šfev^ika 42^796) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo veienje, 31 oktobra 1985 Zagoreli bodo drobni plamenčki Bliža se dan mrtvih. Dan, ko bodo naše misli pri vseh tistih, ki jih ni več med nami, pri vseh tistih, ki smo jih imeli radi, jih spoštovali. V hladnem novemberskem dnevu bodo zagoreli nešteti drobni plamenčki, lahno bodo plapolali v vetru in spoštljivo šepetali: nikoli, res nikoli vas ne bomo pozabili. Vnuk bo prinesel cvet babici, mati sinu ... Poklonili se bomo spominu vsem tistim, ki so najbolj dragoceno kar so imeli, žrtvovali za svobodo. Spominske svečanosti ob dnevu mrtvih se bodo zvrstile ob vseh spominskih obeležjih Šaleške doline. V Zavodnjah je bila komemoracija že v nedeljo, v drugih krajih pa bodo te danes, jutri in pojutrišnjem. Danes, 30. oktobra, ob 11. uri v Skornem, ob 16. uri na pokopališču v Podkraju, pri spomeniku na Konovem in v Plešivcu, v parku v Topolšici, pri spominski plošči v Pesju in pri centralnem spomeniku v Šoštanju. Ob 16.30 bo spominska svečanost pri spomeniku na Partizanski cesti, ob 17. uri na pokopališču v Šmartnem in pri osnovni šoli bratov Mravljak, ob 17.30 pa pri centralnem spomeniku na Titovem trgu.. Jutri, 31. oktobra, bo spominska svečanost ob dnevu mrtvih pri spomeniku v Šentilju že dopoldan, ob 11. uri, v Belih vodah ob 13- uri, ob 16. uri pa bo komemoracija pri spomeniku v Škalah (in ne ob 11. uri kot so nam prvotno sporočili), v Lokovici in Ravnah ob 17. uri in pri osnovni šoli Veljka Vlahoviča oh 13. uri. V Šmartnem ob Paki se bodo vsem padlim in umrlim poklonili v petek, 1. novembra ob 8. uri zjutraj pri centralnem spomeniku v tem kraju. Občinski komite ZKS Velenje Oslonitev na lastne sile Kakšne naloge si zastaviti, da se bomo ob koncu leta vsaj približali resolucijskim ciljem, če že za uresničitev teh ni več dovolj časa, so se vprašali tudi člani Občinskega komiteja ZKS Velenje na seji, ki je bila preteklo sredo. To je bila tudi točka, ki so ji namenili največ pozornosti, spregovorili pa so seveda tudi o usmerivah, tako vsebinskih kot časovnih za izvedbo programsko volilnih sej osnovnih organizacij ZK in seje občinske organizacije, na katere že nekaj časa potekajo intenzivne priprave. nem: le z aktiviranjem teh sil, bomo prišli do dobrih rezultatov. Spoznanje, da je to res, že prihaja v zavest ljudi in pozitivni premiki se tam, kjer so to spoznali, že odražajo. Samo 16. seja CK ZKS je dokazala, da imamo še veliko neizkoriščenih rezerv in porušila mnenje da sami nič ne moremo storiti, in da je gospodarjenje odvisno le od zunanjih dejavnikov. Oslanjanje na lastne sile pa bo tudi sledeča nit programsko volilnih sej osnovnih organizacij ZK in seje Občinske organizacije. V tem času potekajo pospešene priprave na seje, ki bodo v času od 15. novembra do 15. decembra, tako da bomo lahko izvedli programsko volilno sejo občinske organizacije do prve polovice februarja prihodnjega leta. Občinski komite je sprejel ustrezne sklepe, na seminarjih sekretarjev te seznanil z aktivnostmi, vse osnovne organizacije so dobile napotke za pripravo sej, ustanovili pa so tudi aktiv komunistov, ki bo spremljal programsko volilne seje. Prav dobre in temeljite priprave na te seje so lahko jamstvo, da bo njihova izvedba tudi kvalitetna. mkp Da resolucije ne uresničujemo tako kot bi želeli, ni nobena skrivnost. To dokazujejo že naslednji podatki: načrtovali smo 3-odstotno rast industrijske proizvodnje, dosegli 1,6-odstotno (v devetih mesecih), 16-odstotno rast izvoza — tudi tega ne uresničujemo, samo 60-odstotno smo izpolnili plan SISEOT, naš cilj je bil — nobenih izgub, pridelali pa smo jih kar za blizu 7 milijard, tudi na področju varstva okolja smo si zastavili precej smelih korakov v izboljšanje stanja, pa se ni spremenilo drugega, kot da gre še na slabše (gozdovi!), močno so se povečale zaloge, zaposlovanja skorajda ni, osebni dohodki ne zaostajajo 10 odstotkov za primerljivim dohodkom. Poziti-. vni trend je le pri akumulaciji, ki pa je bila lani precej šibka. Kje so torej vzroki in kje rešitve? Na prvo in drugo vprašanje daje odgovor 16. seja CK ZKS: oslanjanje na lastne sile. Prav ta seja je pokazala, kako dobre rezultate lahko dosegamo tam, kjer usklajeno delujejo vse sile: poslovodni delavci, stroka, znanje in družbenopolitične organizacije. Zato si moramo biti že enkrat za vselej na jas- kovinotehna Prodajsi center Prevalje Vse za vas in vaš dom Pogovori Gorenje—Iskra S skupnim načrtovanjem razvoja do boljših rezultatov — Kadar sedeta za zeleno mizo dva takšna poslovna sistema kot sta Iskra in Gorenje ter se začneta pogovarjati o skupni strategiji, lahko le zaploskamo. Zaploskamo še posebej zato, ker je bil dosedanji razvoj obeh gigantov kljub nasprotnim gospodarskim dokazom in političnim opozorilom pogosto usmerjen na ista področja ter v neizprosno konkurenco, od katere pa delavci obeh kolektivov niso imeli nobene koristi. Kljub določeni nestrpnosti, kljub občasno večjim ali manjšim zaostritvam ter ob rahlih koketiranjih pa je določeno sodelovanje med obema proizvajalcema obstajalo in se razvijalo že vrsto let. To je bilo celo tako razgibano, da sta sedaj obe organizaciji močno odvisno od medsebojnih dobav. Kar tretjino nakupov na domačem trgu opravi Gorenje pri Iskri, kar je vredno okoli 7,5 milijarde dinarjev, nakupi Iskre pri Gorenju pa znašajo približno 4,5 milijarde dinarjev. Teh dvanajst milijard dinarjev, ki se sedaj vrtijo v medsebojnem prometu, seveda vedno bolj definira tudi skupne odnose. Zato je dogovor med obema proizvajalcema, kot tudi iskanje povezav v celotnem jugoslovanskem prostoru, ob oteženih pogojih gospodarjenja doma in uaostrenih pogojih prodaje na tujem, pravzaprav nujen razvojni, proces. Zato tudi ni čudno, da je bil v dobrem mesecu dni sklican že drugi sestanek, na katerem sta o .skupnih razvojnih potezah spregovorila oba proizvajalca. Vodilni poslovodni delavci Iskre in Gorenja so se tokrat zbrali v Titovem Velenju, priložnostno srečanje pa je dal hišni sejem našega proizvajalca bele tehnike in na njem prikazane njegove razvojne usmeritve. Medtem ko so bile na prejšnjem sestanku nakazane programske usmeritve obeh proizvajalčev ter ugotovljeni nekateri skupni interesi, pa je tokrat beseda stekla že o konkretnih oblikah sodelovanja. »Prekrivanja razvojnih in proizvodnih programov je malo, neizkoriščenih možno- Predstavniki Iskre so si ogledali tudi hišni sejem Gorenja. V ospredju oba predsednika poslovodnih odborov Herman Rigelnik in Boris Lazič. sti za sodelovanje pa veliko,« je dejal predsednik poslovodnega odbora Iskre Boris Lazič. Očitno pa je, da bo precejšnje poenotenje zaenkrat možno doseči predvsem ob razvijanju novih programov, medtem ko bo pri prekrivanju že utečenih programov potrebnih še precej dogovorov. (Dalje na 2. strani) Osebni dohodki naj bodo rezultat dobrega gospodarjenja V tem času še niso znani točni podatki o gibanju osebnih dohodkov v prvih devetih mesecih letošnjega leta, vendar pa je že mogoče oceniti, da v občini Velenje na tem področju ne upoštevamo resolucijskih usmeritev, saj prehiteva rast sredstev za osebne dohodke rast dohodka kar za 11 indeksnih točk, z resolucijo pa smo si zastavili 10-od-stotno zaostajanje. Ob tem je zaskrbljujoče, da se delež sredstev za osebne dohodke veča, saj smo razporedili v prvi polovici lanskega leta v te namene 56,7 odstotka ustvarjenega dohodka, letos pa že 60,3 odstotka dohodka. To seveda pomeni, da nam manj ostaja za aku- mulacijo. Zadovoljni ne moremo biti niti z doseženo akonomičnostjo, niti z ustvarjenim dohodkom na delavca. Po statističnih podatkih nam je uspelo povečati le obseg proizvodnje, in sicer za dobre štiri odstotke. Sredstva za osebne dohodke v negospodarstvu že nekaj let zaostajajo za gibanji v gospodarstvu in letos smo sprejeli usmeritev, da jih postopno uskladimo. Ta uskladitev pa je vprašljiva, saj so se v tem letu spet povečali programi in se je število zaposlenih v negospodarstvu povečalo za dober odstotek, kljub temu pa v tem času beležijo v nego- spodarstvu kar tri odstotno zaostajanje gibanja osebnih dohodkov za gospodarstvom. Pri delitvi osebnih dohodkov je gospodarstvo očitno sledilo rasti življenjskih stroškov, ki smo jih celo malo presegli, saj je znano, da je realni osebni dohodek v Sloveniji po nekaj letih spet porasel za nekaj indeksnih točk. Jasno je, da delavčevega pasu nismo smeli in ne smemo več zategovati, jasno pa je tudi, da naši rezultati še zdaleč niso zadovoljivi. Kaj naj torej rečemo ob teh kršitvah resolucijskih usmeritev. O tem bodo na prihodnjih sejah gotovo govojUHHani iz- vršnega sveta, o tem bodo gotovo razpravljale družbenopolitične organizacije in zelo verjetno je, da bodo zahtevali, da kršitelji rast osebnih dohodkov uskladijo z resolucijskimi usmeritvami. To pa bi seveda pomenilo precejšnje zmanjšanje osebnih dohodkov v zadnjih mesecih letošnjega leta. Seveda je veliko bolj sprejemljivo, če si v dneh, ki so nam še preostali v letošnjem letu v slehernem delovnem okolju bolj prizadevamo, da izboljšamo naše poslovanje, da ustvarimo takšen dohodek, da bomo doseženo delitev osebnih dohodkov opravičili. Mira Zakošek 2. stran * n35 C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA ________ Titovo Velenje * 31. oktobra 1985 ■ r Priprave otrok na šolo-okrogla miza Številne prednosti celotnega programa Pogovori Gorenje—Iskra Ob tednu otroka je pripravila občinska zveza prijateljev mladine Velenje okroglo mizo na temo Priprava otrok na Solo. Organizirali so jo z namenom, da bi organizatorji in izvajalci programa v mali šoli in odgovorni delavci osnovnih šol razpravljali o problemih, ki so prisotni na obeh straneh pri delu z otroki ob prestopu v osnovno šolo, o sodelovanju vrtcev in osnovnih šol v zadnjem letu pred vstopom otroka v osnovno šolo in v prvem letu šolanja, o načrtnem sodelovanju s starši o'rok itd. Na posvetu, ki so se ga udeležili skoraj vsi vabljeni, so v prvi vrsti ugotovili, da je bila razširitev programa male šole od 120 na 630 ur letno za vse otroke. iu, v mnogih primerih niti ne redno delo z otroki v vzgojno varstvenih ustanovah. Prav zaradi tega, so menili, morajo vsi odgovorni v svoje upravičena. Trenutno obiskuje v občini Velenje »malo šolo« v rednih vrtčevskih oddelkih 69 odstotkov šestletnih otrok, za večino ostalih je prav tako organizirana celoletna oblika dela. Samo za 38 otrok v naši občini (iz najbolj oddaljenih krajev, kjer je število tako majhno, da ni možnosti za organizacijo celoletne priprave) pa je organiziran 120 urni program priprave na šolo. Na posvetu so tudi ugotavljali, da so starši razširitev tega programa sprejeli z razumevanjem in zadovoljstvom. Vzgojiteljice, ki primerjajo razvoj predšolskih otrok v istem kraju, ugotavljajo ob sedanjem 630 urnem programu pomemben napredek in boljšo osnovo za delo v osnovni šoli. Kljub vsemu pa je mogoče opaziti v prvem razredu osnovne šole še vedno precejšnje razlike v razvoju, ki so predvsem čustvenega značaja, precej pa je tudi vedenjsko motenih otrok. Poudarjali so tudi, da primanjkljaja v družinski vzgoji ne more nadomestiti še tako intenzivno delo z otroki v zadnjem predšolskem le- programe vnesti več dela s starši predšolskih otrok in šolskih otrok. Vzgojno varstveni zavodi naj bi pripravljali vzgojno izobraževalne programe tudi za starše tistih otrok, ki redno ne obiskujejo vrtcev, izobraževalni programi šol pa morajo biti na-črtnejši in sodobnejši. Delavska univerza naj bi vključila v svoje programe izobraževanje za mlade starše in za tiste, ki si ustvarjajo družino, svet za sodelovanje s starši pri občinski zvezi prijateljev mladine pa naj bi prav tako pripravil program izobraževanja za mlade, ki ustvarjajo družino. Seveda pa bi bilo treba poskrbeti tudi za kontinuirano izobraževanje kadrov, ki izvajajo te vzgojno izobraževalne programe. Na posvetu so si tudi prizadevali, da bi število otrok v oddelkih tako v vzgojno varstvenih ustanovah kot v šolah, zmanjšali, saj bi morale imeti vzgojiteljice in učiteljice več časa za individualno delo z nekaterimi otroki, čas izvajanja programov pa bi bilo treba bolj prilagoditi biološke- mu ritmu predšolskega otroka. Tako bi morali biti popoldanski programi zaključeni najkasneje do t7. 30. Program male šole bi morale izvajati samo izkušene vzgojiteljice. Ob prestopu otroka iz male šole v osnovno šolo pa je potrebno načrtno sodelovanje obeh ustanov. Tako naj vsako leto že v mesecu oktobru kontrolirajo, če so vsi starši vpisali svoje otroke v šolo, enotno pa je treba voditi tudi evidenco o odklonjenih otrocih. Šolske svetovalne službe naj v bodoče bolj spremljajo otroke, ki jih je komisija za sprejem v Šolo odklonila, na posvetu pa so opozorili še na nekatere druge pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Glede na to, da v občini Velenje že tretje leto izvajajo celoletni program male šole tudi za tiste otroke, ki redno ne obiskujejo vrtcev, bi bilo prav, da bi šolske svetovalne službe analizirale uspešnost dela z otroki v prvih razredih osnovnih šol. Pri delu bi morali upoštevati posamezne šolske okoliše s približno nespremenjenimi socialnimi razmerami prebivalcev, zaradi realnejše primerjave med prejšnjim 120 urnim in sedanjim 630 urnim programom. Precej pozornosti so namenili tudi vpisu mlajših otrok v osnovno šolo in poudarili, da si je treba bolj prizadevati, da bi starše osvestili, da bi pustili svojemu otroku doživeti otroštvo, še posebej v primerih, ko otrokova zrelost ni tolikšna, da bi zagotovila napredovanje otroka v vsem času šolanja. Na posvetu so opozorili še na nekatere druge pomanjkljivosti, ki jih bo treba za dosego boljših ciljev, odpraviti. Naj ob koncu zapišemo še to, da je bilo presenetljivo, da raz-pravljalci na tej okrogli mizi niso želeli imenovati strokovne komisije, ki naj bi ugotovila usklajenost programov male šole in prvega razreda osnovne šole. Programi v prvih razredih se namreč ob uvedbi celoletne priprave na šolo nisb spremenili. Razpravljala so menili, da je sodelovanje vrtcev in osnovnih šol na programskem področju zadovoljivo. Seveda ne bi bilo prav nič narobe, če bi kljub temu bili imenovali strokovno komisijo, ki bi to njihovo mnenje potrdila ali pa morda ugotovila kakšne pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. . (mz) S skupnim načrtovanjem razvoja do boljših rezultatov (Nadaljevanje s 1. str.) In katerim skupnim področjem namenjata v prvi fazi proizvajalca največjo pozornost? Kje menita, da bi bilo nujno in najhitreje možno uresničiti začete pogovore, se dogovoriti za skupen razvoj, proizvodnjo in prodajo izdelkov? Prav gotovo sta tu na prvem mestu Iskra Delta in Gorenje Procesna oprema, ki že skupaj nastopata pri proizvodnji in prodaji terminalov, plod tega sodelovanja in novih vezi pa je tudi odločitev Gorenja, da bo v svojo proizvodnjo uvedlo računalnike Iskra Delta. S skupnim nastopom pa bosta oba proizvajalca še vseeno premajhna, da bi lahko kaj pomenila v svetovnem merilu, zato je bila podana pobuda Biro-stroju, da se vključi v predvi- ,den skupni program, ponovno pa je bil podan tudi predlog (prvič ni bilo odziva), da k sodelovanju pritegnejo tudi druge organizacije združenega dela iz naše domovine, tako da bi izoblikovali poslovno skupnost, ki bi lahko tudi zahodnemu trgu ponudila določeno paleto računalniške opreme. Uspešno sodelujeta že tudi delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati in Iskra Idrija, zato je bil na seji sprejet sklep, da v kar najkrajšem času odpravita še tista sporna vprašanja, ki bremenijo njune odnose. Nekoliko bolj zapleteni pa so problemi, ki se jih morata lotiti Gorenje Varstroj in Iskra Avtomatika, medtem k„ razvojno sodelovanje med Iskro in Elektro-politiko in Gorenje Elradom že dobiva konkretno obliko, saj se nameravata skupno lo- titi proizvodnje zelo perspektivnih optičnih vodnikov. »Razpršenost nam prav gotovo dela veliko škodo,« je ob zaključku tega drugega sestanka dejal predsednik poslovodnega odbora Gorenje Herman Rigelnik, »saj posebno v soočanju z razvitim svetom sami sebi zbijamo vrednost svojega dela. Zato je nujno, da iščemo pri razvoju in proizvodnji programov povezave v slovenskem in jugoslovanskem* prostoru.« Zato so se na seji tudi dogovorili za skupen nastop v tako imenovanih skupnih jugoslovanskih programih, in sicer v programu razvoja proizvodnje in izvoza gospodinjskih aparatov, informacijskih in komunikacijskih sistemov, orodnih strojev in robotike ter elektronskih in električnih elementov in sklopov. B. Zakošek Teci mir teci vodica Preskrba s pitno vodo še vedno »škripa«. Dežja pač ni in ni dovolj. Kot da bi se narava hotela pošteno poigrati in nam na vsak način dokazati, da je nanjo in njene muhavosti vedno potrebno računati. Vekos je sicer z nekaj začasnimi rešitvami za zdaj preprečil hujše težave, ki bi pri preskrbi z vodo lahko nastale v letošnjem sušnem obdobju. Sedanje stanje pa je vendarle opozorilo, da so nekatere predvidene naložbe, ki jih odlagamo iz leta v leto, nujno potrebne, če nočemo, da nas ob odpiranju novih sosesk in ob podobnem sušnem obdobju presenetijo suhe pipe. Sedaj, kb teh zajetij še ni, pa lahko marsikaj s skrbno porabo naredimo tudi potrošniki sami. Industriji smo že priškrnili porabo, stanovalci pa se marsikje še obnašamo dokaj neodgovorno in po nepotrebnem trošimo to, že tako vedno bolj iskano in drago dobrino. V občini Velenje povprečna (štiričlanska) družina porabi letno okoli 23 Itubičnih metrov vode. Samo tisti, ki prebivajo v družbenem stanovanjskem fondu, pa sedaj na leto porabijo okoli 2 milijona m1 pitne vode. Vekos je izračunal, da v stanovanjih, kjer niso urejena tesnila, odteče vnemar tudi do 9 m1 vode. To pa žal ni tako redek pojav. Tudi pranje avtomobilov, čiščenje dvorišč (z vodo seveda), zalivanje vrtov, bi v sedanjem položaju morali do skrajnosti omejiti, če že ne kar preprečiti. Tako bi se seveda prihranile kar precejšnje količine vode, lahko bi odpadle nezaželjene omejitve, manj težav pa bi imeli tudi stanovalci više ležečih naseljih in zgornjih nadstropjih stanovanjskih hiš. Varčujemo torej z vodo, vsaj zaenkrat je namreč nimamo toliko, da bi bili do njene potrošnje lahko ravnodušni. B. Z. Mozirje Neusklajene potrebe in možnosti Na področju zdravstva se v Gornji Savinjski dolini že več let srečujejo z dvema skrajnostima na področju dogovarjanja o svobodni menjavi dela. Na eni strani so'seveda programi izvajalcev, na drugi pa omejena sredstva občinske zdravstvene skupnosti. Tako se je v zadnjih dveh letih že dogajalo, da so po več mesecev vztrajali vsak na svojih stali- Dobra predšolska vzgoja V mozirski občini so pričeli program dela in življenja osnovnih šol postopno uvajati v šolskem letu 1983/84, je pa seveda temelj uspešnega uresničevanja vzgojno-izobraževalnih smotrov. Med ugodne dosežke uresničevanja tega programa sodijo dejstva, da se kadrovska sestava učiteljev vsako leto izboljšuje, da v šolsko prehrano ni vključenih le še 0,5 odstotka učencev, da je v interesne dejavnosti vključenih 90 odstotkov učencev, čeprav je v občini kar 60 odstotkov vozačev, da se je močno zmanjšalo število učencev v dvoiz-menskem pouku, da je v zadnjem šol&kem letu napredovale 983 učencev, kar je nad regijskim povprečjem, da je v celodnevno šolo vključenih 21 odstotkov učencev, v podaljšano bivanje pa 9 odstotkov. V bodoče bodo več skrbi namenili štipendiranju manjkajočih predmetnih skupin, kot sta na primer glasbena in tehnična vzgoja, bolj pa bodo razvijali fakultativne predmete v skladu z interesi učencev, staršev in potrebami okolja. Stalna je tudi skrb za vključevanje zunanjih mentorjev v interesne dejavnosti, bolj poenotiti pa bodo morali tečajne oblike pouka, pa tudi interesnih dejavnosti seveda ne bodo mogli izvajati še bolj kakovostno, če se pomoč okolja ne bo še okrepila. Poleg tega nameravajo šolam omogočiti, da bodo pridobile kmetijske površine za pridelovanje hrane, ne pa da jim ponekod to celo onemogočajo. Na dokaj visoki ravni sta tudi predšolska vzgoja in izobraževanje. V organizirano varstvo je v 20 oddelkih vključenih 346 otrok. V vseh vrtcih seveda izvajajo programe cicibanove športne in prometne značke, v večjih pa delujejo pevski zbori, folklorne skupine in likovni krožki. Predvsem v večjih krajih se pojavlja problem prostorske stiske, saj je v igralnicah več otrok, kot bi bilo najboj ugodno, v nekaterih manjših krajih pa prostorske možnosti niso v celoti izkoriščene. Med pomanjkljivosti vsekakor sodi slaba založenost z vzgojnimi sredstvi, ponekod pa vrtci tudi nimajo primernih igrišč. Sicer v tem obdobju vrtci nimajo finančnih zadreg. Skupnost otroškega varstva namreč pokriva razliko, ki nastaja, ker starši ne plačujejo dogovorjenih 40 odstotkov vzgojnine, saj je prispevek staršev med najnižjimi v Slo- veniji. V mozirski občini se namreč bojijo, da bi se v primeru plačevanja 40 odstotkov vzgojnine vrtci krepko izpraznili. Seveda so se tudi v mozirski občini odločili na postopen prehod na uveljavljanje prispevka staršev za vzgojno-varstveno dejavnost v višini 35 odstotkov povprečnega lanskega mesečnega dohodka na družinskega člana. Obseg male šole je od občine do občine različen, v mozirski pa izvajajo 120-urni program. Lani je bilo v to obliko vključenih 237 otrok. Ob tem ocenjujejo, da je takšen obseg male šole prekratek, ker vzgojiteljice ne morejo v celoti uresničiti programa, zato ga bodo postopno podaljševali in bo leta 1990 trajal 420 ur. To je seveda nujno potrebno, saj vzgojiteljice že sedaj ugotavljajo, da imajo otroci, ki niso vključeni v dnevno varstvo, slabše razvite ročne spretnosti, še posebej pa je pereče njihovo vključevanje v kolektivno življenje. ščih in tako skušali, na eni strani reševati probleme zdravstvenih delavcev, na drugi pa probleme uporabnikov zdravstvenih uslug. Vzrok za to je bil seveda vedno v pomanjkanju sredstev za pokrivanje programov izvajalcev. Sredstva zdravstvene skupnosti so namenjena le za zdravje obča-; nov in je zato večina sredstev po-i rabljenih za neposredne oblike zdravstvenega varstva. Ob tem je jasno, da je dolžnost zdravstvenih delavcev, da po svojih strokovnih močeh nudi ustrezno pomoč, dolžnost uporabnikov pa je, da združijo dovolj sredstev za kritje stroškov zdravljenja. Ko so v temeljni organizaciji Zdravstvo pripravljali smernice razvoja zdravstva v mozirski občini za naslednje serednjeročno obdobje so upoštevali nujnost uskladitve kadrovskih in delovnih normativov na ravni republike z možnostmi občinske zdraV-i stvene skupnosti. Tako bi za potrebe splošnega zdravstva, vključujoč dežurstva in zdravljenje ter delo na domu, potrebovali še 5 zdravnikov, 8 srednjih ter 3 višje medicinske sestre, 2 specialista, sedanje specialistične dejavnosti pa bi morali povečati. Seveda bi bila to prehuda obremenitev v danih razmerah, zato se bodo prilagodili možnostim. Tako bodo zaposlili le eno ambulantno ekipo dispanzerja za medicino dela in dve višji medicinski sestri. S to zasedbo podaljšanega dela, ki je potrebno za neprekinjeno zdravstveno varstvo, sicer še ne bodo odpravili, bodo pa ga precej zmanjšali. Velik problem so seveda nepokriti delovni programi izvajalcev osnovnega varstva. Programe prekoračujejo za 10 do 20 odstotkov, teh presežkov pa zdravstvena skupnost ne uspeva pokriti. Tudi letos program ni v celoti pokrit, čeprav vedno pripravljajo program, ki je nižji od potreb po zdravstvenih storitvah. Zato bodo seveda še naprej potrebni napori in dogovarjanje pri zagotavljanju sredstev za osnovno zdravstveno varstvo. Za prihodnje leto načrtujejo tudi gradnjo prizidka k zdravstvenima dortiu v Mozirju in obnovitev sedanjega doma. Prostorska razširitev mozirskega doma je vključena v referendumski program, večino dokumentacije pa že imajo. Po sedanjih cenah je naložba vredna 45 milijonov dinarjev. »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«. kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane VovVT — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisklin odprema: CGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije iz--vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 31. oktobra 1985 * Titovo Velenje OD TU IN TAM nas cas ★ Stran3 Sorenje Bira Bihač Slovesno odprtje nove tovarne 4. novembra V ponedeljek, 4. novembra bodo delovni ljudje in občani občine Bihač nadvse slovesno proslavili obletnico osvoboditve. Slavje v središču Krajine bodo združili tudi z odprtjem nove Gorenjeve tovarne — Gorenje Bira. Istega dne bo Gorenje Servis v Bihaču predal svojemu namenu tudi nove prostore servisne izpostave. Na večer pred praznikom bodo na veliki kulturno zabavni prireditvi v dvorani Luke nastopili tudi kulturniki iz Šaleške doline. Pobuda za gradnjo Gorenjeve tovarne v Bihaču je nastala na sestanku delegacij gospodarskih zbprnic Slovenije ter Bosne in Hercegovine 25. februarja 1981. ■leta. Leto zatem so delegati Skupščine občine Bihač ter delavci Gorenja TGO, sprejeli odločitev o gradnji nove tovarne. U. junija so v Bihaču podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi nove Gorenjeve delovne organizacije predstavniki občine Bihač in Gorenja. Teden dni zatem, 19. junija 1982 pa so položili temeljni kamen za novo tovarno. ZAKAJ PRENOS PROIZVODNJE Vodilo pri sprejemu odločitve o prenosu proizvodnje hladilnikov iz Titovega Velenja v Bihač so bile temeljne planske usmeritve, tako Gorenja kot SR Slovenije, o prestrukturiranju proizvodnih programov. Gorenje pa si je s prenosom proizvodnje želelo zagotoviti zadostno in nemoteno preskrbo z reprodukcijskimi materiali bosansko-hercegovske-ga gospodarstva (zlasti z izdelki črne in barvaste metalurgije, kemije, hlodovino). Seveda pa pri tem ne gre prezreti tudi želje po pospeševanju razvoja manj razvitih področij ter ostvaritev možnosti za povečanje izvoza izdelkov hladilno-zamrzovaJne tehnike. Več kot tisoč tozdov iz Slovenije, zraven njih pa tudi ena delovna organizacija iz Vojvodine, je na osnovi samoupravnega sporazuma neposredno usmerilo za gradnjo nove Gorenjeve tovarne v Bihaču sredstva, ki jih plačujejo za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in pokrajine Kosovo. Tako je bila v praksi uveljavljena nova, pomembna družbenoekonomska in politična praksa. Nova Gorenjeva tovarna v Bihaču je torej dokaz, da je mogoče ob upoštevanju skupnih interesov reševati vsa odprta vprašanja. PRVI HLADILNIK - 12. SEPTEMBRA 1985 Veijetno se le malokdaj zgodi, da bi bili novinarji navzoči pri proizvodnji prvega izdelka. V novi Gorenjevi tovarni v Bihaču se je to zgodilo. Proizvodnjo prvega izdelka, 125-litrskega hladilnika, tipa HDVA 5001, so 12. septembra 1985 spremljali tudi predstavniki sredstev obveščanja. DOM ZA VARSTVO ODRASLIH TITOVO VELENJE Kidričeva 23 Svet doma objavlja prosta dela in naloge vodje kuhinje (relekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Velenje, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je VKV kuharica z dvema letoma prakse na vodilnih delih v obratih družbene prehrane, ali da je KV kuharica s petimi leti prakse na vodilnih delih obratov družbene prehrane. Prednost pri sprejemu na razpis imajo osebe z znanjem priprave dietetične-prehrane. Izbrani kandida bo potrjen za Štiri leta. * Priglasitve s potrebnimi dokazi naj kandidati pošljejo na gornji naslov s pripisom za razpisno komisijo v roku 15. dni po objavi. Odločitev o izbiri bo kandidatom sporočena v 30 dneh po izbiri kandidata. S proizvodnjo prvega hladilnika so v Gorenju Bira obeležili pričetek poskusne proizvodnje, ki bo trajala do marca prihodnjega leta. Ze prihodnji mesec, novembra, pa bosta obratovali v novi tovarni že dve montažni liniji v 2 izmenah, morda celo že tretja. Sicer bodo letos v Bihaču izdelali 30.000 hladilnikov. Za prihodnje leto načrtujejo proizvodnjo 420.000 hladilnikov in zamrzovalnikov, pri čemer jih bodo 270.000 prodali na tuje. NOVOSTI PRI URESNIČEVANJU NALOŽBE Za gradnjo nove tovarne Gorenje Bira, enega najpomembnejših projektov gospodarskega sodelovanja med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, združujejo znanje in izkušnje delavci iz Titovega Velenja in Bihača. V Gorenju so izdelali za novo tovarno tehnološki projekt, prav tako pa tudi pomemben del potrebne tehnološke opreme. Gorenje torej v neposredni praksi dokazuje usposobljenost in pripravljenost za gradnjo tovarn ter za prenos znanja in tehnologije. Gradnjo nove tovarne Gorenje Bira spremlja konzorcij bank — Privredne banke Sarajevo, Ljubljanske banke in Jugobanke. Za novo tovarno je doslej združilo devizna sredstva 92 delavcev, ki so bili oziroma so še na delu v tujini. Sicer bo v okviru Gorenja Bire deloval poseben center za razvoj malega gopodar-stva, prek katerega želijo zagotoviti del potrebnih sestavnih delov za proizvodnjo hladilno-za-mrzovalnih aparatov. Običajna pa tudi ni praksa, da delovna organizacija prenaša v .drugo delovno organizacijo in drugo republiko izdelke, katerih proizvodnjo je osvojila do racionalne tehnološke globine in ki jih je mogoče tržiti na tehnološko najzahtevnejših svetovnih tržiščih. Gorenje je torej tudi v tej zvezi resnično lahko za zgled. OSNOVA ZA ŠE TRDNEJŠE POVEZOVANJE GOSPODARSTEV DVEH REPUBLIK Ko bo nova Gorenjeva tovarna v Bihaču obratovala s polno zmogljivostjo, bo okrog 1.100 delavcev na leto izdelalo 600.000 hladilno-zamrzovalnih aparatov, od tega 330.000 za prodajo na tuje- Nova tovarna Gorenje Bira mora, kot poudarjajo v Gorenju, spodbuditi še. tesnejše povezovanje gospodarstev . Slovenije ter Bosne in Hercegovine. S kakovostno proizvodnjo mora omogočiti nadaljnje povečanje izvoza izdelkov bele tehnike Gorenja na tehnološko najbolj razvita svetovna tržišča. V kar najkrajšem času mora tudi začeti dajati rezultate, predvidene z investicijskim elaboratom. Največjo odgovornost za uspešno poslovanje nove tovarne ima prav gotovo kolektiv Gorenja Bira. Svoje spodobnosti morjao dokazati prav vsi. Z uspešnim uresničevanjem proizvodnih ciljev pa bodo, kot poudarjajo v Gorenju Bira, najbolje odgovorili vsem, ki so z nezaupanjem gledali'na upravičenost projekta, izbiro lokacije in istočasno tudi na dolgoročne strateške interese Gorenja. VZOOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE Jenkova c. 2 Titovo Velenje kadrovska služba Svet šole TOZD Osnovne šole Veljko Vlahovič, Efenkova cesta 60, Titovo Velenje razpisuje dela in naloge: vodje gospodarskih in sploinih zadev Za vodjo gospodarskih in splošnih zadev je lahko imenovn kdor: —, izpolnjuje splošne, z zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike določene pogoje; — je učitelj, ki izpolnjuje pogoje 96. člena zakona o osnovni šoli, ali vzgojitelj, ki ima višjo izobrazbo vzgojiteljske smeri, šolski svetovalni ali drugi strokovni delavec v vzgojnoizobra-ževalnem delu, ki ima ustrezno visoko ali višjo izobrazbo. Poleg teh mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora najmanj 3 leta delovnih izkušenj v vzgojnoizobra-ževalnem delu ter opravljen strokovni izpit; — imeti mora aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije in NOV ter s svojim delom izpričevati opredeljenost do samoupravljanja, do krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, družbene samozaščite in vseljudske obrambe ter razvoja socialistične demokracije in delegatskega sistema; — njegove strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti morajo jamčiti, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev v osnovni' šoli. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v zaprti kuverti na naslov šole z oznako »za razpisno komisijo«. Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave rapisa. O izbiri oziroma imenovanju bodo prijavljeni obveščeni najkasneje v 30. dneh po izteku časa, ki je določen za prijavo. Zdravstveno stanje šolskih otrok in mladine Samo četrtina otrok zdravih Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad nudi kupcelh poleg svojih storitev tudi številne proizvode potrebne za gradnjo. Na hišnem sejmu Gorenja pa so se predstavili z novim izdelkom, ki sicer ni čisto običajen za njihov proizvodni program. To je ličen »kiosk« namenjen odprtim tržnicam. Ker je menda cena kar ugodna, bi bilo prav, ko bi razmislili o tipizaciji teh kioskov v naši občini ter o zamenjavi starih in neuglednih. O zdravstvenem stanju šolskih otrok in mladine v srednih šolah je bilo zlasti v zadnjem času že veliko napisanega in izrečenega. Stanje je namreč zelo zaskrbljujoče, saj po vojni na tem področju še nismo zabeležili tako slabih rezultatov. Sistematski pregledi so pokazali, da kar tri četrtine otrok ni zdravih, da je ena tretjina pod-hranjenih, 10 odstotkov ima deformirani prsni koš, kar 2 odstotka pa deformirano hrbtenico. Odstotek teh v zadnjem času narašča. Od leta 1970 se je močno povečalo število dijakov, ki niso sposobni za služenje vojaškega roka. Ti podatki so gotovo vredni razmisleka in takojšnje akcije. Ničesar ni samo po sebi umevnega, kot to menijo nekateri v naši družbi. Za prehrano v šoli menimo, da je dobra. Analize pa so pokazale, da ima na primer v celodnevnih osnovnih šolah kar 70 odstotkov otrok slabšo krvno sliko kot pa na klasičnih šolah. Obroki so pripravljeni dovolj kalorično, vitaminsko in biološko pa so ti zelo osiromašeni. Zdravstvena vzgoja je področje, ki mu tako v osnovnih kot tudi v srednjih šolah namenjamo premalo skrbi. Pogosto se na šolah zadovoljujejo s tem, da zdravstveno vzgaja učence tisti učitelj, ki ima manj ur, namesto da bi o teh vprašanjih, ki so še kako pomembna za otrokov zdrav način življenja, predaval na tem področju najbolj izobražen pedagog. Tudi dve ali tri ure telesne vzgoje na šolah je mnogo premalo. Kaj nam pomaga, da poskrbimo za različna čistila in dezin- fekcijska sredstva, če pa otroci zelo pogosto ne vedo, kdaj morajo uporabljati milo. O vsem tem so sredi preteklega. tedna spregovorili na seji mentorji mladih članov Rdečega križa osnovnih šol velenjske občine. Ugotovili so, da v naši občini od prej navedenih splošnih ugotovitev zelo malo odstopamo. Res ne beležimo epidemij nalezljivih bolezni, tudi čistoča je na zadovoljivi ravni, izboljšati moramo kalorično biološko vrednost pripravljenih obrokov y šolah. Tudi uvedba izkaznic 'za ustno higieno na šolah je pokazala precej dobrih stvari. »Kako naj izvajamo higieno pri enem umivalniku in pri 30 otrocih, kolikor jih je v razredu. Poleg tega pa nakup papirnatih brisač in pr-tičkov nekaj stane. Na šolah pa tako vemo kako je. Da ima toliko odstotkov otrok slabo krvno sliko, ni kriva samo prehrana, ampak tudi fizična in psihična obremenitev,« so v razpravi poudarili mentorji mladih članov Rdečega križa osnovnih šol velenjske občine. Šola je delovno mesto za otroka in čeprav povsod tarnajo, da nimajo dovolj denarja za izvajanje rednega programa, kaj šele za nakup drugih stvari, bi morali nekaj denarja vendarle nameniti tudi za osebno higieno. Če drugače ne, bi o teh vprašanjih morali na govorilnih urah ali na re-diteljskih sestankih s temi rezultati seznaniti starše. Morda bi lahko ti prispevali kakšen dinar za nakup papirnatih brisač in pr-tičkov. Padec življenjske ravni resnično ne sme toliko vplivati na to, da bomo osebno higieno zanemarjali. Prav nasprotno. V tem času moramo zanjo in seveda s tem tudi za lastno zdravje veliko bolj skrbeti. Ni treba, da pri tem uporabljamo drage pripomočke. Dovolj je že pravilna uporaba mila in vode. Higiena je človeku pridobljena in ne prirojena. Med sklepi, ki so jih na tej seji sprejeli mentoiji mladih članov Rdečega križa osnovnih šol velenjske občine je tudi ta, da je treba kar najhitreje aktivirati, ne formirati, higienske aktive Rdečega križa na šolah. Ti ne smejo biti marljivi le ob zbiralnih akcijah papirja, ampak mora biti njihova prednostna naloga zdravstvena vzgoja ne le staršev, ampak tudi otrok. Za izboljšanje stanja so včasih dovolj že zelo majhni ukrepi, kot na primer ta, da so okna v učilnicah med odmori odprta. Kakorkoli že, akcijo za boljše zdravstveno stanje otrok je treba začeti kar najhitreje, saj tako radi poudarjamo, da je otrokovo zdravje jutrišnje bogastvo. Opravičilo V prejšnji številki Naiega časa se nam je v članek z naslovom »Poskrbimo za namensko porabo vode in toplotne energije »prikradla neljuba napaka za katero se opravičujemo Mihi Uranjeku, ki smo ga v našem besedilu preimenovali v Eda Urajeka. Z novembrom v občinah Velenje in Mozirje Novost v zdravljenju na domu Novembra bodo zdravniki in medicinske sestre Zdravstvenega centra Velenje pri negi bolnika na domu začeli uporabljati zdravstveni karton, kamor bodo beležili potek zdravljenja. Karton je sestavljen iz treh de-' lov: osebni podatki pacinta, podatki izbranega zdravnika in pa-tronažne sestre ter tabela. Prostor za osebne podatke pacienta (priimek in ime, stalno bivališče, osebna matična številka občana, registrska številka) je v levem zgornjem kotu kartona. Na nasprotni polovici je naziv kartona, zaporedna številka kartona in prostor za priimek in ime izbranega zdravnika in patronažne sestre. Preostali del kartona je natisnjen s tabelo. Vanjo bodo zdravniki in sestre vpisovali datum in uro obiska, skrajšano diagnozo v latinščini, terapijo, navodilo zdravnika sestri in pripombe ter sporočila sestre. Karton bo izpolnil zdravnik pri prvem obisku na domu, potem pa bo spravljen pri bolniku. Ta ga bo dolžan pokazati pri vsakem nadaljnjem obisku zdravnika ali patronažne sestre. Namen kartona je trojni: 1. če bodo bolnika napotili v bolnišnico, bodo podatki s kartona v pomoč hitrejšemu prepoznavanju bolezni 2. potek bolezni bodo poznali, tudi drugi zdravniki pri morebitnem obisku na bolnikovem domu. V pomoč bo seveda tudi patrona-žni sestri, saj bo z njega razvidna terapija. 3. zdravstveni center bo imel evidenco o številu in času opravljenih hišnih obiskov. Vsi bolniki morajo sprejeti karton skrbno čuvati! Bojana Vrbnjak ZC Vel,nI. TOZD Sptelno /tir«,»Ivo V.l«n|* ZDRAVSTVENI KARTON O ZDRAVLJENJU NA DOMU ust ST. POOKOCNA PATRONA2NA Sf SIRA Odslej Barvita skandinavska zaščita lesa brez zdravju škodljivih biocidov v priročni embalaži za isto ceno moj odnos do lesa h belinka Ljubljana Ob mesecu požarne varnosti Uspela skupna vaja »Paka 85« V oktobru, mesecu požarne varnosti, se je v Gornji Savinjski in v Šaleški dolini zvrstilo precej aktivnosti. Nanje so se vsa gasilska društva letos še posebej dobro pripravila, kar kažejo izredno uspešno izvedene akcije, ki jih je bilo letos več kot lani. Vse so bile v glavnem namenjene preventivnemu delu, usposabljanju vseh občanov, ne le gasilcev, poseben poudarek pa so dali mladini. Seveda pa so gasilci v letošnjem mesecu požarne varnosti veliko svojega časa namenili strokovnemu izobraževanju svojih članov in tudi opremi, od katere je še kako odvisno, kako bodo učinkoviti in mobilni. V soboto je bila tako v velenjski občini skupna taktična vaja gasilske čete združenega dela civilne zaščite ter štirinajstih prostovoljnih in industrijskih društev Šaleške doline. Sobotna vaja, ki so jo poimenovali »Paka 85«, sodi v sklop aktivnosti iz letnih programov občinskega štaba civilne zaščite ter občinske gasilske zveze Velenje. Akcijo, ki je potekala v lepem sončnem vremenu, so organizatorji razdelili na dva dela, dopoldanskega in popoldanskega. Pričeli so z akcijo »vozjla s prednostjo in upoštevanje prometnih predpisov«, v njej pa je sodelovala tudi postaja milice v Titovo Velenje. Kot že tolikokrat doslej, se je tudi tokrat pokazalo, da nekaterim ni kaj dosti mar, če za njimi pripelje vozilo s prižganimi opozorilnimi lučmi in zvočno sireno, ki je na nujni vožnji. Mnogokrat so naša življenja in varovanje lastnine še kako odvisna od tega, ali bo vo--zilo, ki hiti na pomoč, prispelo pravočasno na kraj dogodka. Po tej akciji je bil v Lajšah pregled gasilskih vozil in opreme. Zatem je zapovrstjo zagorelo na osmih mestih v Šaleški dolini in vozila so kar najhitreje krenila na ta mesta, z vso potrebno opremo. Vse improvizirane požare so pogasili v zelo kratkem času, pri požarih v višjih objektih, pa so s pomočjo raztezne lestve in reševalne blazine praktično pokazali reševanje ljudi iz višjih nadstropij. Čeprav je bila to le vaja, so vsi kot en mož strokovno opravili posamezne naloge, za katere vnaprej niso vedeli. Z omenjeno vajo so namreč organizatorji želeli preizkusiti mobilnost, takti-čnost, opremljenost in usposobljenost pripadnikov gasilske čete združenega odreda za delo v morebitni vojni, neposredni vojni nevarnosti, ob naravnih in drugih nesrečah. Vrhunec je bil vsekakor drugi del sobotne vaje popoldan, ko so na klic siren prihitela v Šoštanj, kjer je bil požar večjih razsežnosti, na pomoč tamkajšnjemu gasilskemu društvu, vsa ostala prostovoljna in industrijska gasilska kljub nekaterim manjšim spodrsljajem, ki pa ocene bistveno ne spremenijo. Predsednik ocenjevalne komisije vaje »Paka 85« je še poudaril, da so se vsi, ki so sodelovali v tej množični akciji maksimalno trudili, da bi vaja uspela, kot so načrtovali organizatorji. Igor Naraks, načelnik štaba civilne zaščite občine Velenje je na koncu povedal: »Z današnjo akcijo smo v naši občini sklenili aktivnosti v mesecu požarne varnosti. Pokazala je veliko strokovno usposobljenost vseh sodelujočih, ki se tudi tako urijo samozaščitno na področju varstva pred požari. In še nekaj je pomembno ob tem. To namreč, da z dobrim sodelovanjem in usposobljenostjo vseh dejavnikov, kot so občinski oddelek za ljudsko obrambo, občinski štab civilne zaščite, občinska gasilska zve- Ponekod je bila potrebna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij tudi sodobna tehnika društva iz Šaleške doline. Takoj ob prihodu na kraj požara, ki je zajel celotno središče mesta, so desetine dobile konkretne naloge za to skupno akcijo v kateri je sodelovalo 300 uniformiranih ljudi. Opravljene naloge je spremljala in ocenjevala posebna komisija, ki je ob koncu vaje menila, da je vaja v celoti odlično uspela, za in postaja milica Titovo Velenje, ki se vključujejo v izvajanje operativnih in preventivnih nalog, lahko premagujemo še tako težke in zahtevne naloge«. Po končani vaji smo nekatere udeležence prosili za krajši pogovor. In kaj so nam povedali? Alojz DOBNIK, poveljnik gasilskega društva Šoštanj-mesto in, komandir oddelka gasilske čete Gasilsko društvo ■ ■ v ■ JL - G.nca Uspesna vaja na Creti 4. stran ★ nas cas__REPORTAŽA Titovo Velenie» 31. oktobra 1985 Prizadevni člani gasilskega društva Gorica ob Dreti so ob mesecu požarne varnosti v nedeljo opravili akcijo dostojno svoje tekmovalne in delovne uspešnosti ter seveda strokovne usposobljenosti in opremljenosti. Preverili so namreč čas, ki ga potrebujejo, da pridejo do najbolj oddaljenega kmeta na svojem področju, v njihovem primeru je to Jugovni-kova domačija na Čreti. Po ozki in strmi gozdni cesti so prišli na mesto »požara« v izrednih 19 minutah in se seveda takoj lotili »gašenja«, vajo pa so opazovali tudi vsi domačini s Crete. Pri sami vaji so odkrili ne- kaj pomanjkljivosti, ki jih seveda v bodoče ne bodo ponovili, tudi temu pa je bila vaja pravzaprav namenjena. Vendar to še ni vse v zvezi z njo. Domačinom so podrobno predstavili gasilne apara- te, ravnanje z njimi in shranjevanje, nekateri pa so potem tudi zares gasili za to pripravljen ogenj. Razveseljivo je, da so veliko zanimanje za to pokazali zlasti otroci, od katerih bo preneka-teri kmalu v gasilskih vrstah, kar je prav tako velika korist takšnih in podobnih vaj. O tem smo se pogovarjali tudi z domačini. Gospodar na Jugov-nikovi kmetiji meni takole: »Gasilcem gre zares pohvala za to in ostale akcije, ki kažejo, da so za- res dobro opremljeni in usposobljeni. Tudi strokovni nasveti nam veliko pomagajo, danes pa nismo le videli prikaza gašenja s cisterno in gasilnimi aparati, ampak smo te aparate tudi kupili, gasilci z Gorice pa so nam jih prodali po znatno nižji ceni. To vse nam še toliko več pomeni, ker smo kmetje na Čreti še vedno precej odmaknjeni od doline, bolj kot to kaže razdalja do nje po cesti. Še vedno smo precej zapostavljeni, čeprav se je v zad- njem času veliko spremenilo na bolje.« Završnik: »Pomoč gasilcev nam seveda veliko pomeni in nam vliva zaupanje. Čas 19 minut do naših kmetij je jasno skoraj neverjeten, vendar bi rad ob tem povedal, da nihče od nas nima nobene zveze z dolino, razen ceste seveda. To pomeni še en- krat 19 minut in še nekaj povrh, da gasilci krenejo na pot. Radi bi torej telefon, ali kakršnokoli drugo hitrejšo zvezo. Sami smo pripravljeni veliko prispevati, vsega pa ne zmoremo, razdalja je prevelika in premalo nas je. O tem smo se sicer že veliko pogovarjali, vendar kakšnih otipljivejših uspehov še ni.« Tudi najmlajši so čisto zares gasili Završnik: »Nujno bo treba urediti hitrejšo zvezo z dolino« Kmetje so aparate tudi kupili V.' • >• /v Jugovnik: »Se vedno smo preveč odmaknjeni od doline« Alojz Dobnik združenega odreda: »Današnjo nenapovedano vajo smo vzeTi skrajno resno, zato je tudi uspela. Seveda je zaželeno, da bi bilo takšnih in podobnih vaj še več, saj se na njih pokaže, kako smo usposobljeni in opremljeni. Sicer pa smo v mesecu požarne varnosti v našem dnjštvu izvedli več pomembnih aktivnosti. Poleg predavanj o gasilstvu na vseh osnovnih šolah v Šoštanju, smo v nekaterih izložbah v mestu uredili razstave. Veliko skrb smo namenili gasilski opremi in organizirali predavanje o preventivi za naše člane. Opravili smo več kot 100 požamo-varnostnih pregledov ter ponudili in prodali precej ročnih gasilnih aparatov. Zanje je največje zanimanje zlasti na kmetijah, oddaljenih od središča in težko dostopnih.« Karel Majdak Požar v Šoštanj u je krotilo kar 300 mož Franc Pečečnik Karel MAJDAK, predsednik GD Titovo Velenje in namestnik komandirja gasilske čete združenega odreda: »Člani našega društva se redno udeležujejo raznih tekmovanj, kot so občinska, medobčinska, republiška in druga. Kako pa smo usposobljeni za morebitne intervencije ob požarih in na reševanje, se najlepše vidi na vajah, kakršna je bila današnja. Vsa sodelujoča društva so bila v vsakem pogledu enaka drugim, dobro pripravljena, ho- ■A — skok na blazino mogena in tovariška. Na vse klice siren smo prispeli pravočasno z vso potrebno opremo in tehniko. Naše društvo pa je z novo av-to-lestvijo, ki jo že koristno uporabljamo, še bogatejše.« Franc PEČECNIK, komandir oddelka za reševanje z avtomatsko lestvijo, GD Velenje: »Za naše društvo in za celotno občino je velika pridobitev, da imamo avtomatsko lestev, s katero lahko dosežemo višino 37 metrov. Že teden dni zatem, ko smo jo dobili smo z njo sodelovali pri prvem resnem požaru v Šoštanju. Za delovanje z lestivjo nas je strokovno usposobljenih devet članov, dobivamo pa se vsak četrtek, ko z njo praktično vadimo. Med nami vlada resnično tovarištvo, predvsem pa dobro in uglajeno sodelujemo. En član ne pomeni nič, vsi skupaj pa veliko. To je pri obvladovanju takšnih višin, ki jih z lestvijo dosegamo, izrednega pomena. Prav prijetno je biti vodja take skupine, zlasti ker drug drugemu povsem zaupamo. Pri delu z lestvijo naletimo na težave, kar se je pokazalo tudi danes. Na balkonih so razne antene, vrvi za perilo in drugo, stolpnice pa so zaradi nepravilno parkiranih avtomobilov nemalokrat nedostopne.« B. Mugerle Reševanje ljudi iz hotela Paka 31. oktobra 1985 * Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE nas cas * stran 5 Ze kot majhen deček je Drago Kolar ostal brez staršev in od takrat živi pri Legnerjevih v Vinski gori, kjer je našel topel in prijazen dom. Po končani osnovni šoli se je vpisal in uspešno končal poklicno kovinarsko šolo v Titovem Velenju. Leta 1978 pa se je zaposlit na Rudniku, lignita Velenje, in sicer v tozdu Jamska mehanizacija. Vedno si je želel, da bi se ob svojem delu še dodatno izobraževal, zato se je vpisal v dvoletno strojno tehnično šolo, ki jo štirikrat na teden obiskuje v Žalcu. V prostem času, tega ima zelo malo, pomaga pri delu na kmetiji, rad bere in planinari. da Mulej, je doslej objavil v Rudarju, Glasu mladih in še kje. Tudi v naše uredništvo je prinesel nekaj pesmi. Danes objavljamo pesem z naslovom Zastoj, ki jo je posvetil 110-le-tnici rudnika. Ob koncu osnovne šole je poskusil tudi pesnikovati. Pero mu dobro teče, saj ob različnih priložnostih, na srečanjih starejših krajanov, praznovanju krajevnega praznika, 29. novembru, dnevu JLA in podobnih priložnostih napiše vezni tekst, včasih šaljivi program ali pesem. Svoje pesmi, ki jih slovnično pregleda profesorica Na- 1. Globoko pod zemljo se trudi rudar za vojno papirno mu nič ni mar. Je važno, da premoga bilo bi čim več vse mu ostalo je že odveč. 2. Včasih kopali z rokami so vse. sedaj pa naprej tako več ne gre. V jamo mehanizacija je že prišla. da muke in trud bi vsem zmanjšala. 3. Da z njo bi lalrko vsi prav ravnali. veliko rudarjev so v šole poslali. Za »šlosarje«, »štromarje« se uk je začel. ker stroj bo poznal, bo delal vesel. 4. Večkrat pa rado zlo se zgodi, da stroju se hitro kaj pripeti. Z veseljem bo hitro popravljen zastoj. teče in teče »šlosarsko-štromar-ski« znoj. 5. Je elektro. ali strojni, to važno pač ni, vse se popravi, če se mudi. Stroj bo spet delat začel, da rudar bo pri delu ponovno vesel. . Dve zanimivi fotografiji nam je prinesel Janez Ovčjak iz To-polšice 133. Prva je posneta leta 1923, ko so fantje iz Topolšice prišli na nabor. Druga pa prikazuje »udeležence« zanimivega običaja, imenovanega JAJCARIJA. Fotografija pa je posneta leta 1924 ali 1925 v Topolšici pri domačiji, kjer se po domače reče pri Za-brezniku. OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE Maribor, StreKška 16 a GRADITELJI PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km MONTAŽNI STROPOVI »NORMA« Telefon S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI (062) 39-911 Poskuša pesnikovati gorenje GORENJE PROCESNA OPREMA, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS in TOZD Tehnološka oprema oglašata prosta dela in naloge a) samostojni referent za kadrovske zadeve in motivi-ranje b) oblikovalec kovin (15 delavcev) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: t pod a) • — VŠ izobrazba družboslovne smeri, oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — 2 leti delovnih izkušenj pod b) — končana šola za oblikovalce kovin — delovne izkušnje zaželjene Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bomo kandidata obvestili v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. Cesto so slovesno predali namenu v soboto, trak pa je prerezal mentor te krajevne skupnosti Drago Seme, ki uspešno pomaga krajanom pri uresničevanju njihovih težav Predsednik sveta krajevne skupnosti Viktor Ževart in predsednik gradbenega odbora Martin Lipnikar KS Plešivec Uresničili dolgoletno željo Krajani Plešivca, točneje zaselka Sopota, so proslavili v soboto pomembno delovno zmago. Namenu so predali novo, dva kilometra dolgo asfaltirano cesto. Asfaltna prevleka je široka sicer le tri metre, to pa je vseeno dovolj za nepopisno veselje krajanov, ki so imeli doslej z dolino zares slabo povezavo, vsako neurje pa je njihovo cesto prizadelo tako, da se po njej skorajda ni dalo peljati. Zasilno cesto z dolino so si krajani tega zaselka Plešivca uredili leta 1932, prve večje rekonstrukcije pa so se lotili leta 1961. Kar nekaj let je preteklo, da so odstranili vse ovire in leta 1966 končno uredili cesto po kateri se je bilo ir.ogoče pripeljati z avtomobilom. S tem pa z udarniškimi deli na cesti niso prenehali. Nenehno jo je bilo treba vzdrževati, še posebej so jim veliko preglavic povzročali leseni mostovi, zato so krajani leta 1980 zgradili betonske. Ves čas pa so si seveda želeli, da bi cesto nekega dne tudi asfaltirali. Leta 1983 so jo obnovili in razširili, po programu tretjega samoprispevka pa naj bi jo tudi asfaltirali. Žal pa je bilo denarja premalo, zato pa so jo kot prioritetno nalogo uvrstili v program tega samoprispevka. Iz teh sredstev so za to namenili va milijona dinarjev, 1 milijon so dobili iz sredstev solidarnosti, 1 milijon pa so zbrali krajani z lastnimi prispevki, pa čeprav je na tem območju le nekaj gospodinjstev. Vsaka hiša je prispevala za cesto poprečno po 150 tisoč dinarjev. Poleg tega pa so kraja- ni zelo veliko delali udarniško. Predsednik gradbenega odbora Viktor Ževar je povedal, da so v zadnjih dveh letih na cesti opravili kar 1200 prostovoljnih delovnih ur, od tega 141 traktorskih in 78 z motorno žago, kmetje pa so prispevali tudi precej lesa. Se posebej sta se pri gradnji ceste izkazala predsednik gradbenega-odbora Martin Lipnikar in Milan Lepko. Martin Lipnikar, ki je opravil več kot 400 udarniških ur je povedal, da je preživel na cesti zadnje leto ves prosti čas, delal je cele popoldneve, včasih pa tudi cele dneve. »Pa ni mi žal, niti minute,« je dejal. »Danes, ko predajamo cesto namenu sem neznansko vesel. Srečen sem, da imam asfaltno cesto do hiše.« Veselje krajanov tega zaselka Plešivca je bilo zares nepopisno. Uresničila se jim je zares velika želja, želja, ki je bila še včeraj neuresničljiva. Ž udarniškim delom, lastnimi prispevki in seveda prispevki širše družbene skupnosti pa so premagali tudi to težko nalogo. Sedaj so tudi oni povezani z dolipo s sodobno cesto. ' (mz) Inž. Branislav Gospodinjački: »To je izreden dosežek. Kar predstavljajte si,, kaj pomeni bodočih 20 malih elektrarn in več na vsega 600 prebivalcev« Kar trinajst malih elektrarn Prebivalci krajevne skupnosti Solčava slavijo svoj praznik 24. oktobra, v spomin na tragične dogodke tega dne leta 1944, ko je okupator požgal 250 hiš in gospodarskih poslopij od Robanovega kota do Logarske doline. Veliko žena, otrok in starcev so takrat odgnali v taborišča, iz katerih se mnogi niso nikoli vrnili. Starejši se teh dogodkov z grenkobo spominjajo, mladi pa skušajo z velikim zanosom in zagnanostjo zabrisati sledove preteklosti in vsem skupaj zagotoviti lepši jutri. Pri tem že vrsto let dosegajo izredne delovne zmage, letošnja pa je sploh nekaj posebnega. V soboto so namreč pripravili slavje ob svojem praznovanju, ob tej priložnosti pa so postali bogatejši za kar 13 malih hidroelektrarn, ki so jih zgradili posamezni domačini vse od Robanovega kota, do Solčave, Logarske doline in Matkovega kota. Venec gora okrog doline namreč nudi bogate vodne vire, ki jih tukajšnji prebivalci želijo izkoristiti; sebi in družbi v pomoč. Akcija -gradnje teh malih hidroelektrarn je trajala kakšni dve leti in v soboto so prve že pričele dajati električno energijo, ostale pa jo bodo prav kmalu. Ob tem seveda velja povedati, da se bodo za gradnjo odločili še mnogi drugi, ki jih je spodbudila tako uspešna sedanja akcija. Ta naložba je graditelje skupaj veljala kakšnih deset starih milijard, ob tem pa je seveda jasno, da so predračunske vrednosti vsi po vrsti na najrazličnejše načine, predvsem pa z lastnim delom in pomočjo vojakov, krepko zmanjšali. Sicer so graditelji sami prispevali tretjino sredstev, tretjino predstavljajo bančni krediti, tretjino pa so si zagotovili z lesom in na druge načine. Vsi po vrsti smatrajo, da bi morale banke za takšne objekte nuditi bolj ugodne kreditne pogoje. Od vsega začetka jim je bil v največjo strokovno in drugo pomoč-Center za tehnološke inovacije Novum iz Ljubljane, akcijo je vodil inž. Branislav Gospodinjački, sodelovali pa so tudi drugi priznani strokovnjaki, med njimi tudi starosta slovenskih graditeljev hidroelektrarn in predvsem turbin inž. Leopold Solc. Seveda so se pri načrtovanju morali prilagoditi razpoložljivi opremi za takšne elektrarne, ki je pri nas doslej na tržišču ni bilo ravno na pretek. Pri tem so ustvarili vrsto novosti, ki so zlasti pomembne pri strojnicah, upravljalnem sistemu in zlasti pri turbinah, kjer so naredili vrhunski izdelek, kar je prav tako ogromna pridobitev ot> tej akciji. Zanimivo je še to, da te turbine lahko izdelujejb v majhnih delavnicah, saj so jih kar polovico naredili v manjši solčavski delavnici, v kateri doslej kaj podobnega sploh niso delali. Moč sedanjih elektrarn je 250 kilovatov, z njimi pa bodo letno pridobili vsaj poldrugi milijon kilovatnih ur energije. Z novimi malimi elektrarnami, za katere je že veliio zanimanja, se bodo te številke bolj kot podvojile. Pomembno je, da bodo lastniki teh elektrarn zase porabili samo kakšnih 10 odstotkov energije, ostala pa bo napajala omrežje, kar bo lep prispevek h krepitvi napetosti na tem področju, ki je sedaj izredno slaba. Naložba torej, ki ji ni enake. V soboto sicer luč kar ni hotela zagoreti, saj je vode v potokih presneto malo. Toda graditelji se ne razburjajo preveč. Pravijo, da je to stoletna suša, ki jim pač ne more vzeti poguma in volje. Med graditelji je tudi Peter Hudina, ki je gradil še z dvema sosedoma, Prušnikom in Pod-brežnikom. O tem pravi naslednje: »Za gradnjo male elektrarne smo se seveda odločili zaradi iz- redno slabe napetosti na našem področju. Pričeli smo pred dvema letoma in pri gradnji opravili ••••••••••••••••••••••••C Iščemo najstarejšo fotografijo kar 1.800 delovnih ur. Veliko smo sami delali, gradili, varili in podobno, s tem pa zmanjšali predračunsko vrednost, ta je bila 8,4 milijona dinarjev, kar za polovico. Seveda smo elektrarne zelo veseli in upamo, da bomo nekaj prispevali tudi k večji napetosti na našem področju.« Peter Hudina: »Veliko smo delali in veliko dosegli« Prve elektrarne že dajejo električno energijo 6. stran ★ H8S C3S OD TU IN TAM Titovo Velenje * 31. oktobra 1985 Kot smo vas že obvestili, spoštovani varčevalci, je bil v letu 1984 spremenjen način obračuna in pripisa obresti od deviznih hranilnih vlog. Bistvo sprememb izhaja iz odloka zveznega izvršnega sveta (Ur. 1. SFRJ št. 16/84, 34/84, 68/84, 12/85),po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjigah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih. Kako bodo obresti obračunane? Obresti bodo obračunane po obrestnih merah za devizne hranilne vloge: 7,5 % za vpogledne devizne hranilne vloge 9 % za vloge, vezane nad 1 leto 11 % za vloge, vezane nad 2 leti 12,5 % za vloge, vezane nad 3 leta. Obresti, izračunane pol teh obrestnih merah, vam bodo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v di- narje po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, to je 31. decembra 1985. Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog najkrajša in najenostavnejša pot do obresti Dinarske obresti od vaših deviznih prihrankov bo banka vodila kct vpogled-no vlogo vse do dne, ko bo prejela vaš nalog za izplačilo ali prenos obresti na dinarski račun. Predpisani postopek je zapleten, zato je dvig obresti takoj v janu- arju, žal, povezan z neizogibnim vrstami in čakanjem pred bančnimi okenci. Vse v zvezi z izplačilom obresti je možno urediti mnogo enostavneje, brez nepotrebnih skrbi in že danes. In kaj je treba storiti? Čim prej, najkasneje pa do 24. decembra tega leta, predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo, ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih — obrazec DRO—11. V obrazcu, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranil-, ne knjižice, kamor želite prejeti obresti; z 31. decembrom 1985 bodo obresti že prenesene na želeni račun. To pa še ni vse. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avto- matski prenos obresti v naslednjih letih. Znesek obračunanih obresti se že od 1. januarja dalje obrestuje po veljavni obrestni meri, kar je posebej pomembno za varčevalce, ki želijo obresti prenesti na hranilno vlogo, vezano nad 1 ali nad 2 leti. Če boste zahtevali prenos obresti na tekoči račun, vpis obresti v banki sploh ni potreben. Z obrestmi boste lahko razpolagali že 1. januarja, banka pa vas bo o novem stanju obvestila s prvim rednim obvestilom. Varčevalcem, ki so zahtevek za prenos obresti predložili banki že lani, bomo obresti za leto 1985 prenesli avtomatično na željeni račun. Le v primeru, da je medtem prišlo do spremembe, kot je npr, ukinitev dinarskega računa ali ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ali deviznega računa, je treba banki predložiti nov zahtevek. Tudi v primeru, da v Ljubljanski banki nimate ne tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, ne bo težav. V enoti naše banke, ki vam je najbolj pri roki, lahko odprete dinarsko hranilno vlogo in številko te vloge vnesete v zahtevek. Zagotovite si boljši pregled nad privarčevalnimi sredstvi! Zakaj ne bi,-hkrati s prenosom obresti, uredili tudi problema odvečnih deviznih vlog. Marsikateri varčevalec ima namreč več deviznih hranilnih vlog, na njih pa zanemarljivo majhne zneske. Če ste imetnik ve-čih deviznih računov ali deviznih hranilnih knjižic, lahko sredstva prenesete na eno ali dve devizni vlogi, s katerima redno poslujete, in si tako zagotovite boljši pregled nad privarčevalnimi sredstvi. Da bi se izognili možnim pomotam je najbolje, da prinesete v banko tudi vse knjižice oziroma številke deviznih računov (na izpisku, kartončku ali drugače zapisano), ki bi jih želeli zapreti. S tem obvestilom* smo vam želeli predstaviti najkrajšo in najenostavnejšo pot do obresti. Ljubljanska banka TB Velenje i Nekateri varčevalci iz tega ali onega razloga ne bodo mogli osebno priti v banko. Vsem tem je namenjen zahtevek, ki ga objavljamo hkrati z obvestilom in ga lahko izpolnjenega pošljete po pošti. Prosimo vas, da ste pri izpolnjevanju zahtevka pozorni, ker zaradi računalniške obdelave zahtevkov z napakami banka ne bo mogla upoštevati. Velenjski modelarji so še 12. in 13. oktobra udeležili tekmovanja z daljinsko vodenimi modeli motornih čolnov v Subotici. Tekmovanj^ je bilo odprtega tipa, priredili pa so ga v počastitev dneva osvoboditve mesta Subotice in njihovega občinskega praznika, 10. oktobra. Odvijalo se je na športnem jezeru v Pa-liču, poleg Jugoslovanov pa so se tek' movanja udeležili tudi Madžari. Konkurenca je bila močna, domači modelarji pa tudi tokrat niso razočarali. Vozili so v dveh panogah in sicer FSR ter hitrostni vožnji. Tako je bilo možno z enim modelom startati v obeh kategorijah, kar je omogočilo več možnosti za dobro uvrstitev. Tekmovanje je trajalo dva dni. V soboto je bil prvi start, v nedeljo pa še drugi start v FSR razredu. Zanimivo je, da je bila večina naših modelarjev zelo uspešna prav 1. dan tekmovanja, čeprav je tekmovalce motilo rosenje dežja, veter, valovi na jezeru pa so bili visoki 20 cm. Z drugim delom so se na doseženih mestih še utrdili in dosegli naslednje rezultate: Arpad Šala-mon je v elelctro klasi nad 2 kg skupne teže za start pripravljenega model dosegel prvo mesto v FSR in 3. mesto z modelom do 2 kg; Marjan Kolai«je z elektro čolnom dosegel v hitrosti 3. mesto z modelom do 2 kg; Janez Vo-dončnik je v kategoriji do 3,5 ccm v hitrosti dosegel 1. mesto, v FSR paje bil tik za državnim prvakom Žankom iz Zagreba; v kategoriji do 6,5 xccm je bil Avgust Škoflek najboljši v hitrosti in FSR, pred madžarskim predstavnikom in Matjažem Dvornikom iz Šmartnega ob Paki. V kategoriji do Udeleženci tekmovanja v Subotici. Stojijo iz desne proti levi: Dvornik, Kolar, Škoflek, Vodončnik, Šalamon in predstavnik gostiteljev, čepi pa Klavs. »UBOGA« LOGARSKA DOLINA - V Gornji Savinjski dolini so v zadnjih letih veliko storili na področju varstva okolja, seveda pa jih še vedno čaka veliko dela pri krepitvi te zavesti med ljudmi. Lep primer je biser narave Logarska dolina, v kateri je na najbolj vidnem mestu že dolgo viden takle »okrasek«, pa se zaradi tega nihče preveč ne razburja, razen obiskovalcev seveda. r- — — — — — — — 1 ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Zahtevek za prenos — najkrajša pot do obresti Obračun obresti od deviznih hranilnih vlog za leto 1985 Zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih (ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice) prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega računa) prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice aU tekočega računa) v banki (naziv banke in enota banke) na ime Potrjujemo prejem zahtevka D . . . ... J J Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe Otor DRO-11 — SL-ofl Velenjski uspešni modelarji 15 ccm tokrat nismo imeli predstavnikov. Z uspehom so velenski modelarji zelo zadovoljni, saj so od desetih možnih pobrali kar 4 pokale Subotice ter od devetih kompletov 8 posameznih medalij. Dolga pot se je torej obrestovala. Veliko pa modelarjem pomenijo nova v Subotici IQ ljubljanska banka (ime imeuviha hranilne Knjižice ah tekočega računa) VSEM SVOJIM VARČEVALCEM ČESTITAMO OB DNEVU VARČEVA NJA 31. OKTOBRU IN SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA VAŠE ZAUPA NJE. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA V NAŠIH ENOTAH. v_________S spoznanja, spoznavanje dela drugih društev in prenekatero možnost bodo lahko posnemali po madžarskih in vojvodinskih tovariših. DM »MODELAR« Kraj in datum 31. oktobra 1985 ■k Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 7 GIBANJE P koledar Četrtek, 31. oktobra 1985 — BOLFENK Petek, 1. novembra — DAN MRTVIH Sobota, 2. november — DU-ŠANKA Nedelja, 3. novembra — SILVA Ponedeljek, 4. novembra DRAGO Torek, 5. novembra — ZA-HAR Sreda, 6. novembra — LENART Četrtek, 7. novembra — EN-GELBERT M ALi OGLAS! V VARSTVO VZAMEM OTROKA. Sakač, Kardeljev trg 7, Titovo Velenje PRODAM HIŠO S STRNJENIM ZEMLJIŠČEM na sončni legi. Voda, elektrika ob asfaltni cesti. Informacije od 1. novembra 1985 dalje. Ivan Budžinski, Prešernova 6, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO AUDI GOL in računalnik Z X Spectrum +. Informacije po telefonu 853-231, interna 368, dopoldan. KUPIMO GARSONJERO — Ponudbe pošljite na naslov: Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje. V MESECU NOVEMBRU se med zadnjimi tudi Titovo Velenje vključuje v sistem z zakonom predpisane kontrole tesnosti plinskih aparatov. Zato obveščam njihove imetnike, da v popoldanskem času opravljam zahtevane preglede. Tone Brinovšek, Cesta pod Parkom 23, telefon 858-259. PRODAM 2135 m1 zemlje, z leseno uto ter vrtom, namenjeno za vikend v okolici Topolšice. Prodam po ugodni ceni. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM motorno kolo APN—4M ter dirkalno kolo Super. Informacije po telefonu 858-267. PRODAM PEČ NA KURILNO OLJE »Huskvarna« in 200 litrov kurilnega olja. Stropnik, Matija Gubca 3, Šoštanj. MLAD ZAKONSKI PAR išče v Titovem Velenju ali okolici prazno sobo ali garsonjero. Naslov v uredništvu. PRODAM ZASTAVO 101 ter zvočnika 2 x 100 W. Informacije po telefonu 858-721. GLASBENI CENTER »GRUN-DIG« prodam. Ludvik Zrimšek, Dušana Kvedra 14, Titovo Velenje. PRODAM DELE ZA GS. Gume, plinsko napravo, svečke, LHM tekočina, ležaji, luči, itd ... Branko Blagotinšek, Jeri-hova 9, Titovo Velenje, telefon 855-749. NOV STEREO AVTORADIO, kasetofon ABA z zvočniki 2x15 W prodam. Informacije po telefonu 853-411. Vegrad n. sol. o. Titovo Velenjo Gradbeno industrijsko podjetje Titovo Velenje, Preiemova 9a Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Zaključna dela objavljamo prosta dela in naloge 1. Pomoč pri vodenju TOZD 2. Odgovorno organiziranje kooperantskih del Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje ppsebne pogoje: pod 1. — višješolska izobrazba tehnične smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih pod 2. — višješolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom. - Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo v 15 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. DEŽURSTVA DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ: Od 1. do 7. novembra — Milan Matko, Topolšica 15, telefon 891-166. Radio Velenje Oddajamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. do 18. ure, ter v nedeljo od 11. do 12.30. ure. Vsako nedeljo od 14.45 dalje pa so na programu Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. Poiščite nas na ultrakra-tkovalovnem območju, na frekvencah 97,2 in 88,9 me-gaherza. V petek, 1. novembra, oddaje ne bo. Hvala za razumevanje ! Umrli so: Anton Trogar, Ravne št. 176/a, 59 let Marija Herman, Ravenska vas št. 46, 75 let Radomir Pantelič, Celje, Šara-novičeva c. št. 13, 65 let Mato Pavliš, Zabukovica št. 93, 31 let Frančiška Vodovnik, Florjan št. 73, 57 let • Anton Cavnok, Ravne št. 154, 82 let Poročili so se: Jurij Sevčnikar, Lokovica št. 28 in Jolanda Rebič, Mozirje 201 Rudolf Drev, Lokovica 100/b in Ana Šterman, Titovo Velenje, Šaleška c. št. 20/c boutiQMey M, ' Lokal je odprt vsak dan od 13. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure IRENA TERGLAV Splitska 19, Šalek — Gorica 63320 Titovo Velenje Telefon: 063/855-895 ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in dragega atija Andreja >'4 ■ /ijiv^nif-' »vir 5. 'T ' v" -30 iz Šembrica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, v Šembricu, Paki in Plešivcu ter vsem znancem za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter vso pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. " Zahvaljujemo se stanovskim tovarišem za častno stražo, govornikoma za poslovilne besede ter g. kaplanu za opravljen obred. Posebna zahvala tudi družini Grudnik. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. # Žalujoči: žena Vera, sinova Simon in Jure, mama Štefka, brat Alojz z družino in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in pradeda Antona Cavnika iz Raven pri Šoštanju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so čustvovali z nami, ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebna zahvala sosedom, družini Mravljak za nesebično pomoč, govorniku Jožetu Mravljaku, Ivu Gorograncu, predstavniku TUŠ, duhovniku za opravljen obred ter godbi na pihala Zarja Šoštanj. VSI NJEGOVI! Center sredn)ih Sol TITOVO VELENJE neofn. sol. odgovornost Na podlagi sklepa sveta Dom učencev z dne 1. 10. 198S oglašamo javno prodajo naslednjih osnoviih sredstev in materiala: Zap. NAZIV OS (materiala) količina Izklicna Predvidena prod. . cena vrednost 1. POSTELJE 100 kos 6.600/kos 600.000 2. LATEKSI S PREVLEKO 60 kos 1.660/kos 99.600 3. DELOVNI PULTI a 3 m! 102 m' 800/m' 81.600 4. MIZICE KLUBSKE 34 kos 2.000/kos 68.000 5. REGALI STENSKI a m' cca 10 kos = 30 m' 750/m' 22.500 6. ELEMENTI kuh. opreme cca 30 kos 1.500/kos 45.000 7. MATERIAL (iverice/od cca 50 kos pohištvene opreme 100 m! 600/m! 60.000 SKUPAJ: 976.700 Javna prodaja bo ves mesec od 5. 11. 85 do 30. 11. 85. v prostorih Doma učencev Efenkova 61 Titovo Velenje, in sicer po sistemu »videno-kupljeno«. Prodaja se bo vršila 2 x tedensko v torek in četrtek od 11.30—13.30 ure. V prodajni ceni ni zajet delež prometnega davka, katerega je dolžen poravnati kupec. Pri nakupu sta družbeni in privatni sektor izenačena. Vse informacije dobite na telefon 855-181 int. 20, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica Jožeta Kortnika železničarja v pokoju iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih, izražena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr. Župančiču za dolgoletno zdravljenje na domu, osebju internega oddelka bolnišnic Slovenj gradeč in Vojnik. Iskrena zahvala še posebej velja Janku in Olgi Aristovnik ter družini Krištof. Hvala govorniku Mihu Valenciju za poslovilne besede, pevcem za-odpete žalostinke in duhovniku za lep govor jn svečan pogrebni obred. Enaka zahvala tudi Društvu upokojencev in ŽTP Celje. Žalujoči: Žena Elizabeta, sestre Angela, Kristina in Alojzija ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta Dušana Sile rudarja v pokoju iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sočustvovanje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma, pevcem, častni straži ter gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. ' ' /,33 i Žalujoči: sin Branko in hčerka Božena z družino r r ■ /t / / Izvršni svet SO Velenje Porabo moramo uskladiti s stvar nimi možnostmi Obravnavi osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje namenjajo člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje v zadnjem času veliko pozornosti. Tako so na zadnji seji obravnavali osnutke planskih dokumentov samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti, ki so jih predlagatelji poslali tudi že vsem temeljnim okoljem. Seveda si prav vsi želijo, da povsod o njih temeljito spregovorijo, da podajo svoje pripombe in sugestije, saj bomo le tako dosegli, da bodo ti dokumenti kvalitetni in da bodo jasno opredeljevali naš nadaljnji razvoj. Člani izvršnega sveta so podali na osnutke omenjenih dokumentov vrsto pripomb, predvsem pa so poudarili, da je treba uskladiti porabo na tem področju z realnimi možnostmi. Jasno je, da je želja pa tudi potreb zelo veliko, vendar v sedanjem gospodarskem položaju res vsega kar bi radi ne bomo mogli uresničiti, še posebej ker je povsem nesprejemljivo, da bi prispevne stopnje za to dejavnost v naslednjem srednjeročnem obdobju povečevali, saj je jasno, da naše gospodarstvo tega ne bi zmoglo. V ča- su sprejemanja teh planskih dokumentov je tako treba opredeliti prednostne naloge in uskladiti program vseh samoupravnih interesnih skupnosti s tega področja. Seveda pa bo treba v te plane vnesti nekatere družbeno že dogovorjene usmeritve kot je revitalizacija Starega Velenja, pa odprava nekaterih črnih prometnih točk na območju mesta Titovega Velenja, razčistiti je potrebno zadeve na področju vodnega gospodarstva in zagotoviti, da bo vsaj dve tretini zbranega denarja porabljenega na območju občine, opredeliti je treba vzdrževanje otroških igrišč ih še bi lahko naštevali. Zadev, ki še niso jasno opredeljene je še veliko, zato je prav, da se v kar največjem številu vključimo v razprave o.teh dokumentih in tako tudi po svojih močeh prispevamo, da bodo kvalitetni, da bodo vsebovali res tisto, kar je za naš nadaljnji razvoj najbolj nujno in neobhodno potrebno. Ob tem pa se moramo seveda zavedati, da je želja še vedno veliko več kot bo denarja in se bomo morali tudi v naslednjih letih sprijazniti z dejstvom, da vseh želja ne bomo mogli uresničiti. (mz) Občinski center klubov OZN Zanimiva razstava Pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije Velenje deluje tudi občinski center klubov OZN, ki povezuje klube OZN velenjskih osnovnih šol in klub srednje družboslovne šole kot edini srednješolski tovrstni klub v občini. Za klubovce pripravljamo različna predavanja, strokovne razgovore, študijske komisije in tako dalje. Občinski center klub OZN pa je pripravil ob 40 letnici organizacije združenih narodov in mednarodnem letu mladine, 25. oktobra v avli občinske skupščine kulturno slovesnost ter likovno razstavo učencev osnovnih šol velenjske občine in foto razstavo učencev osnovne šole Antona Aškerca z naslovom Mladi za mir. Želeli smo prikazati razmišljanja osnovnošolcev o miru, o sodelovanju med narodi ter iskanju drugih vrednot. Gradivo za razstavo smo zbrali s pomočjo razpisa, ki smo ga objavili na začetku letošnjega leta. Zbrali smo precej gradiva, odločili pa smo se, da najuspešnejše prispevke nagradimo. Na likovnem pod ročju so nagrade prejeli Matjaž Kumer (OŠ Bratov Letonje) za linorez Moj prijatey, Andrejka Fi-lipič (OŠ XIV. divizije) za delo Srečno otroštvo, Matjaž Tratnik (COŠ Bratov Mravljakov) za Pesem miru in Betka Part (OŠ Bratov Mravljakov) za delo Rokomet. Razpisali smo tudi literarni natečaj. Nagrajeni so bili Ognjenka Čovič (COŠ Bratov Mravljakov) za delo Mladi v boju za mir, na fotografskem pod ročju pa je nagrado prejel Jože Povše za fotografijo Zamah. Razstavljena dela so lepa sporočila mladih ljudi o tem, kako razmišljajo o miru, pa ne le o njem, tudi o drugih človeških vrednotah, ki jih danes v svetu, pa tudi doma, še kako pogrešamo. Tem vrednotam smo tudi namenili največ pozornosti pri ureditvi razstave, ki si jo lahko ogledate v avli občinske skupščine do 8. novembra vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Mirko Brložnik 17. srečanje pionirjev dopisnikov V bohotnem razcvetu jeseni smo se že 17. zbrali pionirji-dopisniki vse Slovenije — tokrat v Slovenskih Konjicah. Spoznali smo se, med seboj obnovili in navezali prijateljstva, se naučili delati dobro šolsko glasilo, spoznali utrip življenja Slovenskih Konjic — tega majhnega mesta v okrilju vihorodnih gričev in temnih gozdov, stopili smo na kraj, kjer so okupatorji v maščevanju obesili 100 ljudi... Rad se bo»ft vračal v ta kraj pod Konjiško goro, saj me nanj vežejo lepi spomini teh treh dni... V četrtek smo se zbrali v OŠ Dušana Jereba in ob 19.00 poslušali pozdrav udeležencem ter si ogledali film o Slov. Konjicah. S pionirji — gostitelji — smo se odpravili na domove, jaz pa se nisem mogel znebiti šumenja v glavi od preglasne moderne glasbe, ki so jo predvajali ob zbiranju. Na domu gostitelja sem bil.resnično prisrčno in prijazno sprejet, zato sem prepričan, da gostiteljev niso izbirali krt tako, na slepo. V zori naslednjega dne se je naš »delovni dan« pričel z ogledom razstave glasil, za katero se mi zdi, da je bila organizirana v premajhnem prostoru in premalo pregledno, ter nadaljevali s poslušanjem toplega, veselega in otroško obarvanega kuitumega programa, zelo uspešen poskus razlage nastanka dobrega šolskega glasila je bila »PIONIRSKA DELAVNICA«. Manca Košir in Božo Kos sta nam razkrila, da bi šolski časopis moral izžarevati utrip šole, narobe pa je, da so to le prispevki posameznikov. Povedala sta nam, kako naj izdelek nastaja postopno, saj je le tako dosežena skladnost in urejenost glasila. Ugajal mi je tudi ogled DO KONUS, le kosilo ni bilo dobro organizirano, saj smo kosili kar dvakrat, v DO in OS. Pohvale in posnemanja vredna je organizacija »informacij« na OŠ, saj so tam odgovorili na vsa vprašanja v zvezi z razporeditvijo različnih dejavnosti in urednikov revij po učilnicah, lahko si kupil razglednice, celo oddal si jih lahko kar tam. Vsi učenci in krajani Slovenskih Konjic so se trudili, da bi se med njimi, počutili čim lepše, zato je bilo slovo težko. Stisk roke, pogled v oči in zahvala... Naj ostane samo pri tem?!! Ne., Veže nas prijateljstvo in skupna želja — postati čim boljši pio-nir-dopisnik. Rok Poles, 6. a COŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje Mladi člani RK Pripravljajo se na tekmovanje Mladi člani Rdečega križa na osnovnih šolah velenjske občine se že marljivo pripravljajo na tekmovanja, na katerih bodo največ pozornosti namenili alkoholizmu in njegovim posledicam. Najprej bodo pokazali kaj vedo o tej nadlogi sodobnega časa na šolskih tekmovanjih, najboljše ekipe pa bodo nato nastopile še na občinskem kvizu, ki ga bo v letošnjem šolskem letu pripravil občinski odbor Rdečega križa Velenje. Društvo upokojencev Šoštanj Razstava ročnih del Šoštanjsko društvo upokojencev, vanj je vključenih preko 900 članov, bo letošnji pester program v celoti uresničilo. Tako zatrjuje vodstvo društva, ki tudi že pripravlja predlog programa za prihodnje leto. Društvo, ki ima svoje prostore na trgu bratov Mravljakov v Šoštanju ima dobre pogoje .za delo. V funkcionalnem domu je tudi pevska in klubska soba, pisarniški prostori in bife. Največ so v društvu naredili na področju kulture, najbolj pa so ponosni na mešani pevski zbor, ki je že tolikokrat uspešno zapel na najrazličnejših nastopih po raznih krajih. Jim pa nekaj težav povzročajo odhodi nekaterih članov, zlasti moških, za katere ne morejo in ne morejo najti ustrezne zamenjave in to kljub prizadevanju vodje zbora, Alojza Satlerja. Društvo upokojencev Šoštanj pa je delavno tudi na športnem področju. Uspešna je kegljaška ekipa, ki redno vadi na kegljaški stezi Termoelektrarne. Tudi šahi-sti niso od muh. Se posebno veliko pa je zanimanje upokojencev za balinanje. Žal pa te zvrsti športa ne morejo aktivno gojiti ker v Šoštanju ni igrišča za tovrstni šport. Tudi rekreaciji, izletom in drugim sprostitvam posvečajo precej pozornosti. Bili so na sedmih izletih po Sloveniji, kjer so si ogledali zgodovinske, kulturne in turistične znamenitosti Gorenjske, Dolenjske, Primorske in Štajerske. Za izlete je vedno veliko zanimanja, udeležilo se jih je preko štiristo članov, kar predstavlja skoraj polovico vseh članov tega društva. Pripravili so tudi dva piknika, ki se jih je udeležilo stp upokojencev, osemdeset pa jih je letos letovalo v počitniškem domu v Izoli. Do novega leta bodo pripravili še srečanje ostarelih upokojencev in obiskali nepokretne in Zakaj kasni gradnja stanovanj? V Šoštanju se že nekaj časa poraja potreba po gradnji novih stanovanj za upokojence, saj ži-vijo nekateri v povsem neprimernih stanovanjih, ponekod celo brez sanitarij. Precej pa jih prebiva v Metlečah, kjer je rušno področje. V začetku letošnjega leta se je pri SPIZ-u zhraln Tfij^nili-jonov dinarjev, kar bi zadostovalo za izgradnjo 28-stanovanjske-ga stolpiča. Vendar se je zataknilo pri lastništvu zemljišča in pri pridobitvi soglasij za pričetek gradnje. Predsednik Društva upokojencev Šoštanj, Vinko Zabret, pa je povedal: »Ker se je pričetek gradnje tako nepredvideno zavlekel kar za pol leta, je seveda vrednost zbranega denarja namenjenega za gradnjo stopliča, zaradi inflacije močno padla. In to toliko, da bi v tem trenutku z zbranim denarjem lahko zgradili samo 22, namesto predvidenih 28 stanovanj, ali še celo manj. Kdaj pa bomo začeli graditi ta več kot potreben objekt, katerega investitor je Stanovanjska skupnost Velenje, izvajalec del pa Vegrad, je zaenkrat še. uganka. Kajti za pridobitev uradnega lastni- »Odlaganje gradnje nam močno zmanjšuje število načrtovanih stanovanj,« pravi Vinko Zabret. štva zemljišča, moramo dobiti soglasje vseh Rekovih tozdov, ker je sedanji lastnik zemljišča, na bivši lokaciji obrata lesne volne, Termoelektrarna Šoštanj. Postopek je v teku in upamo, da se bo čim prej razrešil, saj bi se v nasprotnem primeru gradnja ponovno močno podražila. Tega pa si seveda šoštanjski upokojenci ile ob vseh zapletih, najmanj želimo.« B. M. Minerva :Šoštanj 20:23 Na sobotni prvenstveni tekmi so rokometaši Šoštanja v Žalcu premagali ekipo Minerve iz Griž 5,23:20 (11:10). Tekma je bila živčna in polna napak, za kar imate veliko zaslug tudi mariborska sodnika, ki sta z nerazumljivimi odločitvami razburjala gledalce in igralce. Na slabšo formo Šo-štanjčanov zagotovo vplivajo tudi slabi pogoji za trening, saj zaradi zasedenosti Rdeče dvorane trenirajo in igrajo tekme za trening v majhnih telovadnicah. Za Šoštanj so igrali: Gradišnik, Čater 2, Gjurin, Ramšak 4, Ocvirk 3, Medved 3, Žolger 1, Požun, Lesjak 1, Vrečar 2, Vogied 7 in Vajdl. Naj omenimo, da sta se na srečanju najbolj izkazala vratarja obeh ekip, Vajdl in Skok. S to zmago rokometaši Šoštanja še naprej zaostajajo za eno točko za vodilnim Rudarjem iz Trbovelj, prav ti dve ekipi pa sta se že v sredo pomerili v Slovenj Gradcu. Soštanjčani so namreč kot domačini igrali v Slovenj Gradcu. Tekme za regijsko prvenstvo V soboto in nedeljo sta bili v Titovem Velenju in v Pesju tekmovanji v smučarskih skokih za regijsko prvenstvo in pokal za pionirje vseh kategorij. Pionirji A so tekmovali za prvenstvo in pokal. Med 26 skakalci je bil Če-pelnik 3. in Rednjak 5., pa tudi ostali so se vidno uvrstili. Pri pionirjih B je prepričljivo zmagal Rednjak, Kanduti je bil 4. in Berlot 6., med 43 tekmovalci pa so tudi ostali velenjski pionirji dobro skakali. Pri pionirjih C je bil med 23 tekmovalci Satler 4. in Kadliček deveti. Ljubno :Gorje 2:3 Odbojkarice Ljubnega so doma nepričakovano klonile proti Gorjam, vedeti pa je treba, da so bile precej oslabljene, saj zaradi poškodb nista nastopili dve boljši igralki. Prvi niz so izgubile, nato pa dva premočno dobile. V zadnjih dveh so se sicer srčno borile, vendar niso vzdržale pritiska gostij in oba tesno izgubile. Rezultat je torej bil 3:2 (—11.1,3, - 14, - 13). V naslednjem kolu bodo na Ravnah igrale z drugo ekipo Fužinarja. V skupni uvrstitvi za regijski pokal je pri pionirjih A Čepelnik drugi, pri pionirjih B je zanesljivo osvojil prvo mesto Rednjak, od 4. do 6. mesta so uvrščeni Kanduti, Zupane in Kaligaro, pri pionirjih C pa je Kadliček 5. in Spegel 6. Šoštanjski upokojenci so ponosni na svoj dom bolne na domovih ter jih skromno obdarili. Še letos pa bi radi pripravili tudi razstavo ročnih del svojih upokojencev, seveda, če bo zadostno število razsta-vljalcev. Zato že sedaj vabijo vse izdelovalce ročnih del, da se za prvo tovrstno razstavo pripravijo in to sporočijo društvu, Za konec zapišimo še to, da je društvena pisarna odprta vsak torek in petek, od 8. do 12. ure. V tem času lahko člani uredijo vse potrebne zadeve, kot so; poravnava članarine, dvig nakaznic za premog, ureditev posmrtnine in drugo. Za pravne zadeve pa se morajo obrniti na Zvezo društev upokojencev, bratov Mravljakov I, Titovo Velenje. B. Mugerle V drugem polčasu so imeli domači obrambni igralci veliko dela V nedeljo z Mariborom Nogometaši velenjskega Rudarja igrajo iz kola v kolo bolje. V najpomembnejši tekmi 9. kola tekmovanja v slovenski nogometni ligi so v nedeljo na igrišču ob jezeru premagali no- Borovo: Velenje 20:17 V 6. kolu tekmovanja v 2. zvezni rokometni ligi so igralke v Borovu izgubile z istoimensko ekipo s 17:20 (10:13) in so še naprej v nevarnih vodah na prvenstveni razpredelnici. Domače rokometašice so pred 400 gledalci vso srečanje vodile z dvema ali tremi zadetki in za toliko tudi zmagale. V prihodnjem kolu bodo Velenjčanke igrale doma z ekipo Banata Se-kuliča iz Sombora. Velenje: Petek, Mihaljevič 3, Zidar, S. Golič I, Podrzavnik 4, Seleš, Hrast I, Kričej 4, Bovha 3, T. Galič 1 in Co-sič. gometaše Slovana z rezultatom 2:1 (2:0) in jih tako potisnili z drugega mesta. Že v naslednjem kolu v nedeljo pa bodo Velenjčani znova v središču pozornosti, saj se bodo v derbiju 10. kola v Mariboru sestali z vodilnimi vijoličastimi. Vsekakor pa bodo morali Velenjčani v nedeljo pokazati veliko bolj podjetno igro kot so jo proti Ljubljančanom v drugem polčasu. To srečanje so igralci Rudarja začeli zelo dobro, saj so že v prvem napadu prek dobrega Novaka in po lepi podaji Buškovi-ča povedli. Že v 30. minuti je Buško-vič zabil nasprotniku drugi zadetek. Več kot 500 gledalcev je po tem hitrem vodstvu pričakovalo, da bodo Velenjčani še naprej igrali napadalno in morda dosegli še kakšen zadetek. Žal, so ponovili staro napako. Odločili so se za čuvanje rezultata, zaigrali živčno, pogostokrat na pamet. Prav takšen način igre domače enajsterice je omogočil gostom, da so imeli več zrelih priložnosti za zadetek. Na srečo so izkoristili le eno, in to v 62. minuti. Elektra:Zagorje 82:85 S tekmovanjem v 2. slovenski košarkarski ligi je pričela tudi članska ekipa Elektre. Glede na to, da ob Brezniku s 27 in Cajnerju z 22 leti, nastopajo samo mladinci, ki imajo po 17 let, je cilj ekipe v tem prvenstvu, da si igralci pridobijo čimveč izkušenj. Želijo si, da bi se uvrstili vsaj na 3. mesto, ki omogoča razigravanje za vstop v I. slovensko ligo. V soboto so doma nesrečno izgubili z ekipo Zagorja, ki je prvi favorit za prvo mesto. Kljub temu so domačini Paloma Branik ULTopolšica Kajuh 1:3 Odbojkarice Topolšica—Kajuha so Igrale so: Mevc, Kompan, N. Ste-zabeležile že četrto zmago. V vseh ele- vančevič, J. Stevančevič, Stropnik, mentih so prikazale precej boljšo igro Kavnik, Kugonič, Klamfer, Čeh, D. kot domačinke. Turk, Hojak. i Vuzenica Topolšica 0:3 V borbeni in fer tekmi so zasluženo zmagali gostje. Tudi odbojkarji Topolšice so že četrtič zmagali in so še vedno neporaženi. Igrali so: L. Globačnik, M. Golob, Plamberger, M. Lihteneker, J. Lihte-neker, Nahtigal, Mihalinec, Tajnik, F. Šmon zadovoljili z ig'ro. V prvem polčasu so vodili že za 13 točk. Tudi v drugem so vseskozi vodili z majhnim naskokom, izkušeni gostje pa so v zadnjih petih minutah zadeli tri trojke in zmagali, poleg tega pa so pri domačih morali z igrišča zaradi petih osebnih napak Kitak, Janič in Dumbuya. Igraii so Blagotinšek, Sevšek, Lip-nik 6, Pečovnik, Kitak 4, Dumbuya 10, Janič 20, Cajner 12, Breznik 20, Rotovnik 13 in Plešej. Občinska liga v namiznem tenisu Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo organizirala občinsko ligo v namiznem tenisu, ki so je lahko udeležijo tričlanske ekipe iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, šol in skupine občanov. Soudeležba je 1.200 dinarjev in jo je treba poravnati do sestanka vodij ekip (dokazilo je peti izvod naloga o vplačilu) na žiro račun 52800-678-56117 s pripisom — za občinsko ligo v namiz- 1 nem tenisu. Sestanek vseh vodij ekip bo v sredo, 6. II. 1985, ob 18. uri v prostorih zveze telesno-kulturnih organizacij občine Velenje na Foitovi 2. Vse ostale podrobnosti boste zvedeli na sestanku. \