ki nosijo povečini fašistični pečat. V takem primeru policija demonstrante blokira na dohodih k avstrijskemu konzulatu, kakor je bil to primer danes v Milanu; podobna manifestacija študentov v Genovi pa se je vršila povsem mirno in tudi pred avstrijskim konzulatom ni pri-š.o do nobenega incidenta. V Gallinoliju (I.ecce) pa so srednješolci šli k maši zadušnici, nato pa položili venec na spo. menik padlih v prvi svetovni vojni. A. P. mladinskemu dnevu in se zbrali tu v Trstu. Mladinska skupnost, h kateri s ponosom pripadamo tudi mi Goričani, mora biti izraz vse zamejske mladine, ki ne bo nikoli pozabila dolžnosti, ki jih je vanjo položila domovina. V Gorici in na Goriškem že poganjajo prve mladike: poživitev prosvetnega dela, prenovitev v delovanju Dijaškega doma, in ozračje navdušenja — vse to naj bo izraz mladine, ki je bila in bo zmerom udarna sila svojega naroda.« Ob pozdravnem govoru, ki ga je imela predstavnica mladine iz Beneške Slovenije Rosana Marinič, je vsak prisoten mladinec moral priznati, da je danes v Benečiji položaj 2elo kočljiv in da se mora prav zarad. tega mladina še bolj združiti in vsestransko delati za narodnostni obstoj Slovenske Benečije. Mariniče-va nam je tako govorila: Drage mladinke in mladinci, čutim si za prijetno dolžnost, da vas v imenu mladih beneških Slovencev, ki so se udeležili današnjega tako veličastnega mladinskega dneva v Trstu, najtopleje pozdravljam. Redke so prilike, da se beneška mladina udeležuje tako pomembnih manifestacij, zlasti pa še takšnih kot je današnja, na katero so prišli predstavniki vse slovenske mladine v Italiji, od Trsta do Beneške Slovenije, kakor tudi naši bratje iz Koroške in iz bližnjega jugoslovanskega obmejnega pasu. Pravim, da se naša mladina poredko u-deležuje takšnih manifestacij, in to ne morda zaradi tega ker ne vidi njihovega pomena, ampak zaradi gole borbe za vsakdanji kruh, ki jo naj-češče sili, da gre za delom po svetu. Naši kraji so prerevni, da bi lahko nasitili vse svoje prebivalce, zato predstavlja to vprašanje za nas enega izmed temeljnih kamnov vsega našega dela, na ka- Filibert Benedetič terih sloni tudi naša borba za naše narodne pravice. (Nadaljevanje na 4. strani) Rosana Marinič Je sporočila pozdrave mladine iz Beneške Slovenije .............. Francoski kardinali in nadškofje za čimprejšnji sporazum o V svoji izjavi pa ne odobravajo pozivov na vojaško nepokorščino in na ^prevratna dejanja» - Veliko pričakovanje za sklepe prihodnje seje alžirske vlade PARIZ, 17. — Debata o «atomski udarni sili« se bo začela jutri v narodni skupščini in bo trajala petindvaj- lllllllll IIIIUIIIIIIIII Ulili HIIIHIIHIIII1II Milili III Valter Audisio VITERBO, 17. — Walter Audisio, poslanec KPI in popularni italijanski partizanski poveljnik je od nedelje zvečer v tukajšnji bolnišnici, kamor so ga pripeljali, ker ga je zadela srčna kap. Nocoj se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo, čeprav je zdravniška prognoza ostala še nadalje pridržana. Kljub temu se zdravniki izražajo optimistično, kajti pritisk je zopet normalen, temperatura 36.9 zjutraj, 37.5 zvečer. Popularni partizan ne more sprejemati obiskov in ne more govoriti. Predvideva se, da bo moral ostati v bolnišnici pet do šest tednov, potem ko bo preživel najhujšo fazo bolezni. Ob njegovem vzglavju sta njegova soproga in nečak. set ur. Na splošno se predvideva, da se bo končala z glasovanjem, ki bo ugodno vladi. Toda opazovalce ne zanima sedaj več toliko rezultat te debate, kolikor napetost in nezadovoljstvo, ki se širi v Franciji. O tem govori tudi izjava, ki jo je danes objavila skupščina francoskih kardinalov in nadškofov. Vzrok te zaskrbljenosti in nezadovoljstva je vedno Alžirija, kjer se vojna nadaljuje. Izjava kardinalov se končuje z besedami: ((Želimo, da modra rešitev, ki naj bo vredna Francije in plemenitega zgleda nesebičnosti, ki j° daje svetu glede mladih afriških držav, prinese čim-prej mogoče Alžiriji pravičen mir, ki naj spoštuje vse zakonite težnje, pravice, koristi in tradicije raznih skupnosti, tako da bodo vse skupaj sodelovale za blaginjo pomirjene Alžirije.« Izjava kardinalov in nadškofov se deli na dva dela: prvi je posvečen mednarodnemu življenju, drugi pa alžirskemu vprašanju. Kar se tiče Alžirije, omenja izjava zaskrbljenost' in negotovost mnogih, zlasti pa mladih, ki se v negotovosti sprašujejo, kakšna je njihova dolžnost. S tem v zvezi trdi izjava, da bi bilo «absurdr»o odgovoriti na to z vojaško nepokorščino ali s prevratnimi dejanji — kar bi pomenilo izogniti se dolžnostim, ki jih je ustvarila narodna solidarnost in ljubezen do domovine, ter sejati anarhijo«. Izjava pravi dalje, da je potrebno, da se «vsi trudijo, da razumejo zaskrbljenost mladih ter odkrijejo skrite vzroke, zaradi katerih se po-šieni ljudje vznemirjajo, zato da se temu odpomore ter da se objektiyno, izven pristranskih strasti, iščejo mirna sred. stva za prenehanje spopada«. Katoliški list «La Croix» omenja nocoj možnost, da bo po končani debati v OZN pri-šlo do novega poizkusa za obnovitev stikov med francosko in alžirsko vlado ob podpori držav francosko-afriške skupnosti. V tem primeru se bo po mnenju lista de Gaulle bolj neposredno ukvarjal z zadevo kakor med pogajanji v Me» lunu, in pravi, da bi utegnilo priti do premirja. V Franciji so vedno bolj zaskrbljeni tudi zaradi dejstva, da nastaja vedno večja verjetnost internacionalizacije vojne v Alžiriji. «Le Monde« piše nocoj: «Sedaj je že jasno, da se je proces že začel«, in dodaja, da «internacionalizacu ja, ki je do nedavno pomenila možnost raztegnitve spopada na druge dele Magreba, bi sedaj zavzela še širši pomen«. List je mnenja, da nadaljevanje vojne priteguje v Alžirijo in Afriko komunistični vpliv in usmerja mladino k marksizmu. Po mnenju lista bi sovjetska intervencija lahko imela nov razvoj, in sicer bi pripravila ZDA in druge države članice NATO, da pri-tisnejo na pariško vlado, naj napravi konec vojne v Al-žiriji. Spričo vsega tega pričakujejo v pariških krogih z nestrpnostjo rezultat bližnje seje alžirske vlade, ki bo v Tunisu in na kateri bo Ferhat Abas poročal o svojem potovanju v Peking, Moskvo in Kairo. Kakor piše dopisnik Šved-skega lista «Stockholms Tid-ningen« v Pekingu, se je Ki-tajska baje obvezala, da bo poslala alžirski vladi orožje in prostovoljce, kadar bo alžirska vlada to želela. List dodaja, da je bilo to sklenjeno med obiskom Ferhata Aba-sa v Pekingu. Vreme včeraj: najviSja temperatura 14 8, najnižja 8.7, ob 19. u-ri 13.2, zračni tlak 1014 narašča, veter 8 km severovzhodnik, vla^e 76 odst., nebo 2 desetini oblačno, morje skoraj mirno, dežja 1 mm, temperatura morja 18.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK. 1». o***" Luka ^ Sonce vzide ob 6.25 s^virv-c 17 LU®* 17.14.'’ Doižina”“dneva 1<>•«: ,6JJ vzide ob 3.25 in zatone m ziae od č.no m jutri, SREDA, 1». ‘>lrtollr, Etbin Volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze Sinoči je bila na Trgu Garibaldi uspešna otvoritev zborovanj v mestu Volivcem sta govorila tov. Laurenti v italijanščini in tov. Mesesnel v slovenščini ■ Včerajšnja in nedeljska zborovanja v okolici Neodvisna socialistična zveza je včeraj zvečer otvorila svojo volilno kampanjo v mestu z uspelim zborovanjem, ki se je vršilo na Garibaldijevem trgu ob 18.30. Velikemu številu meščanov, ki so prišli na zborovanje, sta spregovorila kandidata na pokrajinskih volitvah, tovariši Eugenio Laurenti in Silvan Mesesnel. V svojem govoru je tov. Laurenti poudaril veliki pomen predstoječih upravnih volitev ter podrobno analiziral negativno vlogo, ki jo je v državnem in krajevnem merilu odigrala Krščanska demokracija s podporo Vatikana proti politiki usmeritve na levo. Ves razpiet dogodkov v zadnjih letih kaže, da tako imenovano levo krilo KD ni bilo zmožno, da zavre vsaj deloma popolno preusmeritev na desno vodstva svoje lastne stranke. Govornik pa se je zadržal v svojem govoru posebno na tržaških vprašanjih. V tej zvezi je poudaril, da bodo imele pokrajinske volitve izreden pomen za rešitev mesta iz sedanje krize, katere glavni krivec je KD. Vladajoča stranka — ;e dejal tov. Laurenti — ne čuti tržaških problemov ter se ne zanima za to kar se dogaja tu. Vsa njena pozornost gre za tem, da zaduši vsak glas, ki se dvigne v obramb"o mesta. Svoj ki hoče celo zanikati obstoj Slovencev na Tržaškem. Zaradi vsega tega in predvsem zaradi jamstva, ki ga nudijo tržaškim Slovencem kandidati NSZ, da bodo vse slovenske zahteve odločno branili v pokrajinskem svetu in pred vsemi odgovornimi oblastmi, je tov. Mesesnel pozval slovenske volivce, naj glasujejo za kandidate in kandidatno listo Neodvisne socialistične zveze. Neodvisna socialistična zveza je priredila včeraj zvečer še nekaj drugih volilnih zborovanj, in sicer v Bregu. Medtem ko je volivcem v Borštu spregovoril tov. Vladimir Kenda, pa je v Dolini in Boliun-cu govoril tov. Bogo Samsa. V svojih govorih se je tov. Samsa poleg drugih vprašanj političnega in gospodarskega značaja dotaknil tudi nekaterih problemov, ki zadevajo pokrajinsko upravo in prebivalce tržaške okolice. Ni vseeno, je dejal tovariš Samsa, kdo zastopa naše vaščane v pokrajinskem svetu. Vedeti moramo, da je pokrajinska uprava tista, ki skrbi za vzdrževanje in popravilo vseh pomembnejših cest na področju. Dolžnost pokrajinskega svetovalca je torej med drugim tudi ta, da v pokrajinskem svetu opozarja upravni glas pa povzdigne šele ko so odbor na želje in zahteve pred durmi volitve. Tedaj ob-1 prebivalstva po ureditvi dolo- ljublja na desno in levo, samo da bi preslepila volivce. 1956. leta je obljubila štiri ladje za Daljni vzhod, 1958. leta 45 milijard za Trst, a Fanfani se .e obvezal, da bodo popra.vili napake, k: so jih zagrešili v preteklosti. Vse to so demokrist-obljubljali na navečer jam volitev, a potem sp na vse pozabili. Tudi v sedanjih prilikah 'e KD ni izneverila svoji volilni taktiki. Kakor v preteklosti, so tudi sedaj potegnili na dan vprašanje bivših uslužbencev ZVU, v upanju, da bodo se vedno našli naivne volivce, ki jim bodo verjeli. Sedaj pa je prišel čas, je nadaljeval govornik, da Tržačani odgovorijo demokristjanski demagogiji tako kot zasluži, to se pravi, da odrečejo KD svoje glasove in prisilijo to stranko, da se začne resno zanimali za tržaška vprašanja. V nadaljevanju svojega govora je tov. Lanurenti analiziral negativno vlogo indipendenti-stičnih skupin pri sedanjih volitvah. Nato pa je orisal veliki delež, ki ga je imela v vseh teh letih Neodvisna socialistična zveza v borbi za socialne in gospodarske pravice Tržačanov. V tej borbi je NSZ sistematično razkrinkavala vse mahinacije v škodo tržaškega g* spodarstva, kot so bili načrti za zmanjšanje dejavnosti Jadranskih ladjedelnic z odpustitvijo z dela 2.000 delavcev m likvidacijo ladjedelnice Sv. Roka, sleparski zakon o 45 milijardah, nerednosti v begunskih menzah itd. Pri tem se je NbZ dosledno borila za ukrepe v korist tržaškega gospodarstva, za industrijsko prosto cono, za pokrajinsko avtonomijo in za n-tegralno prosto cono. Zato je poudaril govornik — predstavlja glas za kandidate NSZ gotovo poroštvo za uspešnejšo borbo za tržaške pravice. Za tov. Laurentijem je spregovoril v slovenščini kandidat tov. Siivan Mesesnel. Najprej je na kratko opozoril volivce na pomembnost prihodnjih pokrajinskih volitev, do katerih Slovenci ne morejo biti brezbrižni Neodvisna socialistična zveza,’ je dejal tov. Mesesnel, je v vseh letih svojega obstoja dokazala, da najbolj dosledno brani koristi ne samo tržaškega uelavstva, ampak tudi slovenskega prebivalstva. Zato je tudi tako imenovana slovenska lista« samo po imenu slovenska, ker se je njen predstavnik v občinskem svetu oo sedaj skoraj vedno ravnal po stališču 1 rščanske demokracije čene ceste. Vzemimo za primer obe cesti, ki vodita v Mačkovlje: ono, ki vodi s križišča in ono, ki se začne pri Orehu. Cesti sta pokrajinski in denar za njuno asfaltiranje je že nakazan. Dolžnost pokrajinskega svetovalca je v tem konkretnem primeru torej ta, da opozarja in se zavzema za čimprejšnji začetek del. V pokrajinski upravi je tudi odbornik, ki so mu poverjena vprašanja v zvezi s kmetijstvom. Naloga pokrajinskega svetovalca je, da ob vsaki priložnosti opozarja upravni odbor in pristojnega odbornika na razne pobude v korist kmetijstva. Te pobude so praktično neomejene, saj se lahko nanašajo bodisi na vprašanje odškodnine zaradi slane, ki bi utegnila pobrati pridelek — bodisi na podpore in prispevke v korist te ali o-ne kmečke iniciative. Pokrajinski svetovalec mora tudi sodelovati pri obravnavi vseh problemov, ki zadevajo kmetijstvo teh jih tolmačiti pokrajinskemu svetu oziroma pokrajinskemu odboru. Na kratko rečeno: Pokrajinski sve- tovalec mora odločno zastopati koristi kmetovalcev, pa naj gre za vprašanje razlastitve zemljišč, za gradnjo cest, za podporo prizadetim kmetom ali za katerokoli drugo vprašanje, ki zadeva naš kmečki živelj. Jasno je, da labko te dolžnosti opravi samo svetovalec, ki je tesno povezan z našim podeželskim prebivalstvom, ki pozna njegove probleme, ki ve, kaj kmetovalec hoče in potrebuje. Zato ni slučaj, da je NSZ kandidirala v treh podeželskih volilnih okrožjih prav inž. Pečerika, ki je tajnik kmečke strokovne organizacije in kot tak tudi porok, da se bo z delom v korist podeželskega prebivalstva oddolžil zaupanju volivcev. Tudi predvčerajšnjim je NSZ priredila več volilnih zborovanj. Prosešldm in kon-tovelskim volivcem je govoril kandidat inž. Pečenko, med- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON 03-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelltco 1-IL r-Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA h. »0 — Tel. *t. 37-338 OGLAS! Cene oglasov: Za vsak mm v Urini enega atolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglaai se naročajo prt upravi, NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Rtvilka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 380 din — Podtni tekoči račun: Založništvo triaSkega tlaka Trst ž 1-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ui. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki e Ljubljani 900-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst tem ko sta tovariša dr. Dekleva in Bortolo Petronio spregovorila v Križu in Nabrežini. Tov. Petronio se je posebno zadržal na vprašanjih, ki se tičejo pomena predstoječih volitev ter na programu kandidatne liste NSZ. Tov. Dekleva pa je s svoje strani pojasnil politični pomen volitev posebno za nabrežinske volivce. Programi so vsi lepi — je dejal govornik — toda to dejstvo ne sme zavesti v zmoto volivca. To velja zlasti, kadar gre za Krščansko demokracijo in v konkretnem primeru za dr. Rinaldinija, ki je nosilec demokristjanske liste na občinskih volitvah in tudi kandidat na pokrajinskih za nabrežinsko volilno okrožje. Kakšno stališče naj zavzame nabrežinski volivec do demo-kristjanskih kandidatov? Po mnenju dr. Dekleve bi tile morali odgovoriti na dve vprašanji: 1. Kaj so storili v korist delovnih ljudi? 2. Kaj so storili v korist Slovencev? 2al — je pripomnil govornik — Rinaldini ni prisoten na zborovanju. Povedati pa bi moral, kaj je on storil v korist slovenskih ljudi. Ali se je kdaj zavzel za uveljavljenje londonskega sporazuma, kaj je storil v pogledu dvojezičnosti v tržaški občini, ali se je zavzel za priznanje slovenskega imenoslovja vasi, krajev itd.? Kaj je Rinaldini napravil, da bi tudi slovenski človek imel kako materialno korist iz raznih javnih proračunov, kot se to dogaja v primeru državljanov italijanske narodnosti, kjer je na tisoče uradnikov in članov njihovih družin, ki jim ti proračuni zagotovijo delo in kruh? V nadaljevanju svojega govora je dr. Dekleva obravnaval vprašanje indipendenti-stičnih skupin ter poudari!, da ta gibanja niso storila nič koristnega za delovnega človeka na splošno ter še posebej za Slovence. Za koga torej voliti, je vprašal govornik. Za Neodvisno socialistično zvezo, je odgovoril, ker se je to gibanje vedno dosledno borilo za pravice delovnih *judi in še posebei za pravice Slovencev. Razvoj dogodkov v preteklosti je potrdil pravilnp&t njenih stališč. Z druge strani pa osebe, ki kandidirajo na listi NSZ, predstavljajo trdnega poroka za nadaljevanje borbe v korist delovnih ljudi in slovenskega človeka. Na Proseku in na Konto-velu pa je v nedeljo govoril inž. Josip Pečenko. Na Proseku je bilo zborovanje pred društveno gostilno, in sicer okoli 11. ure, nekaj po opoldnevu pa je bilo na Kon-tovelu. Govornika je volivcem predstavil tov. Mesesnel, potem pa je inž. Pečenko o-risal program Neodvisne socialistične zveze na letošnjih pokrajinskih volitvah. V svojem govoru je zlasti poudaril one točke programa, ki zadevajo enotnost delavskega razreda ter borbo za enakopravnost slovenskega življa. Govornik je nadalje polemiziral s krščansko demokracijo, ki dosti obljublja — a v praksi nič ne napravi, s tako imenovanimi »indipen-dentisti», ki pravijo, da se borijo za svobodno Tržaško ozemlje, a v občinskem sve tu glasujejo skupno s krščansko demokracijo ter s »Slovensko listo», katere predstavnik je ob važnih glasovanjih v tržaškem občinskem svetu prav tako potegnil s KD. HiHiiiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiililiiiiiimiiiiMiiiiiiiiMliiiiiiiiiMliillilliiHUiilimiillliiH Občinska dejavnost Dvanajst milijonov lir za nadvoz na Opčinah Inž. Pečenko je zato pozval vse volivce, da ne nasedajo obljubam raznih strank, temveč, da sami presodijo položaj in oddajo glas Neodvisni socialistični zvezi, ki je svojim delom dokazala, da zasluži zaupanje volivcev. Občinska uprava je medtem sporočila, da se bo danes ob 12.30 vršilo na tržaškem županstvu žrebanje za prostore na oglasnih deskah, ki so rezervirani za sporedne organizacije, ki nameravajo podpirati to ali ono kandidatno listo pri pokrajinskih volitvah. Kot je znano, je na razpolago 2o prostorov, medtem ko se je Volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze DANES ob 18 v Skednju (na trgu), ob 19 na Kolonkovcu (pred gostilno (AUa Sordai), ob 19.30 v Lonjerju (na trgu) ob 15.30 bo sestanek članic in simpatizerk na sedežu NSZ v Ulici sv. Frančiška 20. Tovariša Eugenio Laurenti m inž. Josip Pečenko bosta govorila o pokrajinskih in občinskih volitvah, ob 20 sestanek NSZ v Ric-manjih. JUTRI ob 18 pri Sv. Jakobu (pred cerkvjo), ob 18.30 v Prebenegu, ob 19 pri Domju (na trgu), ob 19.30 v Mačkovljah Zasedanje stalne mešane komisije v Portorožu Videmski sporazum se uspešno izvaja v korist vsega obmejnega prebivalstva Izjava predsednika jugoslovanske delegacije Karla Forteja - V četrtek v Ljubljani svečano podpisovanje zapisnikov 9. zasedanja Stalna mešana komisija za delegacije Karel Forte je sino- izvajanje videmskega sporazuma je praktično zaključila svoje delo na 9. zasedanju, ki se te dni odvija v Portorožu. Na osnovi sklepov, ki so jih sprejele podkomisije ter razgovorov na plenarnem zasedanju, je komisija začela sestavljati zapisnike, ki bodo podpisani v četrtek v Ljubljani. V zvezi z 9. zasedanjem stalne mešane Komisije se doslej ve le to, da bosta uvedeni dve ncvi avtobusni progi, da bosta dve progi okrepljeni in da bo okreljena tudi pomorska zveza med Trstom in Koprom. Podrobnosti bodo znane ob podpisu zapisnikov v Ljubljani Predsednik jugoslovanske priglasilo čez 80 prosilcev ■mini ....................................................... mm..................... Najemniki zahtevajo podaljšanje zapore nad najemninami za 5 let Njihovi predstavniki so se sestali na zasedanju v Rimu V nedeljo je bilo v Rimu vsedržavno zasedanje, ki ga je sklicalo Vsedržavno združenje stanovanjskih najemnikov skupno z organizacijami obrtnikov, malih trgovcev ter drugih kategorij, ki so zainteresirane na vprašanju blokiranih najemnin. Zasedanja se je v imenu Združenja stanovanjskih upravičencev iz Trsta udeležil član njegovega vodstva Rocco. Poročilo o položaju je podal poslanec Barbieri, ki je poudaril resni položaj v katerega bi zabredle družine ter mali trgovci in obrtniki, če ne bi podaljšali zapore nad rajemninami. Se mnogo hujši pa bi bil položaj upokojencev, ki bi sploh ne zmogli novih višjih najemnin, pa naj b: se tako stiskali pas. Kar se tiče gradnje novih ljudskih stanovanj, je poslanec dejal, da je njihovo naraščanje komaj tegnilo naraščanju prebivalstva, tako da stanovanjski položaj na sploh ni izboljšal. Vlada sploh ni delala načrtno in je prepustila zasebnikom popolno svobodo na področju gradenj, tako da je prišlo do nezaslišanih špekulacij. Ravno zato bi povzročila ukinitev zapore nad stanovanji Hude posledice za vse nacionalno gospodarstvo. - Barbieri je nato orisal tri zakonske predloge v zvezi z najemninami, ki so jih predložile KPI, PSDI in KD. KPI zahteva podaljšanje zapore za nadaljnjih 5 let brez poviškov -najemnine; PSDI podaljšanje zapore za dve leti z 10 odstotki poviška najemnin vsako leto; KD pa podaljšanje zapore za tri leta samo za male trgovce in obrtnike s 25-odstot-nim poviškom vsako leto. Po daljši diskusiji, v katero je posegel tudi Tržačan Rccco, so odobrili resolucijo, ki v njej zahtevajo, naj se pcdaljša zapora nad vsemi stanovanji z blokirano najemnino, naj se uredijo in znižalo tudi najemnine v prostih stanovanjih, naj se takoj sestavi načrt za gradnjo ljudskih hiš. pri čemer naj sodelujejo tudi konzorciji in zadruge, naj se demokratizirajo u-prave zavodov ljudskih hiš ter naj se pravičneje uredi vprašanje najemnin in dodeljevanje stanovanj. . «>------- niku PSI Nenniju in vodstvu tržaške federacije PSI in v katerih sporoča, da izstopa iz stranke. Ne maramo se vmešavati v notranje zadeve strank, toda ves ta hrup okoli tega odstopa zlasti na tržaški strani beneškega dnevnika le zasluži nekaj besed. Prof. Lonza se ie po neapeljskem kongresu PSI ločil od PSDI, kjer je bil tajnik in skupno z drugimi somišljeniki ustanovil skupino MUIS, katera je po daljšem omahovanju pristopila k PSI. Razni bivši «mui-sovci» so zatem več ali manj delovali v PSI, le o prof. Lonzi se ni nikdar nič čulo. Bil je sicer tudi član osrednjega vodstva v PSI, a tu m zganil niti z mezincem. Sedaj pa je naenkrat doživel krizo vesti in odstopil tik «Kriza vesti» prof. Lonze V tisku smo brali dve dolgi pismi, ki ju je profesor Lonka poslal glavnemu taj- Danes sestanek komisije zelenjadne tržnice, jutri pa sestanek komisije za mestni promet Snoči se je sestal tržaški občinski odbor, ki je razpravljal o številnih upravnih zadevah. Odbornik za javna dela Geppi je poročal o izdatku 12 milijonov lir za gradnjo novega železniškega nadvoza na Opčinah ter izdaiku 3 milijonov lir :a postavitev nekega oltarja v počastitev padlih. Odbornik za socialno skrbstvo Gasparo pa je poročal o 3 milijonih izdatka za plačilo najemnin družinam, ki so bile izgnane iz stanovanj. Na seji so tudi določili prostore za propagando kandidatov pokrajinskih volitev. Danes se bo na županstvu sestala komisija tržnice sadja in zelenjave na debelo, ki bo proučila tarife za službo no ačev v tržnici, ki jih je pripravil 5. oddelek občinske uprave. Komisija bo razpravljala tudi o nekaterih nevšečnostih, ki so na siale, ker je bila ukinjena raznim skupnostim ugodnost kupovanja sadja in zelenjave, preden se začnejo sklepati v tržnici kupčije. Prej so smele razne menze kupovati zelenjavo, preden se je tržnica formalno odprla. Žalostni konec prijetnega večera V nedeljo zvečer je bila 20-letna Bianca Marin iz Ul. Sinico v veseli družbi in se je okrog polnoči vračala domov. Na stopnišču Bonghi pa je imela smolo in »e je prijetni večer dokaj žalostno končal. Dekletu se je namreč spodrsnilo in je treščila po stopnicah. Pobila in ranila se je po bradi in si zlomila čeljust. Z rešilnim avtom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na stomatološki oddelek. Zdraviti se bo morala kar dva meseca. Itlantmele twMa ta. OrhtbuLciUa. I vrl Trst Je v zadnjih letih postal res umazano mesto zaradi pomanjkanja pometačev in tudi zaradi malomarnosti številnih meščanov. Zato je Letovisčar-ska in turistična ustanova postavila na raznih krajih mčsta pred volitvami ter priporoča, naj oddajo njegovi somišljeniki svoj glas PSDI. Svoj odstop utemeljuje s tem, da ni le tržaško marveč tudi osrednje socialistično vodstvo «frontistično» usmerjeno ter da ni šel razvoj v PSI po poti, ki je bila nakazana v Neaplju. Izgovor je vsekakor čuden, ker vidimo, da se je ravno nasprotno večina v PSI od takrat še bolj u-smerila v «avtonomizem» in da je prišlo zadnje čase do precej ostrih polemik med PSI in KPI bodisi v tisku bodisi na volilnih zborovanjih. Ravno to dokazuje, da so Lonzovi argumenti privlečeni za lase, zaradi česar ni njegova •kriza vesti» nič kaj prepričljiva. Sicer pa smo v času volitev, ko se ni niče- či dal naslednjo izjavo radiu Koper: • Najprej naj poudarim, da je ta sporazum važen činitelj v sedanjih jugoslovansko-itali-janskih odnosih, činitelj, ki je prispeval k prijateljskim odnosom in bo igral tudi v prihodnje nedvomno pomembno vlogo v nadaljni krepitvi odnosov in sodelovanja med obema državama. Seveda je ta sporazum koristen v prvi vrsti za obmejno prebivalstvo na obeh straneh. Ta sporazum pa je omogočil ne le obnovo vezi med sorodniki in znanci, marveč je vzpodbudil tudi gospodarsko sodelovanje, krepitev trgovine med obema pod-ročjima in podobno. Gre torej za sporazum, ki petrjuje načelo, da predstavljajo manjšine most za tesnejšo povezavo med narodi, a sama meja narode spaja in ne razdvaja. Mnogi naši državniki so že naglasili, da je danes meja med Jugoslavijo in Italijo ena najbolj odprtih meja v Evropi. Naj se mi dovoli dodati, da nismo imeli kljub številnemu prometu nobenega resnega incidenta in da se sporazum tudi danes uspešno izvaja na vseh področjih, kar je seveda močno jamstvo za njegovo nemoteno izvajanje v prihodnosti. Morda je prav, če navedem nekaj številk o tem, kako se je promet v okviru sporazuma razvil v teh petih leti. Od začetka njegove veljave do konca lanskega leta je prekoračilo mejo v obeh smereh 11,741.188 prebivalcev. Te dni bomo objavili tudi podatke o prehodih od zadnjega do sedanjega zasedanja komisije. Promet v okviru videmskega sporazuma se razvija skozi enajst mejnih prehodov, skozi katere gre tudi mednarodni promet, dalje skozi 35 prehodov druge kategorije, ki so bili odprti samo za imetnike propustnic, in skozi 8 sezonskih prehodov, ki pa se jih mur čuditi. n umili ............................................................................ Iz sodnih dvoran Dve leti zapora tatu Ki Je Kradel motorna Kolesa poslužujejo dvolastniki. Na teh mejnih prehodih so lani zabeležili promet približno pol milijona jugoslovanskih in ita, lijanskih molornih vozil. Stalna mešana komisija, ki v znamenju konstruktivnega in prijateljskega sodelovanja zaseda izmenoma v Jugoslaviji in Italiji, je zaradi čedalje bolj naraščajočega prometa po odobritvi obeh vlad že tako razširila olajšave, ki jih je določal temeljni sporazum, da moramo že misliti na novo redakcijo tega dokumenta. Komisija je sprejela med drugim sklep, da veljajo propustnice za vse leto, da imetniki propustnic lahko potujejo na drugo stran čez vsa prehodna mesta vzdolž meje, da se stalni prebivalci lahko zadržujejo na sosednem področju tri dni in ne samo 24 ur, kot je bilo v začetku določeno itd. Tudi na sedanjem zasedanju, ki je v času 5. obletnice pod pisa videmskega sporazuma smo obravnavali in uspešno rešili razne probleme. Iz vsega tega lahko zaključim, da perspektive nadaljnjega izvajanja sporazuma morejo biti le pozitivne, v nadaljnjo korist mejnega prebivalstva na obeh straneh in poglabljanja prijateljskih odnosov med obema državama.« Čeprav iz izjave ne sledi, kakšni so rezultati zadnjega zasedanja stalne mešane komisije v Portorožu, pa lahko rečemo, da na tem zasedanju ni prišlo do kakih bistvenih sprememb. Zdi se, da želji imetnikov obmejnih propustnic po odpravi omejitev glede vstopa in izotopa ni bilo ugodeno, toda kaj več lahko bomo o tem zvedeli ob podpisu zapisnikov. Podpisovanje bo potekalo v svečanem vzdušju, saj napovedujejo, da bodo podane izjave, ki se bodo nanašale predvsem m petletnico izvajanja videmskega sporazuma. Vsekakor pa ;e zasedanje stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma potekalo v ozračju prisrčnega razumevanja, tako da lahko že iz tega sklepamo, da pomeni korak naprej v razvoju dobrih odnosov, ki vladajo med obmejnim prebivalstvom na eni in drugi strani meje. Hlinil | Slovensko gle^10 j v Trstu , Danes 18. 'j 20.30 v kino avu 1 Skednju |«Glasbe»aj I skrinji^! | Igra v štirm^J Soisal GEORG j nk° „ ( Žižek, K I Prevedel W Režiser: Fran sr C Scenograf: Ježe J § Osebe:. pierrkees,Ut*1'! sla draz - Jožko L a pa«, f le: Zlata Ro^fouM St Chaudraz -. JU'1J. S«" ^ Varmelin, župan j!*. Raztresen. J h I V nedeljo, 23. okJoraoi ' j sL 20. uri v k',n? * Križu i«Glasbe»ai 1 skrinj^ GEORG V vinjenem stanju je žalil javne funkcionarje - Za tržaško sodišče ni kaznivo ponaredili jugoslovanski vizum Na kazenskem sodišču se ;e moral včeraj zagovarjati 26-let-ni Mario Azzara. ki ima svoje bivališče v Ul. Pondares 5 in je bil cbtožen večkratne tatvine moto. kuterjev, ki so jih lastniki parkirali na cestah. Agenti letečega oddelka so imeli pred nekaj meseci in imajo rudi zdaj precej dela s tatovi motorjev in avtomobilov, ker ga skoraj ni dneva, da ne bi nekdo javil tatvino svojega vozila. Lanskega aprila so agenti letečega oddelka okrog polnoči zagledali blizu železniške postaje Azzaro, ki je vlekel na roke lambreto, da bi prižg il motor. Agentom se je zdelo njegovo ravnanje nekoliko sumljivo, pa so ga začeli spraševati, kaj dela ob taki uri, zakaj ne more prižgati motorja, nato pa so zahtevali dokumente. Azzara ni znal dati pravega odgovora, zato so ga povabili na komisariat In začeli spraševati. V zapisniku, ki so ga napravili po zasliševanju, je označena cela vrsta tatvin motorjev v Ul. Genova, Ul. Flavia, Ul. XXX. oktobra, Ul. Crispi, Ul. Madonna del Mare, Ul. sv. Frančiška ,U1. Lazzaretto Vec-chio, Ul. Gatteri, v Istrski ulici, v Miramarskem drevoredu, na Kolonkovcu, v Skednju itd. Na -azpravi je Azzara priznal e nekatere tatvine in je dejal, da je na zasliševanju pri policiji priznal več pod pritiskom. Sodišče ga je obsodilo na J leti zapora in 16.000 lir globe. Kazen bo moral odsedeti, ker je bil že 3. aprila 1957 obsojen pogojno na 20 dni zapora :n 3.500 lir globe zaradi tatvine. • # * Na preturi se je moral včeraj zagovarjati 30-letni Arman-do Pregara iz Starih Milj, ri je bil obtožen, da je žalil javnega funkcionarja in da je oil vinjen. Pretor mu je priznal delno »laboumnost in ga je obsodil pogojno na dva meseca in 20 dni zapora ter 1000 lir globe. Nekega večera lanskega decembra sta dva agenta jav ie varnosti ustavila v Miljah Pregaro, ker se jim je zde| vinjen; Pregara pa jih je začel zmerjati, zaradi česar so ga odpeljali na komisariat javne varnosti. Niti tam ni miroval, dokler ga niso priprli. Na včerajšnji razpravi je dejal, da je tistega dne nekoliko preveč pil in da se ne spominja, kaj je delal. # # # Lanskega maja je 56-letnn Regina Rigo vd. Candot iz U1. sv. Vida 9 nameraval* v Buje, da bi se sestala s svojo sestio Amelio in ji izročila sliko pokojne matere na porcelanu za nagrobni spomenik. Ko se je že pripravljala na potovanje je zaprzila, da ji veljavnost hudega, saj bo čez dva-tri dni že vse v redu. Verjetno bo mlademu dekletu to dobra šola in ji ne bo več kaj takšnega rojilo po glavi. Delovanje letečega oddelka policije v septembru Agenti letečega oddelka so v septembru aretirali in prijavili sodišču 2 osebi zaradi upora javnemu funkcionarju, 3 zaradi žalitve javnega funk. cionarja, 2 zaradi žalitve jav- propustnice zapade 6. maja.| nega uradnika) j zaradi pohod, medtem ko bi se morala ses a 1 . ^ dejanj, g zaradi prešuštvo- s sestro 7. maja. 1 i. ‘“»J"- | vanja, 6 zaradi slabega rav- S sestro je bila ze domenje-' J . . - , . nanja z družino, 30 zaradi po- na in ;i ni mogla vec sporoc . vzrogitve telesnih poškodb, 6 da ne more priti. Na vsak -t zaradj pretepa, 4 zaradi ne- čin je hotela k sestri, zato j namernega umora, 13 zaradi je padlo na misel, da bi si sama podaljšala »veljavnost)) propustnice. Zadeva se ji je zdj-la zelo enostavna; pred številko 6 je namreč natisnila š‘evil-ko 1 in propustnica je bila »veljavna« do 16. maja. Na i-hmejnem bloku niso ničesar zapazili, zapazili pa -c na poveljstvu ljud. ke milice v Bujah in odvzeli ženski pro-pustnico Prijavljena je bila sodišču zaradi poneverbe javnega dokumenta. Sodišče jo je popolnoma oprostilo, češ da ni kršila italijanskih juridičnih predpisov, saj je ponaredila le jugoslovanski vizum. «»--------- Poskus samomora občutljive mladoletnice Komaj 15-letna dijakipja Lucia iz Ul. Cisternone si je včeraj hotela kar dvakrat zaporedoma vzeti življenje. Kaj se ji je tako hudega zgodilo, da je hotela umreti? Mati ji ni dovolila, da bi šla v kino, nato pa jo je malo pokarala in ji priporočila, naj bo bolj ubogljiva. Lucia je baje zelo občutljiva, saj jo je to tako pretreslo, da je obupala nad življenjem. Najprej je zaužila 10 tablet «Ci-balgina«, toda to ni zaleglo. Le nekoliko bolj zaspana je bila. Zaradi tega je nekaj ur pozneje Lucia odprla plinsko cevko, toda mati je pravočasno zapazila in preprečila nesrečo. Poklicala je rešilni avto, s katerim so dekletce odpeljali v bolnišnico. Pa ne bo nenamerne povzročitve telesnih poškodb, 11 zaradi žalitve, 3 zaradi obrekovanja, 7 zaradi groženj, 68 zaradi tatvine, 2 zaradi ropa, 6 zaradi izsiljevanja, 10 zaradi sleparije, 28 zaradi vinjenosti in 6 zaradi prosjačenja. Nezgoda otroka med igro lepe košarice, ki naj služijo za odlaganje raznih odpadkov ............................................................................................................m............................................................................................ * sk. občini. Vsi vemo, da so V našem dnevniku smo že objavili nekaj člankov, v katerih smo analizirali program Krščanske demokracije za de-vinsko-nabrežinsko občino ter -a številne točke poudarili, tla so demagoške, neosnovane in praktično skoraj neizvedljive. To je na nedeljskem zborovanju v Nabrežini potrdil tu- Raznarodovalni nameni KD v devinsko-nabrežinski občini Jutri se bo sestala komisija . dj nosilec demokrščanske liste za mestni promet, ki bo razpravljala predvsem o prometa v Ulici Rossetti in v Ulici Fa-bio Severo. Med drugim bodo obravnavali tudi vprašanje prehoda težkih tovornjakov po Ul. Fabio bevero, ki ovirajo promet. Na dnevnem redu je tudi razpravljanje o preusmeritvi proge tilobusa št. 5 v zadnjem delu v Rojanu, dr. Rinaldini, ki je dejal, «da nihče nima čarodejne palice, s katero bi lahko delali čudeže v občinski upravi*. Ce torej Krščanska demokracija nima take «čarodejne palice». potem se lahko še enkrat i prašamo, zakaj so objavil'. program, ki je poln obljub, a za katere se že v naprej ve, da ne bodo nikoli uresničene? Potem je dr. Rinaldini dejal da bo Krščanska demokracija — če bo dobila občinsko upravo v svoje roke — pospeševala akcijo za gradnjo novih hiš. Pri tem se je skliceval na ustanove IACP. INA-C asa in Združenje dalmatinskih ter julijskih beguncev, ki so poklicane, da te hiše zgradijo. K tej izjavi dr. Rinaldinija moramo pripomniti naslednje: V devinsko-nabrežinski občini jeni že dve «begunski* naselji, in sicer v cilju raznarodovanja te pristno slovenske občine. Očitno je, da Krščanski demokraciji to še ne zadostuje in ima po izjavi dr. Rinaldinija nadaljnji namen gradnje .begunskih, naselij ali pa njihovo razširitev. V tem smislu lahko tolmač i-mn tudi naslednjo izjavo dr. Rinaldinija, ki je dejal, 'da bo KD okop proti komunizmu n nekaterim zahtevam nacio- sla bili v povojnih letih zgra- nalizrna* v devinsko-nabrežin- zahteve Slovencev po enakopravnosti za Krščansko demokracijo .nacionalizem». Lahko si torej že danes predstavljamo, kakšno svobodo in enakopravnost bi uživali slovenski prebivalci devinsko-nabre-žinske občine, če bi prišla pod demokrščansko upravo. In če so se občani devinsko-na-biežinske občine sporazumeli tir sestavili enotno «Občinsko listo*, so to storili samo zato. da preprečijo Krščanski demokraciji 'zvajanje monopolu v občinski upravi. Monopola. ki je poln nacionalizma, šovinizma in diskriminacije do Slovencev, kar je Krščanska demokracija dokazala neštetokrat v tržaškem občinskem svetu. Dobrih 10 dni se bo moral zdraviti 6-letni Roberto Burlo od Sv. Andreja 36, ki se je pobil in opraskal po obrazu in kolenu desne noge. Roberto se je igral včeraj popoldne s svojimi sovrstniki, pa ga je neki deček pahnil med igro. «»------- Zdelo se ji je da ne bo hudega... V petek pozno popoldne je 36-letna Marija Godina por. Žerjal iz Botača št. 5 hotela pospraviti klet. Stopila je na stolico, pa je izgubila ravnotežje in padla. Pri (em si je ženska zlomila gleženj desne noge. Zdelo se ji je, da ne bo hudega. Noga ji je sicer zatekla in jo je precej bolelo; upala pa je, da si bo pomagala z domačimi zdravili. Bolečine so bile vedno hujše in včeraj ni preostalo drugega kot da jo odpeljejo v bolnišnico. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti 40 dni. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16 in 17. oktobra se je rodilo v Trstu 11 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 11. POROČILI SO SE: pomorščak Sergio Prid In uradnica Diana Tonini, zidar Antonio Slatic in gospodinja Ste ania Savi. javni stražnik Alessandro Stumega in gospod, n ja Francesca Tomšič, pleskar Albino Grison in gospodinja Bruna Rojc, barist Giovan-ni 'MioheUni in gospodinja Maria Grazia Pascalis, uradnik Giulo Comisso in uradnica Luciana Rojc, delavec Carlo Kosovel in eešpedinja Anna Lozei, tesar Narciso Altin In gospodinja Fio-rentina Furlanich, tramvajski u-službenec An-tonlo Piccini In gospodinja Mirelia Malalan, delavec Carlo Cusani in gospodinja Virginia Serban, uradnik Claudio Bor.a-dei in gospodinja Llan-a Lozei. UMRLI SO: 74-letni Paolo Zorman, 88-letni Josip Štolfa, 67-lttna Maria Poljšak, 66-letni Gio-vanni Sain, 48-letna Maria Da-gri vd. Felluga. 69-letni Zdenko Malji, 86-letni Domenico Muiesan nočna služba lekarn Davanzo, Ul. Bernlni 4; Giusti. Furlanska cesta 7 (Greta); Millo, Ul. Buonarroti 11: Mizzan, Trg Venezia 2; lamaro-Neri, Ul. Dan te 7. IZLETI IZLETI SPDT Drie 13. novembra priredi SPDT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planinsko martinovanje v Divači. 1 . jd- Fenlce 16-00 * Barve De LUJte.^ rve De ru*- ,j. , Fernando L ,i isior 15.30 «SW* ^ nne Exce‘sior — s Christian Maraa Spaak. _ l6 oo jF \t 91 Grattacielo l5-3?.,,!^ F.iodrammat.co^ nitih žensk«. ^,no ,t Fllin ^ itH m govi bratje» scontija. «^‘>1 Arcobaleno *5-w ip#" Burt Lancasteu J burn- iBOo »T0*0, p*' Supercinema 16- ,atjina»’ in današnja dli, * Marži, Rma M°LTe*e\* Alabarda 16.00 * ct,nico^' da te ubijem«, ‘efc vall^ men Sevilla, NWrg^ Aurora U 00 *Y stap0lc,50j«lr Capitoi 16.00 «33 1o0re. nicolor. Keneth J skl film. _ 0l v »j.! Garibaldi 15-30 if0ior, nosti», technie® p Holden. -nol** S U Cristallo 16-00 .ontiUl^V KpOfc11^ S*1 impero 16-%nic0lor. tuV soncem». OUIIVLUI". J - Dee. Zadnji da";it0,.^ l> Italia 16.30 «d°see,gu^' lor. Joselito. Vel'* lf nji dan. Tarz8n, ^.r tassimo »xirte H3?r. Moderno ia->“ ~ ^tjr :"'0) K Errol Fljm. M<;i * Astoria (bivši San^ r «Gianni In ij Jeckillu«. gat>a 10 , Astra 16.30 «A» ° ^ bojnikov«. - g oO * V>: / Vittorio Veneto Jeinst^ bolne noči«. jlla u , DICSJT . . M* Roberto Risso, Prepovedano n Marconi 16d0 ^im Steiger. Mlad« dano. „TolPa V Savona 16 00 v n Cl«t(| gasa», Lee Van y Van Doren. stone** -Ideale 16.00 <£*»* Sordi. PreP°v^yerl'nft'^ Odeon 16-00 «M”(jie S^enr-- i- . RBllSINI na drva, pr«".0^ P%. — trajno tieldy.fi* ter na pl'<* in P°str. ve pr. f|t' na dom* !** JKJ Dpf-h/t nujno. Ponudb Sct)0< ' DAROVI IN 1'KUtl'KVIilj V počastitev spomina prijatelja pok. Lojzeta Budina daruje Mirko Obad 1000 lir za Dijaško Matico. gencUa, Mursk* \a 16. g#* A KINDERFR*l'gJK|B rtSti-V10 A Piazza Cavana ( razva ja je čustvo, r,zen vsak de’?q 30* ure-18.30 do 19 JU predvaja danes 18. t. m. i začetkom PRIHAJALI SO 7EM^j0’ Z NEZNANEGA PLANETA NA z. DA BI VSE UNIČILI, DA BI NAM UKRADLI ZEN E . A BILI SO SKRIVNOSTMI vse Je važno toda... kakovost w in ceno morate *s A obleke dežni plašči 1 V V« plasci tekstil krojačnica pri Beltraine ki j« VR . vclel>laSoVl1 _ De Gaulie pred nepredvidenimi težavami Odpor proti ludarni sili» Predsednikovemu petletnemu načrtu nasprotujejo ki z njegovo politiko sicer soglašajo Wsb dnI Predsednik fran- Vborj!f° ,M.iehel Deb"-e v go j- Palači zelo na dol- franco^lr0k° razlaSal načrt o s 1 , rforce de frappe«, dj . c,oski »udarni sili«, ki 0 izvedli v Prvem Rot ViH vlaar.em načrtu, da „e ‘f10’ francoska vla-So,Pod»li.Var^a z m°rebitnim to«, ,. . klm petletnim načr- ttel)en . Franciji tako po-PfedviH Pa^ pa 7 načrtom, ki «ke »ni iVS ob°rcžitev franco-,, ,0Jsk* - - - * mskim °iske s »sodobnim« t. j. Ptoral **1 or°žjem. Načrt je ^amhr, prerTbodno skozi o-v Pari:.0 ln finančno komisijo So fcntU' kJer Je Prišlo Pri .. diskusij in kjer je k°ttiisiii S0Var>ju v obrambni tUsoVom USPe' Z 42 Pr0t' 33 Pa feon- ’• V finančni komisiji Proti 17^ z*eze' z 18 glasovi »ovitvi'f a načrt o ustave ..ran':0ske atomske «u-P« tUD e? ki je že naletel ,a ■ avir m zaradi katere-°ral Debre uporabiti ho Ho, Svoj0 i0st v Prepričevalno spo-N 0 v Prihodnjih dneh I°krat v *iyno Rnžnim ognjem, “Prjk “Prhonski in Luksem-Kot Pdlaci-; S° tolik„red aestwii leti, ko J°*itvi razPravljali o usta-?rsmbn„ neusPele evropske frantPski skupnosti, so se f0,loVno P°s*an<-’i in senatorji Mio JT*51' v situaciji, ko ** sarno » “Predeliti se ali ^litikg S 0-nejšo nacionalno !i|>teva’ 23 'Ka'ero de Gaulie aj. Urssničenje »udarne toPsko ai-pa za zahodnonev-t9' Za »ti2 drugimi beseda-" je 2, ’antsko integracijo, e zvez! )r°zitev sil Atlant-ieia, k; .. . 4 atomskim orož-ciot., “i ime'« -dostiUne'° znaaa) nadna- < ‘an°vitve pete repu-r,Jt<>čil aobe>‘ vladni načrt St ju, . a'-0 Ostrih rflznrnv na ; ostrih razprav, u^hli .-i P°Vzročil načrt o ** bil; ' la G tem načrtu “siril] • ‘hirali v nkoV. irali v obeh fran- tadetk,, °y'b Pomeniti že ,SM teda ,^unija, toda za->* "otrann eSa neprimerne-N. v^lega stanja ter še »ii^SPtov e ZUnanjepolitičnih v’ dj ’ Je de Gaulie sfcle-1 vitvi razPiava o ustalit ieser‘. n!rr!y sile* odS°di od e Gaulie je upal, n.1*1* bna.°Pzns Pomladi do !le otipal raz- tife n*dT'LV vojski’ kot ,ega , Predstavniki poli- tako .'51 ■ - 'novniKl poil- v/se p»]aInega zivljentd- gu!1, kajti' se ie v tem •e« tega _rannere so se Pnk ~~ ‘n ne le glede Pe °^*le pos'Rbšale, ne pa Pa,!* AUil adaljevan-ie voj-lituab*al0 _ )e Položaj še C' ’*ot » ]" tako s P0' C 3e de n tmančne plati. kH ti sili« Ga,1Hov načrt o t ^ katerem pred-liti«* yso ncoske republike S«’ daneS.V° J zunanjo podi tifen 1 mn°g° bolj ne-polen ’ ie bil spomla-^ » t.lega ~ m to je Cii1*4 V tenj ',“ ~ ln 10 le Ij, Kv*žn0 trenutku še naj- ti J?, s«mo-td' Gaullova že- #st, 'tiki jši nacional- C »asr,. ]e’ tesno izzvala ? v vrstah k* ^hodn Jev in poborni-S>nts..UtVropske. oziro-jntegracije, in >rt tetico akih ljudskih ti «*°eiali.,‘?’ pn radikalih, k ^ Pina^I . Guyla Molle- v0 e|e pr. ltyih »neodvisnih« kn, buhljy e ' Gnije za no- se pravi v 0‘tko .„.kl se je s peto de r in ki Pred- Vu V Pari?aU §lavno ht> k0 mentu. v di*Ske '’°b°rniki zahodno- V ‘ graeije vidijo A «ili,7«m načrtu o «u- 0t^Ost Fanc^e nevarnost ^ ih de ^t:anlske zveze, di d«°®li j,., auil°vih sledeh %> £ n ubrati pot tu- M b° Br0a r‘zn,‘ti. politiki, ki i^er p eriške težnje, kot Vii lodeifnay’ kflteremu se * " -Ud, "11 ' ;»uii, >«t, , 'jv«,.' sa»Y\«v ’' jen« fcu- Nin JetaU n' ‘ glavnemu in M za..*«.. . J 4» ll,di *imeresi» pn- Si« G»UUn ,telle- vidijo Pr° °st «Vln težnjah ne-sa'me‘„,'e “Polena tu- C4* FV'm Združenim NJ 64/,ad' tega je de V c41 na s tem svojim l».kl L.'* OHlln« , zavezniku -s n« lcm svojim l bk M hn°dpor Političnih >t>ile »ieer z njim ‘ «0 ‘»Ice, odpor tistih %M>»l0vn ‘n kapitalistov, .V držana° vezam z Zdru- dij «*i- a|ni. t oy{H«j5iK t*m kompleksu ,. zu, n rv C^H,U m KOn Vlj*tfih ' Pogosto pa ze-V, zu 8®Protnikov de ,1b lv viSj.anjp politike, se ^ »i °Kik> ‘n drueih urad- kVi So drugih urad-n»ti ne zmeni k Hi, Čfn *evice, ju U boi ‘Udarnaspr0tmk Usta' So i izporin.e sile«, ki bo t » . 4ticn.i, Pala dte itak 6,,i j. 0 gospodarstvo iSoi* r‘»VaHt>0lj otežkočila Tnrga francoske-ScL. U * francoski fi- bVkio. da^ strokovniaki i M atr. ustanovitev S«*** udarne si-» “C z»t~j^ miUi‘rd fran- peda bd izvedb, de V 4 »Udt^1« načrta v iatd i S1*°» stala frankov. Od kod naj se nabere vršta 5000 milijard frankov, če ne iz davčnih dajatev, ki bodo nujno vplivale na poviša..je cen? Na svoj način obravnavajo »finančni problem« v zvezi z izvajanjem načrta o «udarni sili« tudi poborniki zahodnoevropske atlantske integracije. Pri naštevanju svojih argumentov proti de Gaullove-mu načrtu, poborniki zahodnoevropske integracije pravijo, da se Francija v sedanjih razmerah ne more lotiti uresničevanja petletnega načrta, ker ne razpolaga z zadostnimi finančnimi, vojaškimi in znanstvenimi silami, ki bi ji omogočile uresničiti načrt o atomski »udarni sili«. Po načrtu o ustanovitv. «udarne sile« bi morala Francija v prihodnjih petih letih izdelati določeno število atomskih bomb in tudi 50 letal vrste »Mirage IV«, ki bi »v primeru potrebe« služila za prenos atomskih oomb. Nasprotniki de Gaullovega načrta pravijo približno takole; V razmerah, ko Rust in Američani razpolagajo z atomskimi in vodikovimi bombami, k se morejo / raketami velikega dometa izstreliti v katerikoli kot zemeljske oble bi Francija šele čez pet let mogla svoje navadne «A-bombice» odnesti z letali »Mirage IV« kaka 2000 kilome*rov daleč. Seveda gre •- tem primeru za problem zaostalosti Francije z razmerju z ostalimi a-tomskimi silami, ki jih Fran eija tudi ob največjih žrtvah ne bi mogla dohiteti niti v desetih letih. Vtem ko Pariz vodi tako o-stro diskusijo o načrtu «udai^ ne sile«, ai se je sprevrgla nujno v polemiko o de Gaul-lovi zunanji po’itiki, vtem ko se Parii pripravlja na izdelovanje zaloge «A#-bombic na bazi plutonija, ker še ne razpolaga z možnostjo proizvajanja urana-235, je Pariz močno vznemirila vest iz Zahodne Nemčije, vest, 2a katero nekateri menijo, da ni nova — in sicer da Je zahodnonem-škim znanstvenikom uspelo pridobiti oplemeniteni uran-235 na zelo enostaven način, tako da bi ga mogla vsaka dežela, ki im i kolikor toliko urana na razpolago, brez večjih finančnih ln drugih težav uporabiti m izkoriščati isti proces. Hkrati s to vestjo je določene kroge v Parizu močno prizadela tud’ vest o skorajšnjem o.aktičnem izvajanju Norstadovega načrta, ki predvideva ustanovitev atlantske atomske udarne sile, po kateri bi atomsko orožje dobile tudi tiste članice, Atlantske zveze, ki ga sedaj nimajo. V kolikšni meri bo vse to vplivalo na pariške »prepire« v zvezi z načrtom o «udarni sili« in kako se bo vse to zaključilo v Burbonski in Luksemburški palači, ne vemo. Počakati bo treba kak dan. Vsekakor pa predsednik francoske republike de Gaulie išče pot v sam parlament, celo s spremembo ustave, da bi tu »na kraju samem« oseb. no »prepričal« pristaše in nasprotnike, kako nujna da je za francoski samostojno politiko «udarna sila«, ki postaja temelj vse njegove politike. Bi ali ne bi... Literarni večer v Mali dvorani koprskega gledališča Štiri generacije na istem fcrižpotju Dane Zajc, Pavle Zidar, Dominik Smole, Boris Pahor, Edvard Kocbek, Ludvig Mrzel, Alojz Gradnik, Danilo Lokar Kakor da bi kdo nalašč aranžiral to presenetljivo nevsakdanjost: na koprskem literarnem večeru v petek, 14. tega meseca se je pred številnim, predvsem mladim občinstvom zvrstilo osem predstavnikov slovenske snujoče literature, osem predstavnikov, ki (še zdaj ne morem verjeti lastnemu opazovanju!) izhajajo iz štirih umetnostno-kulturnih generacij. Najprej trije najmlajši, a v slovenski povojni literaturi več ali manj že afirmirani ljudje: poeta Dane Zajc (izdal pesniško zbirko «Požgana trava«) in v Piranu živeči Pavle Zidar, ki je prav tako pred nedavnim izdal prvo zbirko. Tretji, že trdno vsajeni in renomi-rani član te mlade trojke je Dominik Smole z dvema knji. gama in dvema uspelima dramama. Tržačan Boris Pahor (poznamo ga po knjigah »Vila ob jezeru«, »Mesta v zalivu« in «Na sipini«) je bil ta mm U iMs. , vi > &<>!? večer pravzaprav edini glasnik «svoje» generacije, ki sicer ni doraščal in se snovno-emotivno oblikoval iz tipično slovenske socialno - družbene problematike, je pa po intona. ciji svojega celokupnega izra- iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Čudovitosti molekularne elektronike Televizijski sprejemnik velik kot zape Bistvo molekularne elektronike je ne le v zmanjšanju, pač pa tudi v izločanju posameznih elementov Ce bi se kak tehnik, posebno elektrotehnik, ki ga je smrt pobrala pred 30 ali 35 leti, danes vrnil med nas, bi obstal. Posebno bi se čudil elektrotehnik, saj je njegova panoga napravila v zadnjih treh desetletjih izredne korake. Zamislimo si le nekdanje radijske sprejemnike, prve sprejemnike v dobi okoli 1925—1930, ko je »škripajoči zaboj« zavzemal cel kot v sobi. Danes pa' imamo ročne sprejemnike, ki nam ne delajo kdo ve kakšne napote niti v žepu suknjiča. Povrh tega so sprejemniki danes boljši, tehnično neprimerno popolnejši in tranzistorski sprejemniki s petimi, sedmimi ali celo več trazistorji ustrezajo tudi največjim zahtevam. In ti »vrhunci« elektrotehnike so po nekaterih trditvah že zastareli, kajti znanost nam obeta še veliko več. »V kotlu kipi masa snovi za izdelovanje polprevodnikov. Cez nekaj trenutkov tega kipenja se iz te sr.ovi izdela ozek, kot papir tenek trak — germaniuma. Gre za kompaktno tekoče maso, ki jo avtomatska naprava za rezanje ce. pl v urobcene koščke in vsak tak košček postane nato popoln — radijski sprejemnik. Tak košček germaniuma sicer še ni sprejemnik. K njemu privarimo na vsaki strani po eno tanko, tanko žico, ki ju spojimo z drobceno baterijo in prav tako majhnim mikrofonom. Brž ko skozi to miniaturno hkrati pa tako enostavno napravo steče šibek tok, se že oglasijo zvoki...« Ta opis tako enostavnega proizvajalnega procesa, ne povzemamo iz kakega vernejev-skega ali podobnega romana, kajti v ZDA so izdelali že vse naprave in proučili vse pogoje, da čez tri leta začno množično izdelovati tako imenovane subminiaturne radijske sDrejemnike. In s tem še nismo pri koncu. Ze se govori o še drznejših načrtih. V kratkem naj bi se začela proizvodnja televizijskih sprejemnikov, ki ne bodo večji od povprečne zapestne ure in ki jih bodo dejansko tudi nosili na roki, kot danes nosimo zapestno uro. Ekran pa bo nameščen v posebnih naočnikih. Avtomobili bodo v bodoče opremljeni z radarskimi napravami. Toda radarska naprava ne bo tako velika in »nerodna«, kot so današnje radarske naprave, pač pa bo vgrajena k klaksonu. Računski stroji, mislimo na one velike elektronske naprave. ki danes zavzemajo celo sobo ali tudi po več sob, bodo prostorninsko zmanjšani na navaden zaboj. To znanost, ki omogoča zmanjševanje zgoraj navedenih elektronskih naprav do najmanjše mere, strokovnjaki imenujejo — molekularna elektronika. Ze danes se s pomočjo molekularne elektronike izdelu- [ŠS Radio Trst A Torek, IS. oktobra 19KO Nacionalni program 7.30: Jutranja glasba In koledar; 11.30: Citanje sporeda in glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem ln ples; 18.00: Radijska univerza: »Rastlinsko zelenilo«; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Besede velikih pesnikov; 19.00: Radijski tednik za najmlajše; 19.30: Znane melodije; 20.00: Spon; 20.30. Večer Paramor-jem, Martinom m Ritterjem; 21.00: Obzornik iz filmskega sveta; 21.30: Koncert pianista Fabia Peressonija: 22.00: Znamenita dela starega veka: »Kitajski Zid«; 22.20: Plesna glasba; 23.00: Saksofonist Charlie Parker. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.15: Eno uro v diskoteki; 15.15: Orkester Franca Vallisnerlja; 15.30: Literarna oddaja; 15.40: G. Safred ob marimbt. Koper 7.15: Glasna za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Skladbe Čajkovskega; 12.00: Glasba po željah; 13.40: V zabavnem ritmu; 14.00: Domače tn tuje popevke; 14.30; Sola tn življenje; 1..50: OtroJkl zbor RTV Ljubljana; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Orkestri Seven, Qvartet In Greger; 16.30: »Tretja stran«; 1«.4j: Iz opernega sveta; 17.40. Italljanaki orkestri tn pevci; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkea er RTV Ljubljana; 19.30: Prenos RL; 22.15: Rkml z orkestrom M. i^egrand; 22.35: Debussyjeve skladbe; 23.00: Prenos RL. 6.30: Vremenske razmere na ital. morjih; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Španski intermez-zi; 11.30: Pojo Abbate, Allori, Celentano; 12.00. Ameriško glasbeno življenje; 13.30: Operno gledališče: 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih; 16.00: Mladinski program; 16.30: Zasedba Mehike; 17.20: Zgodovina glasbe; U.40: Vsakovrstne zanimivosti; 18.00. Giustijeve satire; 18.30. G. Folena: Kaj je sematika; B. Nice: Gospodarska geog afija Evrope; 19.00: Oddaja za tclavce; 19.30: Filmske novosti; 21.00: Volilna tribuna; 21.30: Radijska igra P. Levija: »Gll de di pietra«. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: A. Giuffre: Moderato tranquil-lo; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00; »Su-perstar«; 14.45: M. Marini tn njegov orkester; 15.40: G. Gershvvln; 16.15: Poje A. Ro-driguez; 17.00: Album pesmi; 20.30: Najlopše pesmi; 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Schubertove skladbe; 18.30: Filmski pregled; 18.45: G. Landre: Sin.lonične permutacije, I. Lkthonn: Kefrainl; 20.00: Vsakovečerni koncert: Gemi- gnani, Mendelssohn, Strawin-sky; 21.30: Trst, stik civilazi-dj; 22.00: Mozartove skladbe: 22.45: Za radi:o prevedena dela. Slovenila 8.05: Glasba ob delu; 8.30: Poje Mario Lanza; 8.55: Radijska šola za sredno stopnjo; 9.25: Elgar: Serenada za godala; 9.40: Zenski vokalni kvartet; 10.15: Izberite melodijo tedna; 11.00: Skladbe za go- dala; 11.40: Majhni zabavni ansambli; 12.00: Trio A. Stanka; 12.15: Ing. Terčelj: Delo v kleti po vretju mošta; 12.25: Vrstijo se popevke; 12.40; Z Dravskega polja; 13.30: Pojo Ondma Otta, Ada Sardo, Miro Gregorin; 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35. Zvočni ka-leidoskop; .5.40: Listi iz domače književnosti, 16.00: Spomini na Kurta VVeilla; 17.25: Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir m orkester; 18.00: Iz naših kolektivov; 18.15: Kotiček za mlad: ljubitelje glasbe; 18.45: Novi izobraževalni obzornik; 20.00: Komorni zbor ’z Pampione; 20.30: Radijska igra — Slavomir Mrožek: Policaji; 21.30: Jugoslovanska glasba 1959; 22.15: W. A. Mozart; 23.05: S popevkami čez kontinente; 23.55: Prijeten počitek!. Ital. televizija 13.00: TV so., za prve tri razrede; 17.00: TV za mladino: TV šport; 18 30: TV dnevnik; 18.45: lzbir3 poklica m kvalifikacija; 19 05: Španski diletanti; 19.40. Zgodbe umotvorov: Davidov «Napoleon»; 20.30: TV dnevnik, 21.00: Volilna tribuna; 21.30: Guerrtni in Ma-laspina: »Obletnica«; 22.15; Glasbeni program; 22.45: Turin-ska moda, -»b koncu TV dnevnik. Jug. televizija Od 20.50 i* ■ prenos sporeda italijanske TV. jejo enostavni elektronski sistemi, ki so v razmerju s svojimi bivšimi predniki za tisoč krat manjši, toda to, kar sedaj »napovedujemo« bo z dosedanjimi uspehi še bolj »revolucionarno«. Vsa dosedanja tehnika spominja na znane uspehe v drugih tehnikah in na mikromodultehniko, kajti vsi dosedanji načini »reduciranja* obsega so imeli za cilj le zmanjšanje že obstoječih delov določenih aparatov, ogrodij, naprav. »Molekularna tehnika«, ki ji na kratko pravijo tudi molelektronika pa se loteva problema »redukcije« s povsem druge plati. Izredno drobcena oblika, izredno majhen obseg posameznih blokov molelekfronike se ne doseza s tem, da se zmanjšajo na najmanjšo mero, na najmanjši obseg sestavni deli ali kot se v elektroniki pravi elementi, pač pa se večina sestavnih delov ali elementov enostavno — izloči. In izločajo se vDrav tisti elementi, ki jih je še dovčerajšnja elektronika smatrala kot bistveno nedotakljive. Gre za elektronke, kondensatorje, indukcijske tuljave, odpornike in s tem hkrati celotna aparatura električnega voda fer številni elementi, ki jih je bilo zaradi tega treba spajati in med seboj variti. Namesto vsega tega bodo drobceni polprevodniki v posebnem, doslej še ne objavljenem načinu obdelave vršili malone vse funkcije, ki so jih doslej vršili izločeni elementi. En edini kristal — polprevodnik, obdelan z načinom tehnike molelektronike, bo hkrati deloval kot odpornik, kot kondensator, kot tranzistor in elektronka. Molelektronika predstavlja ogromen skok v razvoju subminiaturne elektronske tehnike, ki tako v bistvu že izgublja svoj prvotni smisel e-lektronske tehnike, saj že nimamo več opravka z elektrolizami. Najmanjša količina, kar si je praktično moremo zamisliti, včasih vsega nekaj atomov galia, bora, fosfora ali arsena »vbrizgamo« na določeno mesto površine kot papir tenkega kristala germaniuma ali silicija in glavno delo je opravljeno. Rezultat tega «vbrizganja» na kristalu — polprevodniku je »točna odmera področja ali več točno odmerjenih področij, ki so strogo ločena od sosednih prav tako «omejenih» področij, ki tako dobe »povsem spe. cifične električne lastnosti«. Elektroni, ki se nahajajo na določenem tako »omejenem« področju, se obnašajo povsem drugače, kot oni elektroni, ki se nahajajo na sosednem, toda z drugim elementom «ome. jenim« področju. V takšnem molelektronskem bloku more eno »omejeno« področje prevzeti vlogo tranzistorja, druga področja pa vloge drugih elementov. Ta razlaga je sicer težko razumljiva, posebno nestrokovnjaku, toda to pomanjkljivost bodo popravili praktični primeri. Prvi uspehi in izdelki molelektronike vzbujajo pravo in upravičeno navdušenje. Primer; ena od najsodobnejših znanstvenih naprav v umetnih satelitih, in sicer naprava, ki meri intenzivnost svetlobe v vsemirju, ki obsega vsega skupaj 15,625 kub. cm prostornine in je težka 7 g. Sestavljajo jo 14 različnih delov: 3 tranzistorji, 1 fotocelica, miniaturna električna napeljava, ki je spojena na 15 mestih itd. To je vsekakor višek dosedanje elektrotehnike in elektronike. Ce pa bi to že itak drobceno napravo izdelali po principih molelektronike, bi obstajala le iz enega drobcenega kristala-polprevod. nika, ki bi bil spojen le na dveh mestih za dotok električnega toka in bi njen volumen znašal komaj 15 tisočink kubičnega cm. Ta nova naprava bi bila torej še za tisočkrat manjša od že tako majčkene naprave, ki smo jo zgoraj opisali. Poleg tega bi se močno zreducirala tudi njena teža, saj bi ta element tehtal komaj 2 stotinki grama. Pri tem pa bi nova naprava imela še to prednost, da bi ne le merila intenzivnost svetlobe v vsemirju, ampak proizvajala tudi signal, s katerim bi svoje »vtise« sporočala določenim opazovalnim postajam na Zemlji. Mikromodultehnika, ki so zanjo še lani pravili, da predstavlja višek sodobne elektronike, omogoča danes, da se 600.000 sestavnih elementov stisne v prostor 29 kub. decimetrov, molelektronika pa, ki se šele pojavlja na obzorju, bo omogočila, da se v isti prostor, v 29 kub. decimetrov, namesti od 30 do 40 milijonov elementov. za vendarle slovensko misleč in doživet književnik, izhajajoč iz — da ga tako imenujemo — splošno-vojnega časovnega obdobja. Dva močna, v nekem smislu celo temeljna člena slovenske medvojne generacije sta Ludvig Mrzel (znan po čudovitem socialnem tekstu »Bog v Trbovljah«) in Edvard Kocbek (pesniška zbirka «Zemlja», roman »Tovarišija« in zbirka novel «Strah in pogum«), To zanimivo parado generacij je briljantno zaključil (kot da bi zaključil neki logični krog!) nestor slovenske poezije, večno mladi, a danes že čez 80-letni mojster vezane besede Alojz Gradnik. Njegovih del pa menda bralcu ni treba posebej naštevati. Ta literarni večer je poslušalcu, ki je bil vsaj malce angažiran, naravnost vsiljeval enkratno možnost neke določene komparacije. Poslušali smo nekaj pesmi Daneta Zajza («Crni deček«, »Srečanje« itd.); blodnjak lepo vkomponiranih besed, ki pa so po mojem mnenju briljant, na dekorativna fasada za neke težko umljive vizije, ki so moderne in — če hočete — celo sodobne (zaradi vrtiljaka simbolizmov!) a so po miselni, motivni, fabulistični plati prazne. Poslušali smo katedralsko slovesno interpretacijo Zidarjeve «Balade»: spet nekolikanj preveč hrupa, dovolj imenitnega verbalizma, a ena sama odpoved. Zdi se, da živi Zidar iz golega odpovedovanja in da se — tudi predmetno — zatega v črno, kar spet pomeni, da je izgubil svoj alter ego in ga zdaj nepreklicno preklinja, roti in kliče nazaj. Pravim; lepa pesem, a vendarle za kapljico prepoganska, atavistična, premalo čista v izrazu in vsekakor premalo dopovedljiva. Pa sta prišla — če že govorimo o pesnikih — pred nas najprej Edvard Kocbek. Pa prisluhnite temu čistemu zvene- nju in tej veliki poštenosti do samega sebe: MAVRICA Mislim sem si: mesečina ko pa sem se zganil, sem vedel: tišina. Mislil sem si: tišina ko pa tem odprl oči, sem vedel: temina. Mislil sem si: temina, ko pa sem jo pobožal, sem vedel: milina. Mislil sem si: milina, ko pa sem jo našel z usti, sem vedel: bolečin a. Torej: čisto vino lirike. Zajc pa: Prišel do pokrajine svojih mrtvih obrazov. (Ne rečem: lepo komponiran verz!) Ali: Kamen tvojih prstov bo od padel... tvoje noge so razjedali zobje zemlje... rjasti meči časa... itd. (Ne rečem: prijetno, če že ne blagodejno zvonkljanje, a ko utihne, u tihne tudi melodija, utihne pesem, utihne misel, utihne avtor). Kocbek pa zveni dalje, ker je njegova skoraj nadosebna lirika poiskala toliko odmevov, kolikor je bilo ljudi, ki so jo poslušali. (Mimogrede: «Mavrica» je topot prvič objavljena s pristankom avtorja!) In še enkrat Mrzel, ta tihi in zamaknjeni poet trboveljskih rudarjev. Prečifal nam je svoj prav tako š» neobjavljen EPITAF Namesto napisa na spomeniku žrtvam nacističnih koncentracijskih taborišč. Človek, zakrij obraz. Odleti, ptica, ki ti je drago nebo Roža. zapri svoj cvet. Se ti, kamen, ki pust in siv kopniš iz usihajoče struge, ostani brez znamenja, brez zareze, nem. Zdaj strahote, ki so šle čez ta čas in ta kraj so tako zasenčile obzorje, da jih živi duši lahko dopoveš samo ti ki vviješ do neba. (Nadaljevanje na 5. strani) iiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiitiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiHtiimmiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimmiiii) Kritike in poročila Romeo Daneo (Daneu) v občinski Galeriji Slikar ljubezni do kršnega Krasa Prejeli »mo IJbri e riviste dTtalla. Rasse-gna bibliografica mensile. Numero 124. Anno XII. Giu-gno 1960. Presidenza del Consiglio dej Ministri. Roma Tržaški slikar Romeo Daneo (Daneu) se nam tokrat predstavlja v nekoliko novejši, neznani obliki. Razen osrednje večje oljnate slike, posvečene spominu Scipija Slatapera, kjer gola skala s šopkom osata posrečeno ponazoruje njegovo samotno veliko ljubezen do kršnega Krasa, so vse ostale slike (25) manjše velikosti in narisane s polmastno pastelno kredo. Na svojih prejšnjih razstavah je Daneo razstavljal večinoma o-Ija večjih izmer, kjer je z mojstrskim plastično-vzviše. ni m obdelovanjem površine dosegel slikarske učinke znatne umetniške vrednosti. Tako je Daneo že pred leti dospel do zaključene sinteze in globlje koncentracije svojega znanja predvsem v olju. Zato so razstavljena dela nekaj novega, dejal bi lažja umetnost, ki naj se prilega sodobni stanovanjski opremi. Po svoji tematiki je ta raz- stava intimen sestanek s čisto naravo. Romeo Daneo, ki sicer rad operira z učinki geometričnosti stavb, ni v te slike vnesel niti sledu izdelkov človekovih rok. Pač, edino trtne kole. Vse ostalo je narava, mozaično sestavljena v ploskovno in prostorno nasičenih odno-nih, ki se nam predstavlja kot uMlada koruza», «Ajdova njiva», «Pesa», «Vrba in cvetača», «Rdečo trta», «Trta pred brstenjem», s Regrat«, »Cvetoče drevo» in slično. Kljub skromnosti uporabljenega slikarskega materiala (kreda, papir pod steklom), pa slike kar žare. Snopi brizgajoče raznobarvne svetlobe, kot okamenela eksplozija, se presenetljivo naravno konkretizirajo v po-nazorene predmete. Pri tem so polne liričnosti in četudi zelo modernistične, vendar nikakor ne izumetničene. MILKO BAMBIČ nillllMllllMllllllll,t|UOlllini||||||||||||||l|timmim„||l|||||l||||||||||||tl||||||||lll||lllll|l||HIIMIIIIIIIIItlllltlllllllllllMH|Mllllll11lll|l,lltllllM>ml,,inlll,l’im,llll"ll>l>>l|l*|ll'l,*lll|lU|l*l,'lll",ll|1 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V delu, ki vas posebno zanima, boste vložili ves svoj napor. Re^fi boste morali važen družinski problem BIK (od 21. 4. do 20 5.) Ne zapadajte v napake vaših nasprotnikov. Ne družite se s skupino oseb, ki vas vabijo. Verjetno prijetno snidenje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ste sredi najboljšega razpoloženja. Možni so prijetni in nepričakovani večerni obiski. Težave s prebavnimi or- gam. RAK (od 23. 6. do 22 7.) Nevarnost komplikacij v vprašanjih osebnega značaja. Dobro proučite neko ponudbo. Ugodne vesti o oddaljeni dra- gi osebi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z vašimi podrejenimi postopajte taktno. Spoznali boste, da je v vas še vedno živo neko sovraštvo. Prehodna ner. voznost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Opustite vse načrte, katerih realizacija zahteva pomoč preveč zainteresirani hoseb. Z vzgledi spodbujajte mlajše. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne ugovarjajte sklepom nadrejenih, četudi se vam zdijo napačni. Prijetne ure z ljubljeno osebo. Zdravje ura-’, novešeno. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Možnost sporov med kolegi in družabniki. Neko zanimivo branje bo spremenilo vaše mišljenje. Zadovoljstvo v družini. STRELEC (Od 23. 11 do 20. 12.). Napake vaših družabni- kov utegnejo škodovati skutinim interesom. Bodite potrpežljivi z osebo, ki vam je pii srcu. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Delo, ki vam bo zaupa, no, boste uspešno dokončali. Pred prijatelji nikar ne prikrivajte vaših misli m načrtov VODNAR (od 21. 1. do 19 2.) Vaše organizacijske spn sobnosti bodo zelo upoštevane. Možnost daljšega potovanja. Skupne ideje bodo učvrstile prijateljstvo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaša intervencija bo učinkovito pomagala prijatelju v težavah. Spoštujte odkrita in stara prijateljstva. Kulturne drobtine od tu in tam Ozim in Lipovšek v SZ Danes odpotujeta z letalom na turnejo v Sovjetsko zvezo violinist Igor Ozim in pianist Marjan Lipovšek. Med 20. in 30. oktobrom bosta i-mela koncerte v Leningradu, Luwowu, Kievu in Moskvi. Slovenska umetnika odpotujeta na turnejo na podlagi konvencije o umetniški izmenjavi med obema državama. Nacistična okupacija Poljske Založba Polonia v Varšavi bo v kratkem dala v prodajo Gumovskega knjigo «Nacistična okupacija Poljske», ki bo na 312 straneh, bogato o-premljen a z dokumentarnimi posnetki, prikazovala nacistična hudodelstva na Poljskem. Pisec je za temeljitejšo argumentacijo uporabil tudi nemške dokumente, ista založba pripravlja tudi izdajo knjige «Začetki poljske države», ki jo je napisal W. Hensel, in T. Ocioszpnskega knjige «Poljska na Baltiku«. Stoletnica »Grandma Moses« V ZDA so pred dnevi proslavi luo-letnicj rojstva najpopularnejše predstavnice a-menškega likovnega primitivizma, kmečke naivne slikarke »Grandma Moses«, ki zavzema v zgoaovini ameriške likovne umetnosti isto mesto kot v Evropi kak jran-cos.\i Rousseau. Ana Mana Robertson, poznejša žena jar. marja Mosesa, je začela slikati šele pri 77 letih, vendar je ustvarila izredno veliko število slik. Odkril jo je avstralski umetnosti zgodovinar Kalhr in priredil leta 1940 prvo razstavo njenih del. Ob njenem jubileju so njen rojstni dan proplasiti celo za državni praznik države New York. Dve italijanski literarni novosti Kot poroča »Fiera Lettera-n a« predstavljala literarni senzaciji v Italiji dva nova romana. Prvi je »Si nparano le bambole» Antonia Ptzzu-ta. Avtor je lani izdal roman »Gospodična tiosma« m z njim pntei.nil pozornost nase, čeprav je še do pred nekaj teti bil policijski urad-nis. iv j egov novi roman je psihološkega značaja, to pisanju Kritike ima nesporne literarne kvalitete, pisun pa je v stilu novega romana brez fabule. Drugi roman je »Spoštovana smrt» Luigija Campagnoneja. Kritika pravi, da gre za delo velike poetične vrednosti. Sestanek glasbenikov v Parizu Od 17. do 22. oktobra je v Parizu skupščina Mednurod-nega sveta za glasbo. V središču pozornosti skupščine bo vprašanje glasbenikov, izvajalcev in njihove vzgoje. Na skupščini le mednarodnega orgunizac je, ki deluje v okviru UNESCO, bodo razpravljali tudi o odnosu profesionalnih glasbenikov in a-mater jev do sodobne glasbe, o skladateljih, pa tudi o folklorni glasb i. jugoslovanske glasbenike bosta zastopala proj. Slavko Ziatič ter Dušan Skovran. Nove izkopanine v Izraelu V Izraelu so pod peščenimi plastmi Negeva odkrili ci* vuuuc.jO, Ki je siuru ve-, kot 5000 let. S prv.mt izkopavanji v tem Kraj u, nekaj kilometrov oa B jershebe, so zaceli že pred devetim leti in vsako leto so odarili večje m zanimivejše osianke prastare nomadske kuiture. izkopani predme.i — hise, grobovi, posode, kipci m okruški — razodevajo . en ivaano visoko tehnično znanje pa tudi pre-finjen likovni občutek prebivalcev te civilizacije, ki je pozneje nenadoma izginila. Nova luziškosrbska drama Luziškosrbski pisatelj Jurij Brežan je dat v tisk dramo Marja Jancoma, ki je dramatizacija njegove novele »Kako se je sta.a jančoiva z gosposko dajala«. Novela, ki pripoveduje o boju stare Jančowe — le-ta simbolizira seveda Luzisko sroijo — za njene p ravice od cesarskih časov do osvoboditve izpod fa.izma, je eno izmed najboljših tsrezanovi.i aei, nekakšen luziškosrtiski »Hlapec Jernej«. Jubilej priljuoijene zbirke Zbirka »Petits classigues Larousse« iz/iaia že 31 let. Doslej je v njej izšlo v visokih nakladah in po zmernih cenah, Kur je gotovo tudi njena oaiiša, različnih knjig francoskih avtorjev. Za jubilej so izšle naslednje knjige: »ca pesie« (Kuga) Alberta Camusa, »Lsouher de satm« (Svileni čevtjij t aula Claudela, «Les Thibuull« (Tibaultovi) Rogera Mariina du Guiaa n dvoje del rier-ra Lolija »Le Manage» l Cenitev J in »recheur d lslande« (Islandski ribič). Hazsiava Van Goghovih avtoportretov V eni izmed londonskih galerij je vzbudila veliko pozornost osebna razstava posvečena avtoportretom velikega slikarja Van ucgha. Na razstavi so zbrali IS podob Vincenta Van uopha iz raznih živijenskih razdobij, tako da razstava ni zanimiva samo po svoji umetniški ampak tudi avtobiografski plati. Tri knjige o Tosioju V Moskvi bodi> v kraikem izšle kar tr• knj.ge o ji.su-telju Tolstoju. Prvo z naslovom Ustvarjalna pot Leva Tolstoja je napisal dr. B. 1. Bursov. V njej obravnava Tolstojev slovstveni razvoj od začetkov do romana Vojna tn mir. V drugi knjigi akademik JV. Guzij poljudno očrtava življenje m delo velikega pisatelja in modreca, v tretji knjigi «Korespondenca z ruskimi pisatelji» pa so zbrana pisma, ki jih je Tolstoj izmenjal z nekuterimi vidnejšimi sodobniki. Gorlsko-beneški dnevnik Seja števerjanskega občinskega sveta l mestnim vodovodom v Gorici so sklenili sporazum o dobavi vode Namesto lesenih bodo pri nadaljnji elektrifikaciji uporabljali betonske drogove ■ Za potrebe šol so kupili dva radijska sprejemnika V soboto zvečer je bila nim avtom prepeljali v civilno v Števerjanu seja občinskega sveta, na kateri so svetovalci sprejeli številne važne sklepe. Najprej so sklenili nakupiti 50 stotov drv za segrevanje šolskih in občinskih prostorov; plačali jih bodo po 1.250 lir. Odobrili so mesečno nagrado za župana za leto 1961, ki bo prejemal po 8.000 lir na mesec. Imenovali so Venceslava Štekarja, Zdenka Terčica in Ignacija Maraža za preglednike letošnjih računov in odobrili proračun za prihodnje leto. Mimo tega so odobrili tudi lanski obračun. V glavnem so se sporazumeli za sprejem konvencije o podreditvi otroških vrtcev ustanovi ONAIR. Odobrili so izplačilo 40.000 lir občinskemu tajniku za stroške, ki jih je imel s potovanji v Trst na izpopolnjevalni tečaj, in imenovali so volilno komisijo za obdobje 1960-1961. Odobrili so sporazum z mestnim vodovodom iz Gorice o dobavi vode števerjanski občini in odobrili spremembo načrta za elektrifikacijo nekaterih vasi (pri tej točki so se spoiazumeli, da je veliko bolje, če namesto lesenih drogov, kot je bilo prvotno določeno, namestijo raje betonske drogove, ki so sicer nekoliko dražji, zato pa bodo tudi trajali dalj časa.) Po odobritvi neomejenega napredovanja v službi za občinske uslužbence so sklenili nakupiti dva radijska sprejemnika za šole, kar bodo prav PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO) gotovo z veseljem pozdravili učenci, pa tudi učitelji. Ker je še nekaj vprašanj, ki jih morajo svetovalci rešiti, bo prihodnja seja verjetno čez kakšna dva tedna. #»-------- Tovornik ob drevo pri letališču v Ronkah Šofer se je ubil V bližini letališča v Ronkah je v soboto zjutraj iz neznanih vzrokov trčil ob drevo 18-letni Guerrino Costantini iz Tre Porte v Benetkah. Fant je zjutraj s prijateljem vozil tovorni avtomobil, naložen z zelenjavo, proti Trstu. Iz neznanih vzrokov je v bližini letališča zgubil oblast nad vozilom in s silo treščil ob platano. Gasilci, ki so nemudoma prišli na kraj nesreče, so morali s kisikovim plamenom varilnega aparata odpreti streho vozila, iz katere so nato potegnili hudo ranjenega Co-stantinija. Fanta so z rešil- bolnišnico v Tržič, toda njegovo zdravstveno stanje je bilo zelo resno. Kljub vsej zdravniški pomoči je Costan-tini okoli 7. ure izdihnil zaradi številnih ran. Sopotnik 23-letni Luigi Zanchetto iz ie-sols pa je poleg velikega strahu zadobil lažje rane po nogah Veliko škode je utrpelo motorno vozilo, okoli 30 stotov grozdja in jabolk pa se je uničilo. «»------ Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Trnova postelja«, R. Burton, B. Rush. VERDI. 17.00: «Izgubljeni svet«, M. Renie, C, Rains, cinema-scope v barvah. VITTORIA. 17.00: «Lov na moža«, S. Mondanini, M. Carote-nuto, v barvah. CENTRALE. 17.15: «FBI New York prestreže Stockholm«, M. Miller, A. Thallang. MODERNO. 17.00: «Rascel fifi«, R. Rascel, F. Rame. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 15 stopinj ob 13,20, najnižja 5,6 stopinje ob 6. uri. Vlage 86 odstotkov. DEŽURNA*LEKARNA Danes je čez dan in ponoči cdprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. Izlet SPD k jezeru Cavazzo Prihodnjo nedeljo bo izlet s kolesi na Ravne Z avtobusom Slovenskega planinskega društva so v nedeljo Goričani in prebivalci okoliških vasi odšli na izlet v Čedad, Tarčent in k jezeru Cavazzo. Imeli so v glavnem zelo lepo vreme in so se v najboljšem razpoloženju vrnili domov okoli 20. ure. Dopoldne so se ustavili v Čedadu, kjer so si ogledali longobardski tempelj pod mestom pri Hudičevem mostu, kjer so številne zanimivosti, med katerimi so tudi freske, stare skoraj tisoč let. Po obisku mestnega muzeja so se odpeljali v Tarčent, kjer so imeli kosilo, popoldne pa k jezeru Cavazzo; ogledali so si tudi vas in se čez Trice-simo in Videm vrnili domov. SPD organizira prihodnjo nedeljo, 23. oktobra poldnevni izlet s kolesi. Udeleženci naj se zberejo ob 12.30 na jugoslovanski strani mednarodnega prehoda v Rožni dolini, od koder bodo nadaljevali pot do Oseka, kjer bodo kolesa shranili in se peš odpravili na Ravne. Kosilo bo iz nahrbtnika. iiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiuiiiiiiimiiiiiiMuiiiimitiiiimitiiifiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiniiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Standrešci, Rupenci in Pečani v Dobrovi Prišli so si ogledat vinsko klet pa zaradi vretja vina niso mogli vanjo Nazaj grede so se ustavili v kulturnem domu v Desklah in pa v restavraciji v Novi Gorici Preteklo nedeljo so naši kmetovalci in kmečka mladina iz Štandreža odšli na izlet v Brda, ki ga je organiziralo prosvetno društvo »O-ton Zupančič* in na katerega so se že več tednov pripravljali. Izleta se je udeležilo tudi večje število ljudi iz Rupe in Peči, zlasti mladine. Kmalu po dvanajsti uri sta dva Dročeva avtobusa odpeljala okrog sto ljudi proti bloku pri Rdeči hiši in čeprav je bilo vreme precej negotovo, je vladalo med izletniki najboljše razpoloženje. Po opravljenih obmejnih formalnostih sta avtobusa ,$dr-čala po asfaltirani cestt dd Plavi. Do tu je izletnike spremljal tudi dež, od tu dalje, ko so se vzpenjali proti Vr-hovljam in potem na vsej poti proti Dobrovi, pa smo imeli lepo vreme in uživali krasen razgled po briških vinogradih, ki so bili povečini že obrani, čeprav letos za trgatev vreme ni bilo nič kaj u-godno. Ko sta avtobusa privozila na trg v Dobrovi, je vodja izleta, predsednik društva Ta-baj, takoj poiskal upravnika nove vinske kleti t.ov. Simčiča, ki je bil obveščen o prihodu naših izletnikov, da bi dal potrebna navodila za o- Goričani in Benečani v Trstu Z najboljšimi vtisi z mladinskega dne Mladinskega dneva v Trstu] vtise. Slišala je besede «Mia-se je udeležila tudi slovenska! dina smo enot, slišala je spod-mladina iz Benečije in iz Go-' 1 ” riške. Z njeno prisotnostjo (Benečani so se pripeljali z enim avtobusom, Goričam pa z dvema) je bila poudarjena tesna vez, ki povezuje vso slovensko mladino v Italiji v nerazdružljivo celoto. Prav vsi udeleženci so odnesli s tega praznika najboljše vtise. Ce velja to za Goričane, ki so zaradi pogostih izletov v tem pogledu postali že nekoliko »razitajeni», tedaj veljata ugotovitev toliko bolj za naše brate iz Benečije, ki so zaradi slabih ekonomskih prilik, oddaljenosti od velikih slovenskih središč v zamejstvu, ki sta Gorica, predvsem pa Trst s svojimi ustanovami in objekti, odrezanega od tega sveta. Velika večina udeležencev iz Benečije so bili samo mladi fantje in dekleta izpod dvajsetih let starosti, od katerih so bili nekateri celo prvič v teh krajih. Seznanili so se z novim svetom videli so, da se meje slovenske manjšine ne končajo pri mostu Sv. Kvirina pred Čedadom, niti v Gorici, pa niti v Trstu in da ta »manjšina* po suoji številčnosti in po svoji življenjski sili ni tako majhna, kot bi si kdo mislil, ampak da je to svet zase z izredno vitalno silo mladino. Ce so beneški mladinci spoznali kaj takšnega, in če so se vrhu tega tudi dobro počutili, in o tem lahko podamo samo pritrdilno ugotovitev, tedaj je mladinski praznik dosegel svoj prvi in neposredni cilj. Tudi goriška mladina je odnesla s tega praznika svoje budljive pozive k delu za obnovo na najrazličnejših področjih manjšinskega delovanja kar ji je ustvarilo prepričanje, da je prišel njen čas, ki narekuje vsem, naj pljunejo v roke in se lotijo dela, ker je bilo že precej zamujenega. Mladinski dan v Trstu bo ostal v spominu kot izredno pomemben dogodek, ki ga bodo vzporejali s praznovanji v Sovodnjah, z velikimi kulturnimi in športnimi dogodki, ki so bili v preteklosti mejniki našega življenja. Zaradi tega je ta dan pomemben ne samo za mladino, ampak za vse tiste, ki priznavajo pomembno vlogo mladine z njenim zavestnim hotenjem po napredku, obnovi in s tem tudi po ohranitvi in krepitvi naše manjšine. gled kleti. Tu pa smo izvedeli, da je klet za mesec dni zaprta za vse obiske, zaradi vrenja mošta, pri čemer se razvijajo nevarni plini in tudi za mošt ni priporočljivo, da se klet odpira. Veliko je bilo razočaranje med našimi izletniki, ki so prišli v Dobrovo nalašč zato, da bi si ogledali to klet in njene moderne naprave, o katerih so že prej slišali, da so najboljše v Jugoslaviji in je tudi klet s kapaciteto 450 vagonov največja v Jugoslaviji. Prav zaradi tega so bili med izletniki povečini gospodarji in vinogradniki, ki so pričakovali, da b0d0-'pri ogledu, kleti videli .in. izvedeli marsikaj poučnega in zanimivega. Poleg izletnikov z avtobusi je prišlo s tem namenom v Dobrovo tudi več go-riških izletnikov s svojimi vozili. Vsem je bilo zelo žal, da je tako odpadel glavni namen izleta in padle so tudi pikre besede na račun uprave kleti, ki bi lahko pravočasno sporočila tistim, ki so izlet organizirali, da je sedaj klet za obiske zaprta, da bi tako lahko izlet odložili na poznejši čas. Da bi se malo potolažili, smo se ustavili v gostilni na gradu, ki dominira nad Dobrovem, in ob dobri briški kapljici so fantje s Peči in Rupe zapeli tudi nekaj pesmi. Po skupinskem fotografiranju pred spomenikom padlih je nato naša avtobusna karavana krenila hazaj v Soško dolino. Pred odhodom pa je imel eden od avtobusov odhodne krče in skoro polovico tistih, ki so se v njem vozili, ga je moralo iti porivat, da se je motor ponovno vžgal. Drugih neprilik ni bilo (saj je bilo že teh dovolj) in srečno smo pristali pred lepim kulturnim domom v Desklah. Od tu je večina izletnikov odšla v Kanal, kjer so si privezali dušo in mladina je tudi zapela ter vzbudila pozornost domačinov. Nekaj pa jih je ostalo v Desklah, kjer so si v kulturnem domu ogledali predstavo drame »Vohunka*, ki so jo predvajali domači prosvetarji. Nekaj po 19. uri sta oba avtobusa z izletniki odšla proti Novi Gorici in izkrcala svoj tovor pred novo restavracijo in kavarno, kjer smo ostali do 22. ure. Precej udeležencev je bilo tokrat prvič v tem lokalu in z zanimanjem so si ogledali moderne gostinska prostore, ki so bili kljub svoji razsežnosti tudi tokrat zasedeni, da smo komaj našli dovolj mesta za našo, sicer precej številno družbo. Bilo je že preko 23. ure, ko sta avtobusa odpeljala izletnike zopet na njihove domove. Vozni red vlakov 2. oktobra je stopil v veljavo naslednji vozni red vlakov: ODHODI Za Trst: 0.11 (D), 5.50 (A), 6.44 (A), 7.43 (D), 8.05 (A), 8.36 (D), 10.52 (A), 14.02 (A), 15.51 (A), 17.12 (DD), 18.37 (A), 20.05 (A), 21.35 (D), 22.24 (A). Za Videm: 4.32 (A>, 6.25 (A), 6.59 (D), 7.30 (A), 8.35 (D), 10.53 (A), 13.00 (D), 13.42 (A), 15.34 (A), 17.26 (A), 18.55 (A), 19.51 (D), 21.03 (D), 21.36 (A), 22.39 (A). Gorica - Nova Gorica: 7.20, 14.14, 20.20. PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A), 6 57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), 15.32 (A), 17.24 (A), 18.51 (A), 19.49 (D), 21.02 (D), 21.32 (A), 22.36 tA). Iz Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6.42 (A), 7.41 (D), 8.02 (A), 8 23 (D), 10.50 (A), 13.59 (A), 15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A), 20.03 (A), 21.34 (D), 22.22 (A). Nova Gorica - Gorica: 8.18, 15.08. 21.13. Koristne telefonske številke Zeleni križ v Gorici 26-48. Bolnišnica v Gorici 39-91. Prometna policija v Gorici 30-82. Gasilci v Gorici 21-20. Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah 7-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7-22-49. Orožniki v Števerjanu 46 75. Orožniki v Podgori 20-22. Orožniki v Standrežu 38-09. Orožniki v Sovodnjah 80-07. Orož. v Doberdobu 7-36-71. Mladina je eno! V nedeljo se je zbralo preko tisoč mladincev iz Koroške, Beneške Slovenije, Gorice Koora, Nove Gorice in iz Trsta na veličastnem (Mladinskem dnevm Dei množice v dvorani na stadionu »Prvi maja med kulturnim delom programa Mladinskega dneva (Nadaljevanje s 1. strani) Tem težavam se pridružujejo še druge, med katerimi, je na prvem mestu oddaljenost naših krajev od izrazitih slovenskih središč v zamejstvu, ki sta Gorica in Trst. Po našem mnenju pa te težave niso nepremostljive, če se z njimi spopademo z nekoliko dobre volje. Ker naši ljudje nimajo prilike, da bi prihajali semkaj, pridite vi k nam, v naše lepe doline, med naše prijazne ljudi. Danes si boste prav gotovo ustvarili prijateljstva, ki bi jih bilo treba po našem mnenju gojiti z veliko mero razumevanja. Vsi ti mladi Benečani, ki so danes prišli semkaj, vas bodo zelo radi sprejeli v svoji sredi;jpridite čim-prej in v-čim večjem številu, pa še pevce pripeljite s seboj in muzikante, da bo bolj veselo. Naši problemi so vaši problemi, če gre nam slabo, tudi vam ne more biti vseeno, ker je naša usoda v Italiji skupna in nerazdružljiva. Med nami ni meja in ne sme biti sovraštev ampak ljubezen, razumevanje in sodelovanje v skupni borbi za nacionalne pravice. Dr. Pavel Apovnik, predstavnik koroške mladine Nato je povzel besedo dr. Pavel Apovnik kot predstavnik koroške mladine. V svojem pozdravnem govoru je predvsem poudaril pomen lega mladinskega dneva, ki je prvi take vrste, «ki pa ne sme ostati edini. Mladina ima svoje težnje, svoje želje, svoje smotre, ki naj se usmerijo v leševanje nacionalnih problemov, ki so za nas zamejske Slovence pereči. Mladina naj ne podira državnih mej, pač pa naj podira meje predsodkov, še posebno sedaj ko spet dviga glavo nemški in italijanski nacionalizem. Bil sem priča proslav 40. obletnice plebiscita v Celovcu in reči moram, da je bila ta proslava povod za izgrede proti sloven. ski manjšini na Koroškem. Mi mladi se moramo temu upreti s tem, da bomo povečali naše sodelovanje na političnem, kulturnem in športnem področju. Na Vem mestu izražam željo, da bi se naslednji mladinski dan vršil na Koroškem.« Tudi Franc Kante, predstavnik mladine iz Nove Gorice, je v svojem pozdravnem go- Franc Kante je prinesel pozdrave mladine iz Nove Gorice voru izrekel željo, da bi se medsebojni stiki med vso mladino v zamejstvu in v matični domovini povečali in raz. širili, še posebno sedaj ko lahko razpolagamo z obmejnimi propustnicami. Marija Vogričeva, predstavnica mladine s Koperskega, je v svojem govoru omenila naslednje: »Okrajno mladin- sko vodstvo v Kopru je z zadovoljstvom sprejelo povabilo predstavnikov mladine slovenske manjšine iz Trsta, da bi na prvem festivalu zamejske mladine sodelovala tudi delavska in srednješolska mladina našega okraja. Resnično smo veseli srečanja z vami, mladi prijatelji, saj predstavlja današnji zbor nov prispevek k boljšemu poznavanju in medsebojnemu zbliževanju povojne mlade generacije, ki je zrasla na tleh sosedne Koroške, Benečije, Gorice, Trsta in obmejnih krajih matične dežele. Današnje srečanje pa ima po našem mišljenju še poseben pomen. Vrši se v času, ko se na svetu ponovno širi val hladne vojne in prinaša s seboj klice novih vojnih grozo!, čeprav še stare rane niso zaceljene. Napredne mlade sile so v Mladina iz Gorice in Slovenske Benečije, Ki Je bila v nedelo gost tržaške mladine, si Je ogledala tudi tiskarno našega dnevnika VOZNI RED VLAKOV Odhodi Prihodi TRST—GOPil CA—VIDEM 3.45 — 5.16 — 6.18 b — 6.24 7 45 b — 9.45 — 12.20 b — 12.30 - 13.55 b* — 14.26 — 16.17 — 17.37 — 19.10 b — 20.16 b — 20.27 — 21.37 • vozi ob sobotah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta 0.56 b - 7.15 — 8. — 8.23 b — 9.12 - 9.30 b — 11.46 - 15.07 — 16.55 — 17.52 b — 19.43 — 21.05 — 22.20 b — 23.20 — 23.58 b * vozi ob nedeljah od 25. 6. do 10. 9. in od 17. 12. do 25. 2.; vsak dan pa od 1. do 31. avgusta TRST—LJ L' BLJ AN A 0.19 b — 8.32 b — 11.57 OE — 16.04 b 5.50 b - 13.18 b — 17-28 OE - 20.06 b TRST - TRŽIC-PORTOGRUARO-BENETKE 5.40 — 6.12 rl — 6.40 b — 7.14»»* — 8.45 r — 10.14 b — 10.24 — 12.55 r — 13.32 — 14.52 b — 16.40 b — 17.03* - 17.53 OE — 18.38» — 19.25** — 20.50 r — 22.17 b • samo do Portogruara •• samo do Cervignana **• do Tržiča, razen ob nedeljah 6.23»* — 7.32* — 7-45 b — 9.22 b — 10.22 r — 11-33 OE — 13.27 b - 13.57** - 15.22 b — 17.05 b — 18.10*** - 18.37 rl — 19.08* — 19 50 b — 21.20 r - 22.35 — 23.42 b * iz Portogruara »* iz Cervignana •** iz Tržiča, razen ob ne deljah 5.32 — 6.58 — 13.37 — 17.58 - 20.00 OE — Orient-Expre»a b — brzec TRST - OPČINE 7.05 — 11.24 — 17.20 - 21 48 r — rapido rl — rapido samo L razred Pozdrave koprske mladine je prinesla tov. Marija Vogričeva preteklosti vedno bile v prvih vrstah borcev za prijateljstvo in sodelovanje med narodi. Ogromna večina mladine se skupno s progresivnim delom človeštva tudi danes bori za mir, kajti mir pomeni napredek in blaginjo, mir pomeni našo bodočnost. Iskreno želimo, da bi bilo tudi današnje srečanje predvsem manifestacija solidarnosti mladih sil slovenske mladine, ki ne gleda na meje in visoko dviga zastavo, na kateri so napisana gesla boja za tako plemenite cilje.« Zadnji je prevzel besedo predstavnik tržaške mladine Bogo Samsa in dejal: «Prvič smo slišali besede mladih predstavnikov slovenskih manjšin. To dejstvo daje temu dne. vu še posebno obeležje, ker za nas mlade ljudi ni pregrad in ne mej za skupno sodelovanje. Se posebno pa nas druži borbena težnja za narodnostne pravice, da se vključim v socialno življenje, da smo enakopravni člani tiste države, v kateri živimo. Naj bo ta mladinski dan za. četek nadaljnje borbe in aktivnega udejstvovanja in medsebojnega spoznavanja med vsemi zamejskimi Slovenci.« * * * Mladinski dan, praznik slovenske mladine, se je začel s športnimi tekmovanji. V opoldanskih urah je bila nogometna tekma, nakar se je za-čal kulturni program. Kot prva točka kulturnega programa je nastopil tamburaški zbor PD Prosek-Kontovel, ki je pod vodstvom Karla Boštjančiča predvajal belokranjska kola, dalmatinske narodne in valček. Folklorna skupina PD «Andrej Cok» z Opčin se je predstavila s tremi srbskimi plesi, z istrskim kolom in s petimi gorenjskimi plesi. Alenka Kravos pa je prav lepo podala pesem Marije Mijot «Pamladanska nuoč pr patuoke« v svetoivanskem zaključno besedo je imel tov. Bogo Samsa, predstavnik tržaške mladine narečju in Gradnikovo «Zlate lestve«. Nastopil je kvartet koprske, ga učiteljišča s pesmimi: «Od Celja do 2alca», «Daleko je biser Jadrana« in «So fantje proti vasi šli«. V naslednji točki pa je nastopil moški pevski zbor PD »Jezero« iz Doberdoba pod vodstvo ^ bina Verginele, ki Je rjo- po podal Zorka Prelov ^ berdob«, Riharda On* ..^ larja sem h’tela imet« t .f ka Vodopivca «Pol>rat j, Z duhovitimi ki sta jih med Pr0* & vpletala, sta nato n1'f j valca Nerina Drasiče j, in Adrijan Rustja P«dfKri. kriško «ožgano» ®lad"^',wil ški ansambel se je P1-h m-s programom raoderclr. Odo pevk in žel vsestrans ^ bravanje publike. jt šuta je zapel pa »Romantica«, Neva bo ^ «Prišla je pomlad« m . ^ cha cha cha«, ka‘erl!"vaia p» rala dodati se «Ko ta t dežju« ob splošni zaht blike. mll v Kulturnemu prog« pryi dvorani na stadioI"U*,1di d" maj« so prisostvovali'“k. Vošnjak (jugoslovanski i( poslanik v Vzhodni l’ jj. dr. Lambert MermolJ j,j. Tanja Mermolja iz ’ ge-dor Predan iz Sloven81-j, nečije in kulturni Trsta. . .. d»< V okviru Mladinskega p>1. je mladi umetnik K‘a istav» čič otvoril osebno „ils- slik. Treba je reči, da J pfS di umetnik, ki se je 8 tj Jel kratkim začel uvelj* J nepopoln uspeh. Strokov" ^ no razstave Pa iaWs strokovnjaku, ki si J.° jedn3, ogleda do konca teg ulje Mladinskega dne se J p. ležilo večje število 8 m]adifr ko je prišlo okoli s* okol> cev iz Nove Gorice ii sto petdeset mlad® .j po-Kopra. Zlasti pa s®, d;nce18 zdravili naši sredi m gen*-mladinke iz Sloven« . priči je in delegacijo, k spela iz Goriške. , .-0 si0 Benečani in K°"?s aj net*' tej priliki ogledali tano<*' tere pomembnejše tisicar"° Tako so si ogledali uredništvo „rav» f ' .je „ PsVSi skrbela za prigrizek. ti tu» ,.nrav* t, dnevnika«, kjer je 9 „„se»: nim navdušenjem 3°.itufne®,* ogledali gradnjo i to* doma, ki ga je razi®* (re Boris Race. Koncn z8hva. izreči še posebn ga 1 upravi Dijaškega doma. tako velikemu števil" it«v p(! omogočila kosilo in m0derbe® štorov lepega m Dijaškega doma. ^jad'8 Mladinski dan, da ^ p ljudi, je za nami. ti pf ‘ biti edini, ne sme zbjjžeVanI in zadnji poskus in spoznavanja skimi zamejci. med '•s? Te®" ladf” naj bo strnjena, naj morajo slediti ye :n® danjemu raznarodo'^ k*r žena, samo na ta **^,0 vSg, našli moč, da_se up ^n]U| ^ isk" ostanemo zvesti. gjove"1 nam veleva nase poreklo. Gofl Koroška, BeneciJ ' 0; . Trst! Mladinci smo iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMmtmiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiillliiiliiilHlllHliii1!11 ........"" Nedeljska volilna zborovanja Komunistični poslanec Roma je ostro napadel desničarstvo Zborovanje PSDI in PRI ■ Fašistični bierarb AI&I' rante je napovedal «boj» londonskemu memorandumi Poleg zborovanj Neodvisne socialistične zveze, o katerih pišemo na drugi strani, so imele v nedeljo zborovanja v Trstu in na podeželju še razne druge stranke. Za KPI je v nedeljo govoril na Trgu Goldoni poslanec Luciano Romagnoli, član vodstva KPI in tajnik CGIL. Zborovanje je odprl tajnik tržaške federacije Sema, ki je omenil, kako so dijaki motili neko volilno zborovanje stran, ke, ter dejal, da bo KPI odpovedala sporazum o volilnem premirju, če bi se taki dogodki ponavljali. Jole Defer-ri pa je omenila, da je bil v nedeljo tudi «dan volivke« ter naj žene dobro premislijo, komu dajo svoj glas. Romagnoli je začel svoj govor s sklicevanjem na film »Dolga noč leta 1943», katerega vsebina mora biti nam vsem v opomin. Omenil je prizor tega filma, ko sin antifašističnega mučenika poda roko morilcu svojega očeta, ki se kaže po vojni kot nekak pohleven meščan. Ta sim. bolika je zelo pomembna, saj nazorno prikazuje položaj, ki bi ga hoteli utrditi v Italiji predvsem demokristjani s splošno pomiritvijo med žrtvami in njihovimi krvniki, to je med fašisti in antifašisti, tako da bi lahko uvrstili fašiste v «demokracijo#. Višek tega «kvalunkvizma» je bila množic, 8. julija, ki so se pre. | nalizma, hkrati Ps* )e budile iz svojega demnevnega ‘ zunanjo politiko, jaz*” < sna. Govornik je nato orisal malomeščansko vzdušje, ki ga širijo zlasti s televizijo, in de jal da je proizvod vsega tega klerofašizem. Pri tem nasedajo tem poskusom celo nekateri antifašisti, ki mislijo, da je dovolj, da se spomnijo odporniškega gibanja vsako leto enkrat ob kaki svečanosti ter pozabljajo, da bi morale biti ideje odporniškega gibanja gibalo in kvas vsega vsakodnevnega dogajanja. Zatem je vzporejal splošno enotno antifašistično gibanje v juliju z enotnim stavkovnim gibanjem v Trstu proti premestitvi projektivnega u-rada CRDA v Genovo in za razcvet tržaškega gospodarstva, V obeh primerih se je ustvarila enotnost, ki ni ni-kak «frontizem», kot bi hoteli prikazati nekateri krogi. Govornik je nato poudaril, da podpirajo republikanci in socialdemokrati vlado, ki je popolnoma centrislična, kot so bile vlade pred leti, Na koncu svojega govora je poudaril, da se bo tržaško gospodarstvo razvijalo lahko le v upoštevanju dejstva, da je Trst most med Srednjo in Vzhodno Evropo ter čezmorskimi državami. Da pa bo u-spešno opravljal svojo funkcijo, je treba odstraniti vsa- Tambronijeva vlada, ki pa jo ko diskriminacijo in se konč-je vrgel upor antifašističnih | no iznebiti bedastega nacio- V okviru Mladinskega dneva je bila ludi otvorjena razstava slik mladega slikarju Klavdija Palčiča. Na sliki: Frol. Jelinčič otvarja razstavo sP, . kajt‘»zvoi-nam lahko za8°^°tl 0 ii"eL jajo socialdemokr . p , t nec Ceccherim P.ajgo *. t«( KS»kii“"U;> ,’*•? merske proge v irensEeg0 ufj morju v korist * ob , (V. morju v lconsi ot>.VlVf. Za republikance 0ri j« na Trgu Goldoni * str f osrednjega galin"®. inž. Claudio S’ tokrat povabili la„ca A dobro znanega P 0 pf« rtnteja. Zato se n tal čudili, da je tr" več o londonske® ju J ti mu kot pa o v?r v j? Tirolske. Ves njeJt na8 ja * je bil hkrati potrd? kazovanja Pre5*”k0 i®c ,U! je namreč vsa ta. jjoa iredentistična m‘ . nazlonale«, «Unione “ V

ju? Pravzaprav J mimogrede P ,^tfa čs8“ .pi). izjavah maršala p ki je dejansko * rtu Sesnl V P .-„ie 1 ", da je Segni v P8janj®j«' nici obljubil ’ ma. J „e' skega memoran (i {e . t tat? ne bi bili *fifl če V potvarjali dej, ^gjo j J zahtevali, da se■ . pa * rodne pogodbe u p» zn južne Tirolce zaške Slovenc«. še potopili iaf0A!IZ’ ,oktobra — Kaj de- ii j radioaktivnimi odpad-!tediši?at°Inslcih znanstvenih Franci« ?iroka javnost v u... si doslej ni zastav- Vetietr-Sa .v.prašanja, večina tl(iioak(i ”-ti ne ve’ da so Ije Jltlvni odpadki. Ali bo- !o» (.Ceno' večina Franco-se m n' vedela, dokler razvnel spor, ki ni pre- WnljeSamo Sinje obale in Oje Po ampak javno mne- j vsej Franciji. is „lka’ ljudje so zvedeli, "amerai '»diosk -Va vlada potopiti ,onlslte lvne odpadke iz a- jih sn", aen^rale v Marcoulu, * i., ?Ustiti ielcle na morsko dno tako J11?. Posodah in se jih ‘nebiti. vilj teVCljV ^arcoulu so spra- 'Hatoa °dPadke, to atomsko Podob: jeklene posode, ki ne bencinskim so-na va- ji 'einp,natovoriU e’ ki so vagonj11 ,p° načrtu naj bi te Poaioij’ °-4 sa sestavljali kom deset ‘n 3*b je bilo štiri- Antlbesa °rHal1 PriPeljati do 'tvene ’ do dvorišča znan-Romanov-' Jer bi jih naložili na ^ kakih eRn,a*’ ]ih prepel'a- 1,11 sPUstin ort obale in Te mili; 3e deial *ne», je • kanit ljudi po sve- lot an Cousteau, direk- ** v j!an°pafskega inštitu-naku, p0 čemer ga ^najo „ - - -.......... *>- P«ati c °ceanografi. Toda ka-'!ttdn«, Usteau ie tudi avtor "e*, u . tilma «Svet tiši- 36 bil posnet pod "lorskib Nker- Psov, kitov in ki tft ga rastlinstva, filma, 2» ’ *■“***“> , kiPem=t predvajali vetu. °grafih po vsem S ^Pau pozna »ie c' kJ' morsko kak^6 S-° Podvodne luk-!6 teče voda in kam i',e>. j. ko je on dejal aa „ 1 to zadosten raz-Ki P ePlah. tOvi , 8tebu. arSumenti proti >v ,, radi°aktivnih od-11 .Prečka ,rn°dri grobnici* % ,v',.'ehtni. Poveljnik trdi-da «-eno- a sveb niti ene ii nacionalnih »ta*! P°topit organizacij, Sot 3ali skr6V odPadkov pri-rkWtve ai. da so kraj SiU^f^teb^o^dkov. ssr«- s- Jjf* q a. Ti o^reč venomer w^°Pia ,, a’ ki je na dnu, lj ts‘Pi. ^ ^onjuje vodo na drugače, kot ■ *i a,: 'Poda t" vV!k tPlslil; meša se 'znatnem obsegu! s.taJa takorekoč kom- t~OUs Pakt iftovili dsteau trdi, da S« /dtott gibanj« vode 5L"fe. v kom-mor-esa na Otikb! do . Bretanje na Nk b°do i!*!’- kl mislijo, V,' ki , dloaktivni ed-\ a dno lU spuščeni na v o- Se k. !ni morske vo-;ko b*, s o torej nekako Se motijo: atom-Jna» vodna V* nev9"“iaia radioaktiv- N, !a«tM 01131 «i 9 bo ^ Pljena* Pi „ Postal • !4i nbear-na-‘ije1 Se držff°l3ke’ Plankton se gi- SSgi0 daa lV,e ha [ ribe P°javiie na ntrguKaj bi bi'°' Na tadii %i ™ je ■— ciemenie: V visok: odgovoril fran- et. komisar za a. °akti' ki so absorbi- elemente! ii^an-inšti- ssar za Po .at°mist Francis Vno^Sovem mnenju *• ne neposred- ne ne posredne. Ne zdaj ne v prihodnosti. Ne za prebivalstvo ob obali ne za ljudi, ki stanujejo v oddaljenejših krajih. Ni nevarnosti ne za kopalce, ribiče ali mornarje. «...kar samo pomeni — je še naslednjega dne izjavil poveljnik Cousteau — da v komisiji za atomsko energijo nimajo niti pojma, kaj je morje ...» Toda medtem ko se znanstveniki med seboj prepirajo, je prebivalstvo v strahu, zakaj če član Inštituta Ber-nn — ki mu nibče ne odreka strokovnega znanja — trdi, da operacija ni nevarna, medtem ko skupaj s Cousteaujem član Akademije za medicino Clement Bressou — ki mu tudi nihče ne odreka strokovnega znanja — trdi, da je potapljanje radioaktivnih odpadkov nevarno, potem je za neznanstveno javnost že samo nesoglasje med priznanimi avtoritetami zadosten razlog za preplah. («V območju Carmaguesa smo že ujeli jegulje, ki so umetno radioaktivne!*) In tako so zdaj vsi proti potapljaški operaciji. 2upan v Antibesu, kjer naj bi a-tomsko »blato* naložili na ladjo »Tesala* in ga odpeljali na odprto morje, je podpisal odločbo, s katero prepoveduje, da bi skozi njegovo občino prevažali posode iz Marcoula. Podpredsednik občine v Nici je poslal brzojavko Francisu Perrinu, v kateri pravi: Z vsemi sredstvi bomo preprečili vaš poskus*. Pristaniški delavci iz Bestille so pozvali vse pristaniške delavce na Sredozemskem morju, da bi nastopili proti temu načrtu. Socialistični župan Marseillesa Gaston De-ferre je odločno nastopil proti vladnemu namenu. Ribiči Ajacciu so šli protestirat na prefekturo. Nekdanji minister in župan v Cannesu se je tudi priključil tej akciji. Sledili so mu tudi občinski svetovalci, ki pripadajo vladni Uniji za novo republiko. Tako so v Nici vsi člani občinskega sveta — iz opozicije in tisti, ki so z vlado — glasovali proti vladnemu načrtu: »Tako soglasno glasujemo samo enkrat letno — ko glasujemo za proračun, za karneval v Nici,* je dejal eden izmed njih. Oglasil se je celo monaški princ Rainier. Poslanik male kneževine je v Parizu zahteval avdienco v Elizejski palači, da bi »izrazil tudo prinčevo bojazen zaradi možnih posledic potapljanja radioaktivnega blata v Sredozemlje*. Pokazalo se je, da je pritisk močan. Videti je, da vlada sicer ni popolnoma opustila tega načrta, pač pa je za zdaj sklenila, da bo poskus odložila za nedoločen čas, vsaj dokler Francis Per-rin in minister za narodno zdravje ne bosta prepričala nasprotnikov, da ta operacija ni prav nič nevarna. Ce jih bosta prepričala... Toda tudi to je morda najvažnejša posledica afere »modra atomska grobnica*, ker je vlada vsaj začasno opustila načrt ne toliko zaradi argumentov znanstvenikov, kolikor pod pritiskom širokih množic, ki so postale izredno občutljive za vsako «a-tomsko* provokacijo. Tako je bilo takrat, ko je skušala vlada izvesti podzemne atomske eksplozije na Korziki. Vse ljudstvo je nastopilo proti njim. Tako je tudi zdaj. SL. GLUMAČ Predsednik Cipra, nadškof Makarios je v spremstvu podpredsednika Kučkuka obiskal angleško oporišče v Episkopiju, kamor ga je povabil poveljnik, letalski maršal sir Wil- liam MacDonald Josipu Vidmarju je izročil visoko odlikovanje M. Marinko «Njemu gre velik del zasluge, da so slovenski kulturni delavci zavzeli svoje mesto v osvobodilni borbi» je poudaril predsednik ljudske skupščine LRS LJUBLJANA, 17. — Predsed-1 podpredsednik dr. Joža Vilfan nik Ljudske skupščine LRS, Miha Marinko, je v soboto izročil predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipu Vidmarju Red junaka socialističnega dela, s kattrim ga je ob 65. življenjskem jubileju odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Slovesni izročitvi odlikovanja v prostorih Ljudske skupščine so prisostvovali tudi predsednik republiškega Izvršnega sveta Boris Kraigher in podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšičeva, predsednik republiškega sveta sindikatov Stane Kavčič ter več drugih u-glednih političnih in kulturni h delavcev Slovenije. Ko je Miha Marinko izročal Josipu Vidmarju odlikovanje v priznanje za zasluge v dolgoletni kulturni in družbenopolitični dejavnosti, je hkrati s svojimi čestitkami med drugim ugotovil: • Tovariš Josip Vidmar je s Ciklon in potres sta opustošila obalo vzhodnega Pakistana - čez 3000 mrtvih 35.000 stanovanj so odnesli valovi - Niso še znani podatki z opustošenih otokov v bengalskem zalivu - Ogromna materialna škoda DAKA, 17. — Obalno področje vzhodnega Pakistana skupaj z dvanajstimi otoki bengalskega zaliva je zajel ciklon, ki mu je sledil potres. To se je zgodilo že pred nekaj dnevi, toda šele danes, ko je mogoče vsaj delno pregleda*; nastalo opustošenje — prometne zveze so bile namreč pretrgane — so ugotovili strašno bilanco žriev in škode. prirodna nesreča je povzročila smrt okrog 3000 oseb. Toda vse kaže, da je število mrtvih mnogo večje. Prvo številko so namreč ugotovili samo približno, in sicer z letal, ki so doslej letela nad prizadetim področjem. Zaradi tega še vedno ni uradnih podatkov. Poleg tega so morski valovi, visoki nad pet metrov, enostavno pometli in odnesli o-krog 15.000 hiš. Poginilo je o-gromno število živine. Povsem pa mamkam podatki z omenjenih obalnih o-tckov. Zadnje vertl pa govorijo o 35.000 uničenih stanovanjih in okrog 300 poškodovanih šolah. Seveda ne gre za zidana stanovanja, temveč za kočfe iz bambusovega trsa in rogože. Ljudje, ki so ostali živi, popravljajo sedaj svoje siromašne koče. Pakistanski guverner je obiskal prizadeto pokrajino in poskrbel za potreben zdravstveni material in živež, Pakistanka vlada pa je zaprosila mednarodno organizacijo UNICEF za pomoč. gastev. Kritiziral je tiste petrolejske družbe, ki so zavzele negativno stališče do priporočil prve konference za petrolej, ki je bila leta 1959 v Kairu, in ki zahtevajo, naj se ne določi nobena sprememba cen petroleja brez poprejšnjega posvetovanja z državami proizvajalkami. Razen članov Arabske lige so na konferenci navzoče delegacije vseh nearabskih držav proizvajalk petroleja, kot opazovalke. Navzoči so tudi predstavniki vseh glavnih petrolejskih družb sveta in tudi predstavnik italijanske družbe ENI. Kot opazovalci so navzoči tudi predstavniki Indije, Indonezije, Jugoslavije, SZ, CSR, Romunije, Turčije in Pakistana. Te države sicer niso bile povabljene, toda so zaprosile, naj se jim dovoli navzočnost v obliki opazovalk. Stavka v londonskem pristanišču Druga konferenca o arabskem petroleju BEJRUT, 17. — Davi se je začela v Bejrutu druga arabska konferenca o petroleju pod predsedstvom začasnega li. banonskega ministrskega predsednika Majdalanija. Pomočnik glavnega tajnika Arabske lige Darviri pa je omenil vzroke, zaradi katerih je A-rabska liga pred sedmimi leti ustanovila poseben oddelek, ki se ukvarja z vprašanji arabskega petroleja. To je bilo sklenjeno, ker predstavlja petrolej za vse arabske države najvažnejši vir njihovih dohodkov. Iraški predstavnik je izjavil, da imajo arabski narodi kot lastniki svojega ozemlja, pravico določati pogoje in obseg izkoriščanja njihovih bo- ' i"- Im1 U y. !yJfset Br‘sostv ,° znamenitega voditelja sicilijanske mafie Giuseppa Genca Bussa.^med- 3 v - stranf kot’njegova” desna roka. Demokristjani’ so ga kandidirali letos na ' Vkv _ C,ni tr - _.t.nnlAnn minidpo iiiiitlliiiitiiiia*iiall>l*iiii,l,tl|lliitlllllll,l,lllltlllllllllllllllllllllililllllliiillll,ll,,lllll,,liliilllttItlllll,,lllllllllll|||||||t|il||||lll|lllllllllltlllllilll Letalo «De Havilland» so našli Posadka in vsi potniki so mrtvi _ 300 SS-ovskega stražarja drugega I metrov po gozdu, v razbiti- MARCIANA (otok Elba), 17. — Razbitine potniškega štiri-motornega letala «De Havi-land*. ki se je izgubilo med Genovo in Rimom, so našli na Monte Capanne na otoku Elbi. Vsi člani posadke in vsi potniki — skupno U oseb — so mrtvi. Ko so prispeli prvj ijudje na kraj nesreče, so zagledali strašen prizor. Letalo se je dobesedno razbilo, ko je treščilo v skalovje hriba, trupla 11 potnikov Pa so bila razmetana v krogu 200 metrov o-krog razbitin Razni predmeti in razne osebne stvari pa so bile razsejane v krogu nah in po drevju je opaziti sledove plamenov, tako da se piedpostavlja, da je po padcu letala sledil požar zaradi eksplozije. Trije lovci, ki so bili v petek — na dan nesreče — blizu tega kraja, so povedali, da so slišali brnenje letala, ki je letelo zelo nizko med hudo ne- vihto, Preletelo ie prvi grič, ki je bil visok okrog 600 me- trov, toda drugega hriba, ki je bil visok okrog fisoč metrov, ni moglo preleteti. Pri tem se poudarja, da je podobna usoda nad istim pod. ročjem zadela tudi nekaj tednov prej egiptovsko štirimo- torno letalo, ki je strmoglavilo v morje. Značilno je, da sta oba poveljnika v zadnjem trenutku zahtevala, naj se proga letenja spremeni zaradi slabega vremena. Trenutno še ne razpolagajo z zadostnimi podatki, da bi se lahko ugotovilo točnost vremenskih napovedi v trenutku obeh strašnih nesreč in tudi podatki o tem, kake ukrepe so storili poveljniki, da bi podrobno ugotovili vremenske pogoje, kakor tudi ali so radarske naprave signalizirale slabo vreme. K na sama stvar je gotova: spričo slabega vremena obe letali ne bi bili smeli na pot. 1 «Res sem globoko presenečen in pretresen od tega popolnoma izrednega odlikovanja, ki ga nisem pričakoval, ki ga pa vendarle sprejemam z zavestjo, da sem od nekdaj bil delavec — če hočete tudi — za socialistično kulturo,» je poudari! v svoji zahvali Josip Vidmar. «V moji miselnosti se napredek človeštva, ki je seveda nujno zvezan s kulturo, prav tako nujno, od nekdaj veže s socializmom, in če hočete, z njegovo naj-dognanejšo obliko, s komunizmom. Nikdar nisem tega govoril, ampak tovariš Ziherl tukaj je priča, ko sta me konec leta 1939 obiskala pokojni prijatelj naš Boris Kidrič in Boris Ziherl in me vprašala, ali hočem sodelovati s Komunistično partijo, sem odgo-vcril, da hočem, in kakršen jt Kidrič bil, me je tudi vprašal: Zakaj to hočete, ali morete to razložiti? Razložil sem mu na ta način, da sem mu rekel: Zdi se mi, da je komunizem edina garancija človeštvu, da bodo lahko ljudje živeli tako, kakor je danes dano samo nekaterim. Nisem mislil pri tem — in to sem tudi pojasnil — na bogataše, na tiste, ki žive v izobilju, ampak na tiste, ki žive z navdihom za svoje delo, ki žive z veseljem do svojega dela. ki žive v tem svojem delovnem svetu svobodni in srečni. Popolnoma sem prepričan, da Je edina pot k tej visoki stopnji človeške kulture in višje morale, delovne morale — socializem, komunizem. V ta cilj sem imel vedno uperjene oči, in ko sem pisal literarno kritiko in svoje eseje, sem se. trudil, da bi v njih fiksiral bodisi lik takega bodočega človeka, bodisi tisto stanje, od katerega sem pričakoval uresničitev tega siio-jega intimnega ideala, ki se pa sklada v bistvu seveda s smotri velikega delavskega gibanja, ki ga poznamo pod imenom socializem. Samo v toliko priznam, da sem do neke meje morebiti s temi skromnimi sredstvi, s kateri-mi pač od prirode razpolagam, in s čisto mislijo na ta končni cilj, resnično nekaj malega morda storil za socializem. Moje politično delo je seveda bilo popolnoma zavest, no že posvečeno tej nalogi in kolikor sem kot nenadarjen človek za politiko mogel prispevati, sem to storil rad in v globoki zavesti, da to ne pomeni samo sodelovanje pri reševanju Slovenije, slovenstva. Jugoslavije, usode naših narodov, ampak da to pomeni navsezadnje tudi tisto konč. no pot, ki jo hodi človeštvo, naj jo danes hoče ali ne, oziroma jo bo moralo ubrati, če bo hotelo priti do resničnega visokega razvoja, h kakršne-mu stremi po svoji naravi na nekaterih poljih že danes« je poudaril Josip Vidmar. «Ne bom rezal svojega filma!> »Prav nič ne bom izrezal svojega filma — je izjavil Luchino Vi-sconti — ne nameravam kvariti svojega dela in zavračam zahtevo republiškega prokuratorja iz Milana, kajti za film «Rocco in njegovi bratje« razpolagam s predpisanim dovoljenjem, ki ga je dalo ministrstvo za turizem in za gledališča. Film so že vrteli v Rimu, Catanii, Florenci in v Trstu in nobena prokura doslej še ni zahtevala nekaj podobnega,# je poudaril režiser. Prokurator iz Milana dr. Carmelo Spagnuolo je namreč za danes 0-poldne poklical v sodno palačo sedem soavtorjev filma, da bi z njimi razpravljal o rezanju, ki ga predlagajo milanski sodni organi. Tudi producent filma, Goffredo Lombardo, se sklicuje na zaščito moralnih pravic avtorja in se je zaradi tega uprl rezanju. Toda — po mnenju sodišča — avtor filma ni samo režiser. Zaradi tega so poklicali na sodišče tudi Viscontijeve so-trudnike. Dr. B. Nišetič v Maroku Evropski center svetovne zdravstvene organizacije je imenoval splitskega zdravnika dr. Branka Nišetiča za šefa antitrahomske misije v Maroku. Dr. Nišetič bo skupno s svojimi sodelavci organiziral borbo proti tej bolezni in pomagal pri specializaciji kadrov v borbi proti trahomu. Jugoslovanski pevci v tujini Znani jugoslovanski baritonist Vladimir Ruž-djak je sinoči s solističnim koncertom uspešno končal svoje gostovanje v Sovjetski zvezi. Ruž-djak je poleg Moskve gostoval v Kijevu in Stalinu. Biserka Cvejič, ki je nedavno podpisala dveletno pogodbo z dunajsko Državno Opero, bo 17. januarja 1961. leta pela vlogo Amneris v Verdijevi operi »Aida* na sceni newyorške Metropolitan Opere. Mi!ly Vitale pred poroko Filmska zvezda Milly Vitale je včeraj odletela naravnost v San Francisco, kjer se bo poročila z Vincentom Hillie-rom, V ZDA bo ostala do januarja prihodnjega leta, ker takoj nato mora nastopiti na italijanski televiziji. Poroka bo 25. t.m. Lepa bolničarka Rolls Royce>; in Lepa italijanska bolničarka, Tatjana Sonzim se je pripeljala z vlakom na postajo »Victo-ria* v Londonu. Hotela se je odpeljati s kakim javnim avtomobilom in pri tem zagledala neki »Rolls Royee» m se u-sedla vanj. Toda že v istem trenutku so se pojavili policaji in Tatjana, ki ne razume dobro angleščine, je le s težavo razumela, kaj so ji dopovedovali. Končno ie vendarle zvedela: »Rolls Royce* je bil last princa Filipa Edinburškega. Plačal bo 600 milijonov lir globo Trgovec Vero Bri Forlija bo moral p okrog 600 milijone globe zaradi protiz; te trgovine s tekoči rivom. Tako je 1 razsodilo prizivno si v Bologni, ki je s razsodbo potrdilo < bo sodišča iz Reggic lie, ki ga je obsodi globo 467 milijono in na 126 milijonov odškodnino, ker je rabil v druge svrh pe Pa za kmetijsl ' 455,75 stotov petrol 6.352 gazolina A LIGA IZIDI 'Atalanta-Torinc •Bari-Lecco Napoli- Bologna •Inter-Lanerossi 'JuvenlusCatania •Fadova-Fiorentina •Roma-Spal •Sampdoria-Milan •Udmese-Lazio 11 4-1 2-0 5 0 4-1 «0 2-1 2-2 2-0 LESTVICA Inter 4 4 0 0 11 2 8 Koma 4 4 u U 14 3 8 Juventus 4 4 0 U 10 3 8 Napoli 4 2 2 0 7 4 b SampOoria 4 2 2 0 7 4 « Fiorentina 4 2 1 1 9 3 S Milan 4 2 1 i 11 7 5 Padova 4 1 2 1 6 4 4 Catania 4 2 U 2 6 8 4 Bologna 4 1 1 2 5 y 3 Lecco 4 1 0 J 3 11 2 Bari 4 1 0 3 5 iu 2 Torino 4 U 2 2 3 b 2 L.R. Vicenza 4 0 2 2 4 m 2 Spal 4 u 2 2 4 b 2 Atalanta 4 0 2 2 4 1« 2 Udinese 4 1 U 3 3 13 2 Lazio 4 0 1 3 3 9 1 Prihodnje tekme (23.10.U00) Bologna-Catama, Fiorentina-Juventus, Lanerossi Vicenza-radova, Lazio-lnter, Lecco- Udinese, Milan-Atalanta, Napo-li-Roma, Spal-Sampdoria, To-rino-Bari. B LIGA IZIDI •Como-Sambenedeitese •Foggia-Ozo Mantova •Marzotto-Alessandria •Messina-Venezia •Novara-Hrescia Genova-^t-raio •Pro Patna-Parma •Regg.ana Palermo •S. Monza-Catanzaro ♦Verona-Triestma LESTVICA 3-0 0-0 1-0 1-0 1-0 1-0 1-1 3 3 1-0 0-0 Četrto kolo italijanskega nogometnega prvenstva Inter, Roma in Juventus uspešni na domačih igriščih V B ligi spodrsljaj Palerma in Alessandrie - Parma še vedno v vodstvu Tudi četrto kolo je za nami in čeprav ni bilo posebnih presenetljivih zavrtljajev, se lahko reče, da je bilo kolikor toliko zanimivo. Zanimivo predvsem zaradi o-strega odpora, ki so ga številne enajstorice nudile vodečim moštvom. V splošni razpredelnici so še vedno na prvih mestih Inter, ki je praznoval visoko zmago, Roma, ki se je morala zelo truditi, da je spravila na kolena borbeno Spal in Juventus. Moštvo Juventusa je zadovoljilo samo v drugem polčasu. V prvem je Nicole povedel svojo ekipo v vodstvo, toda gostje iz Catanie so kaj kmalu izenačili. V drugem I goste kar s štirimi goli, med- (13:21, 17:21); Tomšič - Domi. Parma Patermo Alessandria Messina Novara Simmonza Como Catanzaro Venezia Sambeued Ozo Mantova Marzotto Brescia Triestina Pro Patria Reggiana Prato Verona Foggia Genoa 22) 7 2 13 17 4 2 11 S 4 2 1 1 C 3 2 113 2 13« 32 2 117 6 2 6 2 3 2 12 14 3 12 1 3 5 12 1 2 4 2 • 2 6 2 112 5 4 112 2 5 112 4 4 «31 57 « 2 2 2 5 112 4 1 • 2 2 2 5 2 11 7 5-5 Prihodnje tekme (23.1«.1>60) Alessandria-Verona, Brescia-Pro Patria, Genoa-Parma, Mes-sina-Como, Novara-Foggia, Ozo Mantova-Marzotto Reggiana-Prato, Samoenedettese-Catanza-ro, Triestina-Palermo, Venezia-Simmenthal Menza. Športne stave TOTOCALCIO Atalanta-Torino (M) X Bari-Lecco (4-1) 1 Bologna-Napoli (0*2) 2 lnter-Lanerossi (5-0) 1 Juventus-CatanU (4-1) 1 Padova Fiorentina (0-0) X Roma-Spal (2-1) 1 Sampdona-Milan (2-2) X Udinese-Lazio (2-0) 1 Prato-Genoa (0-1) 2 Heggiana-Palermo (3-3) X Lucchese-Livorno (1-1) X Lecce-Salernitana (4-2) 1 KVOTE: 13 — 129.700; 12 — 7.025 Mr. 1. TOTIP 1) Fiordo X 2) Acrea 2 2. 1) Limonta 2 2) Sissi 1 3. 1) Ptttima 1 2) Antoniucclo 2 4. 1) Volopo X 2) Antipasto 1 5. 1) Favonia X 2) Ginepro 2 6. 1) Rinviato 1 2) Cantastorie X KVOTE: 1 — 2.015.147; 11 - 140.591; 10 — 13.142 lir. pa so imeli domačini zaradi številčne premoči (sodnik je izključil igralca Catanie Gra-nija) lažje delo in so nasuli gostom še tri žoge v mrežo. Moštvo Interja še vedno preseneča z učinkovitim napadom. V nedeljo so dosegli napadalci Herrerove enajstorice pet golov, kar dokazuje, da je znal španski trener uveljaviti svojo tehniko. Sicer je tudi res, da Interjev nasprotnik — Lanerossi iz Vieenze — ne spada med elitna moštva, toda res je tudi, da je pet golov več kot povprečje V Bologni se je za Napoli • polemična« tekma končala v korist gostov. Po prvem polčasu, ki se je končal brez zgoditk.a, so Napolitanci prebili zasedo domačinov pred njihovim golom in so šli v napad s takim elanom, da jim je prinesel dva gola in seveda tudi skoraj nepričakovano zmago. Napoli je tudi edino moštvo, ki se je v nedeljo vrnilo s tujega igrišča z zmago v žepu. V glavnem so se namreč vse tekme zaključile z zmago domačinov, nekaj tekem pa se je končalo z neodločenim izidom. Fiorentina je na primer morala v Padovi deliti točki z domačini, ki so se ji trdno nedelj- ski tekmi se je videlo, da napad Fiorentine ne deluje kot po navadi ir. je večkrat zastreljal odlične priložnosti. Sjcer se to lahko trdi tudi o padovanski prednji črti. Tudi Milan je našel r Genovi zelo borbeno Sampdo-rio, ki je postavila prel goste tako močan obrambni zid, da ga milanski igralci -kljub naporom in poskusom nm mogli preDiti in so se morali zadovoljiti /. neodločenim izidom. Delitev točk .i je izsilil tudi Torino, ki je šel gostovat v Bergamo. Sicer so domačini prvi prešli v vodstvo, a rezultata nikakor niso mogli povečati. Nasprotno se je Tu-rinčanom posrečilo izenačiti in z rezultatom 1:1 zaključiti srečanje. Enajstorica Rome je z veliko težavo odpravila hitro in borbeno Spal, ki je prišla gostovat v Rim. Tokrat njihov najboljši strelec Manfredini ni mogel prodreti do gola, kar se je seveda tudi poznalo v končnem rezultatu. Gostje pa so z Masseiem samo 2’ pred koncem igre zastreljali enajstmetrovko, ki bi jim lahko prinesla neodločen izid. V Bariju je novinec v tem prvenstvu Lecco okusil grenak poraz. Domačini so bili kot podivjani in so odpravili postavili po robu. V milil Hlinim ........................................ Zaradi nesmiselne taktike gostov Verona-Triestina 0:0 Gostje niso znali izrabiti številčne premoči na igrišču VERONA: Ciceri; Basiliani, Fassetta; Zamperlini, Be- galli, Morin; Corso, Cera, Cosma, Savoia, Fontanesi. TRIESTINA: Luison; Bernard, Brach; Larini, Frigeri, Degrassi; Trevisan, Rebizzi, Demenia, Sadar, Fortunato. SODNIK: Angonese iz Mester. NOV EVROPSKI REKORD Arthur Rowe v krogli 19.11 m BERLIN 17. — Med lahkoatletskim dvobojem Nemčija -Anglija, ki se je zaključil ? zmago britanskih atletov ln atletinj, je Anglež Rowe vrgel kroglo 19-11 m daleč in s tem dosegel najboljšo evropsko znamko. Dvoboj moških reprezentanc se je zaključil 116:95, ženskih pa 68:50, Priti z gostovanja s točko v žepu je po navadi že lep uspeh. Tega pa ne moremo trditi za Triestino, ki si je v Veroni izsilila neodločen rezultat, a si je zapravila zmago. Gostje namreč niso znali izrabiti številčne premoči na igrišču, ko so morali odnesti iz igrišča ponesrečenega igralca Verone Begallija. To se je zgodilo že po 16’ igre in vse je kazalo, da bo znala Triestina to izrabiti. Kdor si je predstavljal, da bo to pomagalo gostom, se je bridko zmotil. Gostje so bili še vedno v strahu in celo kazalo je, kot da so oni v manjšini. Kje so vzroki? Predvsem v slabi taktiki. Namesto, da bi se sprostili in šli v napad, so se Tržačani zaprli v obrambo in skušali le tu pa tam presenetiti domačine s protinapadi. Toda Rebizzi v nedeljo ni odgovarjal nalogam in tudi drugi so bolj skrbeli za kritje o-brambnega prostora kot za učinkovite napade. Triestina je imela torej pravcato srečo. Ce bi ostal Begalli na igrišču, bi se srečanje prav gotovo porazno končalo za tržaške barve. In to kljub temu, da so morali domačini igrati z nepopolno postavo. V napadu je samo Fortunato zadovoljil. Tu pa tam sta gimi napadalci in Trevisan, ki se je večkrat uspešno pre-ril skozi obrambo domačinov. Toda Rebizzi v nedeljo ni bil za nobeno rabo. Sadar pa je moral igrati bolj v obrambi kot v napadu. Kljub številčni premoči je morala Triestina odbijati napade domačinov in na srečo sta bila Brach in Bernard v dobrem dnevu. Le tu pa tem ko se je moral vratar domačinov skloniti le enkrat. V Vidmu vendar nekaj veselja: domačini so v nedeljo praznovali zmago nad Laziom. Sicer ne smemo misliti, da je bila igra domačinov boljša od prejšnjih nedelj. Res je, da je Udinese šla na i-grišče s kaj nenavadno postavo (Segato je igral na zvezi!) in prav to je dokazovalo, da bo njihova igra slonela na previdnosti. Ko pa so domačini spoznali, da gostje niso tako trd oreh kot so pričakovali, so vendarle šli v napad, ki jim je prinesel z Meroiem prvi gol in kasneje s Tinazzijem drugega. Slednjega so Videmčani dosegli z enajstmetrovko, katero je sodnik priznal domačinom zaradi grobe igre obrambe gostov do Pentrellija. * * * V B ligi je stanje na vrhu lestvice bolj izenačeno. Sicer vodi Parma, toda njeno mesto je v skrajni nevarnosti: ogrožata ga ji Palermo in A-lessandria, ki pa sta v nedeljo zamudila izredno priliko. Palermitanci so samo četrt ure pred koncem igre vodili s 3:1, toda domačini Reg-giane so znali v zadnjih minutah najprej znižati rezultat in nato tudi izenačiti. A-lessandria pa je morala kloniti v Valdagnu* zaradi česar se je znašla na tretjem mestu lestvice. Vse ostale tekme so se zaključile z zmago domačinov, razen seveda srečanja Prato-Genoa, ki se je končalo z u-spehom gostov. Delen uspeh sta z neodločenim rezultatom dosegli Triestina v Veroni in Ozo iz Mantove v Foggii. Najvišjo zmago je dosegla enajstorica Coma, ki je odpravila Sambenedettese s 3:0. Štiri srečanja pa so se končala s pičlo razliko golov v korist domačinov: Marzotto je odpravil Alessandrio, Messina je premagala Venezio, Novara Brescio, Simmenthal iz Monze pa Catanzaro. Lep uspeh je brez dvoma dosegla Parma v Bustu Ar-siziu, kjer je prisilila domačo Pro Patrio, da ji je prepustila eno od obeh razpoložljivih točk. Prav zaradi neodločenega rezultata, je Parma obdržala vodstvo na vrhu lestvice. Koliko časa se ji bo posrečilo obdržati vodstvo pa ni mogoče predvidevati še posebno, ker sta Palermo in A-lessandria nevarna in bosta vložila vse sile, da izpodrineta Parmo s častnega mesta. ruci 2:0 (21:10, 21:19); Merlak-Runco 2:1 (21:17, 17:21, 21:16); Tomšič - Martinoli 2:0 (22:20, 2i:16); Grbec - Dominici 2:0 (21:8, 21:19). KOLESARSTVO MILAN, 17. — Belgijec Emile Daems je zmagal na kolesarski dirki po Lombardiji. Drugi je bil Ronchini, tretji Fontana, četrti pa Holandec Stolker. Vožnja preko «Sor-manskega zida« je precej razredčila vnte kolesarjev in marsikateri je moral peš preko vrha PLAVANJE NEWPORT, 17. — Trikratni evropski prvak v plavanju Anglež Jan Black je sklenil začasno prekiniti treninge in se pripraviti za dosego pilotske diplome. Šport v okviru Mladinskega dneva Koprčani odlični v Svetoivančani neprema Presenetljiva zmaga Tržačanov v streljanju - V nogometu slavje Sovodenj#* Športni del nedeljskega mladinskega dneva je privabil na stadion precejšnje število športnikov iz Gorice, Kopra in Trsta in je povsem zadovoljil ljubitelje raznih panog, ki so bile na pestrem sporedu. Namizni tenis Prvi so nastopili namiznoteniški igralci. Za nagradno zastavico je ♦ekmovalo šest ekip: Pevma, Simon Gregor- čič iz Gorice, Sovodnje, Koper, tržaški Škamperle in Skedenj. Koprski gimnazijci so, kakor je bilo pričakovati, zasluženo zasedli prvo mesto. Tudi. škedenjci in Svetoivančani so se prebili do finalnega kola, vendar sta morali ekipi kloniti pred premočni- mi Koprčani. Goriška moštva pa so bila izločena že v izločilnem kolu. Vseeno je bil njihov nastop hvale vreden, ker je bilo tako konec dolgemu mrtvilu na Goriškem v tej športni panogi. V izločilnem kolu so Koprčani v postavi Mahne - Ku- mar - Korošec odpravili z rezultatom 5:0 netrenirane Goričane, med katerimi je le Be-nedetič zmogel kakšno napadalno akcijo. Na drugi mizi so škedenjci odpravili Pev-mo, vendar to ni bil velik uspeh, saj so goriški igralci šele začetniki. Zaigrali so sicer požrtvovalno, vendar proti močnimi nasprotniki niso mogli ničesar. Sovodenjce je doletela ista usoda proti pd Škamperlu; videlo se je, da jim manjka rutine in predvsem treninga. Nivo igre _se je znatno popravil v srečanjih Koper - Skedenj in Koper - Škamperle. V prvem so Škedenjci prišli takoj v vodstvo z zmago Sosiča nad Kumarjem, toda Mahne je brez večjih težal odpravil Germa- iiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiimiimiiiimiiimiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiiiiiiiiimfiiiimiiiiiiHimimmimnmiiiiimiiiimiiiHH Četrto kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva tam so gostje prišli pred vrata domačinov, toda žoga, kljub ostrom strelom Fortunata in tudi Demenie, ki našla poti v mrežo. Nasprotno pa so gostje prišli do gola, katerega pa sodnik ni mogel priznati zaradi offsida. V drugem poičasu se je pričakovalo, da bo Triestina vendarle prešla v napad, ki bi prav gotovo zmedel domačine in jim zadal poraz, ki je bil po poškodbi Begallija že predviden. Toda gostje so se ponovno zaprli v obrambo in trmasto vztrajali v tej ponesrečeni in zgrešeni taktiki vse do konca. Neodločen rezultat je torej neuspeh Triestine, ki v nedeljo ni imela poguma, da bi šla v napad in izkoristila srečo, ki ji je bila tokrat- mila. Gostje so tako zapravili odlično priložnost in so morali iz igrišča moralno poraženi, medtem ko je neodločen izid srečanja pravcata nagrada za izstopala Demenia, ki je za-1 domačine, ki niso nikoli iz-stonj skušal najti veze z dru- gubili ne poguma ne morale. NAMIZNI TENIS BOR-lstria 8:1 Presenetljiva zmaga Reke nad beograjskim Kadničkim Zaradi zastrupljenja splitskih igralcev s hrano ali vodo odloženo srečanje Sarajevo ■ Hajduk Četrta nogometna nedelja v Jugoslaviji se je srečno kon. čala za tri enajstorice I. zvezne lige. Med temi so Rečani, katerim je uspelo v samem Beogradu zmagati nad Radnič. kim. Eno tekmo pa niso mogli odigrati. Gre za srečanje Sarajevo — Hajduk. To pa zato, ker so morali zaradi lažjega zastrupljenja s hrano ali z vodo odpeljati v bolnišnico nekaj Hajdukovih igralcev, med katerimi so tudi znani Vukas, Ankovič, Zanetič in drugi. Znake zastrupljenja so ugotovili takoj po večerji v nekem sarajevskem hotelu in seveda sedaj vodijo preiskavo, da najdejo vzroke tega nenavadnega dogodka. Se bo ponovno ponovil primer karlov. skih igralcev, ki so jih v Mariboru namenoma onemogočili za igro? Po dosedanjih vesteh sledeč ne, ker pripisujejo za-strupljenje igralcev Hajduka nenamerni nezgodi. V tej ligi je Vojvodina po- novno dosegla izreden uspeh z obilico golov, medtem ko so prišli Rečani do nepričakovane in nepredvidene zmage. V nedeljskem kolu je samo še Partizan zmagal na domačem igrišču, medtem ko je največ lovorik šlo gostujočim klubom. REZULTATI: Partizan-Beogratf 2:0 (2:0) Split-Dinamo 0:1 (0:0) Vardar-Crvena zvezda 1:2 (1:0) Vojvodina-Velež 4:0 (0:0) Radnički-Rijeka 1:2 (0:2). V svojem tretjem srečanju na pokrajinskem turnirju je sinoči Bor odigral tekmo z diuštvom «Istria». Za Bor je bilo to srečanje odločilnega pomena, ker se je praktično igralo za tretje mesto med tržaškimi ekipami. Prva igra je bila najbolj ostra. Sele v tretjem setu se je Grbec razgrel in je premagal Martinolija s precejšnjo razliko. Zadovoljiv je tudi Tomšičev nastop proti RuncU, katerega je gladko odpravil. Od Borovih igralcev je samo Grbec utrpel v borbi z Run-com poraz, ki pa ni nikakor vplival na končni rezultat. Prvi Merlakov nastop je bil precej zadovoljiv. Kakor Tomšič je tudj on premagal vse svoje nasprotnike in se je izkazal tako v napadalni kot v obrambni igri. Od nasprotnikov je bil brez dvoma najboljši Runco, kateremu je sledil Martinoli, medtem ko je Dominici precej zaostal. Končni rezultat: Bor-Istria 8:1. Grbec - Martinoli 2:1 (21:18, 13:21, 21:10); Merlak - Dominici 2:0 (21:10, 21:19); Tomšič - Runco 2:0 (23:21, 21:18): Merlak - Martinoli 2:0 (23:21, II. ZVEZNA LIGA Ljubljanski Odred je v nedeljo dosegel na domačem i-grišču že tretji neodločen izid. S Karlovcem, ki je gostoval v Ljubljani, je Odred zaigral 2:2, kar je presenetilo domačine, ki so menili, da bodo imeli z novinci v tej ligi kaj lahko delo. Tudi v tej kategoriji je precej zmag pripadlo gostujočim enajstoricam. za zmago, a je to moral prepustiti domačinom. Uspeh so stvo pa je, da so bili domačini uspešnejši in so znali svoje nasprotnike presenetiti, ko so ti to najmanj pričakovali. REZULTATI: Nova Gorica-Kladivar 3:0 (0:0) Krim-Rudar 0:1 (0:1) Maribor-Slovan 4:2 (1:2) Olimp-Ilirija 0:0 Soboia-Nafta 4:1 (2:0) LAHKA ATLETIKA NEAPELJ, 17. — Madžarska ženska reprezentanca je zmagala v lahkoatletskem troboju Madžarska - Romunija - Italija. nija in izenačil stanje, lepša in najbolj dramatična pa je bila igra med Merlakom in Korošcem. V prvem setu sta bila nasprotnika e-nakovredna do stanja 19:19. Nato pa si je Koprčan_ zagotovil dve zaporedni točki in set. V drugi igri je Merlak taktično nadigral nasprotnika in visoko zmagal. V tretjem setu pa je bilo stanje ponovno precej izenačeno, toda Merlak je pri 20:20 zastreljal servis in s tem prepustil zmago nasprotniku. Mahne je odpravil tudi Sosiča v dveh nizih in s tem povečal naskok za svoje barve. Z zmago Merlaka nad Kumarjem so Škedenjci ponovno znižali razliko, toda Koprčani so si priborili končno zmago v dveh naslednjih srečanjih. Merlak je proti Mahnetu zaigral zelo. dobro, posebno pri zadnjih točkah. Tako je v prvem nizu nadoknadil štiri točke, v drugem pa celo sedem. Vseeno pa je moral obakrat kloniti rezultatom 21:19. Še bolj zanimivo je bilo srečanje Koper - Škamperle. Korošec je pokazal svojo dobro formo z zmago nad Kovačičem, toda Tomšič je premagal Kumarja in s tem stanje izenačil. Grbec je proti Kumarju začel zelo slabo in je tudi izgubil prvi set. V drugem pa se je popravil in zmagal ter ponovil uspeh tudi v tretjem. Grbec je v nedeljo doživel kar dva pora- za in sicer v borbi z Mah-netom in kasneje tudi s Ko-roščem. Tretjo zmago za Škamperle pa je dosegel Tomšič proti Korošcu, medtem ko je ostal Kovačič brez točk. Najboljši igralec turnirja je bil brez dvoma Mahne, ki se je odlikoval po tehniki in predvsem po tem, da je bil edini igralec, ki ni doživel nobenega poraza. Istočasno s finalnim kolom je bilo tudi srečanje Sovodnje - Pevma, kjer so prvi zmagali s 5:1 Streljanje Tržačani so v tej panogi zelo presenetili: premagali so svoje nasprotnike iz Kopra ki so prišli v naše mesto kot favoriti. Pri nas ta šport ni Naj- jim dali na ,razP.ol^J,rcč prir® jim uun *—*. „arnrcl' ditelji. Drugače si navz,0ko« mogoče obrazložiti njihovega slabega naslui! s & Podlegli so domacinoi" točkami razlike, kar je s* liko. Med pos^n'^ d» mo en njihov Pre tod' segel 70 od 100 m°z" U f m j: en Strcj univ Tudi Tržačani so pol)’ razmerno slabo, vendtrrat 51 Še en,I od gostov, se -IT-vič, izkazal Divio Jaa a se j! 15 točkami, za nji® Pa je uvrstil Kovačič. Nogomet 2:1 1 Sovodenjci so že jo® 2:1 e!! SOVODNJE-ZARJA udeležbe na mladinske®^ )vedali» njihovo nogometno ^ (jj vu jasno povedali, -tvp i* SV)" F nilo z zmago .dol“?Vij in obljubo so tudi dr er po lepi igri zrn.aga i prav le s pičlo lov. . O„,ovi)e Igralci Zarje iz ven' ,d>' aigrali Požrtvovalno. „ min kakovost njin „ n> je bila kakovost “J’jn20v iz razumljivih raz y precej nizki ravni- ^ polčasu je bila igra . vte< L --.-moT-oma ena*". ,dn*' štev razmeroma eI“Venici r'i - -/ode11' j« pa čeprav so Sovo' kazali, da je nji , zelo agilen. u rajo zahvaliti le sv J t of, tarju, ki je nekajkr^ ^ no posegel v borbo • pol ‘ ’ se )e v- no branil, če čas zaključil _b,rez;/°|,ila “V drugem delu i« j* - *=-- Ze v zaC.„tin»P! bolj ------- Zarja po uspelem jr jlie du presenetila nas^.0(ja s8.:]' pr°t£rj» prišla v v0tlst^,°'o^e izeD? > "°iice?j«V močno streljal v sp°^_ \e £ XSS& ni kot vrat. S čela premoč Sovo so tem se !!, 18 denicC> stalno obleg°va.^ > Zarje. Kljub temu J y . napad odpovedal P ^ jo ^ čilnih trenutkih, v st: f streljali lepo P«loZ_na d»“ vodenjski sre^nl't1„ je iz razdalje P ■ f.ko poslal žogo nad v l0 minut kasneje J® faO ameo IZ j„i E". po^jd n tvo gostov drugo ^ ec, liko. Peteani ,le • a iu njemu napadalem, , v ^ močni strel Je .--tar)8; i* kah bazoviškega v^ y ^ ...... dovolj razvit in domačini niso l ločilni gol je Pd^jjal *‘L) si Novogoričani brez dvoma Končni rezultati so naslednji: | imeli nobenega upa na uspeh, je G. VjsinUn ^..ar jejj| zaslužili, pa čeprav Celjani kljub visokemu porazu niso igrali podrejene vloge. Dej- Madžarska - Romunija 53:50: Romunija - Italija 67,5:36:5; Madžarska - Italija 59:44. Kljub temu pa je zmaga do- ški strel. plesn^'giavo P0, < kaj izdatna. Koprčanom go- prestregel in jo z vr»taI2, |l tovo niso prijale puške, ki so , mimo bazoviške"a . mrežo. Med nad:a„JnVeč»*1-. ( liiiiiiiiiitiiimiiitnmiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiniiiitiHiiimiHiHiiitiimiiiiMtilmmiiiiiiiiiiHiiimiiiimHiiiiimiiiiliiltillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm Tehnični rezultati nedeljskih srečanj NAMIZNI TENIS KOPER-GORICA 5:0 Korošec - Bavcon 2:0 (21:11, REZULTATI: Odred-Karlovac 2:2 (1:1) Trešnjevka-Sloboda 4:1 (0:1) Proleter-Celik 2:3 (2:2) Sibenik-Borac 1:2 (0:1) Varteks-Zeliezničar 0:3 (0:2) Lokomotiva-Zagreb 3:0 (2:0) SLOVENSKA CONSKA LIGA Proti vsakemu pričakovanju je moštvo Murske Sobote zasedlo prvo mesto v lestvici. Favorita za častni vrh — Maribor in Kladivar — pa sta si morala deliti ostali dve mesti. V nedeljo je tudi enajstorica Nove Gorice zabeležila na igrišču pri Šempetru lepo zmago nad Kladivarjem, ki je pri. 21:14); Grbec - Runco 0:2 | šel na gostovanje kot favorit 21:9) Mahne 21:11) Kumar 21:18) Mahne 21:12) Korošec Lavrenčič 2:0 (21:6, Benedetič 2:0 (21:18, Bavcon 2:0 (21:4 in Germani 2:0 (21:10, Mahne 21:9) Korošeč - Merlak 2:1 (21:19, 13:21, 22:20) Mahne - Sosič 2:0 (21:6 in Benedetič 2:1 (16:21, 21:18, 21:16) ŠKEDENJ-PEVMA 5:0 Sosič - Primožič 2:0 (21:8 in 21:7) Merlak - Bensa 2:0 (21:6 in 21:10) Germani - Figelj 2:0 (21:6 in 21:9) Merlak - Primožič 2:0 (21:1, 21:16) Sosič - Figelj 2:0 (21:14 in 21:12) ŠKAMPERLE-SOVODNJE 5:0 Kovačič - Pelicon 2:0 (21:15, 21:14) Tomšič 21:9) Grbec -21:12) Tomšič 21:14) Kovačič 21:19) KOPER-ŠKEDENJ 5:2 Kumar - Sosič 1:2 (14:21, 21:15, 13:21) ■ Tomšič Z. 2:0 (21:10, Tomšič R. 2:0 (21:3, - Pelicon 2:0 (21:10, Tomšič R. 2:0 (21:9, 21:9) Kumar - Merlak 0:2 (12:21 in 17:21) Korošec - Germani 2:0 (21:9, 21:17) Mahne - Merlak 2:0 (21:19, 21:19) ŠKAMPERLE-KOPER 3:5 Kovačič - Korošec 0:2 (19:21, 14:21) Tomšič - Kumar 2:1 (21:19, 91 -73 91 ’17) Grbec - Mahne 0:2 (16:21 in 20:?,2) Tomšič - Korošec 2:0 (21:10, 21:19) Kovačič - Mahne 0:2 (14:21, 6:21) Grbec Kumar 2:1 (12:21, 21:10. 21:18) Tomšič - Mahne 0:2 (17:21 in 17:21) Grbec - Korošec 0:2 (9:21 in 19:21) PEVMA-SOVODNJE 1:5 Bensa - Pelicon 0:2 (4:21 in 15:21) Figelj - Tomšič Z. 2:0 (21:17, 21:16) Primožič-Tomšič R. 0:2 (19:21, 12:21) lahko Sovodenjci P ačifjf naskok, ker so ' tateft $ premoči. Zal so . ie\o a hovi igralci Post°P, prilV bo, kar je škodilo #P ^ skemu duhu sTe^t\ede^ Figelj - Pelicon 0:2 (20:22 in 14:21) Bensa - Tomšič R. 0:2 (10:21, 13:21) Primožič-Tomšič Z. 0:2 (16:21, 12:21) STRELJANJE Končni rezultati streljanja z zračno puško: 1. Jankovič L. (Trst) 75 točk 2. Kovačič (Trst) 73 točk 3. Susman (Koper) in Dou-gan (Trst) 70 točk 5. Poznič (Koper) 68 točk 6. Pertot S. (Trst) 67 točk 7. Jankovič B. (Trst) 63 točk 8. Bizovičar (Koper) 60 točk 9. Berginc (Koper) 51 točk 10. Zucchiatti (Koper) 50 točk. ODBOJKA Taborniki (Trst) — ASK Gregorčič (Gorica) 2:0 (15:2 in 16:14) Škamperle (Trst) — ASK Gregorčič (Gorica) 2:0 (15:2 in 15:5) Škamperle (Trst) — Taborniki (Trst) 2:0 (15:7, 15:5) Postave: PD Škamperle: Jurkič, Pertot, Rupelj, Cesar, Šušteršič, Grbec, Dougan, Košuta. Taborniki: Drašič, Pečar, Spacal, Bole, Zupin, Svetina. ASK Greporčič: Bavcon, Trpin, Anzelmi, Lavrenčič, Marinič, Benedetič, Kosič. sta nastopili T' 5i~ Ji, StSOVODNJE: šul'jiess. |r Visintin G.: RepeteafliL J' folja; Plesničar, con, Peteani K-, „„nccli ZARJA: Cac: RC žem; Kuret, Rre"vriž11'8 Sancin, Turk, Cuk, Roversi Odbojka ^ ( .■A rijaznj!can'/i* Smo se že sp , stvom, da je e najbo'1 la v tej panogi {U(ji a da njej PrlPad®rPvlad°£t/ mesto. Temu P_;rali so se zaman moštva tabornikov i > m. V prvem P»£» niki - Gorica so P., ro*V vajeti igre .v azU C J stalno večali je bilo v nekaj dol..- je popolnoma v o . f skupna igra. Se® boV sefu srt bili Goriv*,, dobrih bob L gram in so * protivili naspU m Je|f t V drugem J tvo Skamperla seti- u bornike v dveh tV(iv. J kljub njihovi P ' vet°! pi , E**-** gri. Proti odličn' S(jof'ds šestorici so bl! dneV,. b® zadnjem srečanju ^ vsakršne moči in visoko izgubili- J OC C MATEVŽ HACE KOMISARJEVI ZAPISKI — Druga knjiga —■—m Divji šentiljski odred v OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOO Ročnikova Angela je bila vaška učiteljica in krajevna obve-ščevalka Naši obveščevalci so jo dobro poznali, ker je prinašala točne podatke o nemških posadkah v Šoštanju in Velenju. V njihovi hiši so popili obveščevalci, terenci in bataljonski štabi prenekateri liter dobrega mošta. Pa tudi prenekateri onemogei borec se je ogrel v njihovi široki kuhinji Ko smo 4 januarja zgodaj odhajali iz Zavodenj, sem poka* zal Kraigherju, kje leži Žlebnikova hiša, kjer je padel Kajuh. Pirc pa ie pokazal na grič nad Zavodnjami, obrasel z gozdom, od koder je 22. februarja lani z mitraljezom stolkel nemško 6. januarja Pri Sockem so naši spremljevalci dobili vodiča. Stari moč se je popraskal za ušesom in dejal: «Kaj vam bom kazal pot, vraga. Niti pet minut daleč naokrog ne poznam poti.* «Tudi jaz sem doma z dežele in poznam vse ceste, poti in steze tri ure daleč od naše vasi. Ce nas nočete zlepa voditi, nas boste zgrda vodili teden dni,* mu je grozil Pirc,. «No, no. Saj poznam pot do Frankolovega,* se je mož udal in stopil pred kolono. Nad B^ankolovim je zapokalo. Pirc in 3e nekaj kurirjev je steklo naprej in pregnalo nemško zasedo. Ko smo se vzpenjali proti Kamni gori, smo zaslišali godbo. Kraigher, ki je vso pot molčal, je obstal in me prijel za roko: j arišev sem jo mahnil s četo na Savinjsko. “ Aev. „ „.... —......Mi bredli mrzlo Savinjo. Slišal sem samo sopenje p z0pn zanov. Bresti v mrzli zimski noč do kolen vodo J pSicKa.( j. p čal, Turnherjev pa je zbijal šaie na račun skfU [l9s. Mrzlo je bilo in droben sneg se je usipal P' reZeP‘|V tj stvar Zobj. ti šklepetajo, zebe te kot mladega t pa še funkcionar, moraš lepo molčati in še cirus po* 7 vinjo sem pošiljal k sto hudičem. V hipu s®11^,^110' sem se Javil na to zoprno pot. Vraga, kje je ram vedno potovati! (Nud.aUeV' iu/1?® A % ?! S s