Celje - skladišče D-Per 545/1982 COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE UKU ____________________Rogaška Slatina Februar 1982 Preberite! Še uspešnejše kot v letu 1980 2 So naše žene tudi dejansko enakopravne? 4 V tretje mandatno obdobje 5 Delavci smo nosilci socialne politike 5 Primerjajte stroške z vsebino! 6 Startati kar se da utečeno 7 Učenci se premalo učijo! 8 Pripreme za rad u dvije smjene 9 Devet zavezujočih nalog 10 Lani 10.251 storitev 11 8. marec dan žena Za 8. marec - dan žena čestitamo vsem sodelavkam - materam in ženam steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter vsem delovnim ženam Jugoslavije in širom po svetu! Organi samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter uredništvo »Steklarja« Novost v kolektivnem nezgodnem zavarovanju 11 V januarju 1361 delavcev 12 Pomoč po požaru 12 V spomin Augusta Halužana 13 V spomin Josipa Humskega 13 Mirko Šipec 13 Anton Šeligo 13 ... Videl sem marsikaj! 14 Zmagala steklarna 14 Zavzeto delovanje 15 Nagradna križanka št. 92 16 Ob zaključnem računu za leto 1981 Še uspešnejše kot v letu 1980 Ko smo obravnavali zaključni račun za leto 1980, smo v lanski februarski izdaji »Steklarja« zapisali misel, da smo tudi v bodoče zmožni dobro gospodariti. In letošnji poslovni rezultati kažejo, da smo lansko leto zares poslovali uspešno, saj smo presegli s plani zastavljene kazalce. V največji meri so uspešni finančni rezultati plod našega uspešnega izvoza, ki je dobil ustrezno družbenoekonomsko veljavo na ta način, da smo pospeševanju izvoza podredili uspehe ekonomske politike. Tabela 1: Podatki o proizvodnji, prodaji in izvozu ter uvozu steklarne »Boris Kidrič- v letu 1981, vse primerjano z dosežki v letu 1980 in s planom za leto 1981 Kazalci Doseženo v letu 1981 Doseženo v letu 1980 Planirano za leto 1981 Indeksi Dosež. Dosež. 81 1981/80 Plan 1981 Proizvodnja v kosih 5,276.639 4,934.308 5,047.370 106,9 104,5 Proizvodnja v kilogramih Proizvodnja po prodajnih 1,254.368 1,204.513 1,241.630 104,1 101,0 cenah v dinarjih 480,532.350 310,557.879 439.815.900 154,7 109,3 Prodaja v dinarjih 482,572.253 332,782.069 471,700.000 145,0 102,3 Izvoz v dinarjih 267,271.584 174,437.978 235,000.000 153,2 113,7 Izvoz v ZDA dolarjih Uvoz v ZDA dolarjih (po 7,531.268 7,003,989 7,515.000 107,5 100,2 tečaju ZIS) 1,487.58', 1,120.358 1,980.000 132,8 75,1 Večja proizvodnja, večji izvoz, celotni prihodek in akumulacija Iz tabele 1, ki prikazuje lanskoletno proizvodnjo, prodajo in izvoz ter uvoz v primerjavi z dosežki v letu 1980 in v primerjavi s planiranimi kazalci za leto 1981, je razvidno, da smo presegli vse s planom zastavljene cilje razen uvoza, ki je bil za 24,9% večji od načrtovanega. Tudi proizvodnja v kosih in kilogramih je bila precej večja kot v letu 1980 in tudi večja, kot smo jo planirali. Precej večja je bila, kot smo planirali, tudi vrednost izvoza v dinarjih; predvsem zaradi rasti vrednosti tujih valut. To pa kaže na to, da smo začeli voditi bolj realno politiko tečaja dinarja glede na konvertibilne valute. Planirani izvoz v ZDA dolarjih smo presegli za 0,2%, kar na prvi pogled morda ni veliko, vendar je treba vedeti, da naša delovna organizacija 58% vsega svojega celotnega prihodka ustvarja s prodajo izključno na konvertibilna tržišča in da je delež našega izvoza glede na skupno prodajo stekla kar 64%!. Celotni prihodek naših proizvodnih temeljnih organizacij je bil v lanskem letu 586,905.000 dinarjev ali za 56,7% večji kot v letu 1980 in za 12% večji od planiranega za leto 1981. Porabljena sredstva so bila za 42% večja kot v letu 1980 in za 4,4% večja od planiranih, kar nam je omogočilo, da smo v letu 1981 dosegli za 43,7% večji dohodek kot v letu 1980 in za 16,8% večjega, kot smo ga planirali. Zato je bil lansko leto tudi čisti dohodek za 22,4% večji od planiranega za to leto. Ker smo pri delitvi sredstev za osebne dohodke na ravni delovne organizacije upoštvali določila družbenega dogovora o usmerjeni delitvi dohodka, se je bolj, kot smo planirali, povečala naša akumulacija. Ta je bila pred dokončno razporeditvijo čistega dohodka za 92% večja kot v letu 1980 oziroma za 46% večja od planirane za lansko leto! Zadovoljivo tudi v primerjavi z drugimi proizvajalci stekla Zanimiva je tudi primerjava dosežkov naših temeljnih organizacij z dosežki ostalih proizvajalcev stekla s šifro dejavnosti 011-219 v SR Sloveniji in v vsej Jugoslaviji... V tabeli 2 so prikazani štirje izmed kazalcev, ki jih določa za izkazovanje poslovnih rezultatov 140. člen zakona o združenem delu, za leti 1979 in 1980 ter za prvo polletje 1981 za proizvodne temeljne organizacije steklarne in za že omenjeni grupaciji. Ce si jo podrobneje ogledate, boste zagotovo ugotovili naslednje: Naše temeljne organizacije so ustvarile precej večji dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi,kot je povprečje obeh grupacij ali skupin organizacij združene- ga dela v SR Sloveniji in v SFRJ. Ali drugače povedano: naše temeljne organizacije so v letu 1980 na 1 (en) dinar povprečno uporabljenih poslovnih sredstev ustvarile 1,36 dinarjev dohodka,medtem ko je v povprečju grupacija v SRS ustvarila le 0,82 dinarja, v SFRJ pa je celotna grupacija ustvarila povprečno samo 0,42 dinarja! In tudi višjo akumulacijo so v povprečju ustvaril v naših temeljnih organizacijah,kot sta jo ustvarili obe grupaciji. To velja še za dohodek na zaposlenega. Zato smo tudi v osebnih dohodkih Prav gotovo so izdelki v takšni živopisni embalaži privlačnejši! - foto Z. Novak Tabela 2: Primerjalni podatki o nekaterih gospodarskih kazalcih iz HO. člena zakona o združenem delu za proizvodne tozde steklarne ■Boris Kidrič* in druge organizacije združenega dela istih ali sorodnih dejavnosti v SR Sloveniji in Jugoslaviji za prvo polletje 1981 in za leta 1980 in 1979 Dohodek na delavca Doh. v primerjavi s povpr. OD in sredstva za skupno porabo Akumulacija v primerjavi Primerjane (v dinarjih) porablj. sred. (v odstotkih) na delavca mes. (v dinarjih) z dohodkom (v odstotkih) organizacijske -------------------------------------- --------------------—------- ---------———---------------------- ------------------------------ enote Leto 1979 Leto 1980 I. poli. 81 Leto 1979 Leto 1980 I. poli. 81 Leto 1979 Leto 1980 I. poli. 81 Leto 1979 Leto 1980 I. poli. 81 Proizvodni tozdi steklarne 182.102 274.857 168.987 91,5 135,9 43,1 9.895 12.848 13.403 8,3 18,3 20,6 TOZD Osnovna zdelava 195.921 290.169 191.619 104,0 112,2 40,2 10.536 14.139 14.581 7,6 14,9 22,4 TOZD Dodelava 153.042 229.519 156.587 72,0 147,2 50,5 8.822 11.679 11.655 3,5 14,0 26,2 TOZD Kristal 192.123 292.789 156.514 84,0 173,7 43,7 10.043 12.540 12.540 12,1 24,0 17,5 TOZD Dekor Kozje 133.967 226.486 137.240 113,0 146,7 46,4 ' 8.289, 12.529 12.966 3,3 8,9 12,4 Povpr. podskup. v SRS 166.084 256.484 165.133 72,2 82,1 39,3 9.689 13.809 13.938 4,7 10,9 20,5 Povpr. podskup. v SFRJ 147.111 201.034 137.593 43,5 41,5 24,8 8.076 10.197 12.468 10,0 14,6 19,4 precej nad povprečjem grupacije v SFRJ in nekoliko pod povprečjem grupacije v SRS. Izkoristek delovnega časa nekoliko slabši Zanimivo je tudi pogledati tabelo 3, ki kaže, da smo lansko leto nekoliko slabše izkoristili razpoložljivi delovni čas kot v letu 1980. Izkoriščanje delovnega časa je v naši dejavnosti, ki sloni na ročnem delu, zelo pomembno. Manj delovnih ur, namreč, pomeni tudi manjšo proizvodnjo z vsemi posledicami tega. Bolniški izostanki z dela do 30 dni so se v primerjavi z letom 1980 povečali v vseh tozdih razen v tozdu Servisne dejavnosti. Najbolj so se povečali v tozdu Kristal in tozdu Osnovna izdelava, nekaj manj pa so se povečali v tozdu Dekor, v delovni skupnosti skupnih lužb in tozdu Dodelava. V skupnem znesku pa so se ure bolniških izostankov najbolj povečale v tozdu Dodelava in sicer za 9,7%; predvsem na račun visokih bolniških izostankov z dela nad 30 dni. V lanskem letu so se močno povečali tudi porodniški dopusti in to v vseh tozdih; največ v tozdu Krisal. Zanimiva je tudi tista kolona, ki kaže, koliko zaposlenih je bilo povprečno vsak delovni dan na bolniškem dopustu v posameznem tozdu. Zajete so ure bolniških izostankov z dela do 30 dni in nad 30 dni, vendar brez porodniških dopustov. Pri tem so v oklepajih Tabela 3: Podatki o zaposlenosti in izkoriščenosti razpoložljvega delovnega časa v steklarni -Boris Kidrič« v letih 1981 in 1980 Organizacijske enote - tozdi Ure bolniških izost. do 30 dni v 1.1981 Indeksi 1981-80 Skupaj ure boln. izost. v 1.1981 Indeksi 1981/80 Porodniške ure v 1.1981 Indeksi 1981/80 Povpr. dnevno delav. na boln. dop. v 1.1981 % delež efekt, delov, ur v skup. urah v 1.1981 Osnovna izdelava 43.007 132,0 65.934 105,1 1.233 422,3 30,2 (7,4%) 80,6 (81,9) Dodelava 16.730 108,1 32.009 139,7 6612 256,6 14,7 (8,9%) 78,1 (79,7) Kristal 34.734 132,1 55.380 122,6 52.194 156,0 25,4 (7,4%) 74,6 (77,7) Dekor Kozje 12.163 122,2 14.329 94,5 12.413 141,9 6,6 (5,4%) 78,2 (78,4) Servisne dejavnosti 6.067 91,0 9.937 94,0 - - 4,5 (6.2%) 80,2 (80,6) Delovna skupnost 9.353 115,2 17.553 118,0 10.681 109,9 8,0 (4,7%) 81,9 (81,8) Skupaj 122.063 123,2 195.142 113,8 83.133 148,2 89,4 (7,0%) 78,6 (80,1) Nasmejane sodelavke... Kakor, da bi mislile na svoj praznik, 8. marec! prikazani odstotni deleži povprečnega števila zaposlenih na bolniškem dopustu dnevno v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih v tistem tozdu. Tabela 4: Povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca v steklarni -Boris Kidrič- v letu 1981, primerjan z njegovo višino v letu 1980 (v dinarjih!) Organizacijska enota - tozd Povprečni neto mesečni osebni dohodek v letu 1981 Indeks 1981/1980 Osn. izdelava 11.253,80 136,0 Dodelava 8.873,80 137,3 Kristal 9.976,95 134,4 Dekor Kozje 9.709,85 137,8 Servisne dejav. 11.564,10 136,4 Del. restavracija 9.621,50 135,0 Del. skupnost 10.794,65 135,1 Skupaj Stek. 10.420,85 135,7 Zaradi povečanja skupnega števila vseh bolniških izostankov z dela in zaradi večjega števila ur porodniških dopustov je razumljivo, da je bil lani izkoristek delovnega časa slabši, saj je v vseh tozdih razen delovne skupnosti padel delež dejanskih delovnih ur v primerjavi s skupnim skladom delovnega časa, povečanega za opravljene nadure! Povprečni osebni dohodek je bil lani 10.421 dinarjev Na kratko poglejmo še v lanskem letu izplačane povprečne neto osebne dohodke, kakor jih kaže tabela 4! Pri tem so upoštevana vsa izplačila v letu 1981 - tudi tista po zaključnem računu za leto 1980. Pri izračunanih povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkih na zaposlenega delavca v letu 1981 so upoštevana izplačila za njihovo redno delo, za nadurno delo in za boleznine do 30 dni! Po enajstih mesecih leta 1981 je bil povprečni mesečni neto osebni dohodek' zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije 10.983,57 dinarjev ali za 5,4% večji, kot je bil le-ta v naši steklarni. In še sklepna misel... To je v kratkem nekaj osnovnih podatkov o poslovanju in gospodarjenju steklarne »Boris Kidrič« in njenih tozdov v letu 1981! Podrobnejše podatke, o vsem tem pa si poglejte v poslovnih poročilih, ki so na voljo pri vodstvih todzdov. Zato si jih, cenjene bralke in cenjeni bralci, skrbno oglejte! ZLATKO NOVAK So naše žene tudi dejansko enakopravne? Aktualno vprašanje Dan žena je pred nami..! Kupujemo darila in cvetje ter čestitamo našim materam, ženam, dekletom... Prav bi bilo, da bi se jih večkrat spomnili, ne samo za 8. marec, in se vprašali, ali ima žena v naši družbeni stvarnosti zares vse možnosti za popolno emancipacijo ali osamosvojitev, za poklicno in strokovno dokazovanje, za zavzeto družbenopolitično delovanje? Po formalnopravni plati že... Naša ustava in zakonodaja zagotavlja ženam v naši družbi v vseh pogledih popolno enakopravnost z moškimi. Tak položaj pa si je naša žena morala izboriti, kajti prav nič ji ni bilo podarjeno. Je že tako, da je bil moški že od nekdaj v nadrejenem položaju - patriarh, glava družine; tisti, ki je odločal o vsem... Tako ste verjetno že slišali za znani »KKK«, ki naj bi v časih av-stroogrske monarhije opredeljeval področje dejavnosti žena? To je, namreč, nemška kratica za besede: otroci -Kinder, kuhinja - Küche, cerkev -Kirche! Vse drugo pa naj bi bilo monopolno področje moških dejavnosti... Na srečo so ti časi že mimo, čeprav še vedno lahko zasledimo ostanke takšnih teženj, podobna mišljenja. Kot smo že omenili, so v naši družbi žene v popolnoma enakopravnem položaju z moškimi... Toda, stvarnost je kljub pozitivnim premikom, žal, še vedno drugačna! Nobenega dvoma ni, da so ženske v naši družbi zadnja leta v mnogo boljšem položaju, kot so bile, na primer, pred vojno. Srečajmo jih v vseh, nekoč izključno moških poklicih; so priznane znanstvenice, kulturne delavke in umetnice, dobre in zanesljive delavke, uspešne tudi na družbenem in političnem področju. Toda, ali se zavedate, koliko več truda in samoodrekanja mora povprečna žena vložiti, da se lahko uveljavi!? Žal smo moški še vedno precej nezaupljivi do prizadevnih in emancipi-ranih žena. Če vemo, da mora žena razen poklicnih obveznosti skrbeti še za dom in družino, je že to veliko breme ... Saj veste, kako prijetno je po kosilu leči, prebrati časopis ali malo zadremati. In tega si ne more privoščiti skoraj nobena žena! Razumljivo je, torej, da je na njenih ramenih precej večje breme kot na moževih. Zaradi te prezaposlenosti in tudi zaradi še vedno nekakšnih moških predsodkov, ki so odvisni od zgodovinskih, verskih, geografskih in narodnostnih vplivov, ženske še niso v zadostni meri vključene v družbeno dogajanje. To nam kažejo podatki, saj je bilo v Jugoslaviji leta 1978 v skupščinah občin 50.035 delegatov, med njimi le 8905 ali 17,8%, kar je odločno premalo. Od skupnega števila zaposlenih odpade na zaposlene žene le 35%; prav tako je med nepismenimi večje število žensk kot moških; in ženska z enako stopnjo izobrazbe in usposobljenosti kot moški prejema za svoje delo v povprečju nižji osebni dohodek... Vse to kaže, da še nismo v celoti odpravili nekaterih podedovanih »pravil« in da ženske v vsakdanji stvarnosti še vedno nimajo enakih možnosti, kot jih imajo moški. Vse je odvisno od nas samih Če želimo, da žene zavzemajo v naši družbi tisti položaj, ki jim gre, bomo morali še marsikaj spremeniti. Predvsem moramo žene razbremeniti kot gospodinje in tej problematiki namenjati v vseh javnih občilih več pozornosti. Ena izmed možnosti je gotovo tudi sistem usmerjenega srednjega izobraževanja, ki lahko prispeva k razreševanju teh problemov. Mnogo pa lahko naredimo za to tudi mi, moški, saj bi lahko marsikaj doma postorili namesto naših žena... So, seveda, velikega pomena tudi področja, ki morda na prvi pogled niso v tesni povezavi s to problematiko; na primer možnosti za prehranjevanje družinskih članov v obratih družbene prehrane, urejenost otroškega varstva in dobro zdravstveno varstvo. Gotovo pa je, da je največ odvisno od žena samih... Če izhajamo iz dejstva, da se nihče nerad odreče pridobljenemu položaju, si bodo morale prav gotovo še marsikaj priboriti. Še bolj organizirano, da bo tudi vaša beseda glasnejša, udarnejša! ZLATKO NOVAK Pred nami so volitve V tretje mandatno obdobje V pripravah na volitve 1982 smo že prešli fazo predkandidacij-skih in kandidacijskih postopkov. Prav tako smo že opravili temeljne kandidacijske konference, na katerih smo potrdili evidentirane delegate za izvolitev v delegacije za samoupravne interesne skupnosti, za družbenoplitične skupnosti ter kandidate za izvolitev na odgovorne funkcije v občini, republiki in federaciji. Že do sedaj smo opravili veliko dela - od izvolitev komisij za volitve in kadrovska vprašanja, ki so potem pripravile spiske evidentiranih možnih kandidatov za člane raznih delegacij, pa obravnava teh na izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata in na zborih delovnih ljudi, objava evidentiranih kandidatov v »Steklarju«, usklajevanje spiskov kandidatov z evidentiranimi kandidati v krajevni skupnosti do kandidacijskih konferenc, ki so v glavnem potrdile evidentirane kandidate. Ni prezreti demokratičnosti postopka v smislu dokaj široke javne razprave, saj so bila imena evidentiranih možnih kandidatov objavljena v časopisu »Steklar«, predvsem pa se demokratičnost izraža v širokih predkandi-dacijskih in kandidacijskih postopkih. No, pred nami pa so še volitve in vse delo v zvezi s pripravami nanje! Volitve v združenem delu bodo po sklepu republiške konference SZDL Slovenije v četrtek, 11. marca, medtem ko bodo volitve na terenu v nedeljo, 14. marca letos. Na vsakem volišču bosta morala delati dva volilna odbora, ker bosta na vsakem volišču po dve volilni skrinjici - ena za volitve delegatov v delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter ena za volitve delegatov v delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Prav tako bo treba za vsako volišče izvoliti volilno komisijo, ki bo skrbela za pripravo volilnega materiala ter za zakonitost volilnega postopka. Za člane volilnih komisij bodo v občini pripravljene posebne instruktaže, na ka- terih bodo seznanjeni z vsemi svojimi nalogami. Upamo, da bodo naši delovni ljudje in občani, kot že velikokrat do sedaj, dokazali s polnoštevilno udeležbo na volitvah, kako se zavedajo svojih pravic in dolžnosti v razmerah samoupravne socialistične demokracije. V vseh opisanih pripravah na volitve pa se marsikdo med nami sprašuje, ali bomo v tretjem mandatnem obdobju organizacijsko uspešnejši, ali nam bodo delegati in delegacije zadovoljivo oziroma dobro delali, ali bomo na osnovi izkušenj iz prejšnjih obdobij izboljšali kakovost dela in odločanja? Pritrdilne odgovore na ta vprašanja bomo dali le tako, da bomo vsi - zavedajoč se naloge, ki jo sprejemamo s pristankom v svojo kandidaturo ter z izvolitvijo - vložili vse svoje sposobnosti v delo delegacij, ob tem pa zagotovili tudi vso podporo organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih služb. Predvsem od nas samih je odvisno, ali bodo ocene o delovanju delegacij v tretjem mandatnem obdobju pozitivne ali negativne! FRANC VEHOVAR Po tretji konferenci Zveze sindikatov Slovenije Delavci smo nosilci socialne politike Na tretji konferenci Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila 5. in 6. februarja v Ljubljani, je bil delegat našega občinskega sveta zveze sindikatov Jože Planinc. Za naš časopis je napisal pričujoči prispevek. Tretja konferenca Zveze sindikatov Slovenije kot njen najvišji organ med dvema kongresoma je obravnavala in sprejela stališča in usmeritve o najpomembnejših vprašanjih uveljavljanja samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev ter o aktivnostih sindikatov za uresničevanje teh stališč in usmeritev. Na konferenci so govorniki in razpravljale! poudarili temeljna izhodišča za bodoče akcije zveze sindikatov. Oblikovanje in uveljavljanje učinkovite socialne politike ter zagotavljanje socialne varnosti delavcev je ena izmed temeljnih nalog sindikata kot najširše družbenopolitične organizaci- je delavskega razreda. Pri tem delujemo v sindikatih organizirani delavci tako, da uveljavljamo sami sebe kot nosilce socialne politike in zagotavljanja naše socialne varnosti. In naša poglavitna naloga je, da sodelavce družbeno osveščamo ter jih uveljavljamo kot samoupravljalce. V sindikatih organizirani delavci bomo sodelovali pri določanju družbeno opredeljenega najnižjega osebnega dohodka in pri sprejemanju odločitev o zajamčenem osebnem dohodku. Zavzemali se bomo, naj se v občini, na medobčinskem območju in v republiki še naprej uveljavljajo učinkovite oblike solidarnosti ter pomoči ob hujših elementarnih nesrečah. Sindikati se zavzemamo na posameznih področjih socialne politike za naslednja stališča: Zagotavljati zaposlitev naravnega prirastka prebivalstva Sindikati si bomo prizadevali za ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočali čim večjo zaposlenost prebivalstva Slovenije. To pomeni, da se bomo zavzemali za takšno naraščanje zaposlenosti, ki bo ob upoštevanju potreb po nadaljnjem dvigovanju produktivnosti dela, naraščanju dohodka in krepitvi gmotne podlage združenega dela zagotavljala zaposlitev naravnega prirastka prebivalstva in pri tem še zlasti poklicno usposobljene mladine ter delavcev, ki se bodo vračali z začasnega dela na tujem. Prav tako se bomo zavzemali za uveljavljanje obveznosti organizacij združenega dela, da bodo zaposlovale pripravnike, hkrati pa menimo, da je treba delavcem - pripravnikom, ki uspešno opravijo pripravniško dobo, vendar ostajajo brez zaposlitve, zagotoviti in določiti denarno nadomestilo, če po končani pripravniški dobi ne dobijo zaposlitve. Vzgoja in izobraževanje za zagotavljanje enakih možnosti Vzgoja in izobraževanje morata prispevati k zagotavljanju enakih možnosti za zaposlovanje občanov in s tem tudi za pridobitev ustreznega mesta slehernega posameznika v družbeni delitvi dela. V šolah bomo sindikati podpirali tudi širše oblike socialne funkcije te ustanove, kot so zagotavljanje prehrane, izposojanje učbenikov ter razvijanje prostovoljnih kulturnih in telesno-kulturnih dejavnosti mladine. Ohranjati zdravje in izboljševati delovne razmere Nosilci nalog v zvezi z zdravstvenim varstvom so zlasti delavci v splošni medicinski službi in v službi za medicino dela, ki se morajo najtesneje povezovati z vsemi drugimi zdravstvenimi dejavnostmi. Prav tako sta nujni tesnejša povezava in sodelovanje med organizacijami združenega dela s področja zdravstva in drugimi organizacijami združenega dela, ki lahko z medsebojno usklajeno aktivnostjo prispevajo za ohranjanje zdravja in izboljševanje delovnih razmer delavcev. Zdravstveni delavci morajo zagotoviti krajšo čakalno dobo, pospeševati zdravljenje obolelih delavcev in njihovo hitrejše vračanje na delo. Znižanje bolniškega staleža je, namreč pomemben prispevek in gospodarnemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in k smotrni izrabi delovnega časa. Preprečevati invalidnost Sindikati se bomo zavzemali za nadaljnje dograjevanje celotnega sistema pokojninskega in še posebej invalidskega zavarovanja v njegovih temeljnih opredelitvah in v samih praktičnih izpeljavah, tako da bo predvsem povečal odgovornost in zainteresiranost organizacij združenega dela za preprečevanje in odpravljanje vzrokov invalidnosti. Zagotoviti tehnično in higiensko varnost dela Sindikati morajo biti pobudnik vseh aktivnosti, ki bodo zagotovile tehnično in higiensko varnost dela ter stalno telesno in moralno celovitost delavca, da bo mogel kot samoupravljalec suvereno obvladovati pogoje dela. Obenem se moramo v sindikatu organizirani delavci zavzemati za takšne ukrepe, ki bodo preprečevali neodgovorno obnašanje, in tudi za sankcije proti vsem, ki s svojim ravnanjem ogrožajo zdravje in življenje ljudi ter ogrožajo družbena sredstva. Sistem vzgoje in izobraževanja mora zagotavljati delavcem znanje o tem s stalnim dopolnilnim usposabljanjem. Vsem delavcem prehrano med delom... Sindikati bomo odločno nadaljevali akcijo za uveljavitev organizirane prehrane med delom vsem delavcem, ki mora biti prilagojena vrsti in načinom dela. Urejena prehrana med delom je pomemben pogoj za delavčevo zdravje, za njegovo večjo delovno učinkovitost in za njegovo boljše počutje pri delu. Pri tem se bomo v sindikatih zavzemali za gradnjo sodobnih objektov, v katerih naj se pripravlja organizirano prehrano med delom v organizacijah združenega dela, za prilagoditev delovnemu času delavcev in za razreševanje teh vprašanj v sodelovanju z gostinstvom. -------------------------; N Koliko nas stane urejanje in izdajanje časopisa? Primerjajte stroške z vsebino! Pravilnik o urejanju in izdajanju časopisa »Steklar« določa v 27. členu, da morajo biti najmanj enkrat letno objavljeni podatki o virih njegovega financiranja, o višini dotacij zanj, o njegovi nakladi in še drugi podatki, ki so pomembni za javnost. Zato objavljamo, koliko denarja smo porabili za »Steklarja« v lanskem letu! V letu 1981 - zajeti so podatki za obdobje januar-november - so dosegli vsi stroški v zvezi z urejanjem in izdajanjem »Steklarja« 674.863,45 dinarjev. Če navedene lanskoletne izdatke za »Steklarja« porazdelimo na skupno naklado, ki je dosegla v lanskih enajstih mesecih 17.000 izvodov časopisa, ugotovimo, da nas je lansko leto stal en njegov izvod povprečno po 39,fo dinarja ali za 31,8 odstotka več kot v letu 1980. Kakor vidite, tudi »Steklar« ni neobčutljiv za stalno naraščanje stroškov, saj so se lani povečali prav vsi v zvezi z njegovim urejanjem in izdajanjem! Del stroškov za »Steklarja« krije tudi Steklarska šola. Za te namene je v lanskih enajstih mesecih prispevala 79.164 dinarjev. Za urejanje in izdajanje »Steklarja« v lanskih enajstih mesecih so bili stroški naslednji: 1. tiskarski stroški 445.021,95 dinarjev, 2. dostava časopisa 3.476,85 dinarjev, 3. honorarji za odgovornega urednika, za jezikovno, tehnično in likovno oblikovanje časopisa ter za tajniško delo 159.344,65 dinarjev in za avtorske honorarje sodelavcem - dopisnikom 67.020,00 dinarjev. Vsi stroški skupaj so dosegli 674.863,45 dinarjev. Kadarkoli analiziramo stroške v zvezi z urejanjem in izdajanjem našega časopisa, nas razen njegove cene prav gotovo zanima tudi njegova vsebina in kakovost. Vprašati se moramo, na primer: V kolikšni meri nas informira o vseh pomembnih zadevah? Ali je kritičen, polemičen in zanimiv ta naš »Steklar«? Ali povedano drugače: Ali za te stroške zadovoljivo opravlja svoje poslanstvo? Stalna naloga nas, steklarjev steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter krajanov Rogaške Slatine, še posebej pa uredništva in urednika, je zato, da poskušamo svoje glasilo venomer izboljševati, kajti le tako bodo vložena sredstva v njegovo urejanje in izdajanje obrestovana! UREDNIK \___________________:____________________________________J Predčasna upokojitev le izjemna! Sindikati se strinjamo z zamislimi, da se uvede predčasno upokojitev in da bi moralo biti upokojevanje v Jugoslaviji urejeno enotno. Vendar je treba v republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter v družbenem dogovoru to podrobneje urediti tako, da bo predčasna upokojitev le izjemna oblika in da vse materialne ali gmotne posledice takšnega upokojevanja ne bodo bremenile solidarnosti vseh delavcev v združenem delu. Ustrezen poudarek tudi socialnemu varstvu starejših občanov! Zavzemamo se tudi, da bi imeli starejši občani zagotovljene čim boljše razmere za življenje. Zato naj bi v skupnostih za socialno varstvo uskladili strokovne podlage o preporazdelitvi oskrbnih stroškov ter drugih olajšav, da bi s tem razbremenili bivalne stroške v domovih za ostarele občane. Stanovanjsko varčevanje in lastna udeležba Stanovanjsko varčevanje in lastna udeležba morata postati ne le dodaten vir sredstev za stanovanjsko gradnjo, marveč morata biti tudi spodbuda za večje vključevanje delavcev v samoupravno odločanje in organiziranje stanovanjske gradnje. Varčevalci oziroma bodoči stanovalci morajo odločilno vplivati na politiko stanovanjske gradnje, na strukturo stanovanj in njihovo kakovost ter predvsem na ceno kvadratnega metra stanovanjske površine. Otroško varstvo prilagoditi vsem možnostim... Otroško varstvo mora biti prilagojeno ne samo gmotnim možnostim, ki jih zagotavljajo zanj delavci v združenem delu, marveč tudi možnostim, potrebam in interesom delovnih ljudi ter občanov v krajevnih skupnostih. Poiskati je treba vse možne poti, da se čim bolj zmanjša in omeji izostajanje z dela zaradi nege bolnih otrok - predvsem dojenčkov. Zato se v sindikatih zavzemamo, naj zdravstvena skupnost Slovenije in skupnost otroškega varstva Slovenije skupaj s strokovnimi institucijami naredijo izračun sredstev, ki jih v naši republiki namenjamo za nadomestila zaradi odsotnosti z dela na račun nege dojenčkov. In na podlagi tega izračuna je treba proučiti in ponu- diti možnosti za razrešitev tega problema. Zaostriti odgovornost ljudi, ki zagotavljajo redno preskrbo! Sindikati se bomo zavzemali za večjo odgovornost vseh, ki so kakor koli dolžni zagotavljati prebivalstvu prehrano in osnovne življenjske potrebščine, pomembne za urejene življenjske razmere in za socialno varnost delavcev in občanov. Trgovske organizacije morajo v povezavi s proizvodnimi organizacijami ter v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi in z drugimi dejavniki zagotavljati redno preskrbovanje s tistimi proizvodi, ki so življenjsko pomembni - zlasti z osnovnimi živili in zdravili! Na koncu tega prikaza naj še omenim, da bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v enem mesecu po konferenci sprejel svoj akcijski načrt za uresničevanje njenih stališč in usmeritev. Vse organizacije in organi zveze sindikatov in sindikatov posameznih dejavnosti pa bodo v treh mesecih po konferenci sprejeli svoje akcijske programe, kako bodo ta stališča in te usmeritve uveljavljali v svojih okvirih... JOŽE PLANINC V tozdu Dekor že obratuje del nove brusilnice Startati kar se da utečeno Naše napovedi, da bomo že po Novem letu začeli z brušenjem v novozgrajeni proizvodni dvorani tozda Dekor v Kozjem, so bile za nekatere neverjetne. S skupnimi močmi; s strogim spremljanjem našega nadzornega organa, kako gradnja poteka; z zavzetostjo delavcev In vodstva Ingrada Iz Rogaške Slatine ter z napori po naših možnostih smo uspeli v januarju pognati prvih dvanajst brusnih vreten, končujejo pa se že tudi montažna dela v kislinski polirnici. Če potegnemo črto pod »začetno situacijo«, vidimo, da smo v nekaj več kot devetih mesecih gradnje našega novega obrata pričeli v enem njegovem delu že redno proizvodnjo. V novem objektu sedaj usposabljamo šest bodočih steklobrusilcev in opravljamo proizvodno delo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja s trinajstimi našimi bodočimi sodelavci. Drugi del objekta, to je prostor za skladišče polizdelkov in končnih izdelkov, smo tudi že zasedli, čeprav nam v njem manjka še vsa oprema, to so regali za steklo. S to preselitvijo smo si odprli možnost, da v prejšnjem sprejemnem skladišču naredimo večjo jedilnico, saj sedanja zmore le 40 sedežev, medtem ko v dopoldanski delovni izmeni v tozdu Dekor že razdelimo po 110 toplih obrokov. Tudi v tretjem delu novega objekta, to je v prostoru za kislinsko polirnico in nevtralizacijo, gredo dela h koncu. Naši sodelavci iz tozda Servisne dejavnosti na čelu z izkušenim strokovnjakom firme Achtal gospodom Maksom so pri delu izredno uspešni in računamo na to, da bomo prve kose stekla zares okopali v kislini že med 25. in 28. februarjem. Da bo informacija popolnejša, naj povemo še tole: sedaj dela na objektu še pet kooperantov zaključne posege, tako da nam bo potem preostala le še njegova zunanja ureditev. V tozdu se sedaj ubadamo s planiranjem dela v novih organizacijskih skupinah, ki se pojavijo s finalizacijo proizvodnje; pripravljamo dokončne razvide del in nalog, normative in tehnično dokumentacijo; uvajamo delavce v delo; rešujemo tehnične probleme, ki se pojavljajo pri vsaki novi gradnji; pripravljamo ustrezno dokumentacijo za gradnjo nove deponije, ki mora biti nared že v marcu; iščemo nekatere materiale, ki so težko dosegljivi v naših trgovinah... Paleta skrbi je, torej#še naprej široka. Opraviti imamo še dosti, naš osnovni cilj pa je: startati v novi zgradbi kar najbolj utečeno in doseči čim prej zadovoljive proizvodne rezultate. JOŽE BOŽIČEK Polletje prve generacije v programih usmerjenega izobraževanja na Steklarski šoli Učenci se premalo učijo! Pol leta se prvi učenci že izobražujejo po programih v usmerjenem izobraževanju. In že je tu čas, ki omogoča prvi pregled uspehov in neuspehov v usmerjenem izobraževanju! V preteklih izdajah Steklarja ste se že seznanili, da je Steklarska šola uvrščena v mrežo šol in da izobražuje programa »steklar« in »pomožni steklar« v nekovinski usmeritvi. V šolskem letu 1981-82 smo vpisali dva oddelka srednjega programa (VIP-vzgojnoizobraževalni program steklar) in en oddelek skrajšanega programa (VIP pomožni steklar), medtem ko se učenci v drugem in tretjem letniku izobražujejo še po starih programih za srednje šole. Zelo slab učni uspeh na začetku... Po ugotovitvah prve redovalne konference je bil uspeh v programih usmerjenega izobraževanja zelo slab. To je bilo obdobje, v katerem so se učenci predvsem privajali na novo okolje; objektivnim težavam in problemom pa so se pridružile še subjektivne (predvsem emocionalne ali čustvene zaradi novega okolja in zaradi nastanitve v domu učencev). Zato smo naredili analizo razmer na šoli, pomagali učencem s težavami in rezultati so že vidni. Uspeh se je v srednjem programu izboljšal za 23,6%, v skrajšanem pa se je izboljšal za 9,96%. Ker pa učni uspeh še vedno ni dober, saj je bil delež učencev s pozitivnim učnim uspehom v VIP steklar 46,61% in v VIP pomožni steklar 55,56%, smo še naprej iskali vzroke za to. Največ nezadostnih ocen je bilo v matematiki. S testom znanja iz osnovne šole (za 5., 6., 7. in 8. razred) smo ugotovili velike vrzeli v znanju učencev. Te pa niso le v znanju iz 8. in 7. razreda, ampak so tudi v znanju 5. in 6. razreda! Učenci imajo tudi slabo prostorsko in časovno orientacijo. To jim dela težave pri zgodovini, geografiji, osnovah tehnike in proizvodnje, samoupravljanju s temelji marksizma itn. Izrazit pa je tudi jezikovni problem. Dodaten problem imamo še pri pouku fizike, kemije in biologije, saj specialne učilnice zanj še niso opremljene. Problem je učenje! Problem, pri katerem se moramo posebej zaustaviti, je učenje! Programi v usmerjenem izobraževanju so zahtevni. Grmade knjig, iz katerih učenci črpajo znanje; veliko ur pouka in slabo predznanje... zahteva- V kotlarni je treba nenehno nadzirati delovanje vseh naprav - foto Z. Novak Dviganje bobna iz kislinske kopeli... foto Z. Novak jo mnogo učenja. Diferenciacija ali razlikovanje pouka in njegova individualizacija ali razčlenjevanje na posamični pouk omogočata učencem, da sprejemajo znanje na njim najustreznejši način. Minimalno znanje je zelo relativen pojem, vendar nivo ali raven zahtevnosti programa ne sme pasti. Zaradi večjega števila učencev s slabim predznanjem ne moremo in ne smemo postati šola brez znanja! Vsiljuje se zato vprašanje, zakaj se učenci premalo učijo? Vzrokov je veliko in v tem sestavku, žal, vseh ni mogoče obdelati. Naslednje napisane teze, namreč, ne kolikost-no in ne kakovostno obdelane, zato lahko služijo le kot osnova za razmišljanje! Nekateri psihologi govorijo o »človekovemu nagonu po spoznavanju novega«, o njegovi prirojeni »težnji po rasti oziroma razvoju« in o potrebi po pridobivanju novih izkušenj. V šolah pa vedno pogosteje ugotavljamo, da imajo učenci odpor do učenja in da se »ne znajo učiti«. Na naši šoli opažamo, da učenci nimajo delovnih navad. Pri učnih urah sedijo ob knjigah in se učijo (bolj ali manj intenzivno ali zavzeto), doma pa knjige odlagajo v najtemnejše kote. Sobot in nedelj ne izkoriščajo niti za ponavljanje snovi, kaj šele da bi jih izkoriščali za učenje. Nekateri se tudi Delo v grobi brusilnici je mnogokrat precej umazano, a je vseeno zelo pomembno! - foto Z. Novak učijo na pamet, ker niso navajeni iz učnega gradiva izluščiti bistva. Učijo se mehanično, brez učnih pripomočkov, kot so skice, podčrtovanje, oporne asociacije itn. Mnogi ne poznajo razlike med učenjem, prepoznavanjem gradiva in med znanjem. Ne moremo tudi pozabiti, da imajo močan vpliv na učenčev odnos do učenja njegovi starši... Učence v šoli silimo k branju učbenikov, knjig, časopisov, vendar je med starši mnogo takih, v rokah katerih učenci nikdar ne vidijo časopisa, kaj šele knjigo! Pomanjkanje spodbud za učenje v družinskem krogu pa že zelo zgodaj usodno vpliva na otrokova stališča do učenja. In tu je tudi srčika socialne diferenciacije, ki je mnogo težje dostopna spreminjevalnih vplivom družbe, kot so dostopne materialne ali gmotne razlike. Seveda pa so interesi za učenje povezani s celotno učenčevo psihofizio- loško enkratnostjo in z dejavniki okolja. Zaradi vsega povedanega bomo na šoli naredili analizo o odnosu učencev do dela v šoli in doma. Njeni rezultati nam bodo, upamo tako, pomagali pri našem nadaljnjem vzgojnoizobraže-valnem delu. MARJANA BRADIC, profesorica - pedagoški vodja Šta ima novog u Kardeljevu? Pripreme za rad u dvije smjene Ako ne bude nepredvidjenih poteškoča u Osnovno) organizaciji udruženog rada »Tehnokristal« u Kardeljevu počet če sa radom druga smjena 1. rujna ove godine. Obučavanje 26 radnika za nove staklobrusače odpočelo je 1. veljače ove godine, dok če se još deset radnika uključiti u obuku u toku ožujka 1982. Odmah u početku razgovora o udru-živanju sa staklanom »Boris Kidrič« istaknuta je potreba boljeg koristenja razpoloživih kapaciteta u brusionici Kardeljevo i Trpanj. Uporedo sa pri-premama za udruživanje tekle i pripreme za obučavanje mladih radnika, sredstva za obučavanje daju Samoupravna interesna zajednica za zaposla-vanje Kardeljevo i USIZ za zapošlava-nje zajednice opštine Split. Interes za obučavanje bio je veliki, a to ni čudo kada se zna da u Kardeljevu ima dosta mladih radnika nezaposlenih. Prvi dani obučavanja pokazuju da vlada dobar interes od strane polazni- ka da što pri j e savladaju osnovne vje-štine brušenja. Interesantno je videti mlade djevoj-ke in mladiče ko ji se vesele svom usp-jehu, kada su napravili prve poteze brusom na staklu, i kada su im njihovi maj stori rekli: »Dobro je, samo tako napredi«, to za sve ove mlade radnike koji su završili školu a nisu našli posao u svoj oj štruci, što znači da su se po-grešno školovali, znači mnogo. Oni se ovog puta potvrduju i dokazuj u svoje sposobnosti na praktičnem radu sa vo-ljom, j er znaju da ih za nekoliko mjese-ci očekuje stalan posao koji im obeča-va i daljnju budučnost. Predvidjeno je da obuka traja šest mjeseci ili ukupno 1.050 sati od čega če praktični rad trajati 825 sati. Maj stori koji vrše obučavanje prak-tičkog rada su radnici ooura Tehnokristal. Oni so več ranije pripremali radnike brusionice u Trpnju i može se vidjeti da svoje znanja prenose ovim početnicima sa dosta volje i umječa. Očekujemo da če nam u obučavanju pomoči i netko od iskusnijih maj štora iz ooura Kristal iz Rogaške Slatine. Tako »Tehnokristal« koji je prije par godina bio pred likvidacij om dobiva oblik sve organiziranijeg kolektiva i privlači pažnju sve večeg broja neza-poslenh radnika, poseno mladih radnika koji žele da se obučavaju. za staklobrusače i da sebe dokazuju na radu. Mislimo da ovaj članak ne bi bio kompletan ako ne bi pomenuli i vrije-dne radnike koji su svoj zanat počeli u ISC Kardeljevo i koji su ga usavršavali Steklobrusilec Stipe Marevič iz Kardeljeva Cesta, ki ni ravno najbolj prikladna za težke tovornjake - foto Z. Novak Ta takšno brušenje robov so nujne pridne roke - foto Z. Novak u Rogaškoj Slatini i Samoboru. Nije neskromno istači i pojedince, koji su i u najtežim momentima za ovaj kolektiv imali snage da kažu »Idemo do kraja!« Radnici su bili prvi da dokažu kako se norme mogu ostvariti. Jedan od takvih radnika je i naš sa-govornik Stipe Marevid, kojeg smo pi- tali što misli o bududem oouru, a on je odgovorio kratko: »Mislim da je to je-dini put da postignemo bolje rezultate rada, vedi dohodak i osobne dohodke«, ističudi da je steklarna Boris Kidrič renomirana firma koja de nama omogučiti da prebrodimo teškode koje smo imali. Naš primjer udruživanja je još jedan dokaz da se do boljih rezultata može dodi samo radom i udruživanjem na bazi dohodovnih odnosa, ne vodeči računa o udaljenosti i granicama, a to sve u skladu sa Zakonom o udruže-nom radu. VINKO NIKOLAC Tudi v tozdu Osnovna izdelava smo komunisti sprejeli akcijski program Devet zavezujočih nalog V januarju smo tudi komunisti tozda Osnovna izdelava sprejeli akcijski program ali načrt delovanja svoje osnovne organizacije ZKS v naslednjem mandatnem obdobju. Izhodišče zanj so komunisti steklarne sprejeli na svoji programsko volilni konferenci, pri tem pa smo izhajali tudi iz referata sekretarja osnovne organizacije ZKS o delu v preteklem obdobju in o nalogah komunistov v sedanjem težavnem družbenoekonomskem položaju. Osnovne opredelitve akcijskega programa bi mogli v kratkem strniti v naslednjih devetih zavezujočih nalogah: 1. Nadaljevati z aktivnostmi, dogovorjenimi na problemski konferenci, do njihove dokončne izpeljave... Gre za vprašanja v zvezi z nagrajevanjem proizvodnih delavcev in še posebej za vprašanja v zvezi s težkimi delovnimi razmerami. 2. Nemudoma je treba najodločnejše zaostriti odgovornost vseh delavcev v steklarni. 3. Aktivirati je treba komuniste - člane osnovne organizacije ZK ter zahtevati večjo disciplino pri delu. Slenernemu komunistu je treba naložiti ustrezne naloge. In treba je storiti vse potrebno, di bodo bolj uspešno delovale tudi organizacije zveze socialistične mladine. 4. Komunisti morajo postati nosilci uspešnega delovanja delegatskega sistema. Z njegovo sedanjo uspešnostjo res ne moremo biti zadovoljni. Vso našo aktivnost moramo usmeriti v volitve novih delegatov, ki so pred nami. Po evidentiranju sodeč smo se približali zadani nalogi, saj nam spisek evidentiranih kandidatov, ki je že bil objavljen v časopisu Steklar, kaže ustrezno udeleženost članov ZK v vseh delegacijah. Komunisti naj odgovorno prevzamejo vodstva delegacij kot njihovi predsedniki... In o delovanju ter problematiki v zvezi z delovanjem delegacij se moramo sproti seznanjati ter temu ustrezno ukrepati. Prav tako moramo zahtevati odgovornejše delo komunistov v osnovni organizaciji ZSMS in v osnovni orga- nizaciji sindikata. Prisostvovanje komunistov na sejah delegacij je obvezno! 5. Samoizobraževanje komunistov je tudi pomembna naloga, ki se je moramo takoj lotiti. Razen tega moramo uporabiti tudi vse druge oblike idejnega izobraževanja... Referent za idejnopolitično usposabljanje komunistov mora večkrat pripraviti izobraževalne sestanke ter opozarjati na posebej pomembne članke v glasilu »Komunist«. 6. Težiti moramo za tem, da dosežemo boljšo usklajenost dela v osnovnih organizacijah ZK in med njimi v steklarni s povezovanjem njihovih sekretarjev v obliki skupnih sej sekretarjev osnovnih organizacij ZKS. 7. Na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite smo delali uspešno, zato je treba tak način dela nadaljevati. Za to nas zavezuje tudi priznanje v občinskem merilu, ki smo ga prejeli... Se nadalje so nosilci nalog na tem področju vodstveni delavci. 8. Planiranje je dobro zastavljeno in predstavlja osnovo za spremljanje vsega dogajanja v steklarni in v tozdu. Tako sproti spremljamo, ali dosegamo s plani zastavljene cilje ali ne; ob vsakem trimesečju tudi podrobno razčlenimo naše poslovne dosežke. In ker je planiranje zelo pomembno, moramo težiti za tem, da njegovo kakovost še izboljšamo... Ta naloga je stalna, za njeno uresničevanje pa so zadolženi vodilni delavci in planska služba. 9. Dosledno moramo uresničevati politiko ZKJ, ZKS, občinske konference ZKS in našega akcijskega programa ter preverjati, kako se vse to uresničuje. To moramo tudi dokazovati z opredeljevanjem do vse problematike v okolju, v katerem živimo in delamo, še posebej pa z našim odnosom do dela in sredstev, s katerimi upravljamo! ILIJA IVANKOVIČ, sekretar osnovne organizacije ZKS tozda Osnovna izdelava Zlaganje spoliranih kozarcev v nosilko - foto Z. Novak Poročilo obratne ambulante za leto 1981 Lani 10.251 storitev V letu 1981 je v naši obratni ambulanti v steklarni iskalo zdravstvene storitve 10.251 delavcev. Največ zdravstvenih kontaktov ali stikov (prvi pregledi, ponovni pregledi, posveti) je bilo lani v januarju in sicer 1.069 in najmanj v avgustu, samo 729. To je razumljivo, saj je bilo v avgustu tudi največ dopustov. V januarju, februarju in marcu lani so delovni ljudje iskali zdravstveno pomoč predvsem zaradi bolezni dihalnih poti - kot so prehladi, bronhitisi, pljučnice, vnetja obnosnih votlin. Te se najpogosteje pojavljajo pri nas v zimskih mesecih. Bolniški stalež je bil v januarju in februarju največji, kar je tudi razumljivo. V januarju je bilo povprečno vsak delovni dan v bolniškem staležu po 100 delavcev, od tega deset nosečnic. V avgustu pa je bilo povprečno vsak delovni dan v staležu po 75 delavcev, od tega po 12 nosečnic. Izračunano v odstotkih na vse zaposlene, ki uživajo zdravstvene storitve v naši amublanti - brez nosečnic, ker je to nekaj posebnega in pod posebno zdravstveno zaščito - je bil stalež v januarju 7,7% delavcev v avgustu pa 5,4% delavcev. Zaradi poškodb zunaj dela je bilo največ delavcev v bolniškem staležu v juliju in to vsak delovni dan po 14. Najbrž zaradi najrazličnejših del doma in na polju. Za ocenitev delovne zmožnosti je bilo pri SPIZ v Celju lani predlaganih 38 delavcev. Dva invalida sta zahtevala ponovno ocenitev. Ocenjenih je bilo 35 delavcev, trije pa do konca leta še niso bili dokončno ocenjeni... S prvo kategorijo invalidnosti je bilo ocenjenih 11 delavcev, z drugo kategorijo invalidnosti je bila ocenjena ena delavka, s tretjo kategorijo invalidnosti pa je bilo ocenjenih deset delavcev, medtem ko za 11 delavcev invalidnost ni bila podana! Ng koncu naj se zahvalimo vsem delavcem steklarne za pomoč pri prenovitvi naših prostorov, ki so sedaj bolj funkcionalni in tudi lepši. Še vedno pa je ostal problem s sanitarnimi prostori in s prevažanjem pacientov zaradi strmega in ozkega stopnišča. Tudi to, upamo, bomo s skupnimi močmi in s sodelovanjem kmalu rešili?! OBRATNA AMBULANTA, Ne prezrite! Novost v kolektivnem nezgodnem zavarovanju Obveščamo vse steklarje, da smo z veljavnostjo od 1. januarja 1982 sklenili kolektivno nezgodno zavarovanje za vse delavce steklarne »Boris Kidrič« s polico št. 017285! Zavarovanje je sklenjeno na osnovi mesečne premije po 30 dinarjev mesečno za vsakega člana kolektiva in sicer tako, da plača organizacija združenega dela iz svojih sredstev za vsakega svojega člana po 10 dinarjev, vsak delavec pa prispeva po 20 dinarjev na mesec. Po takšnem zavarovanju so zavarovalne vsote, ki jih prejmejo zavarovane osebe oziroma svojci, naslednje: (V dinarjih!) Nevarnostni Izplačilo za Izplačilo za razred nezgodno trajno smrt invalidnost I. 218.180 436.360 II. 141.180 282.360 III. 104.350 208.700 Po veljavnem premijskem ceniku za nezgodno zavarovanje oseb in po seznamu poklicev so vsi delavci razdeljeni v tri nevarnostne razrede. V I. nevarnostnem razredu so osebe, ki opravljajo administrativna in pisarni-ško-tehnična dela, v II. razredu so: snažilke, osebje v kuhinjah in pralnicah, dostavljale! denarja, laboranti, brusilci stekla itn., v III. razredu pa so: poklicni šoferji, ključavničarji, mehaniki, elektrikarji, pihalci stekla itn. Po splošnih pogojih za zavarovanje oseb se šteje za nezgodo vsak nenaden dogodek, ki je neodvisen od zavarovančeve volje in ki deluje naglo na Dno bodočega Vonarskega jezera - foto Z. Novak zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt ali trajno invalidnost. Za nezgodo se zlasti šteje tele dogodke: povozitev, trčenje, udarec, padec, spodrsljaj, ranitev, ugriz živali, zastrupitev, okužba, poškodba, opeklina, utopitev, zvin, zlom, izpah itn. Za nezgodo pa se ne šteje po teh pogojih: vse navadne in nalezljive ter poklicne bolezni, trebušne, popopkov-ne in druge kile, alergija, posledice medicinskih posegov itn. Kadrovske zanimivosti Izključene pa so vse obveznosti zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi: potresa, vojnih dogodkov, samomora, poskusa ali izvršitve kaznivega dejanja, vožnja z motornimi vozili pod vplivom alkohola, vožnja z motornimi vozili brez predpisanega vozniškega dovoljenja itn. Tudi za vožnjo z mopedi je nujno potrdilo o znanju cestnoprometnih predpisov! Nezgode, ki nastanejo pri vožnji z mopedom, zavarovanec pa nima omenjenega potrdila, zato zavarovalnica ne upošteva! S sklenitvijo samostojnega zavarovanja ste zagotovili sebi in svojcem primerno zavarovalno zaščito v primeru nesreče! ZAVAROVALNA SKUPNOST TRI-. GLAV Občinska skupnost Celje, oddelek za zavarovanje oseb V januarju 1361 delavcev Konec januarja je bilo v steklarni »Boris Kidrič« - brez novih tozdov v Kardeljevu in Vrgorcu - zaposlenih 1361 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 417, v tozdu Dodelava 170, v tozdu Kristal 361, v tozdu Dekor Kozje 131, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 19, v tozdu »Naše steklo« Beograd 13 in v delovni skupnosti skupnih služb 174. Prišlo 16 novih delavk in delavcev... V januarju je prišlo med nas 16 novih delavk in delavcev. V tozd Osnovna izdelava so prišli: za odna-šalce Rafko Fideršek, Zvonko Fider-šek, Branko Jazbec, Zlatko Mujkano-vič in Franc Šolman, za krogličarja Anton Esih in za delavca v zmesarni Franc Polajžer (iz tozda Servisne dejavnosti zaradi premestitve); v tozd Dodelava so prišle za brisalke stekla Ljiljana Ferbišek, Josipa Mlinar in Angela Šket; v tozd Dekor v Kozjem so prišli: za steklobrusilki Boža Ferlin in Marija Jug, za polirca stekla Herman Čebular in Franc Rajterič ter za nev-tralizatorja Alojz Osojnik; v tozd Servisne dejavnosti sta prišla za ključavničarja Franc Križanec in za pripravnika Roman Bastašič; v delovno skupnost skupnih služb pa je prišel za transportnega delavca Vinko Drofenik (iz tozda Osnovna izdelava zaradi premestitve). Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem delovnem okolju! Zapustilo nas je 17 delavcev... V januarju nas je zapustilo 17 delavk in delavcev. Iz tozda Osnovna izdelava so odšli: odnašalci Vinko Drofenik, ki je bil premeščen v delovno skupnost; Franjo Jutriša in Milan Leskovar, ki sta odšla v JLA, in Drago Brež-njak, Mirko Ferbišek in Nuhi Ramadani, ki so bili izključeni; krogljičarji Avgust Halužan, ki je umrl, in Marjan Boršič, Branko Gamilec in Jožef Pala- tinuš, ki so odšli v JLA; iz tozda Dodelava brisalka stekla Rasije Sejdija, ki je bila izključena; iz tozda Dekor v Kozjem brusilci Drago Omrzel, Martin Resnik in Dragan Tutnjevič, ki so odšli v JLA, in Marica Gajski, ki je delovno razmerje odpovedala; iz tozda Servisne dejavnosti transportni delavec Franc Polajžer, ki je bil premeščen v delovno skupnost, in pripravnik Mladen Skrnički zaradi odhoda v JLA; iz delovne skupnosti skupnih služb referent za varstvo pri delu I Bruno Sverko in popravljalec tehnične dokumentacije Marko Trunkelj, ki sta odšla v JLA. V januarju letos je doletela našega sodelavca Ivana Horačka velika nesreča, saj mu je popolnoma, do tal pogorela njegova stanovanjska hišica. Tako je ostal brez vsega; ostalo mu je le tisto, kar je imel na sebi! Takoj potem, ko smo zvedeli za nesrečo, smo se v steklarni organizirali. Konference sindikata oziroma predsedniki vseh osnovnih organizacij so se sestali in ugotovili, da je treba takoj začeti zbiralno denarno akcijo po temeljnih organizacijah, saj pravi star pregovor: »Ce pomagaš hitro, pomagaš dvakrat!« In tako smo zbrali v tozdu Osnovna Šest novorojenčkov V januarju so se sodelavkam in sodelavcem rodili: Dražen Bračun - sin Dragice, Sandi Centrih - sin Marjane, Aleš Jerič - sin Bernarde, Žarko Ka-menščak - sin Katerine, Boris Kos -sin Danice in Samanta Mikša - hči Erike. Vsem novorojenčkom želimo mnogo sreče v življenju, staršem pa za naraščaj v družini čestitamo! Tri poroke... V januarju so se poročile tri naše sodelavke in sicer: Ana Humski - poročena Halužan, Josipa Palatinuš - poročena Čebular in Milena Skrnički -poročena Polajžer. Vsem sodelavkam želimo na novi življenjski poti mnogo sreče! ZDENKA SITER izdelava 23.200 dinarjev, v tozdu Dodelava 7.735 dinarjev, v tozdu Kristal 15.950 dinarjev, v tozdu Servisne delavnice 3.610 dinarjev, v tozdu Delavska restavracija 1.550 dinarjev in v delovni skupnosti skupnih služb 12.010 dinarjev ali skupaj 64.055 dinarjev. Zbrani denar smo takoj predali prizadetemu tovarišu in upamo, da ga bo koristno uporabil. Njegovi sodelavci pa so mu obljubili, da mu bodo s prostovoljnim delom pomagali zgraditi nov domek. Vsi člani kolektiva želimo, da bi se Ivanu Horačku želja po novem domu čim prej uresničila! CA Tudi tokrat solidarnost ni zatajila Pomoč po požaru Josipa Humskega V spomin Avgusta Halužana Vse, ki smo ga poznali, nas je presunila vest, da je kruta smrt iztrgala iz kolektiva komaj devetnajstletnega Avgusta Halužana. Pokojni sodelavec Avgust Halužan se je rodil 1. decembra 1962 v Lupinjaku. Po končani osnovni šoli se je 5. aprila 1978 zaposlil v našem tozdu Osnovna izdelava in hitro napredoval, tako da je nazadnje delal kot krogličar. Avgust Halužan je bil vesten delavec, pred katerim je bila še lepa poklicna bodočnost. Njegovi sodelavci bomo Avgusta ohranili v trajnem spominu! V___________________ Nikakor nismo mogli verjeti, da je kruta smrt iztrgala iz našega kolektiva po kratki bolezni še ne štiriindvajsetletnega Josipa Humskega, delavca iz tozda Osnovna izdelava. Josip Humski se je rodil 23. marca 1958 v Malem Taboru. V naši delovni organizaciji se je zaposlil 2. novembra 1978 in nazadnje delal kot krogličar. Pred kratkim se je pokojni sodelavec poročil in si hotel ustvariti družino, pa mu je nenadna bolezen to preprečila ter smrt onemogočila. Umrli Josip je bil marljiv in prizadeven delavec ter dober tovariš. Pogrešali ga bomo in se ga vedno radi spominjali, saj smo ga imeli radi! Naš upokojenec Mirko Šipec Zadnjega decembra lani se je upokojil naš dolgoletni sodelavec, vratar Mirko Šipec. Rodil se je 3. julija 1925 v Rjavici, kjer še sedaj živi na svoji domačiji. V našo delovno organizacijo je Mirko prišel 1. septembra leta 1939 kot odnašalec od peči in to delo opravljal do leta 1943. Po končani vojni pa se je vrnil med nas in začel kot krogličar. V letih 1948 do 1950 je Mirko služil vojaški rok, se spet vrnil in po nekaj mesecih pričel z delom kot pomočnik - ste-klopihalec. In sam pravi, da ga je delo pri peči zelo veselilo in da je še zlasti rad delal težje izdelke, ker mu je to najbolj »ležalo«. Žal pa je moral zaradi bolezni Mirko 1. aprila 1968 prevzeti drugo delo. To je bil zanj hud udarec, ki pa ga je možato prebolel. Postal je vzoren vratar. To delo je vseskozi opravljal vestno in natančno ter z obilico dobre volje. Pa tudi z njemu značilno hudomušnostjo in smislom za humor. Mirka Sipca poznamo, namreč, tudi kot velikega šaljivca in humorista, ki nas je že mnogokrat znal s svojimi domislicami in šalami spraviti v smeh in dobro voljo! Sedaj, pravi Mirko, se bom posvetil delu na kmetiji, saj je vse do moje upokojitve morala več težkih del opraviti žena, ki je tudi že upokojena... Zelo dolg čas mu je po delu, zato se kar pogosto oglaša pri vratarjih v steklarni. Veseli so ga, saj jih še vedno spravlja v dobro voljo. Mirku želimo, da bi še mnogo let užival svojo zasluženo pokojnino in da bi se še naprej vračal med nas z mnogo dobre volje! SODELAVCI Invalidsko upokojen Anton Šeligo V februarju letos se je invalidsko upokojil Anton Šeligo iz zidarske delavnice. Anton Šeligo se je rodil 7. maja 1926 pri Sv. Mohorju, ki sedaj stanuje na Brestovcu 22. Njegov oče je slovel daleč naokrog za izkušenega tesarja in tega poklica se je izučil tudi Anton. Tako je ostal zvest očetovemu poklicu. V našo delovno organizacijo je prišel Šeligo prvič takoj po vojni, ko je pomagal pri gradnji velike industrijske dvorane... Potem sta ga življenje in poklicna pot vodila drugam. V splošnem gradbenem podjetju Rogaška Zadnjega decembra lani se je upokojil vratar Mirko Sipe c Slatina je šestnajst let delal in ta čas pomagal pri gradnji vseh pomembnih objektov, ki jih je gradilo podjetje... V tistih časih je naredil tudi enkratni leseni opaž za streho nove pivnice v ' Zdravilišču, ko so poprej mnogi strokovnjaki obupali nad zahtevnostjo projekta, pa je Anton organiziral tesarsko skupino ter z njo delo pravočasno in kvalitetno opravil. V steklarno je prišel Anton spet 6. marca 1972 in se spet izkazal pri zadnjih remontih peči, ko je postavil vse potrebne opaže za zidavo obokov peči. Zato smemo reči, da je Anton Šeligo vsestranski strokovnjak. To tembolj, saj je znal prijeti tudi za šamoterska in zidarska dela... In sodeloval je tudi pri vseh vročih remontih peči. Žal pa ga je dolgoletno delo v neugodnih in težkih delovnih razmerah izčrpalo, pa je zato zbolel. Nekaj časa je sicer še poskušal delati krajši delovni čas, vendar se je vseeno moral invalidsko upokojiti. Ob odhodu v pokoj sodelavcu Antonu Šeligi v imenu kolektiva tozda Ser- visne dejavnosti želimo veliko sreče in da bi se še večkrat oglasil med nami, kjer je prebil velik del svojega življenja! PETER RASPOTNIK Argusov sprehod... ...Videl sem marsikaj! Pa smo le dočakali tudi letošnje družabno srečanje vseh delavcev steklarne! Večer se je začel sicer lepo in zelo svečano; a le dotlej, dokler ni prišlo na mize vino, če tisti pijači sploh lahko tako rečemo. Potem je, namreč, postalo razpoloženje mnogih pijano, divje, da je bilo kaj... In šele nedeljski glavoboli so pomagali povečati našo odločnost, da kaže biti prihodnjič kljub vsemu previdnejši. Ne samo pri organizaciji. Tudi nabavljačem vina priporočamo, naj prihodnje leto vzamejo s seboj vsaj kakšnega dobrega poznavalca pristne kapljice! Veselili smo se popolnoma upravičeno, saj smo lani vendarle dobro delali. Truditi pa se moramo še naprej, da bo tudi letos in prihodnja leta enako uspešno. Dvig produktivnosti sta besedi, ki se ju pogosto uporablja, vendar nam ne gresta najboljše v ušesa. Načelno smo sicer že za to, da se stvari uredijo; vendar najprej pri sosedu, v drugerri tozdu ali v delovni skupnosti. Ze zopet nas pesti pomanjkanje toaletnega papirja; kljub temu, da ga je v trgovinah dovolj. Vendar primanjkuje le tistega, barvnega... Morda je pa predrag in je boljše, da se ljudje pač znajdejo, kakor vedo in znajo. In če se pri tem izgubi kakšna minuta, niti ni pomembno. Važno je le, da se obnašamo stabilizacijsko, čeprav - žal - to ni prav nič skladno s prizadevanjem za dvig produktivnosti. V teh dneh obravnavamo zaključne račune, pa morda ne bi bilo napak, če bi udeležbo na zborih delavcev nekoliko stimulirali in na ta način dosegli, da bi tudi tisti, nezainteresirani, morda le zašli na takšna srečanja, ki bi se jih sicer tako ali tako morali udeleževati. Samoupravljanje pozna, namreč, razen pravice do odločanja tudi obveznosti oziroma dolžnost dobro gospodariti z rezultati dela. Na skupnem delavskem svetu so se precej »nategovali« okrog tega, ali bi veljalo dvigniti ceno malice oziroma blokov zanjo, ki jih lahko kupi vsakdo izmed zaposlenih v steklarni, za 2 -beri dva - dinarja ali ne... Po najnovejših podatkih dobiš sedaj za tistih 44 dinarjev, kolikor naj bi v bodoče vsak zaposleni mesečno namenil več za bloke, komajda še pol kilograma pomaranč, ki so bile še nedolgo tega celo cenejše kot jabolka. Torej smo le prišli do pravih razmerij, saj mora biti uvoženo sadje vendarle dražje kot domače!? Pa če bi šlo samo za pomaranče, se človek še ne bi razburjal. Toda, kaj, ko te že ob vsakem obisku trgovine čaka kakšno takšno neprijetno presenečenje?! Ja, ko bi se mogli zanesti na naše stroge in dosledne inšpekcijske službe! Mi, porabniki, smo pa kot kakšne krotke ovčke... Trpimo in upamo na boljše, lepše čase. Nobenega dvoma namreč, ni, da nam bo kmalu spet boljše. Naš zunanjetrgovinski plačilni primanjkljaj je že daleč manjši od planiranega! Zato si le manite roke. Še malo, pa bo spet vse po starem:! Kaj pravice? Da samo tega ne!? Delovne koledarčke ste le dočakali, ali ne? Tiste, za prihodnje leto, pa naj bi pričeli pripravljati že sedaj, pravite, če želimo, da jih bomo imeli pred novim letom... S tem je treba hiteti nekako tako kot z obračuni. Še se ne bomo prav oddahnili po zaključnem računu, že bo tu prvi periodični obračun. In spet bomo hiteli, pisali, razmnoževali, porabili gore papirja in dajali podatke na vse mogoče strani... A kaj za to!? Pomembno je, da bo administracija bolj obremenjena, polno izkoriščena. Bati se je le, da si kakšna pometna glava ne bo izmislila kaj takega, da bi začeli nagrajevati administracijo po obsegu porabljenega papirja:! Pa na zdravje! Vaš ARGUS S poti na Boč, zanimiva stvaritev narave, ali ne! - foto Z. Novak Rezultati delavskih športnih iger 1981 so poznani Zmagala steklarna Komisija občinskega sveta zveze sindikatov in občinska zveza za telesno kulturo sta 29. januarja v restavraciji »Sonce« v Rogaški Slatini sklenila delavske športne igre za leto 1981. Predsednik občinske zveze za telesno kulturo se je zavzel, naj bi delavske športne igre v bodoče še bolj skrbno načrtovali in točno določali mesece ter dneve posameznih tekmovanj, saj bi tako zagotovili boljšo pripravljenost sodelujočih. In predlagal je tudi, naj bi več tekmovanj organizirali v ligah. Potem pa je razdelil priznanja. V skupnem številu osvojenih točk za moške in ženske vrste je steklarna »Boris Kidrič« spet zmagala; že drugič zapored! Le še enkrat naj ponovimo steklarji ta uspeh, pa bo postal prehodni pokal naša trajna last. V skupni moštveni razvrstitvi so se V posameznih športnih panogah so se moštva posameznih tozdov zvrstila takole: Športna panoga ali disciplina Zbrano število točk Osnovna izdelava Dodelava Kristal Servilne dejavnosti Delovna skupnost Mali nogomet 18 5 8 6 ii Vlečenje vrvi 15 5 6 8 n Kegljanje 11 8 6 5 15 Šah 8 - 5 - 14 Namizni tenis 5 - 8 ■ - 14 Skupaj 5? 18 33 19 65 sodelujoče organizacije takole odrezale. Zmagala je steklarna »Boris Kidrič« z 289 točkami pred Dom-birojem iz Rogaške Slatine, ki je zbral 244 točk. Zaporedje drugih sodelujočih moštev pa je bilo naslednje: 3. uprava skupščine občine Šmarje pri Jelšah 154 točk, 4. Zdravilišče Rogaška Slatina 152, 5. tozd Metka Kozje 90, 6.-7. LIP Bohor Mestinje in Igrad Rogaška Slatina po 81 točk, 8. Gokop Rogaška Slatina 76, 9. Steklarska šola Rogaška Slatina 69, 10. TDO Mercator-Jelša Šmarje pri Jelšah 67, 11. Veterinarski zavod Šmarje pri Jelšah 56, 12. KK Hmezad Šmarje pri Jelšah 51, 13. tozd Dekor iz steklarne »Boris Kidrič«, Kozje 49, 14. Postaja milice Šmarje pri Jelšah 45,15. KORS Rogaška Slatina 43, 16. prosveta občine Šmarje pri Jelšah 41, 17. Združenje obrtnikov občine Šmarje pri Jelšah 33, 18.-19. Mizarstvo Rogaška Slatina in skupne službe SIS Šmarje pri Jelšah po 16 točk, 20. Petrol Rogatec 15, 21. 2TG Šmarje pri Jelšah 13, 22. TGO Gorenje-Kondenzatorji Rogatec 10 točk. Iz podatkov je razvidno, da smo Strelska družina »Steklar« zmagali s precejšnjim naskokom. Še posebno uspešna je bila moška vrsta steklarne, ki je zbrala 206 točk in za 49 prehitela vrsto Dom-biroja... Naše; ženske so bile druge; zbrale so 83 točk in za vrsto Dom-biroja zaostale za štiri točke. Največ moštev je sodelovalo v malem nogometu, saj se jih je lani pojavljalo na tekmah kar 20, v streljanju in kegljanju je sodelovalo po 18 moštev, v košarki 15, v namiznem tenisu in v odbojki po 14, v šahu 12 in v rokometu 11. V drugih panogah je sodelovalo manjše število moštev. V medtozdovskem tekmovanju zmagala delovna skupnost Tudi v steklarni smo organizirali medtozdovske športne igre v petih športnih panogah. Zmagala je delovna skupnost skupnih služb s 65 točkami pred tozdom Osnovna izdelava, ki je zbral 57 točk. Tretji je bil tozd Kristal, ki je zbral 33 točk, četrti je bil tozd Servisne dejavnosti z 19 točkami, medtem ko je tozd Dodelava z 18 točkami ostal na zadnjem mestu. STIPE PEŠIC Zavzeto delovanje Strelci družine »Steklar« se zadnje čase lahko s ponosom oziramo tako nazaj kakor tudi naprej. V preteklost že zaradi tradicije svoje družine, saj smo jo ustanovili in registrirali leta 1948, ko ji je predsedoval Anton Kokol. V prihodnost pa zato, ker smo težke delovne razmere vseskozi, iz leta v leto izboljševali z lastno zavzetostjo in z družbeno pomočjo, pa se zato lahko sedaj ponašamo z osmimi avtomatskimi strelskimi mesti - s tremi v strelišču Steklarske šole in s petimi v dvorani ob Levstikovi 3! Obnovljena zgradba Po potresu je bila zgradba, v kateri je strelska dvorana, praktično za odpis, kakor je bila za odpis tudi stara šola. In zavedli smo se, da se nam s tem ponuja enkratna priložnost. Bilo je res precej skakanja z urejanjem gradbene dokumentacije, ki je bila tudi osnova za akcijski načrt. In zbrali smo tudi potreben denar. Obnovo smo začeli leta 1976 in je še sedaj v polnem razmahu. V dosedanjem obdobju obnavljanja smo zamenjali strehe ter žlebove, delno zamenjali zrušen strop, zamenjali dotrajana okna in vrata, naredili polni fini omet, uredili talne obloge s parketom, ki nam ga je odstopila Steklarska šola ob prenovi svojih prostorov, izolirali smo zunanje stene, napeljali nove električne instalacije, pobelili smo dvorano in uredili pet ustreznih avtomatičnih strelišč za streljanje z zračnimi puškami. Seveda bi lahko naštel še mnogo drugih, manjših in večjih del in problemov, ki smo jih morali opraviti oziroma razrešiti! Redni treningi so članom strelske družine omogočili precejšnji kakovostni napredek, saj bi lahko z nekoliko večjo zavzetostjo samih strelcev bili uspešni tudi v republiškem merilu. Kako pa v prihodnje? Seveda moram omeniti, da zaradi pomanjkanja športnih prostorov v Rogaški Slatini čaka na otvoritev novih, boljših tudi precej kandidatov za druge športne in rekreacijske aktivnosti. Skoda je le, da že dosedaj niso pri gradnji sodelovali in pomagali. Toda zaradi tega jim strelska družina svojih vrat ne bo zaprla. Mislim predvsem na mladino Roga- ške ter na namizni tenis...! Zagnanost, ki jo je z lastno zavzetostjo pokazal predsednik Albin Šrimf, je počasi zamrla. Res, škoda! Toda tudi med strelci imamo take, ki so polnih ust obljub o pomoči! Res je, da je večji standard vnesel med mlade nekakšno ležernost, nezanimanje. Najslabše pri tem pa je, če ta bolezen načenja še organizatorje... Sreča, da so v našem delu tudi svetli trenutki! Zadnje tekmovanje za ZLATO PUŠČICO, ki je bilo 8. februarja letos, nas je vse prijetno presenetil mladinec Alojz Pogačič s svojimi doseženimi 511 krogi od 600 možnih... V takih trenutkih, namreč, najde naše delo spet svoj smisel; spet nas prevzameta poletnost in zaupanje vase! Tudi na občinskem tekmovanju pričakujemo dobre rezultate ostalih naših članov, ki so dosegli 500 krogov. Za letos načrtujemo, da bomo s prenovo končali. Dokončna ureditev sanitarij z odtoki, napeljava centralnega ogrevanja na trdo gorivo ter ureditev fasade so naloge, ki jih moramo še opraviti. Potem bo strelski dom urejen tako, da bo služil svojemu namenu in vsem, ki bodo v njem našli svoj prostor za razvijanje in negovanje različnih dejavnosti! REMI KOČIČA t j PARA DISKUTI- RATI MORSKA RIBA NÖRTH (SEVER) IZIDOR URBANČIČ GEOGRAFSKI POJEM LOVITI ŽABE ELEMENT (KRAT.) NEUTRUM (SR. S POL) SORODNIK PO OČETOVI PLATI > VEZNIK POGORJE V SZ GRAM UVENJEN ODPRTINA V STENI INDIJSKO GOVEDO ALEKSANDER BAJT OSEBNI ZAIMEK upanje LJUDSKA REPUBLIKA IZMEČEK-OGNJENIKA \ ENOTA TLAKA (BAR) IGRALNA KARTA PRIMOŽ RAMOVŠ KATRAN; VEZNIK KONSTRUKT. ZORAN KEMIČNI ELEMENT BOR OTROŠKI BONBONI FINA RAŠPLA JADRANSKI OTOK KLIC. POZIV / ALKOHOLNA PIJAČA NAŠ POLIZDELEK TENIŠKI POJEM AMERIŠKI LEV UT SUPRA (LAT.KRAT, POVRHU (FRANC.) KEMIČNI ELEMENT FOSFOR SADNI ZAVITEK SEKUNDA GORILNI PLIN MEDNARODNA ORGANI ZACIJA SEVER SRČNI UTRIP HOKEJSKI IZRAZ FIKRET TEVFIK TOVARNA ETERIČNIH OLJ.LJ. KLIC NA POMOČ POHIŠTVENI KOS KRATICA ZA ITAL. TO JE (KRATICA) VSOTA; POVZETEK OZNAKA ZA OLJA AVSTRALSKI NOJ AVT.OZNAKA BELGIJE ČASOVERI FILMSKI IGRALEC CHRISTOP- HEN » NOROST, SVEŠNOST TOVARNA V KAMi.IKU AVDIOVIZU- ALEN(KRAH EDHEM ČAMO KONJSKA OVRATNICA KRATICA ZA SARAJEVO HERCEGO- VEC LITER KEMIČNI ZNAK ZA JOD AVTOZNAKA AVSTRIJE NOMEN (IME) GEOLOŠKA PLAST PRINCIPI- ELNO Za razvedrilo Nagradna križanka št. 92 Med reševalce nagradne križanke št. 92 bomo z žrebom razdelili 370 dinarjev in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodnih vratih v steklarno! Pri tem pa ne pozabite pripisati na pisemski ovitek z rešeno križanko: »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 92«! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za naš časopis najpozneje do 15. marca letos. Za nagradno križanko št. 91 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Robertu Komeričkemu, drugo nagrado 120 dinarjev Martini Halužan in tretjo nagrado 100 dinarjev Idi Siter. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 91 - vodoravno: STANOVANJE, aneks, bok, STEKLARJEV, s, gram, ako, La, tat, prod, Ivi, t, Ahil, Ines, TAPO, rakar, Avar, nor, e, iver, aker, r, JP, apel, opat, d, šop, Abel, abece, Ilok, Raos, UOTS, STEKLARSKI BLOK. Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola-Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.