Posamezna številka 1 K.
siev. i4.
Poštnina plačana v gotovini.
V lihim, v sredo Ane 19. januarja 1921.
»SLOVENEC« velja P* pošti m vse str sat Jugoslavija ta T Ljubljani: n oslo leto uprt]. K 240«— ■a pol lata „ .. „ 120'— as četrt lata m .. , BO-— aa sn meaac « .. „ 2»«—
Za Inozemstvo oaloletao K420--hb Sobotna Izdaja: mm
Sa oalo lata .... * K 40 — „ M —
Leto XLK.
Enostolpua petltvrsta (M mm Uroka ta 3 mm visoka ali it«
prostor) sa sokrat . . . po K poslana Itd. , . p« K t"-«
M vodjem naročita popasb
■atmanlil oglas 59/9mm KO.
Izhaja mk dan lirnoH
ponedeljka In dneva po pral« alka ob 8. nri sjaUaJ.
mr Uredništvo jo t Kopitarjevi uliol Štev. G/111. Bekoplsl m ao vračalo; neiraaklrana pisma se ne sprejomafc Drefta. telet. štv. 50, upravn. štv. 32«.		P	oliličeit list za slovenski naro	d	■	Oprava ]a t Kopitarjevi al. S. — Ba6an poštno bran. ljubljanske it. 050 za naročnino ln št 349 za oglase, avstr. ln Češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hsro, 7583.
Kongres Italijanskih socfallstou
o LiUDrnn.
Sestanek zanpniliou SLS o Kamniku.
Kamnik, 18. jan. Danes dopoldne sc je vršil tu sestanek zaupnikov SLS v Kamniškem domu. O političnem položaju jc poročal urednik Smodej. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se odobrava taktika Jugoslovenskega kluba, izraža popolno zaupanje in zahvala za njegov možat nastop.
Svetovnopoliti&iš ooSoiaj.
IZVRŠITEV RAPALLSKE POGODBE!
Na seji italijanskega ministrskega eveta je minister za zunanje zadeve grof S f o r z a poročal o položaju, ki je nastal vsled francoske ministrske krize. Stvar je v tem, da je bil najvišji zavezniški svet sklican na 19. t. m. Ker pa do tega dne francoska vladna kriza najbrž ne bo rešena, vsaj ne v toliko, da bi se mogla Francija udeležiti seje v napovedanem roku, se sestanek v doglednem času sploh a« bo vršil — to pa zato, ker sta angleški in italijanski premier pozneje zaposlena po -važnih vprašanjih notranje politike. Sploh se o uspehih takega sestanka zdaj
fako dvomi.
Nato je Sforza poročal o rapallski pogodbi Izjavil je, da se mora izvršitev pogodbe z Jugoslavijo pospešiti. V to svrho treba sestaviti tri komisije; eno, ki bo začrtala meje in disku tirala vprašanje luke Baroš; druga ,ki bo imela rešiti nekatera aeodložljiva vprašanja gospodarske narave; tretja pa juridična. Ministrski svet je naročil Sforzi, da sestavi listo članov komisije in jo predloži v odobritev v prihodnji seji ministrskega sveta.
Pariška konferenca.
LDU London, 17. jan. (Reuter) Razen z vprašanji, ki stoje na dnevnem redu dne 24. t. m. v Parizu se vršeče konference, kakor n. pr. obnovitveno vprašanje, se bodo zavezniki bavili tudi z nevarnostjo, ki preti vsled poloma Avstrije
Kova francoska vi^cSa,
LDU Pariz, 18. jan. (Havas) Danes popoldne se bo vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika Brianda kabinetna Beja, ki se bo bavila z glavnimi vprašanji, ki jih bo obravnavala vladna izjava. Posvetovanja se bodo na nocojšnji kabinetni seji nadaljevala. Jutri zjutraj se bo vršil v Elyseeju pod Briandovim predsedstvom ministrski svet, ki bo končnoveljavno določil vladno izjavo. Novi kabinet se jutri predstavi zbornici.
LISTEK.
Fran Radešček:
Preko Albanije.
(Dalje.)
Napad Arnavtov.
Medtem se je že zdanilo. Ko sva z narednikom končno našla za naš štab namenjene tovorne vagone in odredila stražo in vojake za nakladanje štabne prtljage, sva se napotila v kolodvorsko restavracijo, Toda tu je bilo natlačeno ljudi tako, da se človek ni mogel preriniti niti do vrat. Dasi je bil civilnim osebam strogo zabranjen vstop na kolodvor, se je vendar gnetlo med častniki in vojaiki vse polno žensk in otrok, da ne govorimo o civilistih. Večinoma so bile to družine častnikov in uradnikov, ki so čakale na vlak, da rešijo življenje svojcev in svoje cule pred sovražnikom.
Ker so se širile najgorostasnejše vesti, kakor je ob takih prilikah sploh navada, je razburjenje vedno bolj naraščalo. Le z veliko težavo je vojaštvo zabranjevalo predčasno zasedanje pripravljenih vagonov. Toda ta ali oni častnik je vendar »vtihotapil« svojce v vagone.
Z narednikom sva se vrnila k našim vagonom. Oba v skrbeh radi usode najinih družin, ki so ostale y Belgradu, sva
I.	dan.
15.	t. m. so se zbrali zastopniki italijanske socialistične stranke v Livornu. Gre za pristop stranke v III. internacionalo, to je za sprejem pogojev, ld jih stavlja v to svrho ruska komunistična stranka. Kljub neugodnemu poročilu o razmerah v Rusiji, ki ga je objavila socialistična delegacija, katera je bila v Rusiji, obstoja zelo močna struja, ki je za vstop v III. internacionalo in bo bržkone dobila tudi večino. Podobno francoskemu kongresu pa bo tudi italijanski brezdvomno do-vedel do razkola, ker antiruska opozicija ne misli odnehati in ima tudi za seboj dosti moralne opore.
Prvi dan kongresa je jako pokazal, kako zelo so se že ločili duhovi in da pomirjenje ni mogoče. 2e pri otvoritvi kongresa je došlo do tako burnih prizorov, da so se nekateri udeleženci dejansko spoprijeli med seboj. Predsednik Bacci je s svojim radikalnim komunističnim otvoritvenim govorom opozicijo hudo izzval. Škandal je dosegel vrhunec, ko je počel govoriti predstavitelj nemških komunistov Levy. Komunisti na drugi strani so se hudo razburjali, ker so bili navzoči tudi zastopniki nemških >meščanskih« socialistov. Levy je svoj govor zaključil z besedami: »Živel komunizem, živela svetovna revolucija!«
Ko se je bral telegram Zinovjeva, kateri napada zmerne socialiste, so se izgredi ponovili, tako da je predsednik izjavil, da bo v slučaju potrebe pozval >rdeče garde«, da se napravi red.
Graziadei je nato poročal o III. interna-cionali in je na koncu dejal: Tretja interna-cionala ni pacifistična, temveč mora z žalostjo konstatirati, da bo zadnjo besedo imelo orožje. Da se preprečijo buržoazne vojne, treba socialiste pripraviti na krvavi boj za osvojitev moči. Le s pomočjo diktature proletari-ata se bo dosegla nova človeška družba.
Za tem govornikom bi imel priti na vrsto Serrati, ki je bil z Graziadejom kot delegat v Moskvi, pa je objavil o tem potovanju poročilo, jako neugodno za boljševiški režim. Nekateri so kričali: »Doli korumpirajoči ser-ratizeml« Serreti je odgovoril: »Živel socializem! Jaz bom kongresu pokazal, kdo ko-rumpira in bom povedal vso resnico!«
Ker pa je bil že pozen čas, se je sldenilo, da bo prihodnja seja jutri.
II.	dan.
16.	t. m. je imel govoriti Serrati. Ker pa od tega dne ni iz Italije časopisov, ža-libog ne moremo poročati o senzacijah, ki jih je obetal.
bila zatopljena vsak v svoje misli. Za seboj začujem v hipu znan slovenski glas. Bil je strojevodja Franc Širca, o katerem sem pozneje izvedel, da je padel na laški fronti, ker ni hotel pustiti svoje družine same v Skoplju. Govoril je z menoj s stroja in dejal, da bo on vozil naš vlak, Na moje prozaične tožbe mi je omenil, da se ne daleč od kolodvora nahaja baraka, v kateri je železničarska kantina, kjer upa, da se bo dobilo kaj za pod zob.
Sledeč njegovemu nasvetu, sva odšla z narednikom ter sva si najprej izbrala precej udobno mesto v vagonu. Tu sva odložila svoje stvari in puške ter se nato napotila na »lov«. Ker je bila baraka precej skrita, k sreči tu ni bilo preveč navala. Ovčje meso, pečeno na žrjavici, in košček kruha, s katerim pa je bil kantiner zelo skop, je pritegnilo tudi neko kislo pijačo, ki so jo splošno imenovali vino.
Kazalec na narednikovi uri se je že pomikal na osmo. Čas odhoda se je približeval. Vsled tega sva jo ubrala na najini ležišči v vagonu, kjer sva kmalu trdo zaspala. Pozneje sva zvedela, da je odšel naš vlak iz Skoplja šele ob 9. uri dopoldne in da je še vsak vojak, ki se je javil v skladišču za vojno obleko, dobil po par čevljev, obleke in perila. Vendar mi ni bilo žal, ker serfl še preveč stvari vlekel s seboj.
Iz najslajšega spanja me naenkrat prehude streli. Kaj je to? Menda nas vendar niso obkolili Bolgari?
m, dan.
17. t. m. je igral glavno vlogo Lazzari. Njegov govor je dokaz popolne neorienti-ranosti italijanskega socializma, najsižebo levičarski ali desničarski. Na eni strani je poudarjal, da stoji popolnoma na stališču III. internacionale, na drugi je skušal dokazovati, da se ruske razmere nikakor ne dajo aplicirati na italijanske, ker ruski proletariat ni tako organiziran kakor je italijanski in se je zato morala tam revolucija vršiti tako kakor bi se v Italiji ne mogla. Ponekod je v svojem govoru celo branil voditelja zmernega socialreformi-stičnega krila Turatija, kar je pri levičarjih seveda vzbudilo pravi vihar ogorčenja, ker je nad Turatijem izrečen anatema ruskih boljševikov.
Proti koncu se je jasno pokazalo, kakšen bo rezultat kongresa. Rezultat bo naravnost presenetljiv: dočim je namreč pred otvoritvijo kongresa vsa javnost računala s tem, da se bodo ločili zmerneži, takozva-ni centralisti, od komunistov vseh nijans skupaj, pa se zdaj vidi nasprotno: da se bodo ločili skrajni komunisti od centrali-stov in omiljenih komunistov skupaj!
Torej bomo imeli »čiste komuniste«, ki zahtevajo, da se proletariat čimpreje z vsemi sredstvi potom nasilne ustanovitve Kmetskodelavske sovjetske republike polasti vse oblasti — »unitarce«, ki moskovske pogoje za pristop k III. internacionali tolmačijo širše nego skrajno krilo in katerim načeljuje Seratti, ter »centraliste«, ki so pravzaprav zagovorniki socialnih reform potom več ali manj mirnega razvoja. Seveda ločitev v tej obliki ne bo prinesla nobene jasnosti, saj so »unitarci« zavzeli čisto nedoločno in nedosledno stališče, večinoma iz praktičnih razlogov, zlasti zato, ker je ena tretjina italijanskih občin v njihovih rofkah in bi jim zato popolni pristop k načelom moskovskega sovjeta prinesel ogromno politično škodo. Centralisti pa so se z njimi več ali menj izjavili solidarne za to, da masam polagoma, previdno ter počasi izbijejo iz glave revolucionarno psihologijo boljševizma,
_ »Čisti komunisti« bodo nadaljevali svoje zborovanje na drugem mestu, v gledišču Sv. Marka v Livornu, stalni sedež njihove organizacije pa bo bržčas Milan, Številno so nasproti centrdistom in uni-tarcem v precejšnji manjšini.
Kongres je pokazal veliko desorien-tiranost italijanskega socializma, pa tudi, da so prav skrajni elementi vendarle v manjšini.
Mednarodna socialistična konferenca na Dunaju.
LDU Dunaj, 18. jan. (DunKU) »Arbei-terzeitung« priobčuje predloge innsbruške komisije za mednarodno socialistično konferenco, ki se bo vršila 22. februarja na Dunaju. Po teh sklepih bodo pripuščene k tej konferenci vse socialistične stranke, ki so pristopile iz druge internacionale ter stoje na načelih, ki jih je določila bern-ska predhodna konferenca dne 27. decembra 1920. Za države, ki so se doslej prijavile, se predlaga nastopna razdelitev glasov: Nemčija 8, Avstrija 6, Francija 8, Anglija 8, Jugoslavija 4, Latiška 4, Rusija 8, Švica 6, Češkoslovaška (Nemci 4), Ze-dinjene države ameriške 8.
Pismo I2 Cšorice.
Gorica, 13. jan. 1920.
Fašistovsko gibanje, ki je zadnje čase vznemirjalo življenje goriških Slovencev in ogrožalo njih narodno gibanje, je malo ponehalo. Giganti, znani kvestor, katerega sin je bombni metalec in raditega zaprt, je prestavlj en baje nekam v južno Italijo. Bilo je zaprtih tudi več drugih, ki so jih pa pozneje izpustili. Tudi v^Trstu so po zadnjih dogodkih na Reki, ko se je pripravljal v mestu upor, malo ustrašili te prenapeteže s tem, da so jih mnogo po-zaprli; pozneje so skoraj vse izpustili, obdržali so le kake štiri voditelje. S koncem žalostne d' Annunzijeve slave upamo, da je odklenkalo tudi fašizmu, ki se je bil ž njim tudi rodil. Seveda se ne smemo udajati brezplodnim upom, zakaj Italijan je in ostane narodni fanatik; nikar pa da bi se jih bali. Božičnica se v Gorici sicer ni izvršila z javno veselico, ker se niso upali izpostavljati otroke kaki nevarnosti, ampak so se darovi razdelili med otroke brez vsake slovesnosti. Nabranega je bilo za ogromno število, če upoštevamo naše razmere. To je morda edino, kar he-koliko veže slovensko mladino v Gorici, ker niso vsi deležni slovenskega pouka.
Dejanje aneksije je šlo mrzlo mimo nas. Baje bodo praznovali ta čin enkrat prihodnje, a za praznovanje si niso izbrali Gorico, ampak Oglej, ki je bolj varen, da veselica ne izpade z blamažo. Če bi ne bili prinesli listi, da je izvršena aneksija, bi tega sploh ne vedeli, pretežna večina našega ljudstva tudi ne ve, še danes ne. Zastave je izobesilo samo par oblasti, in tistih par ljudi, ki so med vojno obogateli na stroške ljudske krvi. Lastni prebivalci so itak silno nezadovoljni z vlado in z onimi Italijani, ki so pridrli iz Italije kot lačne kobilice in jim odjedajo kruh.
Dr. Oberdorfer je v »Lavoratore« izpustil v svet celo vrsto člankov, ki govore
Vstanem, pomanem si oči in zlezem s vojega ležišča. V sredini vagona je bil prazen prostor kolikor so bila priprta vrata. V tem prostoru je bilo pet orožnikov in dva častniški slugi.
Na obeh straneh vagona so orožniki skozi odprtino moleli puškine cevi in streljali. V čudnem nenavadnem razburjenju, ki je potlačilo prestrašenost v najtemnejši kotiček, sem nehote pograbil za pušiko. Toda nihče ni imel ruske municije.
Vprašal sem slugi, ki sta se stiskala za zaboje, kaj da je.
»Ne vem. Morebiti, da so nas napadli bolgarski četaši in Arnavti ,« mi je odgovoril eden izmed njih.
»Kje pa smo pravzaprav?« — vprašam dalje.
»Prva postaja od Skoplja je Kačanik, toda mi še nismo prišli do postaje.«
Streljanje jc postajalo vedno večje, vlak je zmanjšal brzino. Ko sem hotel pogledati skozi odprtino, so mi orožniki to odsvetovali. V tem je že vlak drvil z vso naglico nazaj proti Skoplju. Streljanje je postajalo vedno slabše in slabše, dokler ni popolnoma utihnilo.
Vlak se je ustavil na odprti progi. Odpirajo se vagoni, začujejo se povelja med splošnim hrupom. Poskakali smo iz vagonov, Neki polkovnik, poveljnik transporta, stoji na železniškem nasipu in daje povelja. Vsi oni, ki imajo puške, morajo v Častniku, Jti je p/eglcd&tfal nagone,
javim, da imam pač puško, toda ruske municije nima nihče v vagonu.
»Dobro, ti ostaneš v vagonu« se je glasil odgovor.
Šele tedaj sem mogel pregledati dolgo vrsto vagonov, natovorjenih z najrazličnejšim blagom, po katerem so se gnetli častniki, vojaki, civilisti, žene in otroci. Kričanje, jok in zmerjanje, vse to se je mešalo v neko monotono skupino zvokov, iz katerih so mi udarjala na uho le rezka povelja častnikov in podčastnikov.
Medtem so se razdelili vojaki v patrulje, močne po 10 do 20 mož z enim častnikom ali podčastnikom na čelu. Prve patrulje so že odhajale v naznačene jinj smeri.
Sedaj sem si šele mogel ogledati pokrajino. Železniška proga v smeri od Sk©-< plja k Mitrovici, vleče se ob mali rečici Le-penac, ki teče po ozki dolini skozi kača-niško sotesko. Na obeh straneh doline se vzpenja precej strmo in visoko hribovje, gosto obraščeno z gozdovi. Kraj je vsled tega zelo pripraven za slična pustolovstva, kakršno smo ravnokar doživeli. Nekoliko oboroženih ljudi more na obeh straneh tega hribovja uspešno braniti prehod skozi sotesko.
Ni čuda tedaj, da smo že mislili, kako sc nam bo godilo v bolgarskem ujetništvu, posebno pa tistim, ki imajo svoje osebne račune v črnih knjigah avstrijskih političi fljth sodiš<;4 V	iDaljei.,
atran 2.
»SLOVENEC«, dne 19. januarja 1921.
Stev. i4.
o slovenski manjšini. V svojem bistvu so Članki eno: Dati po eni strani, vzeti po drugi! Jasno je, da se bomo Slovenci lepo zahvalili za tako socialdemokratično da-režljivost. Pisatelj pa je pokazal, da je vse drugo kot pravičen in da veje iz njega pravi nacionalistični duh. S tem se Slovencem ne bodo prikupili. Še manj komu-' nisti, katerih delo obstoja v tem, da ljudstvo posurovijo. Ali si morate misliti, da komunisti — Slovenci ne samo bojkotirajo narodne prireditve, ampak jim naravnost nasprotujejo in če mogoče, tudi preprečijo. To je ono pravično, mednarodno načelo, ki jamči svobodo narodnosti in vere. Naše ljudstvo spregleduje.
Kot se čuje, se bo to ljudstvo organiziralo v močne zveze z narodnim socialnim
Srogramom in se tako pripravilo tudi ra ližajoče se volitve. V Trstu bo pričel izhajati tednik »Ljudski list«, ki se bo p<»črl s socialnimi vprašanji.
Tudi nameravajo napraviti »Zvezo zadrug« z močno centralo, ki bo kos vsaki konkurenci. Povsod po deželi glasno zahtevajo tako centralo. Nekateri se iz osebnih ali lokalnih razlogov protivijo temu, toda volja ljudstva bo tu v vsakem oziru odločilna.
Ker že govorim o Trstu, naj omenim »Narodni dom«, ta mogočen spomenik naše bolesti in večni opominjevalec k delu. Poizkušali so ga kupiti, a ni šlo. Danes že delajo v njegovi notranjosti in skušajo podreti one objekte, ki so za podreti. Najbrž bodo podrli vse zidove do tal in ga sezidali znova. Pred njih očmi bo zopet rastel, in bolj jih bo to bolelo kot kdaj preje.
Zima je letos mila, sicer malo čmerno vr?!re, vedno oblačno ^ebo. a mraza ni. Že pn-e cvete breskev s*no videli. Seveda -c" fr> ramo poedini pojavi.	M,
Finis f Hff^unzii.
18. t. m. je provizorična vlada reškega mesta napovedala svečano sejo, V tej seji se je D' Annunzio s skrajno poetičnim govorom poslovil od mesta svojega junaštva in bridkega konca. V nekaj dneh se iz Reke odpelje. 16, t. m. so zvesti arditi njegove kovčege v tovornem avtomobilu spremili na potu v Italijo. Glede svojih bodočih načrtov je poet izjavil: »Da se napravi konec neslanim govoricam, ki se te dni razširjajo, Gabriele d' Annunzio izjavlja, da zapusti Reko, da se poda v za-željeno samoto uživat zasluženi mir. On ima namen ne vmešavati se v nobeno agitacijo, ki bi je sam ne odobraval in je trdno odločen slejkoprej biti edini razsodnik svoje bodoče usode.« Kakor pa se iz-
ve, si je D' Annurzio za mesto »zaželj-sn" samote« izbral Pariz, kamor se poda č~r. Benečijo. Do meje se pelje v avtomobilu, v Pariz pa v posebnem vagonu brzovlaka. Kakor se vidi, si je ta veliki idealist nabral na Reki lepe denarčke, da se lahko pelje kakor eksikralj v »samotni« Pariz vlivat mir.
Mi se od D Annunzia poslavljamo z željo, naj bi se držal svojih samotarskih sklepov in svet osrečil rajši s kakim novim produktom svojega razkošnega, mno-gobesednega, pa vendar dosti prijetnega talenta nego z eventualno novo izdajo kakega takega tragikomičnega političnega pustolovstva kakor reško, ki je bilo v tako veliko škodo našemu življu.
ftana if&fllaislga slonic cia Primorskem.
Preteklo nedeljo so se zbrali v Trstu številni pristaši nacionalnodemokratične ideje in sklenili ustanoviti stranko, ki naj bi združila vse razne nijanse nacionalnega demokratizma, ki zdaj obstojajo v Italiji: reformiste, rinnovatorce, combattiste in radikalce. Nova stranka naj bi se imenovala Partito nazionale riformatore (Nacio-nalnoreformna stranka).
Socialni program poudarja tako boj zoper reakcijo privilegiranih stanov kakor zoper socialno revolucijo, zahteva splošno delovno dolžnost, skladnost med socialnimi reformami in potrebo po zvišanju produkcije, pravično porazdelitev pravic in dolžnosti, nasvetuje paritetične delovne zbornice itd. V političnem oziru postavlja program pokrajinske decentralizacije in administrativne avtonomije.
Za nas pa je zanimivo, da glede »lokalnih vprašanj« ta stranka sebe smatra za »središče mirnega pronicavanja gospodarskih in kulturnih sil Italije v Orient«, da za dobo prehoda od sedanjega stanja v Primorju do ustavne administracije zahteva pokrajinski svet, izvoljen od občin, gospodarskih, tehničnih in strokovnih organizacij in namerava pospeševati kmetijstvo s podporami in kreditom (korupcij-sko sredstvo) ter hoče napram Slovanom neuklonljivo braniti »teritorialno italijansko pravico« (nov izraz za staro reč) potom »politike pravičnosti« v svrho mirnega soživljenja, da se narodni boji sploh onemogočijo.
Kako bi jih italijanski nacionalisti najrajši »onemogočili«,' to dobro vemo iz mnogodesetletne izkušnje.
Starš metoda.
Včeraj smo z upravičeno ogorčenostjo zavrnili dr, Tavčarjev očitek, da je naša stranka proti srbskemu narodu in da komaj čaka, da v zvezi z Bolgari našim bratom skrbskega plemena zasadi svoj nož v život. Ker politika naše stranke ne daje nobenega povoda za tako gorostasno očitanje, zaraditega smo take žurnalistične ekstravagance upravičeno označili kot zastrupljanje javnega mnenja, ki ne more nič dobrega roditi. »Narod« odgovarja po stari metodi: »Slovenec ne more izpod-biti upravičenega očitanja«, kakor da bi dolžnost dokazovanja zadela »Slovenca« ne pa dr. Tavčarja, ki je ta težek očitek brez vsakterega povoda vrgel v svet. Tudi pogrevanje starih, že desetkrat ovrženih laži ne nadomešča dokaza, ampak obratno le znova dokazuje upravičenost naše trditve o umetnem zastrupljanju javnega mnenja. Razpravljanja o zadržanju naše stranke v narodnem oziru in napram srbskemu narodu se nam ni niti najmanje bati. Stranka se ni nikdar vezala z zastopniki nemške in avstrijske misli zoper svoje rodne brate in je zlasti začasa balkanskih vojn na najjasnejši način dokumentirala svoje globoke simpatije za srbski narod in srbsko vojsko. Kar pa je dr. Šusteršič ob svetovni vojni zagrešil, se stranki ne more očitati, ker je stranka zavrgla njegovo politiko na nedvoumen način s tem, da se je iznebila njegovega diktatorskega vodstva. S tem je dala stranka narodu polno zadoščenje za ŠusterŠičeve grehe. Kakšno zadoščenje pa so dali liberalci — demokrati svojemu narodu zato, da so ga za avstrijskih časov udinjavali nemškemu gospodstvu, da so tekom svetovne vojne avstrijske generale imenovali za častne meščane bele Ljubljane in da so še tik pred prevratom avstrijski armadi poklanjali srebrne vojne rogove?
Politična novice.
-f Najboljša ilustracija, Belgrajska »Epoha« prinaša 16. t. m. na prvi strani fotografsko reprodukcijo seje, na katenri regent čita pred ustavno skupščino svoj prestolni govor. Ospredje slike, ki predstavlja klopi na levi polovici dvorane, jc popolnoma prazno. Boljše »Epoha« ni
mogla proti svoji volji ilustrirati sedanjega političnega položaja.
4- O položaju v konstituanti poroča Ljubljanski dopisni urad iz Belgrada; Po informacijah iz merodajnih virov še niso premagane težkoče pri pogajanjih za sestavo vlade. Zemljoradniki izjavljajo, da sprejem njihovih znanih 20 točk pomeni samo njihovo garancijo, da bodo podpirali vlado v vprašanju ustave, ne pa, da bodo zato tudi sodelovali v vladi. Načrt ustave, ki ga prejemajo zemljoradniki, je načrt dr. Markoviča z izpremembami po Paši-čevi vladi. Situacija torej stagnira, pa ni nejasna; gre za to, ali bo te dni prišlo do sporazuma v tehle dveh glavnih vprašanjih: prvo je vprašanje prisege, drugo pa vprašanje § 35 poslovnika o kvalificirani večini. Glede prisege zahtevajo eni, da se izpusti prisega Bogu, drugi, da se izpusti prisega kralju, tretji, da se izpusti prisega kralju in Bogu, četrti, da se ne izpusti ničesar. Veliko važnejše pa je vprašanje kvalificirane večine. Tu zahtevajo eni za sprejem ustave dve tretjini članov skupščine, torej 280 glasov za ustavo. Drugi pa stoje na stališču, da je za sprejem ustave potreben kvorum polovičnega števila mandatov plus 1, torej navadna večina. Muslimani so stavili posredovalni predlog treh petin, torej 252 glasov za ustavo, za manjše stvari pa polovico prisotnih plus 1. Socialisti in komunisti zahtevajo za ustavo 280 glasov, za manjše stvari pa nadpolovično večino prisotnih. Gospod Pašič kot zastopnik vlade ni bil pripravljen popustiti v tem vprašanju, muslimani pa pravijo, da bi g. Pašič popustil, ako bi na to pristali demokrati. V muslimanskih krogih računajo, da se bo to moglo doseči z nadaljnjimi pogajanji. Tedaj se misli, da bi se vse druge manjše stvari mogle rešiti v poslovnem odseku in da tudi vprašanje prisege potem ne bi delalo velikih težkoč.
+ Oblast predsednika skupščine se omeji. LDU Belgrad, 17. januarja. Na seji klubovih načelnikov se je dosegel sporazum, da se omeji oblast predsednika skupščine. Poleg predsednika bo imela skupščina enake pravice v osebnih vprašanjih.
-(- Odnošaje med cerkvijo in državo si gotovo najoriginalnejše predstavlja v >Belgrajskem dnevniku« Kosta Cicvarič. Pod naslovom »Borba je neizbežna« piše v svojem listu, da se država ne more prej
konsolidirati, dokler bo imela katoliška Cerkev tolik vpliv kakor .sedaj. Zato pa je prva naloga državne politike, da se pod-kopljejo temelji ultramontanizma, ki izvira največ iz Slovenije. Socialisti so za odcep-ljenje Cerkve od države. To pa bi ravno politični vpliv Cerkve še ojačilo. Prava naloga antiklerikalizma pa je ravno, onemogočiti Cerkvi svobodo propagande, vpliv na mase. Najboljše sredsvo bi bilo, razgnati vse Cerkve in onemogočiti duhovnikom vse delo. Trenutno je sicer Cicvarič mnenja, da je za sedaj boljše, ako ostane cerkev še vezana na državo. Cerkev naj se nacionalizira s tem, da postanejo duhovniki državni uradniki. Kot taki bi bili od države odvisni bolj kot so danes ter bi jim ne bilo mogoče voditi »proti-državne« politične propagande, kakor delajo to danes v Sloveniji, Hrvatski, Bosni in Hercegovini, Na drugi strani pa je treba, da država otvori zavode za popularizacijo znanosti. Kako »znanost« zahteva Cicvarič, si lahko predstavljamo Po njegovem je traba Cerkev čimbolj podrediti, njen duhovni vpliv čimbolj pobijati, njeno svobodo čimbolj omejiti, istočasno pa vzgajati množico v brezverskem duhu, zanesti v možgane množice materialistično filozofijo, tako da bi potreba po Cerkvi popolnoma prenehala. Končni cilj cerkvene politike mera biti ta, da Cerkev izgine. Vse odredbe državne politike pa morajo biti izdane v tem smislu. — Članek je več kot bedast in se ni vredno spuščati v polemiko s člankarjem, ki skuša vsiljevati svoje balkanske predstave delovanju katoliškega duhovništva. Krščanska Cerkev je vzdržala tekom stoletij Jugoslovane pred tujimi navali in katoliško duhovništvo je bilo dolgo časa edini zagovornik našega ljudstva pod tujim jarmom. Od Cicvariče-ve »znanosti« pa še dolgo ne bomo imeli nobenih koristi, tudi če bi se pokazala v bolj logični luči kakor se je v omenjenem članku.
Primorske novice.
Političnih strank bomo imeli na Primorskem bržkone še več nego jih je v Jugoslaviji. Kar se tiče Slovencev in Hrvatov, bodo po našem mnenju nastopili enotno, Italijani pa ne, dasi nekateri zagovarjajo v očigled volitev en sam nacionalistični blok. Že socialisti bodo nastopili ločeno, liberalci pa po zgledu iz kraljestva bržčas najmanj v treh grupah. Potem imamo takozvane radikalne reformiste, razne fašistovske grupe, končno partito po-polare.
Gospodarski svet za novopridobljene pokrajine se je osnoval te dni na konferenci v Benetkah, kjer se je razpravljalo o izvedbi postave o vpostavi normalnih go-podarskih razmer ter povzdigi industrije in trgovine v krajih, ki so trpeli vsled vojske. V tem gospodarskem svetu bodo zastopane vse gospodarske organizacije in upravne lokalne oblasti novih pokrajin. V orovizoričnem odboru zastopa Goriško dr. Petrin, komisar za avtonomne zadeve Goriške dežele.
Italijansko nižjo gimnazijo nameravajo otvoriti v Opatiji v prostorih bivše nemške gimnazije.
Proti slovanski duhovščini. Laški listi poročajo, da je neki prelat iz Reke te dni došel na Cres in Lošinj in interveniral pri civilnem komisarju, da dovoli povra-tek hrvatskim duhovnikom, ki so bili svoj-čas izgnani. Ker je komisarijat baje pripravljen tej želji ugoditi, so zdaj nekateri »italijanski« prebivalci teh otokov hudo razburjeni in zahtevajo, da se »invazija slovenske duhovščine« ne dopusti,
Aneksija Beneške Julije se slovesno proslavi začetkom februarja meseca v Trstu. Navzoči bodo zastopniki vlade, vojaštva, poslanci zbornice in senata ter vsi župani. Isti dan stopi v veljavo ustavni statut kraljestva.
Dnevne novice«
— Imenovanja na pošti. Imenovan je za višjega poštnega komisarja poštni komisar Miroslav Matjašič pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Imenovan je za višjega poštnega upravitelja višji poštni kontrolor Ivan Vele-pič, kateremu je stalno podeljeno vodstvo p. u. Ptuj. Imenovan je za poštnega računskega svetnika višji poštni oficijal II. razreda Evgen Križar pri poštnem strokovnem računskem oddelku I. v Ljubljani (št. p. m. 40,734 z dne 9. decembra 1920). Imenovani so za poštno višje oficijale I. razreda poštni višji oficijali II. razreda Josip Mogolič in Matevž Zupan v Ljubljani, Anton Wagner v Ptuju, ter za poštnega računskega reviden-ta poštni računski oticijal Franc .Jurman pri p. strokovnem rač. oddelku I. v Ljubljani. — Imenovani so za poštne višje ofkjale II. r. poštni oficijali Anton Smodid v Ptuju, Andrej Anžlovar pri prijavnem in shranjevalnem uradu v Celju, Ivan Konte v Ljubljani 1, Karel Čeh pri p. ravnateljstvu v Ljubljani, Jernej Vengust v Gornji Radgoni, Franjo Zupančič in Jernej Vidmar v Mariboru i, Martin Mlakar v Ljubljani 2, Ktfrol Kumer pri p. strok. rač. oddelku v Ljubljani, Anton Mayer v Mariboru 1, Ivan Pevec v Ljubljani '
1, Matevž Kumer v Mariboru 1, Janko Cizelj-Allesčh pri p. ravn. v Ljubljani, Karel Mlakar v Celju, Leopold Merkelj pri p. rač. od d. v Ljubljani, Franc Mezek v Ljubljan; 2, Janka Tavzes pri p. ravn. v Ljubljani, Peter Maroh v Mariboru 2, Robert Olifčič pri p. ravn. v Ljubljani, Pavel Knilej v Zidanem mostu. Karel Bano pri tehn. odd. p. ravn. v Ljubljani, Ivan Lenarčič v Novem mestu, Alojzij Kraker v Ljubljani 2, Milan Stamcar pri p. ravn. v Ljubljani, Gabrijel Weber v Ljubljani 2, Vale rijan Mayer v Celju, Franc Rech-berger v Mariboru 2, Franc Šalehar pri gosp. uradu p. ravn. v Ljubljani, Hubert Jurkovič v Gornji Radgoni in Franc Volavšek v Mariboru 1. — Ljubljana, dne 15. januarja 1921.
—	ProstaSčine sUfit. Tovariša«. Poleg zloglasne »Domovine« je to »stanovsko« glasilo menii najgrši list v Sloveniji. Popolnoma podivjal ja pa ta list v zadnjih številkah, ker čuti v Belgradu — Pribičeviča. Najprvo je oblatil bivšega poverjenika dr .Verstovška ter ga imenoval »nesrečo , dasi je ustvaril naše šolstvo po prevratu. Potem se je spravil nad p-edsednika viš. šol. sveta Vadnjala. V zadnji številki je dosegel list — rekord. Ima kar štiri osebne napade in sicer na mariborskega nad7ornika Finim, ker je seveda »klerikalec«, pr d napisom »Čiščenje« poroča na »primeren« način o prejšnjem uredniku »Slov. Učitelja« Fabincu, ki ne more radi šolskega dela vršiti v zadostni meri uredniških poslov in je le demokratično, da to opravlja literarni odsek, katerega član je imenovani. To dično glasilo namreč računa, da sedaj splavajo v Slomškovi zvezi na površje nezanesljivi elementi, ki bodo pripeljali organizacijo v roke — protiver-ske učiteljske organizacije. Nadalje zahteva odstranitev vladnega komisarja Narte Veli-konja, češ, da ni kvalificiran za člana višjega šolskega sveta in na enak brezobziren način obdela hidi poročevalca viš. šolskega sveta dr. Majcena in se zato zaletuje celo v njegovega očeta. Tako tedaj vrši svoje narodno in »kulturno« delo glasilo raznih novopeftenih dvornih in nedvornih svetnikov, ki so res brez vsake kvalifikacije in potrebne srčne in duševne kulture prišli na odgovorna mesta. Res, prepotrebno je, da pride veliki dan »čiščenja« in sicer proti tisti umazani smeri, ki ima svoj izvor v ozračju »Učiteljskega Tovariša« in se je žal deloma po naši krivdi razpasla po vseb panogah naše šolske uprave.
—	Izobraževalni tečaj v Kamnika _
zadnjikrat! To se pravi tečaj ni zadnjikrat, ako Bog da, ampak zadnjikrat opozarjamo nanj to pot. Saj menda ni treba toliko zabičavanja, no, pa vendar, da ne porečete: Saj nismo skoraj nič vedeli! Veste torej dovolj, samo Se malo agitirati vam ;e treba in — priti! Na svidenje torej v ponedeljek pri sv. maši in takoj na to v Kamniškem Domu! — Odbor.
—	Smrtna kosa. V Št. Jurju ob južni železnici je nenadoma umrl 13 letni dijak celjske gimnazije Roman Mogilnickij, sin tamkajšnjega zdravnika. — Na Gomilskem je umrl g. Viktor Cukala, star 24 let. — V Lukovici je umrla g. Marija Vever, stara 83 let.
—	Prosvetno ministrstvo je dovolilo,
da se v ljudskih šolah, ki jih obiskujejo tudi otroci, ki ne govore našega materinega jezika, poučuje zemljepis in zgodovina naše kraljevine v njihovem materinem jeziku,
—	Zamena kronskih bankovcev. FU nančno ministrstvo je končalo priprave za zameno kronskih novčanic po eno in dve kroni. Zamenjava teh novčanic v novo-osvobojenih krajih se prične koncem meseca januarja,
—	Ilustriran list »Plamen«. Sredi januarja je izšla prva številka novega ilustriranega lista »Plamen«, ki ima nastopno vsebino: Ivan Zoreč: Zmote in konec gospodične Pavle (Nadaljevanje), Dr. Otokar Rybar: Opcijska pravica; Rado Murnik: Slovenska bolezen (satira); Dr. Josip Wilfan: Zedinjenje in uedinjenje; I. S. Orel: Pasti in zanjke, kriminalni roman (Nadaljevanje); Dr. Dinko Puc: Naša država; R. Peterlin-Petruška: Na gozdni poti (pesem); Dr. Josip Srebraič: Biskup dr. Anton Mahnič; R. Peterlin-Petruška: Dolgi in pusti so dnevi (pesem); Dr. Ve-koslav Fornazarič: Organizacija narodno-obrambnega dela; X. Y.: Zimska (pesem). Razen teh raznoličnih pripovednih in strokovnih spisov prinaša prva številka mnogo raznovrstnih slik, med temi sliko sedanjega vodje deželne vlade za Slovenijo dr. L. Pitamica, pisatelja dr. Detele, pok. škofa Mahniča, generala Maistra kot predsednika odbora za prireditev mariborske umetnostne razstave in sliko aran-žerja te razstave slikarja V. Cotiča ter več posnetkov te razstave; slednjič še nekaj zimskih pokrajinskih slik. »Plamen« urejuje Jos. Prunk. Posamezna številka stane 6 K, naročnina za celo leto 140 K, za pol leta 72 K in za četrtletje 36 K. Uprava je začasno na Kongresnem trgu št. 19. Novi ilustrirani list, ki bo izhajal dvakrat na mesec, toplo priporočamo.
, — Cerkvena tatvina. V noči od 9 na 10. t. m. so v župnijsko cerkev pri sv, Lenartu pri Ormožu udrli tatovi in uk-ad!i monštranco in kelih. Tatovom so sedaj prišli na sled. Zaprli so že glavna krivca nekega Preiaca in Marijo Emtizej. pri katerih so našli monštranco in kelib.
N
—	Kvalifikacija uradnikov. Ker je prejšnja vlada skleila, da se revidirajo dokumenti o kvalifikaciji uradnikov, se je vsled poziva ministrske komisije za pregledovanje revizija že začela. Dokumente o kvalifikaciji posameznih uradnikov pregledujejo načelniki ministrstev, dokumente načelnikov pa ministri sami,
—	Enkratne podpore vpckojencem, vdovam in sirotam južne železnice, ki stanujejo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vpokojencem, ki dobivajo pribolj-š'ke po določbah »Službenega lista« 282/ 1920 ter onim uslužbencem in delavcem, ki so po 31. juliju 1919 do vključno 31. dec. 1920 izstopili iz aktivne službe in so bili takrat zaposleni pri kakem službenem mestu, ki leži v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi njihovim preostalim svojcem se dovolijo enkratne podpore po sledečih določbah: 1. Podpora pri-tiče nekdanjim uslužbencem in delavcem kakor tudi njihovim vdovam in sirotam, aiko so imeli 1, januarja 1921 stalno bivališče v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako vživajo pokojnino (preskrbo-valnino) iz sredstev enega izmed treh pre-skrbovalnih zavodov ali pa iz družbinih sredstev, in katerih prejemki iz lastnega zaslužka ali pa iz dohodkov kakega premičnega ali nepremičnega premoženja ne znašajo mesečno več kot 2000 jugoslovanskih kron. — 2. V točki 1. označeni vpoko-■jenci dobijo podporo tudi za ženo in one otroke, ki pridejo v po>stev po obstoječih določbah za preslkrbovalnino, ki niso še prekoračili 18. leta in jih je smatrati nepreskrbljenim; ravnotako dobijo ti vpoko-jenci izplačano podporo za očeta, mater, deda, babico in za še ne 18 let stare osirotele vnuke, ako živijo vpokojenci s temi družinskimi člani v skupnem gospodinjstvu, so postavno dolžni skrbeti za nje in ako ti sorodniki veljajo kot nepreskrbljeni; preje omenjeni otroci, ki so prekoračili '18, leto, lahko dobijo podporo le, če obiskujejo javno šolo ali pa so zaradi telesnih ali duševnih hib trajno nezmožni za zaslužek, kar se mora dokazati z uradnim spričevalom. — 3. Vpokojenci, ki so v družbi-jii, v javni ali drugačni zasebni službi in ki prejemajo stalno draginjsko doklado, ne dobivajo te podpore ne zase in tudi ne za družinske člane, ki so v taki službi; ravnotako ne dobio te podpore vpojenci, katerih družinski člani dobivajo za nje stalno draginsko doklado. — 4. Izmera enkratne podpore znaša za vsakega vpokojenca in vsako vdovo 1000 jugoslovanskih kron, za druge družinske člane po 200 jugoslovanskih klron. — 5. V prvi, drugi in tretji točki navedeni pogoji za upravičenost do teh podpor morajo biti dani 1. januarja 1921. •— 6. Zaradi ugotovitve števila onih, ki so upravičeni do navedeih podpor, dobijo vpo-kojenci po pošti vprašalne pole, katere naj natančno po predtisiku in resnično izpolnijo ter jim priložijo potrebne uradne listine oziroma potrdila. Resničnost navedenih •podatkov naj potrdita na tiskovini dva aktivna uslužbenca južne železnice. — 7. Podpore se bodo izplačevale, ko vpoko-jcnci predložijo obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani pravilno izpolnjene in potrjene vprašalne pole (s potrebnimi prilogami) in sicer onim, ki stanujejo v Sloveniji, po čekovnem uradu v Ljubljani, onim pa, ki stanujejo na Hrvatskem, pri postajnih blagajnah na Hrvatskem, ko te dobijo od obratnega ravnateljstva plačilne naloge. — Obratno ravnateljstvo južne železnice, Ljubljana.
—	Švicarski konzul v Zagrebu je v pismu z dne 12. t. m. sporočil deželni vladi za Slovenijo, da je dobil od belgrajske vlade exequatur za honorarnega konzula švicarske republike v Zagrebu, in sicer za službeno področje Hrvatske, Slavonije in Slovenije. Uradni prostori konzulata se nahajajo v Preradovičevi ulici št, 24, dvorišče, desno, uradne ure bodo od 10—12 dopoldne ter od 15—16 popoldne razen ob nedeljah, službenih in oficielnih praznikih. Uradne ure dopoldne bodo v glavnem rezervirane za vidiranje potnih listov, medtem ko se bodo popoldne oddani potni listi izdajali šele naslednji dan ob uradnih urah. Z ozirom na to okoliščino, da ta nanovo ustanovljeni konzulat še ne razpolaga z vsemi potrebnimi pripomočki, bo pričel službeno delovati v popolnem obsegu in z vsemi konzularnimi agendami šele 1. februarja t. 1. V interesu prebivalstva se prične z vidiranjem tranzitnih potnih listov z današnjim dnem.
—	Samomori. V Mariboru se je ustrelil 55 letni mešetar Anton Rokavec, Bil je takoj mrtev. — V Domžalah se je kovaški mojster Franc Vidmar spričo svoje žene ustrelil v prsi. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer upajo, da bo okreval. — Kmetski sin K. Novak iz Zenkovcev pri Radgoni s bil nevaren tihotapec, ki je ustrelil nekega našega finančnega stražnika ter pobegnil v Avstrijo. Ker pa so ga tudi avstrijski orožniki iskali zaradi poneverb in tatvin, pribežal je v Cankovo ter se v neki hiši zabarikadiral. Ko so naši orožniki hišo obkdili, se jc Novak ustreli s samokresom.
—	Trgovino s pisalnimi stroji je otvo-ril v Mariboru g. Edvard Legat,
lj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo danes ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne,
lj Pevska skušnja kongreganistov je zopet danes v sredo ob 7. uri zvečer, in sicer ne v prostorih »Ljubljane«, ampak v »Krekovi prosveti«. Pevci, posebno še možki, pridite, da bo mogoč mešani zbor!
lj Gosp. in izobr. društvo za Krakovo —Trnovo priredi v četrtek ob 7. uri zvečer v trnovskem župnišču javno predavanje. Predava urednik Fr. Krem-žar. Vstop vsakomur prost.
lj Tečaj za srbo-hrvatsko in za angleško priredi akad. starešinstvo za svoje člane in za člane Družabnega kluba. Čas in kraj se določi dogovorno. Prijave sprejema tajništvo (dr. Melita Pivec, Pred Škofijo št. 12, II. nadstr.) — Dr. M. B.
lj I. S. Bachov Pasijon po sv. Matevžu. Vse p. t. dame in gospode, ki so pripravljeni sodelovati pri pasijonu, vabim na sestanek v društveno sobo »Ljubljanskega Zvona«, Narodni Dom, v četrtek 20. t. m. ob 7. uri zvečer. — Dr. Jos. Čerin.
lj Ljudski oder v Ljubljani. Danes v sredo zvečer ob pol 8. uri seja. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe! — Predsednik.
lj Javno predavanje na univerzi se
vrši danes ob 8. uri zvečer. Predava g. univ. prof. dr. F. Veber: »Stopnje življenja in pomen kulture« kot zadnji del iz cikla Telo in duša«.
lj Zveza služkinj. Skupina C ima predavanje in občni zbor v nedeljo 23. t. m. ob 5. uri popoldne v Št. Jakobski prosveti. — Odbor.
lj Davek na prenočišča in vozila. Deželna vlada za Slovenijo je dovolila na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 12. oktobra 1920, da sme mestna občina ljubljanska pobirati v korist mestnemu zakladu davščino od prenočišč in davščino na vozila. Prva davščina, veljavna od. dne 17. januarja do konca tekočega leta znaša za vsak prostor, obrtoma oddajan v pre-nočevalne namene, za vsak dan oddaje 25 odstotkov čiste oddajne cene. Druga davščina, veljavna za dobo koledarskega leta 1921 zadeva vse zasebne konjske eki-paže (kočije) in vse zasebne avtomobile, ki ne služijo izključno le javnim ali obče-koristnim namenom ali ki se ne rabijo za vršitev obrta osebnih transportov (izvo-ščki, taksometri). Izmera te davščine je taka-le: I. Kočije: a) od enovprežne konjske ekipaže v zasebni posesti in uporabi letnih 500 K; b) od dvovprežne letnih 800 kron. Vprezanja po več nego dveh konj ^ en voz (n. pr, ruske trojke, športne če-tvorke aH šestorke), ako se vrši le izjemoma, ni obdačevati posebe. Pri stalnih takih vpregah je vsakega konja nad število dveh vračunati posebe z letnimi 200 K.
II.	Avtomobili: Od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in uporabi: a) do vštetih efektivnih 30 HP letnih 2000 K; b) nad vštetih efektivnih 30 HP letnih 3000 K.
III.	Tovorni avtomobili: a) do 3 ton nosilne zmožnosti letnih 2000 K; b) nad 3 tone nosilne zmožnosti letnih 3000 K.
lj Tovarna glavnikov itd. Kot smo že svoječasno poročali, se zgradi pri Ljubljani jugoslovanska tovarna glavnikov. Izdelovala bo poleg vseh vrst glavnikov, las-nic itd. tudi zelo praktične patentovane dvojne glavnike in patentovane dvojne lasnice, oboje za dame in za otroke. S zidanjem tovarne se prične že začetkom letošnje pomladi, stroji najmodernejšega sestava pa dospejo iz Francije.
lj »Kr. invalidska šola« se je preselila iz sedanjih prostorov belgijske vojašnice v šentpetersko vojašnico ter obenem spremenila naslov, ki bo odslej »Invalidski dom«, Ljubljana.
lj Prodaja lesa. Mestna aprovizacija bo prodajala v cerkvi sv. Jožefa v četrtek, dne 20. januarja 1921 ob 10. uri dopoldne na javni dražbi štiristo kosov dobrih, suhih, 52 mm debelih smrekovih desk. Inte-resentjc se opozarjajo na to dražbo.
lj Našel se jc v soboto popoldne na Poljanski cesti zlat prstan. Dobi se Stranska pot 19 pri Jožefu Križmanu,
lj Na sinfoničnem koncertu 17. t. m. v »Unionu« je bil pozabljen damski plašč v garderobi. Dobi se ga v Hrenovi ulici štev. 13, I. nadstr., desno.
Dijaški
d Dijaški Orel, Ljubljana ima jutri v sredo 19. jan. 1921 ob pol 7. uri svojo XVI. redno sejo. Ker je ista zadnja pred semestralmm občnim zborom, je udeležba vseh odbornikov neobhodno potrebna. V četrtek 20. t. m. se vrši ob pol 5. uri pop. fantovski sestanek. Predava br.
?uriist9Etfs in sporf.
Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani naznanja, da sc vrši redni letni občni zbor v nedeljo 23. t. in. ob 9. uri v Prešernovi sobi restavracije Novi Svet.	(k)
V. V. »O turistiki«, nik D. 0.
Bog živi! Predsed-
Orlevski ves^ik.
Šentpeterski Orel ima danes zvečer ob pol 8.'uri redni fantovski večer. Vsebina: Nadaljevanje zadnjega. Pridite zanesljivo
v*y
VPRAŠANJE PRISEGE V ODBORU.
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Danes ob 10. dopoldne se je sestal novoizvoljeni odbor za izpremembo poslovnika, ki se je konstituiral nastopno: predsednik Vukičevič (radikalec), podpredsednik Timotejevič (demokrat), tajnik Moskovljevič (zeinljo-radnik). Odbor je na to razpravljal o vprašanju prisege ter o predlogih posameznih strank glede tega vprašanja. Socialisti so predlagali, naj se prisega glasi nastopno: »Jaz (ime) se obvezujem s svojo častjo in vestjo, da hočem svoje poslansko delo vršiti samo v korist narodu in edinosti države«. Nato se je razpravljalo o predlogih onih strank, ki še niso prisegle, in sicer o predlogu dr. Korošca (Jugosloven-ski klub), naj se iz prisege izpusti beseda »kralj« ter o predlogu dr. Šurmina (Narodni klub), naj se sprejme prisega, kakor je bila v Srbiji i. 1883., v kateri ni bil omenjen kralj Komunisti so se izrekli proti vsaki prisegi, posebno pa še proti prisegi kralju. Muslimani in zemljoradniki niso v tem vprašanju stavili nobenega predloga. Dr. Laza Markovič je predlagal, da naj člen 8. poslovnika ostane v dosedanji formulaciji, samo da se mu doda dostavek, da prisega ne tangira svobodo poslancev pri glasovanju o obliki vladavine. Končna odločitev v tem vprašanju šc ni padla, ker se hoče ponovno vprašati za mnenje posamezne klube. Pri razpravi o čl, 19 je prišel na vrsto predlog muslimanov, da se morejo vložiti v ustavnem odboru predlogi v roku 20 dni od dneva izvolitve ustavnega odbora. Dalje se je odbor sporazumel v tem, da more predloge vložiti 10 poslancev namesto 20, kakor je to doslej zahtevalo besedilo poslovnika. Glede člena 35 je bil sprejet predlog, da more predsednik odvzeti govorniku besedo, ako zavlačuje delo konstituante, vendar pa z odobrenjem skupščine. Člen 38 je iz-premenjen tako, da skupščina lahko na predlog predsednika vlade ali desetih poslancev brez debate, samo na podlagi navadnega glasovanja odredi kloturo, ki ne sme biti krajša, kakor 15 minut za govor. Člen 41 je tako izpremenjen, da veljajo za stvarne popravke odredbe člena 35.
Glede člena 43 se v odboru ni dosegel sporazum. Ta člen govori o tem, da se more skupščina v načelni debati sporazumeti o tem, koliko govornikov razen govornikov klubov more .govoriti o isti stvari. Večina je bila za to, da se ta člen čita. Glede tega se bo vprašalo za mnenje posamezne klube. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja odbora za izpremembo poslovnika se vrši jutri ob desetih dopoldne.
RADIKALNI KLUB IN PROTIČ.
Belgrad, 18. januarja. (Izvirno) Danes popoldne je imel radikalni klub sejo, na kateri je Stojan Protič poročal o svojem stališču glede ustavnih vprašanj. Klub je vzel Protičeve izjave na znanje.	»
RADIČEV ODPOSLANEC V BELGRADU
Belgrad, 18. januarja. (Izvirno) Član in poslanec Radičeve stranke, dr. Gjuro Basariček, ki biva v Belgradu, se je včeraj in danes posvetoval s parlamentarnimi krogi ter ob tej priliki označil stališče Radičeve stranke. Ob tej priliki je tudi izročil resolucije, ki jih je sprejel glavni odbor Radičeve stranke. Njegova posvetovanja so bila zgolj informativnega značaja.
NERESNIČNA VEST.
LDU Zagreb, 18 jan. (ZNU) »Novosti* javljajo, da ni resnično, da bi bila dr. Fr. Poljak in dr. Svetislav Koiporič izključena iz seljačkega saveza. V nedeljo dopoldne je imel savez zborovanje, na katerem pa se ni govorilo o izključenju.
ODKRITA KOMUNISTIČNA ZAROTA V PULJU.
Pulj, 18. jan, Kapitan tukajšnje divizije Fattoruso je skupaj z 12 karabirnjeri na Monte grando pri Pulju ponoči odkril veliko zalogo eksplozivnega materiala, 290 kilogramov gelatine, 550 eksplozivnih kapsul ter veliko množino vsakovrstnega orožja ter puškine municije; sploh eksplozivnega materiala toliko, da bi sc moglo pognati v zrak vse mesto. Vse to je bilo namenjeno za veliki komunistični puč, katerega je oblast pravočasno razkrila. Aretiranih je sedem zarotnikov: Belič Julij, Leonardelli Anton, Tenzič Jožefina, Belič Ivana, Marfa Matej, Belič Rudolf in še nekdo.
ZAČASNA AVTONOMIJA V PRI-MORJU.
Rinv 18. jan, Ob priliki bivanja generalnega komisarja Julijske Benečije, Mosconija v Rimu, se govori, da je skoro gotovo, da Julijska Benečija dobi avtono- 1
mijo v izvestnem obsegu, da pa bo o trajni upravni obliki v deželi odločal parlament.
POGAJANJA MED RUSIJO IN RUMU-NIJO.
LDU Budimpešta, 18. jan. (DunKU) Madžarski dopisni urad javlja: Čičerin je v četrtek rumunski vladi ponovno poslal brzojavko, v kateri jo pozivlje, naj bi delovala na to, da se čimprej prično mirovna pogajanja. Čičerin prepušča rumunski vladi, naj odpošlje svoje delegate na kraj, ki ga sama določi. Rumunska vlada je odgovorila, da se mirovna pogajanja lahko neovirano prično, če hoče ruska vlada smatrati pogoje rumunske vlade kot podlago za pogajanja. Kakor hitro bo ruska vlada na to pristala, bo Rumunska odposlala svoje delegate k pogajanjem.
UPOR URADNIKOV V MADRIDU.
LDU Madrid, 18. jan. (Havas) Upor uradnikov v finančnem ministrstvu se širi; bati se je. da bo izbruhnil tudi v drugih ministrstvih. Vlada je storila energične korake. Položaj je jako resen.
ODSTOP PERZIJSKEGA ŠAHA.
LDU London, 18. jan. (Reuter) Vest o odstopu perzijskega šaha doslej ni potrjena. Informirani krogi jo smatrajo za neresnično.
BORZA.
LDU Zagreb. 18. jan. (ZNU) Devize. Berlin 234—236, Italija 516—518, London 550—555, Newyork (vezano, kabel) 0 do 150, Newyork (vezano, ček) 148—150, Pariz 906—910, Praga 182—190, Švica 2300 do 2350, Dunaj 19.35—19.50. Valute: ameriški dolarji 146—147.50, avstrijske krone 0—20, francoski franki 880—910, napole-ondori 482—485, nemške marke 218 do 220, rumunski leji 198—205, souvereigni 550—0, italijanske lire 510—511.
pr Dr. Čerinov II, sinioničnt koncert
v »Unionu« dne 17. januarja. Takoj s 1< nastopom je dr. Čerin svojemu umetniškemu delovanju postavil trdna tla in si zagotovil naklonjenost najširšega občinstva, ki je sinoči napolnilo »Unionovo« dvorano. Koncert sam je po svoji vsebini nudH jako pestro sliko, malo da ne rečemo; pokazal je v širokih obrisih razvoj romantike v glasbi počenši z zadnjim klasikom Beethovnom, čigar 150. rojstni obletnici je bil koncert pravzaprav posvečen (krščen 17. dec. 1. 1770.), in prvim ro-mantikom, istim Beethovnom, čigar dvoje najbolj izrazitih »romantičnih« del nam je to pot dr. Čerin podal. Pripravljeni sta bili obe zelo skrbno, dasi bi ne hoteli trditi, da ni prav nobena drobtinica utonila v va-lovju glasbene poplave; to pa drugače tudi skoro ni mogoče, če se zavedamo, da bi bilo za idealno proizvajanje treba to ali. ono glasbilo opremiti z obilnejšim številom godbenikov. Tega bi bilo treba za nekatere izrazite basovske postope, prav tako bi bilo koristno za gotove izrazite, pa nizko pisane odlomke, ki so namenjeni flavti, če bi bila flavta podvojena; pa ka-pelnik mora biti seveda vesel, da ima po eno. Zato je tembolj hvale vredno, da sc je navzlic nugodnim okoliščinam lotil teh tako kočljivih in težkih skladeb in nam jih tako podal, da smo čutili njih veličastno mogočnost, pa tudi ljubko prisrčnost. Važno se mi pa zdi pripomniti, da ljudje naše dobe teh skladeb skoro več ne morejo uživati neposredno; za točno pojmovanje skladeb klasične dobe je danes treba že nekaj strokovne priprave. Ne samo poslušavcem, ampak tudi godbenikom. Zato smo snoči opazovali prizor, ki smo nanj opozarjali že o priliki koncerta svetovno znanega »Češkega kvarteta«: da je namreč igral klasične skladbe dobro, solidno, naravnost vrlo, toda ne s tistim ognjem in vdanostjo in vglobitvijo kot pa skladbe novejše dobe. Prav tako tudi po-slušavstva klasična godba ni prevzela in tako ogrela kakor bi ga, če bi se naše glasbeno čuvstvovanje ne bilo zasukalo v nove smeri. Pravi ogenj so v orkestru in dvorani razvnele še le Adamičeve »Tatarske silhuete«: 1, Ugrabljena deklica, ki po svoji nad vse preprosti gradnji, neutolažljivo se vračajoči melanholični melodiki ustvarja občutje kot n. pr. Grieg v Gyntovi suiti; 2. Črna voda in 3. Tatarski ples, ki je v svoji pestrosti, dražljivi melodični in še bolj harmonični jasnosti poslušavcc posebno užgal. Netivo za ta ogenj je dala po eni flavti čisto druga to-nalnost, kot jc naša, z njo vred nenavadna melodika, ki sc je mestoma le šc v ritmu pojavljala, po drugi plati pa strast-vena ritmika in pestra, pa lahko umljiva instrumentacija in ne v najmanjši meri iznajdljivo preprosta harmonija, delujoča iz-večinc samo s tremi toni, večkrat celo samo z dvema: s praznimi kvintami in prav posebej še kvartarni, ki jim narodna glasba odkazujc veliko odličnejšo vlogo, kot jim jo je doslej dopuščala umetna. Tudi slovenska narodna glasba ima v prekmurskem petju jako izrazito vejo, natrpano z nenavadno opojno dehtečimi
Stran 4.
>SLOVENEC<, dne 19. januarja >1,921,
Štev. 14.
kvartnimi cvetovi. Skladatelj in dirigent sta se morala ponovno zahvaljevati za burno priznavanje. S prav potrebno gor-koto je orkester razvijal ognjevito D v o -fakovo Slovansko rapsodijov D-duru op. 45 štev. 1. kjer se je zlasti kremenitost trobil pokazala v vsej svoji veličini. Tu so izginili tudi vsi ostanki neke krhkosti v godalih, ki smo jo skoro hoteli čutiti v prvem delu koncerta in vsakršna misel na ostrost pihal, ki se nam je izpočetka zdelo, da se jim kljub očivid-no skrbnemu in vestnemu študiju pred-pust vendar le malo pozna. Pri tej in pfl Webrovi ouverturi k »Obero-n u « , polni sladkosti in miline, plemenite radosti in vesele razigranosti, smo imeli neskaljen užitek brez vsakršne želje po večji dosegljivi usovršenosti. F. K.
P. S. Še to: Koncert se je popolnoma točno začel. Le enega bi bilo zdaj še treba: da bi se zamudnikom odločno za-branil med igranjem vstop v dvorano.
pr Dr. Franc Štele in Franc Terseglav, »Sveta Rusija«. Mala knjižica ima za prednost veliko, prelepo idejo zbližanja vzhodne in zapadne cerkve. Če kdaj v zgodovini Slovencev, je gotovo sedaj postalo to vprašanje za nas aktualno dandanes, ko bivamo pod eno streho enotne države s pravoslavnimi brati Srbi. Četudi se knjižica ne bavi neposredno ž njimi in so nam Rusi kolikor toliko oddaljeni, vendar je knjižica velikega pomena za nas, saj je vsakomur znano, kako mogočen e bil vpliv ruske cerkve na vse druge av-tokefalne vzhodne cerkve. Knjižica daje iz lastne življenjske skušnje avtorjev in njihovega neposrednega stika s pravoslavnimi ruski krogi dragocena pojasnila o verskem čuvstvovanju pravoslavnega kristjana ter o ugodnih vidikih bodočega zbližanja. Praktični migljaji bodo v življenju izvajani nedvomno mnogo pripomogli k medsebojnemu zbližanju obeh krščanskih Cerkva ter nudili slehernemu, ki se zanima za to prelepo idejo, mno-
S, koristi. Knjižico toplo priporočamo, obiva sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za nizko ceno 10 K.
Gospodarstvo.
iCmetifska družba,
(Dopis).
V >Slovenskem Narodu« se zavzema g. —r—, po poklicu kmetijski strokovnjak, v čisto čednem spisu za našo Kmetijsko družbo. Članlcar pravi, da vidi rešitev tega velevažne-ga zavoda v tem, da naj čimpreje izgine iz družbenega glavnega odbora vsak politikar, njih mesta pa naj zasedajo pravi kmetijski strokovnjaki. Dotlej je vse v redu in mi bi tem izvajanjem prav nič ne dodali in nič odvzeli — da ne tiči konjsko kopito spisa v nečem drugem. Vtis članka se namreč takoj zmanjša na minimum, ko vidimo, da poje g. —r— pretirano hvalo gospodu generalnemu in bivšemu cesarskemu svetniku Gustavu Pir-cu, ki mu pripisuje po nedolžnem ves pro-cvit in ves razvoj Kmetijske družbe. Claa-karjeva slepa ljubezen do tega gospoda ga spelje do tega, da čuti vidno hiranje in propadanje družbe, odkar jo je Pire zapustil. Mi te bojazni ne moremo deliti, nasprotno pa vemo, da družba prav sedaj razmeroma zelo dobro prospeva in da še nikdar ni štela toliko udov in še nikoli ni dosegla tolikega prometa s preskrbovanjem važnih kmetijskih potrebščin, kakor v pravkar minulem letu, ko gospoda generalnega ravnatelja ni bilo. Kje je torej tisto hiranje? Ali se morda strokovno manj dela? Pire je bil politikar tudi kot tajnik Kmetijske družbe in on je prvi vanjo zanesel strankarstvo. Mnenja o sedanjem tajniku naj bodo pa taka ali taka, to bo vsakdo priznal, da je navdušen kmetijski strokovnjak in da se kot Primorec prav čisto nič ne spozna pri naši >kranjski politiki«. Doslednosti. torej pogrešamo v omenjenem spisu, kajti, hvaliti zagrizenega liberalnega politika, obenem pa klicati strokovnjake in poditi naše kmetijske pristaše iz glavnega odbora — to se ne vjema. Bodite torej pošteni in dosledni tudi v političnem boju, pa se bomo tudi glede Kmetijske družbe prav hitro sporazumeli — tudi brez Pirca. Sedaj pa še besedo o odstranitvi politikarjev in o pritegnitvi veščih kmetijskih strokovnjakov v glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Gospoda! Ali ni pri nas prav vsak razborit človek več ali manj opre-
Itfnnnr se takoj sprejme pri Franjo ULulloli Grabjec, fotograf, umetniški zavod v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8.
Sobarica se išče
za tujske sobe z dobrimi spričevali ln nekoliko kavcije, srednje starosti. — Naslov pove uprava lista pod štev. 193.
Vodovodne cevi 1
v velikih in tudi najmanjših množinah,
So prav nizkih cenah J. Razborfek, martno pri Litiji.
Za svečarsko obrt i/ajnnnf poštenih se sprejme VUJbllCb stariSev. Oglasiti se je v svečami Sink. Kranj.
Oskrbnik
z delavno družino z nekaj premoženja za večje posestvo na Dolenjskem se sprejme. Plača 60% pridelka. Naslov v upravi lista pod št. 175.
Kflpim 200 vagonov drv kuST-
franko postaje Slovenije. Ponudbe na upravo lista pod »Drva 173.«
s motorno Sago L.
Ileršlč, Ahacljeva e. 10. (Tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev.)
DraTno clplrlonirpcl8te kuPui°vaake
rlDMlC MllIKllIlE množine po najvišji ceni I. Perdan v Ljubljani.
Knplm
lesko 1
srebrn« krene ter plačam po 7.— K za vsako krono PolS«, Dunajska e. 47 v baraki.
flnhra fiirilia sprejme delo na dom. UUUra MllljU — Naslov pove uprava Usta pod St. 174.
Radi družabnih razmer prodam dobro
$c„; spedicijsko podjetje, vz
pod številko 99.
Dama s srednješolsko naobrazbo, s poklicem, letnimi dohodki 36000 K, želi se v svrho možitve seznaniti z akademsko na-obraženim gospodom v starosti 30—15 let. Ponudbe pod „Skupno delo" 190 na upravo .Slovenca".
Lekarna v Logatcu
odda večjo partijo ribjega, ricinovega in terpentinovega olja, kafre, etra, glicerina in raznih drugih specialitet po ugodnih cenah.
r raci s
deljen in strankarsko orijentiran? Ravno najbolj navdušeni kmetovalci so se priključili pač oni stranki, kjer so upali v prospeh kmetijstva največ doseči. Kje pa najdete še kakega strokovnjaka, da ni še strankarsko »okužen« ali »omadeževan« tako, da bi smel po Vašem mnenju sedeti v glavnem odboru Kmetijske družbe? Pripadnost k eni ali drugi stranki vendar ne izključuje, da bi dotičnik ne bil obenem tudi dober in vnet kmetijski strokovnjak ali pameten in izkušen kmečki gospodar! Nasprotno! Naša SLS si šteje v čast in ponos, da zbira v svojem taboru večino takih mož, ki bi modro in dalekovidno vodili največjo agrarno korporaejo. Zato pa ne odrekamo kmetskim pristašem in strokovnjakom, ki se nahajajo v drugi stranki, enakih zmožnosti. Obžalujemo le, da vodstvo njih stranke doslej še nikakor ni dokazalo, da mu gre izključno za agrarne interese in da še vedno izgleda, kakor da tvori vsa stranka samo nekak odcepek demokratov. Dokažite nam, da ni tako. Kmetijska družba za Slovenijo bo potem morda ravno tisto torišče, kjer si lahko podajamo bratske roke. Sami smo mnenja, da nas kmetijsko orijentiranih ljudi politika ne sme ločiti, temveč družiti.
g Gospodinjski tečaji po deželi. V drugi dobi zimskega tečaja, ki traja od 3. januarja do 15, marca t. 1„ se vrše gospodinjski tečaji po sledečih krajih: v Ormožu pod vodstvom ge. Premrou, v Studencih pri Poljčanah pod vodstvom ge. Primoži-čeve, v Letušu ob Paki pod vodstvom ge. Sittigove, v Trbovljah pod vodstvom ge. Odilaskove in v Podbrezju nad Kranjem pod vodstvom ge. Jakličeve, Jesenski tečaji so se dovršili povsod s prav povoljnim uspehom. Spričo obilnih priglasil sta se morala tečaja v Ormožu in v Podbrezjah ponoviti. Opozarjamo že sedaj merodajne kroge, da se za prireditev jesenskih gospodinjskih tečajev, ki prično 15. oktobra t. L, že sedaj zainteresirajo in da predlože pravočasno svoje prošnje na poverjeništvo za kmetijstvo.
g Poziv vinogradnikom! V kratkem bo sklepala naša država trgovinsko pogodbo z Italijo. Preti nam velika nevarnost, da izsilijo pri teh pogajanjih Italijani od naše vlade uvoz svojih vin v Jugoslavijo in s
St. 1232
tem uničijo naše vinogradništvo. Temu se je z vso močjo upreti. Sklicujte protestne shode po vseh vinorodnih občinah. Pošiljajte proteste proti tej nakani v imenu občin, kmetijskih podružnic, kmetijskih in vinarskih društev, zadrug itd. v roke naših poslanstkih klubov v Belgradu brez razlike političnih strank. Bodite oprezni, da ne nastane katastrofa. — Vinarski strokovnjak.
g Trgovska pogajanja z Nemčijo. Trgovska pogajanja, ki so se vodila z nemškimi delegati v Belgradu, so bila pred kratlkim končana. Dosežen je sporazum o vseh trgovskih vprašanjih, o transitu, o carinah, o plovbi in železniškem prometu. Politični del teh vprašanj se bo rešil pozneje.
g Poštni promet z Ameriko. V Prago
je dospelo 460 ameriških paketov na Jugoslavijo kot prva ameriška pošiljatev. Paketi bodo v nekaterih dneh odposflani v Jugoslavijo. Naše jugoslovnrr' do sprejemale pošiljatve za Ameriko, ko bodo prišla iz Amerike potrebna obvestila.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
(Jas opazovanja	Barometer v mm	Tormo-meter v O	1'ailirom diiorenoa v O	Nebo, vetrovi	fadavine v mm
17.,/1. 21 h	7416	io-e	—	obl.	
18/1. 7 h	737-2	— i	—	obl. i.	-
18./1. 14 h	734-2	4-5	14	obl. z.	
Trpite na revmatizmn in gihtlčnih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatiH aH 2 veliki Spocijalni steklenici 42 kron. Dr* žarna trošarina posebej.
Rabite railo-odvajaioče sredstvo? Feller-jeve prave Elza-krogljlce izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 kron. — Zngorski sok zoper kašelj in prsne bolečino 1 steklenica 9 kron. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceno je. Etiftcn V. Feller. Stubical don i a , K1 s a t r g št. 134, Hrvatska, E,
Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej ima v veliki zalogi in tudi lepe velour-klobuke
FRANC CERAR, tovarnar v Stobu
poŠta Domžale. Tovarna je 7 minut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizke, postrežba točna.
ref. II.
RAZGLAS.
it
Kdor želi dobro v Banatu prodati rezan in tesan les, naj se obrne pismeno na Rudolfa Velkavih, Vršac, Ranat, kateri je pripravljeni omenjeni les vzeti v komisijo.
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
Draiba
1 mrzlokrv. in 4 toplokrv.
žreb cev
se vrši dne 27. januarja 1921 v jahalnici na drž. žrebčarni na Selu pri Ljubljani.
Vodstvo dri. irebCarne.
Nervozni, oslabeli,
S slabokrvni odraSeni in otroci do- 2 i sežejo vedno okrepčilo z vpo- 5 S rabo železnatega vina lekarnarja "
■ PICCOLI-JA v LJubljani, j
9*
ORIENT"
druibe z e. z. preje
Brata Eberl ln Jančar & Co LJubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
Zahvala.
Ker nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti r.a izrečeno sočutje povodom težke izgube našega nam nadvse ljubljenega očeta, gospoda
Jakob MIkolif
krojač, trgovec in posestnik
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo, kakor tudi vsem onim, ki so preblagega v tako obilnem Številu spremili na njegovi zadnji poti.
Osobito bodi izrečena zahvala gg. preč. kanoniku Ferjančiču in primariju dr. Pauliču za njujin trud in tolažbo v težki bolezni predragega nam pokojnika.
Novomesto, dne 17. januarja 1021.
oblastveno poverjeni stavbni Inžener
Ljubljana,
Hilšerjeva ulic« it. 7.
Speeljelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske ln vodne zgradbe.
Deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 1. januarja 1921 dovolila uvedbo
mesinega obEMeoa davka od prenočišč in vozil
v Ljubljani.
Stranke, ki bodo imele plačevati to dnvSčino, se opozarjajo na določila te naredbe, priobčene v Uradnem listu St 5 z dne 17. januarja 1921 s pozivom, da se brez odioga javijo osebno pri mestnem magistratu (knjigovodstvo) v svrho popisa in odmere davščine, ki je stopila glede prenočišč z dnem 17. januarja 1921 in glede vozil z dnem 1. januarja 1921 v veljavo.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. januarja 1921.
99 mm mihKIIII
tvornica gumijevih izdelkov
dražba z o. z.
w Kranju
KONJ
Pri slabostih vsled starosti, pri želodčnih težkočah in pri izgubitvi moči je stari vinski konjak v mleku pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. stekl. pošlje franko za vnaprej poslanih K 140 Beneš Hertl, lastnik, grad Golič pri Konjicah. Slovenija.
Globoko žalujoči ostali.
SALAMA
i. vrste
novo blago
povse godna
dobiva se povsod
Prva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa In masti
M. GAVRILOVIC SINOVI D. D. Petrinja.

sprejema v popravilo (vul-kanšzacijo) vse vrste avto plaščev in zračnic. Kupuje vsako množino gumijevih odpadkov, zračnic, plaščev itd. po najvišji ceni. Informacije daje tvornica »VULKAN« v Kranju ozir. importna in eksportna družba, Atlanta' v Ljubljani, Cigaletova ul.l.
»ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE 'STRANKE!«
Priporoča se tvrdka
Jos. Peteline, Ljubljana
Sv. Petra nasip 7.
™ Šivalnih strojev
original Cylinder Singerjeve velike in male za čevljarje, posamezne dele
za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno in debelo,
Izdaja konzorcij aSiovenca«,,
v, Odgovor« urednik Miaei AJUiškerc v Ljubljani,
jugoslovanska tiskarna u Ljubljani,