Poštnina plačana v gotovini Leto i XIII. Stev. n 0 Llub'jcn*. v nmteM 3. feii uorlo 1930 r- SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dim 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popast po po dogovoru. Inseratni davek posebej, »Slovenski Narod« velaa letno v Jugoslaviji Din 144.—. za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. ITALIJA IN POMORSKA RAZOROŽITEV Miroljubnost Italije — strah pred blokado — Zanimiva izvajanja g. Gajde o sodelovanju med Jugoslavijo in Francijo — Rim, 3. februarja. *Giornale d' Italia« objavlja članek svojega poročevalca V. Ga'jde iz Londona. V tem članku se podčrtava stališče Italije na pomorski konferenci. Virginio Gajda trdi, da Italija edina zastopa na konferenci načelo ravnopravnosti in zagovarja potrebo redukcije pomorske oborožitve. Naglasa dalje, da se že danes jasno vidi, da so se ideali o miru in o onemogočitvi nadaljnega vojskovanja, ki sta jih podtafcnil-i Velika Britanija in Amerika, da skličeta to konferenco, popolnoma razblinili, dočim je ostala Italija osamljena na braniku teh ioealov. Opažati je pri tem, da vse delegacije prav strokovnjaško manevrirajo na konferenci v Londonu in da se vedno močneje manifestira francosko-angleško zblržanje. Lahko se trdi, da je Italija na konferenci izolirana, vendar to ni povsem točno, ker Italija brani pravična načela, ki bodo našla odobravanje v najširši objektivni javnosti. Naravno je, da Italija v obrambi teh idealov mora braniti tudi svoje interese in zato ne more odstopiti od zahteve, da na«j bi bilo njeno brodovje sJabejše od brodovja najmočnejše pomorske države na evropskem kontinentu. Francija ima vsega dovolj. Proti njej je nemogoča blokada, doč'm se Italija nahaja v prav slabem položaju. To daje Italiji tudi pravico, da se zavaruje proti vsakemu presenečen;u. Italija ima pet sosedov, ki jo morejo blokirati, ne da bi za to porabili eno samo vojno ladjo. Virginio Gajda se v članku sklicuje tudi na neko izjavo Balfourja, ki jo je svoječasno podal v VVashingtonu, ko je dejal, da bi ItaJi'ja v primeru, da bi bila blokirana, morala propasti. Med temi petimi sosedi, veli daije Virginio Gajda. se nahaja tudi Jugoslavija. Vedno se pozablja dejstvo, da ie Jugosia-\ija zaveznik Francije in da med obema državama obstoja vojaška konvencija Ta zveza je stvarna in temeKi na točno določenih smernicah. Francija s tem pridobiva jugoslovensko brodovje. ki se osobito v pogledu podmornic naglo razvija. Razen tega Francija pridobiva na Jadranu močne pomorske baze. ki so napram italijanski obali zelo pomnožene, ker je dalmatinska obala mnogo bolje razvita kakor italijanska. Pred vojno je Francija morala računati z avstrijskim brodovjem v Sredozemskem morju. Danes se je situacija popolnoma spremenMa. Sedaj mora Italija računati na francosko-jugoslovensko brodovje, ki ima močno pomorsko bazo, razen tega pa ima fiancosko brodovje zavarovano svoje za.edje, ker ji je rapallska pogodba zajamčila teritorijalan o varnost. Pariz, 3. febr. Poostritev italijansko-frantcoskega spora na londonski po-morsfloi razorožitve»ni konferenci je na-šfa odmev tuđu' v časopisju. Fa Si stični Msti izredno ostro napadajo Francijo, češ da ima jnrperijalistične cil}e in noče priznati principa francosko-dtalijan- ske parkete, ki je Ml priznan na washmgtoriski konferenci. Italijanski listi naglašajo. da je postala francoska poTtika agresivna in da so francoska oboroževanja v pni vrsti naperjena proiri Italiji. Zan'mivo ;e. da francosko časap'sje niti ne taji, da je morala Francija snre-meniti svojo mornariško poetiko, kljub temn. da je prznala na washingt. konferenci pariteto Italiji. Francija je morala absolutno sprremeniti svojo dosedanjo pomorsko polit?ko, ker je oostala •italijanska zunanja plHika zadn:e čase tako agresivna, da je morala Francija •nuino revidirati svoje stalšče. ako ni hoteJa. da sprava v nevarnost svojih lastnih interesov. Posebno ostro napada Italijo list »Volonte«. ki podpira TarcVeuua. List naglasa, da skuša italijanska zunanja politika na Balkanu, v državah Mate arrtante, v Avstriji in sploh po vsem svetu prekrižati račune francoske di-ol^maciie. Z znseJbo Albanije ogroža Italija Jugoslavijo, ki naj v srrrshi načrtov francoske drptaaacfie vzdrži na Balkanu ravnotežje. Na Kreti, v Tunisn in v Savo ji povsod intrignra Iralrja. V Italiji mase si s tarnat čmo hoiiskajo proti Franciji in govorice o bližajoči se francosko-nraftjanski vajni so na dnevnem redn. List zaključure, da Francija e&irtoJe varurj* svoje interese m se brani proti vedno bolj agresij emu fašizmu, ki ne ortojva svoje protifran-coske tedence. Obnova ustavnega stanja v Španiji Ukinitev vseh diktatorskih odredb — Rehabilitacija univerzitetnih profesorjev in oficirjev — Padec diktature Je rešil Španijo pred revolucijo i Madrid, 3. februarja. Novo špansko ministrstvo je imelo v soboto ob 11. dopoldne svojo prvo sejo. Pol ure po* zneje je bil pri kralju v poslovilni avs dijenci bivši španski diktator Primo de Rivera. Avdijenca je trajala komaj par minut. Primo de Rivera je odšel popolnoma neopaženo in ni hotel dati novinarjem nikakih izjav. Vlada bo obnovila zunanje mini« strstvo, ki ga je ukinil bivši diktator. Kakor se govori, bo imenovan za zu* nanjega ministra vojvoda Alba. Nada* lje bodo obnovljena razna pod ta j ni* štva, ki so bila ukinjena iz finančnih razlogov. Nova vlada je odredila, da se izpuste vsi topničarski častniki, ki so bili udeleženi v vojaški revolti v Ciudad Realu- Reintogriranih je bilo tudi več univerzitetnih profesorjev. Več civilnih guvernerjev je demisi* joniralo. Odstopil je madridski župan in več mestnih svetnikov. Splošno se opaža tendenca, da se obnovi vse, kar je ukinil Primo de Rivera. Nekateri politični krogi so zaradi te«*a nezado* voljni, ker se boje, da bo odpravljeno tudi mnogo dobrega, kar je prinesla državi bivša diktatura. Politični položaj v državi je še vedno negotov. Zaradi tega je bilo dolo* čeno, da ostane sedanja vlada toliko časa na krmilu, dokler ne bo odstra* njena nevarnost državnega prevrata. Zaradi zadnjih dogodkov se je repu* blikansko gibanje zelo ojačilo in tudi armada ni povsem zanesljiva. Var* nostne odredbe so bile poostrene. Pariz, 3. februarja. Pariški list Temps je objavil daljši članek o sedanjem političnem položaju v Španiji. List je mnenja, da bo s Primo de Rivero odpravljena tudi vojaška diktatura. List priznava Primo de Riveri velike zasluge za špansko monarhijo 'n ne dvomi v poštenost bivšega diktatorja, ki je od leta 1923 napravil Španiji marsikatero veliko uslugo. Kljub temu Je bila njegova diktatura obsojena na pogin, ker ni mogel dati Španiji novega vladnega sistema. Njegova diktatura je končala v trenutku, v katerem je bil položaj v državi kljub dozdevnemu miru zelo kritičen. Španioa je bila na pragu revolucije, ki jo je preprečil edi-nole padec bivšega diktatorja. Oeneral Berengutr je sprejel dopis- nika londonskega lista »Dailv Maila«, kateremu je izjavil, da bo nova vlada v prvi vrsti strogo varovala mir in red in z največjo energijo nastopila proti vsakemu prevratnemu poizkusu. Bodočnost Španije je odvisna od miru, katerega bo vlada vzdržala za vsako ceno. Španska vlada bo skušala prilagoditi sedanji položaj španski ustavi iz leta 1876 in pripraviti tla za popolnoma ustavno vlado. Nadalje je ministrski predsednik naglasil, da se to ne bo moglo zgoditi v enem dnevu. Kljub temu bo vlada skušala, da obnovi ustavne razmere v najkrajšem času. Kakor hitro bodo izvedene občinske volitve, bo vlada razpisala volitve v parlament. Volitve bodo popolnoma svobodne, ker noče vJada v nobenem primeru izva»jati kakega pritiska. Po volitvah se bo predstavila vlada novoizvoljenemu parlamentu. Španija želi ohraniti prijateljske odnošaje z vsemi državami. Madrid, 3. februarja. Uradni list objavlja ukaz, s katerim sta generala Primo de Rivera in Martinez stavljena na razpolago vrhovni vojni komandi v Madridu. Na univerzi v Madridu so se danes zopet pričela predavanja, v Barceloni pa bodo predavanja obnovljena šele jutri. Madrid, 3. februarja. General Be-renguer je izjavil dopisniku »Marina«: Ne poznam politike, ker se z njo nisem nikdaT bavil. Nisem niti konzerva-tivec, niti liberalec, nego sem samo general, toda delal bom za obnovo ustavnega stanja in za čim prejšnk) likvidacijo diktature. To se mora izvršiti stopnjema, da se narod ne vznemirja po nepotrebnem. Kdaj bodo razpisane volitve, še ne morem reci. Priznati Da moram, da sem osvojil mmgo političnih načrtov, ki jih je imel Primo de Rivera in je zato Primo de Rivera vsaj zaenkrat naš prijatelj. Angliji grozi ogromna stavka London, 3. februarja. Angliji grozi zopet ogromna stavka v tekstilni industriji. V Manchestrn napoveduje je za jutri stavko. 200.000 tekstilnih delavcev, ki se jim namerava pridrtrftfti tudi 4004)00 tekstilnih delavcev v Oldbejm. Imenovanja v sodni službi Beograd, 3. februarja. Današnje »Službene Novine« objavljajo obširnejši ukaz o imenovanju v pravosodni službi. Na področju dravske banovine so imenovani: Starešina okrajnega sodišča na Brdu Alojzij Debeljak in sodnik okrajnega sodišča v Šoštanju Ant. Radej sta imenovana za sodnika okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani; sodnik okrajnega sodišča na Brdu Gilbert Zupančič je imenovan za starešino tega sodišča; sodnik okrajnega sodišča v Litiji Jurij Stempihar je imenovan za sodnika okrožnega sodišča v Celju; nadalje so imenovani za sodnike sodni pripravniki Jurij Lesjak pri okrajnem sodišču v Šoštanju, Srečko Krmovšek pri okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi Josip Arko pri okrajnem sodišču v Kočevju in dr. Valentin Benedik pri okrajnem sodišču na Brdu. Na lastno prošnjo sta premeščena sodnik okrožnega sodišča v Celju k deželnemu sodišču v Ljubljani in sodnik okrajnega sodišča v Dolnji eLndavi Josip Sfiligoj k okrajnemu sodišču v Litiji. — Upokojen je sodni oficijal okrajnega sodišča v Logatcu Davorin Katic. Uredba o vojnem zrakoplovstvu Split, 3. februarja. Poslednja številka »Vojnega lista« objavlja ure-dbo o komandi zrakoplovstva. Uvedena je novost, da se pomorsko zrakoplovstvo loči od kopnega. Nova komanda za pomorsko zrakoplovstvo prične poslovati s 1. marcem. Split v prvem draginjskem razredu Srtlt, 3. februar a. Iz Beograda poročajo, da pride s 1. aprilom Split v I. dragmjski razred glede dragmsfcih doklad rt\ d-žav-ne nameščence. Vreme v dravski banovini Ljubljana, 3. februara. Vreme v dravski banovini je splošno oblačno. Barometersko stanje e prav nizko (750). Zadnje dni je po Gorenjskem zapadel nov snetg, osobito v Bohinju in Kranjski gori. Jutranja poročila beležijo naslednje vremensko stanje. Gorenjsko: Bohinjska Bistrica — 2 C, oblačno, snega 23 cm v ravnini; Kranjska gora — 3 C, jasno snega 40 cm; Jesenice 0 C, ;asno, snega 10 cm; Tržič 0 C, oblačno; Kamnik t 2 C, oblačno; Ljubljana 1 C, oblačno. Štajersko: Cefe -f 3 C, oblačno; Maribor + 5 C, oblačno; Dravograd + 1 C, oblačno; Ljutomer t 4 C, dežuje. Prek-murje: KotorJba + 4 C, dežuje, Do!en'sko: Brežice + 2 C. oblačno. Št Janž na Dolenjskem 4- 3 C. oblačno; Novo mesto t4C, oblačno; Kočevje -r 2 C; oblačno. Notranjsko; + 2 C, oblačno. Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo Spor zaradi nameravanega povišanja carine na žito in moko v Avstriji — Povišanju se protiv! poleg Jugoslavije tudi Madžarska Dunaj, 3. februarja. Neposredna pogajanja med zastopniki jr gosi o venskega nfTi:-strstva za trgovino in obrt ter ministrstva za poljedelstvo na eni strani in zastopnik: avstrjskega poljedelskega ministrstva na drugi strani so se zadnje dni obnovila. Vprašan e revizije avstri sko-jugoslovenske trgovinske pogodbe je postrlo aktualno. 2e prej so se večkrat vršila med obema drža-vama zadevna poga anja. toda brez uspeha. Pogajanja so povzročila delno krizo v avstrijskem poljedelskem ministrstvu. Sedaj so odstranjene popove težkoče in računa o. da pride med obema državama do popolne reSitve. V prvi vrsti gre za povišanje avtonomne carine na žito od 4 na 6 zlatih kron, kar zahtevao avstrijski agrarci. Uvozne carine na žito m moko, ki se izvažata iz Jugoslavije ki Madžarske, so vezane do juli a L 1931, ker do tega roka ne more slediti nobena odpoved trgovskih pogodb, šele v jeseni 1931. je mogoča taka odpoved. Avstrijski agrarej so sedaj prekM-cali svoo zahtevo da naj se v dunajskem narodnem svetu predloži no zakon o uvoz-DJta carinah na žito in moko. Zastopnki Juto s! a vi je vrt ra'a Jo na stališču, da dosežejo gotove kompenzacije pri industrijskih proizvodih. Če se posreči, da se doseže primeren sporazum med Avstrijo in Jugoslavijo, je pričakovati, da bo rudi Madžarska nekoliko popustila pri pogajanjih. Od strani Madžarske pa e opažati večji odpor kot od jugoslovanske dele&actie. Eusko-turška Sronta Turčija se vedno bolj oddaljuje od rope ter zbližuje s s Carigrad, 3. feb. V turški javnosti je opažati vedno močnejše neraspoloženje proti Društvu narodov, ki 6e je prvič pojavilo za časa napetosti v vprašanju Mosula. Takrat se je Turčija naslonila na Rusijo, ki ji je nudila veliko oporo zlasti v anatotekem osvobodilnem boju (v letih 1910-1923). Decembra 1925. je bila podpisana v Parizu med zastopnikom Turčije ministrom Tevfik Rudži bejem in čičerinom posebna turško-ruska pogodba o nevtralnosti. Neraspoloženje Turčije proti zapadnim državam, rlasti proti Angliji, je prisililo turško vlado, da se je skušala še tesneje nasloniti na Rusijo, zlasti, ker je Turčija zastonj čakala na materijalno pomoč od zapadne Evrjpe. Turčija je sklenila lani s Karah anom novo pogodbo, po kateri je žrlvovala svojo diplomatsko neodvisnost ruskemu prijatelja. V Društva narodov in zapadne Ev-oovjetsko Rusijo pogodbi določa poseben člen, da Turčija ne bo sklepala s sosedami Rusije nobene pogodbe brez privoljenja sovjetskih oblasti. Turlko-ruski pomorski sporazum v vprašanju vzhodnega bazena Sredozemskega morja je bil sedaj manifestiran na ta način, da je sovjetska Rusija poslala v Crno morja ruski dreadnauth »Pariška komuaac io kr> žarico sProfinterac. Kakor javljajo turSki listi, se je Moskva odločila pomagati Tur. čiji tudi finančno, zlasti pri ustanovitvi turške državne banke. Turčija sploh pričakuje gospodarsko osamosvojitev od zapadnih držav le od strani Rusije. Splošno opažaj» v Turčiji popolnoma nov politični kun, ki se naslanja na Rusijo in je naperjen proti zapadnim državam, osobito proti Anglir* in drugim evropskim ve-iesllam. Iz pestre policijske kronike Tatovi razvijajo svoje delovanje n parček ogoljufal ljubljanske Ljubljana, 3. oktobra. Nedeljska policijska kronika je v splošnem suhoparna. Beleži dva zanimiva dogodka. Zasebni uradnik Ivan T. je snoči okoli 23. odha al vz neke gostilne v Kolodvorski ulici Ves presenečen :e ugotovil, da mu je izginila zimska suknja z rokavicami, oboje vredno 500 Din. Kmalu je izvedel, da rrm je popreje suknjo skrivaj odnesel neiki brezposelni Peter S. Takoj nato je pri-:avil tatvino polici skemu stražnlcu. Tatu so iskali okrog Po gostilnah ter so ga izsledili v nefti drugi gostilni, a suknje že ni imel več pri sebi, ker }o je med časom prodal nekemu Dalmatincu za 40 Dm in rokavice za 25 Dm. Denar je seveda takoj zapravil. Fofc'ciia je nato tudi ugotovili a, da je S v soboto zvečer z dvorišča hotela *MI-kHč* odoelial kole monterju Franu G. Aretiranega S., ki ;e tudi kolo prodal za malenkost. re polici'a danes izročila sodišču. Tritje ve5H ljutnjanskj trgovci so te dni prijavili polkaji, da sta bivši uradnik IviOfce >Saturnu5« in negova IjiAVca neznano kom pobefgnila iz Lubljane, ne da bi poravnala Pri nnTh večje dolgove za ra*ne dragocene stvari, ki sta ji vzela na zvit tračnn pri n^h ter jim obttuirfla. da bosta plačevala Wago v mesečnih obrokrh. Tako sta prj nekem trgovcu v ŠisTci vzela za 5000 Din ra-zmega manufafrtumetra blaga, plačala sta samo prvi obrok. Pri neki tvrdikj z kožu-hovino sta naročila lep plašč za 8000 D'n. a tvrdlka ni dobfla na račun niti vinarja. Prav tako sta ostala dolžna nelcemu zlatarju par briTantnCi uhanov v vrednosti 10.000 Din Mladi gospod-'č H. in n'egova rjubica sta koncem ianuara na tihem popihala iz Lmb^ane ter se odpeljala v inozemstvo. Krenrla sta proti severu v Nem-črjo. Ljubljanska policija je še pravočasno zvedela, kam sta se lahkomiselna »laži-zakonca* odpeljala. Obvestila ie o njiju pobegu vsa večja mesta na severu. Sedaj je policija prijela iz Lfpskega kratko poročilo, da sta bila na glavnem kolodvoru v Lipskem prijeta H. in njegova ljubica. Policija v Lipskem je obema zanlen'la nekatere dragocenosti in plašč. Ljubljanska policija bo zahtevala, da pripeljejo mladi oarcek v Ljubljano. Irier prejme pred sodiščem primerno nagrado. Davi je bila prijavljena linb^T^-ki po-lirrji nenavadna po^^'r^ba. NHrl tnrovec le kiipfl konji za 1500 Din. Po sklenjeni a vseh koncih in krajih — Razsipen trgovce za 25.000 Din kupčiji je trgovec konja vzel, a kmalu se je pri njem pojavil prodajalčev hlapec z izgovorom, da ga pošilja njegov gospodar, ki zahteva za konja še 50 Din. Trgovec je hlapcu dejal, da ne plača niti vinarja več in raje vrne gospodarju konja. Hlapec je konja odpeljal k gospodarju. Ta mu je dal 1500 Din, naj jih nese trgovcu- Hlapec pa denarja ni vrnil, marveč Je Izgrnil in je najbrže denar zapravi] v veseli družbi, kjer so ga na Svečnico videli, kako ie popival in veseJjačil po raznih gostilnah. Sedaj se hlapec skriva in poHcIja poizveduje za njim. Berlinski komunisti izpuščeni Berlin, 3. februarja. Ker Je včerajšnja nedelja in tudi pretekla noč minula brez nemirov, Je policija danes izpustila vseh 76 komunističnih voditeljev, ki so bili aretirani v soboto. Peruanska valutna reforma Newyork, 3. februarja. AA. Po poročilu iz Linve jc peniatnska vflada predložila senatu za-koosLi načrt o stabikizacift ptruaitskesa š'*5r-M»ffa, iri se je dostej računal za 4 dolarje. Dosedanja đemaraa enoto bo nadomeščena l z .a t. iti soTom. Proti vredno? t sob bo 1,601353 zr 3iv<-S?a zlata. Tekme v Chamonixu Chamoni*. 3. februarja. Pod skrajno neugodnimi vremenskimi prilikami so so včeraj odigrale delne drsalne tekme. Nemčija je zmagala nad Poljsko s 3:1 (1:1, 2:0. 0:0). Švica pa nad Avstrijo z 2:1 (0:0. 1:1. 1:0). NadaHne tekme so bile nemogoče, ker so bila drsališča skoraj popolnoma pod vodo. Ce se vremenske prilike ne bodo izboljšale, se bodo tekmovanja nadaljevala po pokalnem sistemu v Berlinu in na Dunaju. Borzna nnrn*!!aP LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2277—22 83 f22.80), Berlin 135575 — 133875 (13-5725\ Bruselj 1097.4 (1095.), Dunai 798.5 — 801.5 (800), 7.90% Budimpešta 9.926, Curi h 1094.4 — 1097.4 (1095). Dunaj 7983 — 8015 (8O0)$ London 276 41. Pariz 222.88, Praga 167.66— 168.46 (168 06), Trst 296.37 — 2<>S.37 (29737) Newyork 56,61 — 56.81 (56.71). INOZEMSKE BORZE C uri h: Beograd 9.1275. Pariz 20^4. London 252325. NewytM* 51S.45, Brnsel] 72.15. MA-jh 27.13. Madrid GS.5. Amsterdam 206.05. Ber'in 123.85, Dirnaj 73 00. Sofija 3.75. Praga Varšava 5&J0, ĐiKbmpeSta 90575. Bukarc£?a 34635. Sodna statistika Slovenije Zanimivo poročilo višjega deželnega sodišča o poslovanju slovenskih sodišč v L 1929 Ljubljana, 3. februarja. Višje deželno sodišče v Ljubljani, kateremu so podrejena deželno sodišče v Ljubljani in tri okrožna sodišča z vsemi okrajnimi sodišči v Sloveniji s Prekmurjem vred, je odposlalo pravosodnemu ministrstvu v Beograd zanimivo statistiko o poslovanju posameznih sodišč v preteklem letu. Statistika je prav lepo zrcalo gospodarskih in socijalnih razmer v Sloveniji. Kriminaliteta v Sloveniji od leta do leta pada. Primerjalna sodna statistika navaja, da je bilo 1. 1929. pri vseh okrajnih sodiščih SI.067 kazenskih prestopkov napram 33.891 v letu 1928. Kazenskih preiskav zaradi prestopkov in zločinov je bilo 4147 leta 1929., nasprotno 3356 leta 1928., torej za 291 primerov več. Od teh je bilo obtoženih 2269, za 87 primerov več kakor leta 1928. Tiskovnih pravd je bilo lani v Sloveniji 51, nasprotno 130 v letu 1928. Lani je bilo pri pristojnih sodišfčh II. stopnje 1667 prizlvov v kazenskih zadevah, a predlanskim 1742. Število meničnih tožb Zelo zanimiv je pojav, da je bilo v Sloveniji tudi preteklo leto prav malo število meničnih tožb in protestov v primeri z drugimi pokrajinami. Skupno je bilo lani v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu 1603 meničnih tožb, za 54 manj kakor predlanskim. Vzrok tiči v tem, ker je gospodarsko in trgovsko življenje na višji stopnji razvoja kakor po nekaterih pokrajinah Jugoslavije. Poslovni svet v Sloveniji ve ceniti dobro stran menice. Zato smatra menični dolžnik za svojo prvo dolžnost, da pravočasno izpolni svoje obveznosti, ker pomeni en sam menični protest, ozir. menična tožba izgubo trgovskega kredita. Preobremenitev naših kmetov Naši kmetje so zadolženi, prezadolženi, kar kažejo tudi zemljiške knjige pri posameznih okrajnih sodiščih. Kmet sicer ne jemlje kredita na menice, kakor je to običaj v Srbiji, išče pa posojilo pri raznih posojilnicah in zadrugah, ki drugače skušajo kmeta obvarovati pred izkoriščanjem in gospodarsko katastrofo. Lani je bilo pri vseh okrajnih sodiščih v Sloveniji izvršenih 63 tisoč 452 različnih zemljeknjižnih transakcij, predlanskim pa 65.007, torej za 1555 manj. Statistika, žal, ne navaja pri zemljiških transakcijah podrobnosti, koliko prenosov lastninske pravice je bilo izvršenih ter koliko intabuladj raznih posojil in drugih bremen; dognati je treba na podlagi zemljiških knjig, kako visoko je naš kmet obremenjen. Pri deželnem sodišču v Ljubljani in pri ostalih okrožnih sodiščih j« bilo dalje leta 1929. 3698 zemljiških transakcij, a predlanskim 3658. Zemljiške knjige pri teh sodiščih vsebujejo predvsem e—name katastrov in fidejkomisi so povprečno prav hudo obremenjeni. Številne civilne pravde Po nekaterih krajih se slovenski kmet še vedno kaj rad tožari. Pri vseh okrajnih sodiščih je bilo lani vloženih 24.488 civilnih tožb, predlanskim pa 24.725. Bagatelnih tožb do 2500 Din je bilo lani 1111, a predlanskim 1002. Prizivov v civilnih pravdah je bilo podanih na II. instanco lani 1805, a predlanskim 1324. će upoštevamo razmerje pri prvih instancah tekočih pravd in izdanih sodb do vseh pri drugi instanci obravnavanih prizivov opazimo zanimiv in važen pojav, da je bilo od približno 25.000 izrečenih sodb vloženih le 1300 prizivov, to je približno 7 odstotkov. To osvetljuje spretno in točno funkcioniranje pravosodstva v Sloveniji. Sodišča II. stopnje so obravnavala lani 2952 civilnih pravd, med katerimi so vštete tudi številne tožbe za ločitev zakona. Predlanskim je pa bilo takih pravd 2891. Zanimivo bi bilo izračunati in ugotoviti višino zneskov, za katere so se ljudje pravdali pri okranjih in okrožnih sodiščih. Kakor zatrjujejo poznavalci razmer, znašajo zneski, za katere so se ljudje t ozarili, tudi letos nad 100 milijonov dinarjev. Gospodarska kriza in eksekucije Okrajna sodišča v Sloveniji so lani izvršila v civilnih zadevah 5°.070 raznih ekse-kucij, a prodlanskim 62.196. Število eksc-kucij je torej letos precej padJo — za 3126. Nekatera sodišča so bila z eksekuci-jami naravnost preobložena in so izvršilni organi z največjo težavo vršili svoje posle. Kljub preobremenitvi so sodišča eksekucije reševala ekspeditivno in z največjo hitrostjo Dejstvo, da so eksekucije precej padle, kaže, da je gospodarska kriz« v Sloveniji nekoliko pojenjala. Statistika navaja šc druge podrobnosti, ki se nanašajo na poslovanje sodišč v ne-spornih in rsrpilarnih zadevah, kakor tudi v zapuščinskih zadevah. Pri sodiščih se je obravnavalo Uni 16598 zapuščin, ki rerjre-zenrirajo mnoge milijone. Predlanskim je bilo manj zapuščinskih razprav, in sicer 15392. Pupilarnih poslov so sodišča lani izvršila 6281, a predlanskim 6436. Lani so posamezna sodišča celokupno obravnavala le 708 invalidskih zadev, a predlanskim 964. Kaj bo lepega na kuharski razstavi Kulinarična razstava bo pokazala, kaj zmorejo naši najodličnejši predstavniki kuharske umetnosti na mizi tudi higijenično, ker tako zahteva naše zdravje. Oglejte si hipormoderno mizo: vse enostavno, a vendar lepo. Vse sol- Ljubljana, 3. februarja. Minuli teden smo prav nakratko opisali aajizbranejše dobrote, ki jih bomo jutri in pojutrišnjem, potem pa še v četrtek lahko gledali in duhali na kuharski raz-stavi v »Unionu«, danes pa poglejmo, kaj so nam pripravili lepega in koristnega. še nekaj! Zadnjič smo dejali, da g. Krapež iz »Zvezde« prikriva, kaj bo razstavila njegova kuhinja. Ko je pa njegova prva kuhanca Z\ezde« dogodek prve vrste. Kako zape ljiva je že samo veličastna langusta a la rusae, potem pa zvitki morskih jezikov v sapiku! Fazanova prsa Carmen. o sladka imena, da moraš cmokniti z jezikom! Pou-lard a la »Zvezda« bo premagal vse dvomljivce, da bodo kar drli k g. Krapežu. ki jrm ho postregel tudi šc s pularjem a la Rose Maric in pa z jagnjetovimi zarebreni-cami, pripravljenimi a la Strassbourg ter pozgačkal tek s pikantnimi obloženimi rezinami. Seveda ima g. Krapež v kleti tudi kapljico primerno takim specijaHtetam. za s4aidkosnedcže pa sladkarije, kakršne razstavlja. Imenitno poročno torto bomo videli in lepo košarico s sadjem iz marcipana, trobentač pa bo vabil goste. Čeprav je iz čokolade, a tudi andaluzijska bomba je nevarna, da ne spreobrne najbolj zagrizenega sovražnika sladkarij. Pripravil nam je vse te sladkosti domačin g. Alojz Kaste-lic. patiSer Krapeža. Kako mora biti pogrnjena miza ob svečanih prilikah, nas pa na razstavi pouče naši agilni natkarji, ki so v ta namen organizirali poseben odsek pod predsedstvom g. Lovra Verčnika s sodelovanjem gg. Raj-kt Zupana, Edita Nečimra in Štefana Končana. Sami znanci, saj so plačilni natakarji naših prvih svetišč gostoljubnosti. Pogrnili so kar 8 miz tako, kakor morajo biti, če hočemo veljati za sodobne. Za zaroko in tudi za poroko bomo videli z največjim okusom pogrnjeno mizo, nadalje pa 3 mize j* dine. Te tri mize so prava Šola za vsako gospodinjo tudi naiskromnejše hiše. Saj za lepo mizo nr treba bogastva, temveč le dobrega okusa, — kulture. Vse pa mora biti niče so zaprte, da se sol, poper in zobotrebci ne praše, servijete so pa popolnoma enostavno zložene, kaokr so prišle iz perila. Ne smemo jih umetno zvijati in si ie z zvijanjem brisati rok vanje. Taka torej mora biti moderna miza, kakšna pa ne bi smela biti, pa vidimo na običajni mizi, kjer je vse po domače in izumetničeno, preveč izumetničeno. Silno elegantna je miza za angleško pred kosilo za 2 osebi, zanimiva pa tudi originalna japonska mizica za čaj, ki jo je posodila gospa Skuškova, pa tudi rezijana mizica za turško kavo bo imela dosti občudovalcev, čeprav ni nujno potrebna, ker je le še malo modernih stanovanj z orijentalako opravo, ki je mnogokrat skrajno kičasta. Za tako umetnost je treba tudi imeti strokovno literaturo in rednega, neprestanega učenja. Na častnem mestu so razstavljene Vodnikove »Kuharske bukve« * modom, ki bi ga morala Citati vsaka gospodinja, še bolj je potreben za vsakega, ki hočo govoriti in pisati pravilno slovenščino. Lepo biblioteko je sestavil prvak naših delavcev za tujski promet, g. dr. Valentin Krisper iz knjig, ki jih je dala na razpolago kr. banska uprava. Zveza za tujski promet, večinoma pa on sam. Žc samo ta izbor knjig nam odgrinja ogromno obzorje gospoda aranžerja, ki bi brez njegovega sodelovanja bil naš tujski promet še v povojih. Kaj smo še dobrega in finega pojedli, lahko prečit amo z menujev z najrazličnih kulinaričnih prireditev. Mnogo je zgodovine na teh lepih listih in zanimivosti, saj nas skoraj vsak menu spominja na važen ali vesel dogodek v našem javnem in privatnem življenju. Na razstavi pa seveda sodelujejo tudi dobavitelji naše kuharske umetnosti. Kaj-pa, da je zastopano tudi naše moderno kletarstvo, ki nas preskrbuje z najboljšo kapljico. Velefirma Bolaffio & sinova bo dajala brezplačno pokušati svoja izbrana vina, da bo že sama ta pokušnja presegla tistih 10 Din za vstopnino. Maggijeva juna nam bo pogrela želodec, zataknili bomo klo-basico neprekosljive Slamičeve industrije ter za nameček zvrnili še časico Meinlove kave. Vse zastonj in še več, da si bo vsak obiskovalec lahko privezal dušo. Vrhniška mlekarska zadruga nam bo dokazala, da domači sir ni nič slabši kakor najdražji c men talec. Jaka Zalaznik. Terezija in Teodor Novotnv. »Depa*. A. Galle in B. Pau-er nam bodo postregli s slaščicami, dvorni dobavitelj Anton Verbič, Stacul in Bogo- mir Motah z delikatesami, perutninarski zavod M. Goloba z Lesnega brda nam Ho serviral delikatna sveža jajčka, »Eta« iz Kamnika pikantno gorčico in mezgo iz paradižnikov, »Riba« konzerve in sveže ribe. M. Štele & I. Pielick najlepše sadje in zelenjavo, naši mesarji se bodo pa postavili z naj lepimi mesom, svežim in prekajenim, da se nam bodo sline pocedile. E. Vajda iz Čakovca razstavlja perutnino, divjačino in ribe, skladišče Berndorf iz Maribora renomirane izdelke iz alpake, Avgust Agnola najfinejši porcelan, Stanko Florjančič moderno kuhinjsko posodo. Mestna plinarna pa praktična plinska ognjiftoa, torej prav vse bo na razstavi, kar je potrebno za dobro kuhinjo in dolgo življenje. Ivan Babinek predsednik in Inicijator I. fagostov. kulfovartčne razstav«. Vse prostore je z najfinejšim okusom okrasila najstarejša ljubljanska vrtnarska firma A. Korsika tako, kakor smo od nje vedno vajeni. Mnogo so storili naši kuharji in na*a-karji za razstavo, ki je najjasnejša slika, da se rudi na tem polju lahko morimo z največjimi narodi. Vse je pripravljeno za največji razmah tujskega prometa, saj tudi najbolj razvajenemu tujcu lahko postrežemo z vso popolnostjo. A ne samo kuharji in natakarji so bi i i požrtvovalni, prav tako kavalirski so bili tudi naši restavreterji, ki so pod vodstvom častne predsednice ge. Pije Ristove. simpatične restavraterke v »Unkmuc, razstavo sploh omogočili. Vsi zaslužijo naše največje priznanje in pohvalo, zato naj pa razstave nikdo ne zamudi. Razstavnemu odboru naše Čestitke! Tajinstveno delovanje špijonov med svetovno vojno Vam prefočuje veliki film senzacij Pravimi Pride! pwd" IlOfl IOJ Elitni kino M«tie«! Lepotna kunkurenca na planinskem plesu Kakor smo že poročali, se bo vršil popularni planinski ples v soboto 8. t. m. Letos so morali turisti svoje rajanje radi nameravane zimske olimpijade preložiti za teden dni. Smučarje,, drsalce in sploh zimske športnike je letošnja zima prikrajšala za vse veselje. Za to je hvale vredno, da jim je 5ffD prskrbelo nadomestilo za športno tekmovanje v obliki »lepotne olimpijade«. Pri tej lepotni tekmi ne tvegajo nHi zdravja, niti svojih kosti (razveo Če ne bodo ie preveč srboriti). Vse njih delo m trud obstoji v tem, da se bodo »drsali« in »•mukali« iz ene dvorane v drugo in iskali najlepše med lepimi. Torej prav prijeten »smuk«. Njihovo športno srce in oko se bo razveseljevalo nad očarljivostjo slovenskih lepotic, ki bodo ta večer z »mladhni« kakor tudi s »staTimi« prijazne in vabljive. Stf poide tu pred vtem za prvenstvo, katera je res najlepša. In naSe gospe in gospodične vedo prav dobro, kolike časti in alave in še več zavisti je deležna ona, ki je izvoljena za kraljico slovenske lepote. Pa ktj čast in zavist! Nagrade nagrade in fHm, to šele »vleče«. One, ki bodo najlepše, se bodo lahko potegovale za častni naslov »najlepša Slovenka«, ki dobi tele nagrade: Univerzalni trielektronski radioaparat »U 3« za priključek na izmenični tok 110, 130, 150 in 230 voltov za valovno dolžino od 20 do 3000 m, darilo konzorejia revije »Zena in dom«. Pisalni stroj »Remiogton-Normal 1930« s petletnim jamstvom za material, brezhibno konstrukcijo in funkcijo, darilo podjetja kino Ljubljanski dvor. Ljubljanski dvor, Ljubljana, in tvrdke A. Prelog, glavno zastopstvo strojev »Remington«. Ljubljana, Marijin trg. Najlepša Slovenka si izbere stroj v kakršni barvi bo hotela. Prosto vozovnico I. razreda za turistov-sko ladjo s SuSaka preko Makarske v Kotor in nazaj, darilo Jugoslovanske plovidbe d. d., SuSak. Gramofon »Thalia« darilo tvrdke »Tehnik« Josip Banjai. Ljubljana. Miklošičeva cesta št. 30. Zvočnik »Ram on a« za radioaparat, ki ie zgoraj naveden, darilo reprezentance ra-d i o-tvornice Ingelen. Ljubljana. Krasne kasete, nalašč napravljene za najlepšo Slovenko, z izdelki »Ellde«. darilo Jugoslovanske d, d. Georg Schicht, Osijek. \ ožnja z avtom »Adler« v Zagreb in nazaj, ali pa v Bohinj in na Bled, darilo glavnega zastopstva Adler jevih tvomic (ing. C. R. Luckmann) v Ljubljani. Slika »Helio-gravura« (50X60 cm) darilo fotoateljeja Josipa Pogačnika ml.. Ljubljana. Mestni trg 17, za najlepšo Ljubljančanko. Slike fotoateljejev brata Smuc. VVolfo-va ulica in Karla Holvnskega. Dunajska cesta 6. Podrobnosti bomo še objavili. Hasanaginica L. šafranek-Kavič je s svojim prvencem, ki £a je po velikem uspehu v Zagrebu nekoliko predelal in zlasti v 1. dej. kk-ajsel za Ljubljano, dosego! tudi pred slovenskim ob. činstvom neoporečno velik uspeh. Imel je pri tem izredno srečno roko, ko si je izbral za besedilo dramsko močno, občutja in doživljajev bogato Ogrizovicevo tragedijo. Eno najlepših jugoslovenski n narodnih balad je razvil Milan Ogrizović v eno najboljših ju-go&l.ivenskib dram. ki je tudi pri nas, igrana v krasnem originalu, učinkovala silneje kot vse druge iz hrvateko-srbskega slovstva. Komponist ie bil v svoji glasbi prav srečno izrazil križanje jugosloveneko-musli-manske^ra duha v Bosni, na tej nekdanji zemlji med orijentom In okcidentom. Bosanska narodna melodika in orijentalski glasbeni motivi prepletajo jako zanimivo vso opero ter ji dajejo tudi folklorno prav poseben čut. Po vzgledu VVagnerjevem uporablja vodilne motive, ki jih je okoli 30 in se vedno vračajo; v drugem dejanju prevladujejo nacionalni motivi, v tretjem z baletnimi ritmi in dramskimi stopnjevanji pa združuje oba značaja ter doseza zlasti z agovo sevdalinko >Kroz bascu mi voda teče t najgloblji vtjek. Zaključek je srlen in mogočen. Posebej je omenil mojstrsko instrumentacijo, polno razkošja in izrazite dramatičnosti. Zdi se, da je »Hasanaginica« pred vsem orkestralno zamišljena t^r so orkestru cesto podrejeni pevci, ki se morajo držati ve. Činoma deklamačnega načela in imaj) manje prilike za uveljavljanje melodike. V vsem prava glasbena drama, ki je nudila skladatelju, režiserju in scenografu prav mnogo prilik, da razvijejo svojo domišljavost na poljih etnograflski folklorno slikanih prizorov bosanako-orijentalskega okolja. Pd Konjovičevi operi in Siroiini aktovki ki je pri nas zelo ugajala, je tudi dairanek iel popolno zmago. Toda »Haeanaginicac nadkriljuje obe prejšnji zlasti po svojem dejanju in originalnem miljeju, kakršnega nima nobena druga opera vse operne produkcije. Predstava je bila prav dobra in kakor publika je bil ž njo avtor lahko popolnoma zadovoljen. Zunanja oprema (kostumi, orožje, rekviziti in dekoracije) je lepa. celo razkošna in muslimanski dve dvorišči z razgledom na zeleno bosansko okolico ali na mesto z minaretom sta tipični. Seveda je kula v 1. dej. prenizka in na oknih ni rešetke, ki so značilne za turške hiše. Da gledajo otroci z okna v gledališče in vidijo prihajati strica po cesti na drugi strani kule, je kajpada licentia, ki bi se ji izognili, ako bi bila kula na levi namesto na desni Hišo Hasanage si je treba misliti na pobočju hriba, tako da prihajajo ljudje navzgor. Vendar menim, da bi morala biti vrata (portal) ali kapija vedno zaprta. Sicer vsak čas lahko vstopi tuj moški in zaloti ženske brez pajčblana preko obraza! Pametno je, da pojo opero v originalu, v bosanski srbohrvaščini, ki ji je dal Ogriao-vić z raznimi turškimi izrazi posebno zanimiv lokalen kolorit. Kdor pa si poprej prečita vsaj vsebino v Gled. listu (najbolje je prečita ti Ogrizovicevo dramo!) marsičesa ne raaumel. A treba je razumeti vsako besedo, ker Ogrizovičevo besodilo je tako kratko in zgoščeno, da pove često v treh štirih besedah cel klobčič misli. Da je babo = papa, sevduh — ljubezensko hrepenenje, hsjirli = sreča i. t. d., bržčas marsikdo ne ve. Ponovno torej svetujem: preden greste poslušat to opero, se seznanite z vsebino besedila ali z vso dramo. Imeli boste 80% večji užitek! Naj bi uprava dajala Gled. list abonentom na razpolago vsaj dan pred predstavo. Ali bi ne bilo mogoče, da ga prodaja gled. blagajna, da si ga ljudje nabavijo pravočasno, a ne šele tik pred začetkom predstave? Takrat je že prepozno. Jako ugodno je, da pojo glavne uloge atirje člani, ki so Hrvatje ali znajo docela hrvatski. ThiarTv-KavČnikova, Grba, Vičar in Križaj; zato besedilo krasno izgovarjajo. Pa tudi našim Članom ni prav'nič očitati; vse priznanje. »Hasanaginica« je glasbena drama, moderno dramatako delo, ki zahteva, da no izvajalci predvsem prav dobri igralci. In z radostjo konstatujem, da je naš aptrttl ansambl tej zahtevi polno ustrezal. Vsem na čelu ca. Thlerry.Kavčnlkova. ki se je tekom let razvila v odlično igralko ter je s Hasanasinico dokazala močne kvalitete resnične tracedinje. Kako le igrala neutešno hrepenenje po ljubljenem možu, nato osuplost, aristokratski ponos uža-Ijenke, divji obup, iz krute bolesti izvira-jočo trmo, pa tragično ljubezen do otrok in trpko resignacijo pa tja do poslednjega boječega triumfalnega vprašanja: *Mar me vendarle ljubi* (voliš)?« — to je bilo toli-kero globoko prečutenlh in tako učinkovito v snevu in igri izraženih prehodov iz občutja v občutje, da nas je resnično pretresala. Ob njeni prepričevalni igri se je za-solzil celo marsikak zakrknjen gledališki cinik! — A po gledališču je bilo več vidnih robcev kakor pri marsikateri tragediji. Seveda je ze delanje silno: toda vsaj pol zasluge gre naši vsekakor najmočnejši operni igralki. Njena nesrečna mati Hasanaginica nam ne izgine kmalu iz spomina. G. Križal je kot Hasanaga. krasen silak, samo iznova pokazal, da je tudi kot igralec umetnik. Zelo skop je v svojih gestah, a govorita mu obraz In oko. govori mu vse telo. da silno trpi v svoii trmi in da mu poka srce od ljubezni, ki pa jo ponosno skriva in dusi le še na večjo lastno bolest. Kričaieva kreacija ie izvrstna, v svoji statičnosti impozantna, pevski dovršena. G. Grba kot Pintorovič je postavil sli- kovito figuro junaškega, a -krbneca brata ter mu gre vsa hvala. Edino v t dej. bi si želel v času. ko molči, posluša in mJrule. več soigre v mimiki in pogledih. G. Vičar kot kadija (sodnik) mi — kakor v dnutih partijah — kaže preveč ruti-nerja šablonskih gest. a premalo doživljanja in indlvidualiziranja. Zelo nrijeten tenor ima. lepo poje. a koliko občuM? Mislim, da nI plitek, nego le površen. Gdč. Španova kot Cerkezka me ie — še boli pri generalni izkušnji kakor pri nremieri — zelo prijetno iznenadila. V utri ji je V trmi pogum, da igra že jako zadovoljivo, fivo in toplo. Ako me vse ne vara, se ta pevka izredno žametastega raer-zosoprana kmalu dvigne na stopnjo prav temperamentne igralke v operi. Ga. Ribičeva kot hčerka Sultanija je takisto igrala vrlo dobro in Iskreno, prav dobro je ka rak ter i ziral čauša (saljivca starešino) z. Janko, shuro g. Perko in štirje otroci so bili po gdč. Ramšakovi. Jeromo-vi in Borseievi igTani in peti povsem naravno in prisrčno. Izvrstno je pel za sceno nroiezlna z. J. Ras. Zbor (posli, vojaki, sužnje, družice i. dr.) se je držal vseskoz vzorno ter je živahno igral; posebno priznanje pa orkestru, zlasti za uverturo in medigre (le začetek uverture ie bil nekam bojazljiv), ki ga ie vodil g. ravn. Polič. Njemu in g. rei. Krlveckemu gre zasluga, da se le naš repertoar obogatil končno zopet z novo. vrlo simoetično jugoslovensko opero ter da se izvaja tako Častno. Naposled naj pohvalim še nal mali balet, ki je storil vse. kar more in zna ter je poviševal slikovitost III. dej. Vsi solisti in dirigent na čelu jim ga. Thierrv In g. Križaj, so bili po vsakem dejanju viharno opetovano klicani pred rampo; posebej pa je Žel prisotni skladatelj g. Šafranek-Kavić vedno iznova prav iskrene in prisrčne ovactle. Pr. G. (Bel Danes; toJičacO: Mslosim. Dr Kino kino Kino Koledar. PooedoVek, 3. feoruarja 1030. ka Bflaž, pravoslavrri: 21. jannaria Današnje prtredkve. Za ljubezen so zdravila. Matica: Dama s troCoarja. Ljubljanski Dvor: Mala Veronika Ideal: Evina jabolka. Dežurne lekarne. Danes: Babovec, Kongresni trg. L star. Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Šl*a. — fllsžbsne objave LllP-a.. Na znanje *<» vzame črtanje S. K. Blan-a Novomest.*> iz rednega članstva JHS-a. S. K. Elan je črtan po savezu na lastno prošnjo. Tajnica Torek, 4. februarja '2.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glaab*: 13.30: Iz današnjih dnevnikov: 17JO: Koncert Radio-orkestra; 1&J0: I. Martelanc: Razne vrste reklame; 19: Dr. Kolarič: Napake slovenskega pisanja; 19JO; Dr. Pre-obraženskv: Ruščina; 20: Prenos iz Zagreba; 22: Časovna napoved in r>oročila; 22.15: Koncert Radio-orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sreda, 5. februarja Opoklanski program odpade; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Pravljice pripoveduje radio-tetka; 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine (prof. Koblar in g. Lipah); 19JO: Dr. Leben: Francoščina; 20: Koncert viole (prof. Ivančici s sprem Ij ovan jem klavirja; 21: Koncert Radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila. Občni zbor „Save" i, 3. r*n~* Koieaarstoo io motečikiiatfcfTio dro&tvo »Sav«« Je imelo včeraj oopoktoe v gostilni pet Kavčiču os Pni vozu občni zbor, katerega je otverfi predsednik g. Free Barjel, kk k pozdrava navzoče, atesti zastoprak« koiesarsttb druStev »Sora«. »Ljubtvacnica«. »Zaria« is »Triglav«. ZafrvaM *e fe za uoeJezbo tud« novinarjem ki iavtkeA časopisju posebno aabvsJ©. V nadaljnem zovneu jc omenil, da le dru&tvo Članstvo zopet narask), tako či Šteje sedaj drnjčtvo že 405 članov, 67 čTanic in 13 ustooovnikov. Od maja do septembra je imeio dru&trvo več prav ti&pefch prireditev. dfrk ta ttbtov. Prvi več> r-fet je bil 15. on5J v Grosuplje, drufci na 29. junija v St. VH, k-Jer je bite tudi dirka, v kateri •Je zmagal K:jv»č s« Iva tor. Da podpre Ipafaeejr« aJci sport na dedci, ie dru&tvo prire p> teJluki IbIm v Zadobrovo - Soeberje. kjer le Mo jeseni ustanovljeno novo kolesarsko dnutiAo rTrtglsv«. »Sava« se je udeleiifcj tv&\ vesCHcc »Zarje« v Zgorajem Ka£l}u. Izme-d štev4!niJi dirk omenimo Zvem-) dirko v Ccl"je d«ie 21. Jufcja. V.jcr te na progi 74 km priSei kot prvi r*a cilj Ojorgjevič Pran«-, čkin >Sav<«. v joniordti skupijr: pa na vrta prr»-j» Krusič Salva tor. Dn« 2H. »utira j« pr-«"'«!*^ Zveza kotesarsk-ih jehi sa njegovo p^irtvovaJnosi in velikodušnost. Po njegovem govoru j« g. BatjeJ poročal, da ie letos 5-k-tofca društva »Sava«. PretSava bo zdruiena z raaofen' priredi trn«*! in mednarodnimi dir kaor. Udeleženci občnega zbora so se fotogTsnraii. nakar te bilo zborovanje zatajuceno. Dnevne vesti — Za spomenik kralju Petru t Ljublja. ni. V soboto smo priobčili poročilo odbora za postavitev spomenika kralj« Petru v Ljubljani, iz katerega je razvidno, da se bliža nabiralna akcija uspešnemu zaključku in da se bo Ljubljana kot kulturno središče Sloveoeev kmalu skromno, zato pa tom iakreneje oddolžila spominu velikega kralja Osvoboditelja. Odbor za postavitev spomenika izjavlja, da je nabral za spomenik 272.326.78 Din. Ta denar so prispevali za spomenik naši srednji in oižji sloji, kar je najboljši dokaz, da se nase ljudstvo zaveda, ds je dolino spominjati se blagopokojnoga kralja Petra z največjo pieteto in hvaležnostjo. Za spomenik kralju Petru v Ljubljani pa Še niso prispeval; premožni poedinei, niti naša najmočnejša gospodarska podjetja Odbor po vsej pravici pričakuje, da store svojo petrijotično dolžnost tudi 'jni krogi, ki so ob takib prilikab vedno prvi in za zgled drugim. Ljubljana ne sme »aostajati za Zagrebom, kjer so nabrali za epomeaik kralju Petru v kratkem skoro pol milijona Din. — Sprejemi pri direktorju državnih že-ieinic r LJubljani. Do 1. marca direktor direkcije državnih želeenic v Ljubljani dr. Jakob Borko ne bo sprejemal privatnih strank. I Brezbožno dekle — Iz državne službe. Premeščena sta davka r Rudolf Lotrič iz Murske Sobote v Beograd to pomožni davkar Karlo Mevrtig iz Šmarja pri Jelšah v Beograd. — Razpisane uradniške službe. Zrakoplovno tehnični zavod v Kraljevu razpisu ie natečaj za tri tehniške uradnike s fakultetno izobrazbo in enega tehniškega risarja s srednje tehniško izobrazbo. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. pri komandi zrakoplovstva v Petrovaradinu. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Travniku razpisuje natečaj za enega uradnika administrativne strdke, za tri uradnike pomožno tehnične stroke katergorije C položaja VIII, za tri uradnike pomožno tehnične stroke katergorije C položaja IX- in za enega uradnika pisarniSke stroke. Prošnje je treba vložiti do 22. t. m. Podrobnosti natečajev so razvidne iz >Službenih Novin< it. 23 z dne 31. januarja L 1. — Konferenca slovanskih žen v Pragi. Jutri se prične v Pragi konferenca slovanskih žen, katere namen je določiti enoten program delovanja ženskih društev in sicer tako, da bo v skladu s slovanskim programom. Slavnostno sejo bo vodila pisateljica Elena Šotesova. Slovensko ženstvo bo zastopala na konferenci ga. Mira Enge&ma-nova. Jirfcri zvečer se udeleže delegatke vseslovanske besede, prirejene pod pokro-viteHstvom prezidenta Masariyka. — Občni zbor Slovenskega umetniškega društva* Prejeli smo: Miinulo soboto se je vešU v dvorani Delavske ZTbornice redni letni občni zbor Slovenskega umetniškega društva. Udeležba članov je bila potoošte-viina. Društveni predsednik slikar Tratnik je pričetkoma predložil listo nadaljnih 12 umetnikov, ki so želeli vstopbti v društvo, in so MU tudi soglasno včlanjeni. Sledita so običajna porooua odbornikov, nakar se je zvoiil nov odbor, katerega tvorio £32.: umetnostni zgodovinar dr. R. Ložar. (predsednik) kipar in slikar Tone Kralj, grafik Miha MaJeš. slikar Fran Tratnik in silakr Franc Palovec Družrtvo je postalo močna in edinstvena organizacija slovenskih umetnikov modernega po^rrcpre^joTiistlčne-ga Izraza. — Zastopniki poštnih uslužbencev pri predsedniku vlade. Uprava zveze poštno-brzojavno telegrafskih uslv^encev je imela te dni v Beogradu sejo. katere so se udeležili predsedniki vseh oblastnih organizacij. Seja je bila s/klicana v zvezi z no-v*n zakonom so bile povišane plače samo uradnikom I. kategorije, katerih je v pošt-no-trzoiavno-telefoinski stroki 185. V petek dopoldne se je oglasila deputacija poštnih ushiZbcuccv pri ministrskem predsedniku in mu po:asnila težak gimotni položaj osobja pc*tao-brzo}avno-telegrafsike sJužJbe. Zveza se je obrnila tudi na poštnega ministra s prošnjo, naj se zavzame za zboljšanje gmotnega položaja poštnih uslužbencev. — Za povzdigo Kamnika in kamniškega okraja.. V tem Članku dr. Ogrioa (v sobotni številki) si je v drugem delu, drugi odstavek vrnila mala pomota. Dotično mesto raj se gđasi: ... Obenem bi prinesla (namreč železnica skozi okraj v Savinjsko dolino) veDfc razmah turizma in tujskega prometa. Osobito, ako se izvede po spodaj označeni varijanti a), ki vodi ob podnožju Karrmišltjh — Savinjskih Alp. pa i Karavank in Sosk.li gora. Zadnji stavek predzadnjega odstavka pa: Vse te težnje smo po vda ril- v številni kamniSki doputacaii 3/1 napram g. banu, ki je dolgo in dobrohotno obravnaval z ny> te zaklade. — Muzej stare umetnosti Med banoma iprsmorske in savske banovine je bil dosežen sporazum glede ustanovitve in vzdrževanja muzeja naše stare umetnosti. Muzej ho zgrajen v Kninu in upravljal ga bo neposredno ban primorske banovine. V ta muzej pridejo vse stare umetnine, kar jih je v muzeju obeh banovin. — Novice iz Koroške. Kočar Janez Krof na Blatu je padel ponoči v apoen i oo in se zadušil. Ker jama ni bila zavarovana, ie bil posestnik Nikolaj Stemic obsojen ua 10 dni zapora. Delavka Neža Bobe k v Vinčah pri Vedrin ju se je polila s petrolejem in zgorela. — liror rib iz Splita, Splitska ribarnica je v januarju izvozila 1450 kg rib v Zagreb, 940 v Ljubljano, 585 v Beograd, skupaj torej 2933 kg. V inozemstvo jih je izvozila 5770 kg in sicer v Trst 2845 kg, v Benetke 960 kg, na Dunaj 615 in v Rim 1325 kg. — Malim obrtnikom je tudi na X. mednarodnem velesejmu v Ljubljani, ki se bo vršil od 29. maja do 9. junija omogočena udeležba, ker jc veJesej-msko ravnateljstvo tudi na svoji letoSnii jubilejni prireditvi bla-ffovoiilo nakazati Uradu za pospeševane obrt] v LjuM.ani primeren prostor. Obrtni-ki* ki nameravajo razstaviti na prostoru urada, naj prijavijo svojo udeležbo pri Uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg št lft-I takoj, nakasne/e pa do 30. marca, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno H nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Zagrebu in Skop-liu 8. v Mariboru 6. v Ljubljani 4.4, Davi je kazal barometer v Lhibljani 748.5, temperatura je znašala 2 stopinji. — Ratnički dom v Beogradu. Uprava udruženja rezervnih oficirjev je imela te dni sejo, na kateri je odobrila Idejni načrt za Ratnički dom. Zaenkrat bodo gradili samo tretjino doma, ker je premalo dej. Šipuš-Si-sačka. Pokojna je bila vzor plemenite žene in skrbne matere. Pogreb bo jutri ob 15. e Stare poti št. 2. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sozalje! — Pri objavi Imen darovalcev za božićnico »Kola jugo slovenskih sester v Ljubljani« je radi težke čitljivosti podjpisa med prispevki po 100 Din pomotoma ime Seunig namesto g. Sušnik lekarnar. Tajnica. 83-u — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela meseca "anuarja 1930. 1. sledeče prispevke: L Podružnice. Črnomelj 645 Din: Železniki 200 Din; Trbovlje ž. 110.50 Din; Radeče 80 Din; Sv. Lenart 120 Din; Brdo 324.70 Din; So. Sv Ktiagota 30 Din; Maribor m. 5000 Din; Ribnica na Pohorju 400 Din; Litija 350 Din; Konjice 1600 Din; Novo mesto m- 773.10 Din; Cerknica 2046 Din: Celje ž. 2474 Din; Hrastnik ž. 475 Din; Prevali e 205 Din; Ljubi ana mestna ž. 5040 Din; Ljubljana, I. Iiubljanska m. 3656 Din; Ljubljana šentp. m. 1090 Din. Skupaj 23.519.30 Din. II. monsignor Toma Zupana sklad, sledeče podružnice; Sv. Duli ua o. v. 50 Din; Kočevje 100 Din; Tržič 100 Din; Kranj 1632 Din; Maribor m, 1000, Din; Metlika 200 Din; Gornji grad 100 Din; Kostanjevica 176 Din. Skupaj 3358 Din. — TU. Andr. Scnekoviča sklad: Dr. Koprivnik, Ljubljana (po Jutru) 100 Din. — IV. Razm prispevki: Dr. L. Brenčič, Ljubljana 25 Din; neirninovan, M6dling 40 Din; Fr. Bergant, Požega 41 Din: M. DomiceU, Rakek 100 Din; Slovenski Narod, Ljubljana 100 Din. Skupaj 406 Din. Vsota vseh prispevkov 27.433.30 Din. 7S-n _Rodbinska tragedija. V Virovitici pri Osijeku se je v petek odigrala pretresljiva rodbinska tragedija. Bivši uradnik Kari Koch je ustrelil svojo ženo in izvršil samomor. Koch je bil popreje uradnik na gro-fovskem posestvu Janković. Pred leti je bil vpokojen. Zdelo se je, da živi 67letni mož prav srečno in zadovoljno. Toda to je bil d samo na videz. Koch je imel namreč slad-korno bolezen. Bolezen ga je tirala v obup in opetovano je ženi dejal, da si bo končal življenje. Žena mu je vedno odgovarjala, da brez njega ne more živeti in naj tudi njo ubije. V petek zvečer je poslal Koch svojo nečakinjo v osiješko bolnico, češ, naj zanj rooervira posteljo. Ko je odšla, je Koch najprej izstrelil svojo ženo, potem ae je pa pred ogledalom ustrelil v glavo. Zakonca sta bila takoj mrtva. — Avtomobil in radio hudičevo delo. Da je prebivalstvo Bosne kulturno res le precej zaostalo, dokazujeta naslednja drastična primera: V Mostar je prišel te dni HOletni Miha Rajkovič, ki je pričel glasno kričati, ko je zagledal avtomobil. Ko so mu pojas-nili, da avtomobil ženeta voda in bencin, je dejai: »To je hudičevo delo. kako naj voda žene avtomobil?* Seveda je bil ves trud prepričati starca, da je avtomobil delo moderne tehnike, zaman. Mož prebiva namreč v hribih in je bil v svojem življenju vseaja skupaj samo trikrat v Mostarju. Zadnjič je bil pre^i 50 leti. Zato ni čuda, da je avtomobil napravil nanj tak vtis. V selu Livno je pevsko društvo ?Sloga: te dni montiralo radioaparat. Zbralo se je v dvorani precej seljakov, ki 60 poslušali oddajanje beograjske postaje, ki je voščila muslimanom vesele praznike. Večina seljakov še nikoli ni čula radia in zato so bili prepričani, da je aparat hudičevo delo. Le s težavo so funkci-jonarji »Sloge-: preprečili, da jim niso aparata razbili. —Samomor poročnika. Te dni je v Melji-nah umrl strokovni pomorski poročnik Mesaric. Njegovega pogreba se je med drugim udeležil tudi poročnik mornarice Milan & tetić s svojo četo. Opoldne 6e je vrnil v Tivat Kmalu po njegovem prihodu pa se je po mestu raznesla vest, da se je Štetić ustrelil. Našli so ga s prestreljeno glavo v prostorih mornariške komande. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da si je končal življenje iz žalosti nad prijateljevo smrtjo. Pokojni je bil oženjen in je zapustil ženo ter troje otrok. Tihotapceva nevesta Ufa premijera z Jermy Jugo! Pride! Kino dvor Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčlce izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav nikov-strokovniakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolujejo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josef oves vode. »Frani Joaefovaa voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —tj Sela občinske uprave v Ljubljani. Za prModn e dni bo sklicana seja dbčmsfre uprave V Ljubljani. Ker so bil! imenovani nekateri novi občinski svetniki, bo med dru-gim na dnevnem redu volitev odnosno izpopolnitev posameznih odsekov ob&nske uprave. Proračun mestne občine pride najprvo v razpravo Pred finančni odsek, ki bo na sejah v vseh rKKirobnostth razpravljal o nJem. —1] Nove Javne kuhinje v LlubUani. S 1. februarjem ie bila v nekdanjih restavracijskih prostorih palače direkcije državnih železnic v Pražakovi ulici otvorjena javna kuVrinja za železniško osob'e. V kratikem se v nekdanjih prostorih mestne zastavljalnice v Prečni ulici otvon kuhinja Ni. Vel. kraljice Marije za dtakinje srednjSh $oI pod vodstvom druStva »Atene«. Gospodarski urad mestne občine je prevzel brezplačno adaptacijo teh prostorov v kuhino kjer bo dobivalo hrano do 120 o^akmj. Adaptacijska dela bodo kmalu končana. Tihotapceva nevesta Ufa premijera z Jenny Jugo! Pride! Kino dvor —lj Evgen Lak umrl. Včeraj popoldne je umrl v ljubljanski bolnici eden najpopularnejših mož starejše generacije, vpokojeni magistrata i oadsvetoik g. Evgeo Lah. Pokojni je bil rojen lo. avgusta 1860 v Vipavi. Srednjo solo je študiral v Kranju in Ljubljani, pMem se je pa vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze. Studije je pa moral zaradi bolehnosti prekiniti. Dobil je službo pri zbornici za TOI, obenem je bil pa 6uplent na državni gimnaziji in tajnik Slovenske Matice. L. 1686. je prestopil v magistrata o službo, v kateri je ostal izredno vesten in marljiv do 1. septembra 1024. Pokojni je bil tudi odličen publicist Med drugim je napisal prvo zgodovino Ljubljanskega Sokola. Za svoje državljanske zasluge je bil odlikovan z redom Sv. Save. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini nase iskreno sožalje. —IJ Pomlad. Z vseh strani nam po šli a jo prve trobenrtice ia zvončke, ki naj nas prepričajo, da je že -pomlad. Vendar se pa prevarati ne damo, ker imamo vedno prariko na polici in starka zima še vedno potuhnem) čaka. kdaj nas strese. Z Rožnika nam je gospodična Ljubica Grošelj prinesla živahnega ma's&ega hrošča. Ni čuda, da ga je tako srčkani obrazek ogre* m privabil iz zemlje! Ali kakor ena lastavica še ne prinese pomladi, nas tudi prvi hrošč še ne more- preveriti, da je že pomlad. —lj Sedmi družabni večer Trgovskega društva »Merkurc v UobJjani bo -pojutrišnjem v sredo dne 5. februarja 1930 ob pol 9 uri zvečer v prostorih restavracle »Zvezda«. V nadatievanau cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtn19ke kroge« pride na vrsto preda vanje v zanima vem predmetu >Naša denarna organizacija«. Predavanje o teoi važnem gsopodarskem vprašanju je ljubeznivo prevzel direktor Trgovske šole gospod Josip Gogola. Gospod predavatelj je znan strokovnjak na gospodarskem polu in predavanje, ki si ga je izbral, gotovo zasluži posebno pTrzornost. Po končanem predavanju poje Za vršan ov kvartet, ki se je po svotjom dovršenem petju vsem obiskovalcem družabnih večerov nenadno prilJTibil. ter igra priMuMjena Merkurjev orkester. Gost'e so dobrodoSfi, Vstop je brezplačen. SJ0-n I Brezbožno dekle I —lj Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu pretužno vest. da je preminul njega zvesti Član — sokolsld! zgodovinar, brat Evgen Lah. magjistratni nadsvetnik v pokoju, ki je bil dolga desetletja včlanjen v društvu ter z inladeniškim navduSenjem sledi razvou in razirrahu Sokdlstva, posebno pa mu je bid pri srcu naš stari -»Ljubljanski Sokol«. Društveno odposlanstvo ga spremi na poslednji poti. Zbirališče :utri točno ob 10.45 pred mrtvašnico splošne bolnice. — Zdravo! Odbor. 84-n —- lj Prihodnje predavanje ZKD bo predavan'e s. prof. Doižana 4. februarja Iz pradavnine. Predavanje, ki ga bodo spremljale zelo številne skioptične slike, bo privabilo gotovo številne poslušalce. —lj Na kulinarično razstava imajo novinarji z novinarsko legitimacijo prost vstop. —lj Materinski večer v Zavodu za zdrav, stveno zaščito mater in dece, Lipičeva ulica, se vrši v sredo da« 5. februarja 193fl ob 8. uri ivečer. Predaval bo g. dr. Brecelj O temi: Mati in dom. Vstop prost vsako sredo in potek. —U Jutri svečana otvoritev kulinarične razstave ob 10 Hotelu Unlonu. 85-n —U Mestna zastavljalnica bo imel: redni dražbi runi a 1929 zastavi eola predmetov in sicer za dragocenosti (zatnino, src-brnmo, itd.) 6. februarja, z« efekte (blago, perilo* strele, itd.) pa 13. februarja t. i. ob 15 ure dalje v uradnem lokalu. 70*11 —lj Zadnje modne novitete za oblačila so dospela. Priporočamo se, neobvezen ogled pri tvrdkl Novak, Kongresni trg. Sl-n —-lj Občni iber krajevnega odbora Rdečega kriza, ki bi se imel vršiti 6. t. m., je odložen na poznejši Čas. —lj Mag. ravnatelj Ivan Sesek daruje družbi Cirila in Metoda Din 100.— v poča-Scen je spomina pok. Evgens Laha. —lj Pevske eraatre Ljnblj. Zvon, Danes, v ponedeljek zvečer mešan zbor. v sredo ženski zbor, v četrtek tenori, v petek basi. Ne zamajajte vej! — Tajnik. aho dobro kol najdražja mda vendar cenejše! Oritlo ELI DA Špicar: Pogumni Tonček Malčki, Id so J. 1920 igraU Pogumnega Tončka v Radovljici. Tonček ie bil C Špicarja sinček Miran. Jak. Spicarja, vrlo zaslužnega kulturama delavca, režićerja, ravnatelja in prvega igralca radovljiškega ljudskega gledališča, priljubljena otroška romantičaa igra »Pogumni Tonček«, se je igrala včeraj popoldne v nabito p>lnem gledališču in ž^la pri otroški in odrasli publiki popoln uspeh. Zlasti otroci »o bili navdušeni ter so veselo ploskali (jdo. Vidi Juvanovi (Tončku), ge. Miri Neffatovi, gdč. Rakarjevi, g. Jermanu, g. Janu i. dr. Sodelovala sta balet in godba. Avtorja e? poklicali na oder pred rampo. Ton?<*V pa je prejel šopek- Iz Celja —c Zopet poiar v Trenierju. V uoci ra^l 29. in 90. januarjem je izbruhnil v vasi Tre. merje, ki lezi nekako v srediui med Celjani in Laškim ob cesti iu železniški progi, okrca: 2Q> ure v kozolcu posestnika vulgo Cecelj-na požar, ki je vpepelil ledeni objekt d d tal. Ako ne bi celjska požarna bramba pravočasno prispela in lokalizirala požara, bi rdeči petelin gotovo prešel na bližnje hise in uničil lep del vasi. Kdo je povzročil ogenj, se tedaj ni dalo ugotoviti. Včeraj zjutraj okrog 3. ure pa je tfila celjska požarna bramba zopet alarmirana, reši da gori v Tremerju. Nemudoma je odbrzela z avtomobilom v Tremerje, kjer je res gorel kozolec nekega posestnika. Tudi sedaj so vrli celjski gasilci urno lokalizirali La pogasili požar, vendar od kozolca ni ostalo drugega, kot kup ožganega tramovja. Kot osumljenka, da je nalašč iz maščevalnosti zanetila požar, je bila aretirana priletna žena posestnika B., ki je baje pred več pričami v soboto izjavila, »da je v Tremerju gorelo, pa še bo< Izročena je bila v sodne zapore v Laškem. —c XI- obrtniški plot, ki se je vržil ob veliki udeležbi celjskega obrtništva in drugega občinstva, je bil res ena najprijetnej-Sih prireditev v letošnjem pred pustu. Vsak, ki se ga je udeležil, je odhajal domov nad vse zadovoljen in s trdnim sklepom, da ga tudi prihodnje leto ne bo zamudil. —c Nocoj rsi v trgovsko šolo, kjer bo predaval ob 20. uri znani naS znanstvenik g. prof. Srečko Brodar o »Prazgodovinskih najdbah na OllevU. Vsebina je čisto nova in obsega veliko delo predavatelja v jami Potočki zijalki v preteklem letu. Predavanje spremljajo lepe skioptične slike. —c Is policijske kronike. V Matije Gub-ea ulici je bil predeinečnjim aretiran neki Friderik C, ker je pijan kot Čep nadleg> vnl peeante in kalil nočni mir. Do jutra se je moral pretegovati na trdih deskah v poli-djeksm zaporu. — Zaradi krošnjarenja brez potrebnega obrtnega dovoljenja Is bil prijet v neki celjski gostilni 67letni Anton B. iz celjske okolice. Gospodarstvo Ljubljanska kreditna banka ie otv< -rila s I. februar eni svojo podružnico v Za grebu, s čemur se je zopet povečalo število njenih podružnic za novo obratovanSčc. v enem najjačiii in najvažnejših trgovskih središč v državi.. Tekom svojega tridesetletnega obsto a je ta najstarejši in največ i slovenski banani zavod, ki Je bil 2e pred vojno važna opora slovenskemu narodnemu fiK>spodarsrvu razvil svoje delovanje z lepim številom podružnic razen v vseh večjih krajih Slovenije (Brežice, Cele, Crnome!'. Kranj, Maribor, Novo mesto, Ptuj. Rakek, Slovenjgradec) tudi v Dalmaci i (Solit. W benik. Metković), v Bosni (Sara.i^vu) in Vojvodini (Novj Sad) ter je ovtorite nove podružnice v Zagrebu le pozdravljati kot znak zdravega razvoja in ekspanzivn^sti zavoda. ^2—1 OTROŠKI NOGAVICE ltlGO« Najboljše, najtraanefše, zato 13 nafcenetšel Dob©r tek. — Kadar ješ jabolko, pazi na £rva. — Kadar jem jaz jabolko, marrHca, mora paziti orv name. I Brezbožno dekle 49 •Hareef (Pr-tc//«?* Seržant (Diavolo Santini je pogledal podčastiniku \ oŠ. Odgovoril je brez obotavljanja: — Velja, seržant. Bodite brez skrbi. Moj avtomobil je dober, in kar se tiče mene . . . Šoferju je zastala beseda v grlu. Ker ni našel nič primernejšega, je dejal: — In jaz sem tudi . . . dober človek. Maxime je bil s šoferjevim odgovorom zadovoljen. Stisnil mu je roko in odšel na prežo v neposredno bližino glavnega vhoda hotela »Imperia«. Da bi ne opozoril nase vratarja in siuge, ki sta počivala na verandi, Je oa-šel Maxime na Promenade de s An-glais in sedel na klop. Da bi Santini ne postal nestrpen, se ie napotil Maxime večkrat po ozki ulici, kjer je stal avto, in namignil je šoferju, češ: — Po trpi te še malo. Kmalu bo konec čakanja. Odločilna ura se bliži. Ta čas, ko je nestrpno pričakoval trenutka, da se spoprime z lopovi in resi nesrečno grofico, so mu uhajale misli k Beatrici o kateri * je-Ti še živa ah* ne. Vse njegovo prizadevanje najti jo je bilo zaman. V tem pogledu si ni znal pomagati. Maxime de Friieuse se je zdramil iz teh misli, ko je videl, da se solnce počasi nagiba te zatonu. Neprestano je hodŠ med hotelom »Imperia«, Promenade des Anglais in stransko ulico, kjer ga je čakal Santini. Kmalu je spoznal, da je že dolgo, odkar je bil prispel sel bratovščine »Orne perunike«. Pa vendar ni opustil namena vrniti se po grofico de Royal}oie in odpeljati jo v skrivnostno vilo? Kaj, Če je zavohal nastavljeno past? V hipu, ko je Maxrme že dvomil o uspehu, je pa opazil na pragu hotela »Imperia« polkovnikovo ženo v sprem stvu neznanega moškega. V neznancu je takoj spoznal moža, katerega je videl pred petimi minoitami, ko je smuknil skozi glavni vhod v hotel. Bil je pa tako zamišljen, da mu še na misel ni prišlo, da vidi sla bratovščine »Crne perunike«. Momka je bila zelo bleda, toda korakala je trdno. Ozirala se je na vse *tram\ kakor da išče opore. Najbrž bi bila rada opazfla seržan-ta, ki se pa iz previdnosti ni hotel pokazati. Skrit za drevesom je opazoval neznanca in grofico. Videl je, da sta vstopila v elegantno limuzino. Bil je isti avtomobid, s katerim sta se odpeljala sredi karnevalske noči Viirf in Magdalena v orijentalsko vilo. Monika se je zdrznila, predno je sedla v avtomobil. Gotovo se je pa spomnila da ne more več nazaj. Vstopila je, za njo pa neznanec da jo odpelje v brlog bratovščine »Crne perunike«. šofer je takoj pognal. V hipu, ko se je avto premaknil, }e neznanec pogledal skozi okence. Zdelo se je, da se hoče prepričati, če ga kdo zasleduje. Videč, da nd nikogar, je zapri okence in ga zagrnil, da -loči grofico od zunanjega sveta. Maxsne je vse dobro videl. Vedel je, da ne sme izgubljati časa. Skočil je iz skrivališča in hitel k San tirni ju. Hotel je sesti nemudoma v avtotaxi in slediti neznančevemu avtomobilu. Po tem bo pa že videl, kako in kaj. Bil je prepričan, da se mu bo načrt obnese!. Toda baš v trenutku, ko je hitel na vso moč v stransko ulico, kjer ga je čakal Santini z avtomobilom, sta stopala predenj dva moža, kakor da sta zrasla iz tal. Bila sta dva redarja. Zgrabila sta ga tako krepko za rame, da se ni mogel ganiti. S&ržant je bil prvi hip tako presenečen, da še protestirati ni mogel. Zdelo se mu je, da je žrtev pomote. Končno si je toliko opomogel od presenečenja, da je zakričal: — Pustita me! In napeli je vse sile, da bi se otresel redarjev. Branil se je kakor zvezani lev. In morda bi se mu biHo posrećilo uiti redarjema, da se ni pojavil v zadnjem hipu pred njim še tretji mož. BU je visoke postave in dostojanstven v uniformi častnika afriške vojske. Trak reda častne legije se je lesketal nalik škrlatni roži na njegovi modri bhizi. Roko je imel obvezano. Maximu de Friieuse je zadostoval en sam pogled na pri šle ca, da ga je spoznal. Zajecljail je ves prestrašen: — Polkovnik de Royal*joie! Konec je bilo njegovega odpora, nič več se ni otresal redarjev. A ta čas, ko je skušal zbrati svo.e misli in uganiti, kaj je prineslo polkovnika de Rovarjoie nenadoma v Nzzo, je Maxime zaslišal, kako mu je polkovnik zabrusil v obraz: — Podlež! Seržant je od sramu zardel. Takoj je razumel, kakšna misel ;e šinila polkovniku v glavo. Hotel rr*u je pojasniti, da ga dolži po krivem. — Gospod polkovnik! Toda častnik mu ni dal govoriti. Dostojanstveno in osorno je zakričal: — Dezerter! Cisto navaden dezerter si! Nisi ostal mož beseda, prelomil si obljubo! Strahopetnež si! Aha, gotovo nisi mislil, da me zagledaš tu v Nizzi na Promenade des Anglais. Priznam, da se tudi meni še sanjalo ni, da te srečam tu. Mislil sem nate med vožnjo iz Maroka. In vedno, kadar sem zagledal na obzorju parnik, namenjen v Afriko, sem misEI, da je na krovu seriant Diavolo, ki se vrača na svoje mesto. Toda motil sem se. Strahopetni vojak je ta čas že razmišljal, kako bi dezertira!. Mislil je, da se bo lahko še dolgo potikal po Nizzi. Bil je prepričan, da ga ne doleti zaslužena kazen. Motil si je, izdajalec domovine. Za vsak zločin je na svetu kazen. In če ie usoda hotela, da mi je rifska krogla prebila roko, je bilo to nedvomno delo božje previdnosti, kajti sicer bi bila tvoja podlost nekaznovana. Z zdravo roko je pokazal polkovnik na obvezo na ranjeni roki, po tem je pa nadaljeval: — Oh, na to rano nisem prav nič ponosen. Raje bi bil ostal na bojišču. Toda usoda je hotela drugače. Ce bi bil ostal v Afriki še nekaj dni, bi se mi bila rana vnela. Zdravniki so me po dolgem prizadevanju pregovorili, da sem odpotoval. Seveda se mi še sanjalo ni, da te najdem v Nizzi. Ko sem te zagledal, sem obstal in ostrmel. Mislil sem, da vidim prikazen. Saj nisem mogel verjeti, da bi seržant Diavolo dezertirah Slednjič sem pa spoznal, da se ne motim. Težko mi je bilo, a vendar sem sklenil storiti svojo dolžnost. Poiskal sem dva stražnika. Povedal sem jima, kdo sem jaz in kdo ti. Zahteval sem, naj te kot dezerterja aretirata, ker nisem hotel oskruniti uniforme, katero si ti osramotil. Maxime de Friieuse je bil bled ko zid. Hotel je pojasniti polkovniku, zakaj je ostal v Nizzi. — Gospod polkovnik, dovolite, da vam povem... — Kaj? Kakšnih laži mi hočeš še natveziti? Tvoja podlost se ne da opravičiti. Nisi imel pravice ostati tu na varnem, dočim prelivajo tvoji tovariši na bojišču kri za domovino. Maxime de Friieuse ni več poskušal psovk in žaljivk, s katerimi ga je obkladal polkovnik. V tem trenutku je bil tako velikodušen, da ni mislil nase, temveč na ženo, katero je pahnil v nevarno pustolovščino. Monika mu je zaupala. Sedla je v avtomobil in se odpeljala na zborovanje bratovščine »Crne perunike«. Sel brezvestnih banditov jo je odpeljal ] v skrivni brlog. Marija Katarina I. papezinja V Pragi se je pojavita bivša uradnica, ki pravi, da je papezinja in da se ji bo morala cerkev ukloniti Praga ima senzacijo, s kakršno se ne more pohvaiHti nobeno drugo mesto na svetu. V eni najživannejšm ulic stanuje v četrtem nadstropju nove liiše v tesna sobici z oknom na dvorišče Marija Katarina L, papezinja. Svetu se je predstavila z lepo knjigo »Nebo in zemlja«, ki je šele prvi del nauka novega zakona. Papežnja pravi: »To knjigo pišem na b°žje povelje, vetja naj za nauk in povelje božje. Ukazujem vsej cerkvi, naj svoje nauke uopra-vj po mojih. Marija Katarina I. papezinja.« In Manija Katarina je poslala češkim listom svojo knjigo, češ, naj priobčijo o njej kritiko v nedeljski številki, toda njenim naukom ne smejo ugovarjati. Papezinja je nizke oostave bleda, kratko ostriženih las. črno oblečena, zavita v široko črno haljo. Na njenem obrazu je nekaj asketskega. Z monotonim glasom odgovarja na vprašanja nekam nezaupljivo. Govori naslonjena s hrbtom na omaro, roke tišči v rokavih, oči ji begajo živahno po sobi. Pravi, da napiše še 14 knjig, v katerih bo razpravljala o življenju. Iz verskega stališča hoče dokazati, a se solnce suče okrog zemlje, ne pa zemlja okrog solnca. Prav nič ne dvomi, da se ji bo cerkev uklonila. Da je poklicana oznanjati svetu novo vero, ve že od svojega 12. leta Da je papezinja, ve že tri leta. Scer pa ni prvrič na svetu. Pravi namreč, da je bila že večkrat na svetu, prvič kot Neronova hči. Dala se je krstiti, toda služabnik jo je izdal. Sežgali so jo na grmadi, toda njena mučeniška smrt je spreobrnila stotisoč poganov. Zdaj je Marija Katarina stara 34 let in do zadnjega je bila uradnica v nekj strojni tovarni. Ko je imela prvo vizijo, je bila baš obletnica njene muče-n/iške smrti na grmadi za časa Nerona. Zelo je bila ogorčena, da ni nihče opazil, kako ji žare oči in kako je vsa kakor v ognju. Vse vem, pravi Marija Katarina, coznala sem že 15 mater, ki so me rodile in ubile. Nekatere še žive. Skoro vsako noč vidi v sanjah čudne prikazni, a pogosto se odpro nad njo nebesa in mogočen glas ji ukazuje, naj oznanja svetu novo vero. Nekoč se ji je sanjalo, da so jo ponoči preganjali famtje. Kmalu je zagledala še dva velika gada, ki sta se plazila za njo. Eden je bil KareJ FV. in ta jo je prosil naj ga proglasi za svetnika. Iz drugega gada je oa nastala sv. Katarina, ki ji je oznanila, da je bodoča papežanja pod njeno zaščitot Temelj nauka Marije Katarine je vse, kar uči katoliška cerkev. Samo v nečem se razlikuje od nje in sicer te-melrTo. V poglavju VI. § 97. pravi Marija Katarina: »Bog nikoli ni zapOv^dal, da mora biti žena pokorna možu. Nasprotno, ta zapoved |e v popolnem nasprotju z božjo volio. S svo|o papeško oblastjo oprostim z današnjim dnem dolžnosti zakonske pokorščine vse žene, kj so svOHm možem že prisegle pokorščino in proglašam zakonsko pokorš^no v bodoče za nezakonito, sramotno in zločinsko«. Da sta katolriška cerkev in moj nauk edino pravilna, zato jamči bog oče, sin in sveti vnuk. mi in jaz sam pastir, nravi papezinja v drugem paragrafu. Tudi morala je Mariji Katarini zelo pri srcu. Na vprašanje, če je o može na. je odgovorila, da ni odnosno da o tem noče govoriti. To tajno pribrani za svojo prihodnjo knjigo. Pristašev zaenkrat še nima mnogo, imela jih pa bo, čim začne pridigo vati. Zdaj čaka. da dooi dovoljenje oznanjati svoj nauk po praških cerkvah. Mačke so jo požrle Na periferiji mesta Szegeda je stanovala v zapuščeni hišici stara beračka, znana v okolici pod imenom »tetka Juliša«. Preživljala se je s tem. da je hodila po sosednih vaseh, kjer so ji kmetje dajali jesti. Ostanke jedi je nosila domov mačkam, katerih je imela pet. Od 12. januarja pa starke nihče nI videl. Dekleta iz okoKce so prišla k hišici pogledat, kaj je s staro beračico. Ko so odprla vrata, sc jim je nudil grozen prizor. Sredi izbe so ležali na slami ostanki nečesa, kar je bilo nekoč staričino telo. Pet velikih mačk je pa glodalo človeške kosti. Ves gornji del starinega telsa so bile mačke oglodale že do kostL Berača ca je bila očividno umrla in ker mačke niso mogle iz hiše, jih je lakota prisrilila, da so požrle svojo gospodinjo. MBBEBBBBBBEJBBBBHBEBBl Natječaj! Općinsko Upraviteljstvo grada Splita raspisuje natječaj za Izradbu idejne skice regulacije kupališnog predjela »Bačvice« i »Firule« i kupališne zgrade u Splitu. Natječaj je opći i medjunarodni, a pravo na sudjelovanje imaju svi diplomirani inžiniri, inži-niri arhitekti i graditelji sa svršenom umjetničkom akademijom. Rok natječaja do 1. maja t. g. u 12 sati. Nagrade su: I. nagrada 25.000 Dinara, II. nagrada 17.000 Dinara, III. nagrada 10.000 Dinara i dva otkupa, svaki po 4000 Dinara. Uvjeti i gradjevni program daje Općinsko Upraviteljstvo u Splitu uz naplatu od 200 Dinara. IHHHHHHHHHHHHHHHH. Tllakuiatuini paph fig a