********* ave MARIA Jnj £ca td tTj t—1 i—i j~r; Oktober - No. 11 Letnik 39 Published monthly — except October, when publishea semi-monthly — by the Slo vene Franciscan Fathers of Lemont, Illinois, in the interests of the Slovene Franciscan Commissariat of the Holy Gross. Entercd as a second class matter at the post Office of Lemont. Illinois, under the act of March 3, 1879. Ac-ceptance of mailing at epecial rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. Authorized July 14, 1945. /95/ 38. Jlet+tik Izdali SLOVENSKI FRANČIŠKANI Uredil P. Ciril Šircelj, o. f. m. Tiskala AVE MARIA PRESS Lemont, Illinois +5 STANE: DOLAR Franc Šaleški POSVEČEN PRESV. IMENU JEZUSOVEMU 1951 TreJ MESEC DELA ZA KATOLIŠKI TISK 1951 POSVEČEN SVETEMU JOŽEFU 1951 SOBOTA 7 Herman 14 Justin 21 Anzelm 28 Pavel od Križa PETEK 6 Sikst I., p. ti 1 V V C D g m £j rH « I cd >N O ž (M 27 <*» Peter K. sf Z 8 Četrtek 5 Vincencij 12 Julij I., p 19 Leon IX. 26 Klet in Marcelin HO >Cti °-c S® Ss - »U "n c -4-5 M co .'S aS H S > <1 o xT) rH 22 Soter in Gaj 4. po velik, noči 29 Antonija 5. po velik, noči 5., KRIŽEVA NEDELJA, 1951 c a veliki TJ raven posvečen šmarniški kraljici 1951 .u «5 A A £ J« c g g!* § ? £ o 2 Au-gs^ <5.E^ o i g.^«->sg.z:_o5^5 •c--. O d"5 M o*c 0 o a^-IŠ--“s «-s 3 rt £3> J« <# — e EL5 5 .c-o^ S;r o O >W S > T3 0) vr 5 E ^'h>w g 3 3 a'£ "§ E 2 # S o--, o U:E,I g. IsS o“8 I • =• . > « o S M>" # g S.PviŽa £ = E :=^> *K -S d CZ) D _ H -o— § . * x . ^PSSrj P Q m > o * 0 "5"f— m a. -d- .8“ a.! z £ U T5 S o IS 61 flun( POSVEČEN PRESV. SRCU JEZUSOVEMU 1951 6. POBINKOŠTNA NEDELJA. Julii 195! c4vg,uAt 1951 September 1951 $ o 1 co 1 6 . | IS61 Jatjutajadg ] ti ,h, — ■■■ ■ ■■ • ■ . . ■ - — ■ ■■ ■- —■ c H c m g 1 Egidij 8 i) Marijino rojstvo 15 M. D. sedem žal. 22 f Kvatre Tomaž 29 Mihael —* M is H a. Regina 14 ^ Povišanje križa 21 ■*=* Kvatre Matevž, apostol 28 «2* Venceslav ti w h ti E-* W >U > o t*t 6 Zaharij 13 Frančišek K. 20 Evstahij 27 Kozma in Damijan SREDA 2 H «3 — 5 Justini jan 12 ' v i*- . Marijino Ime 19 e Kvatre Januarij 26 Izaak TOREK Sg gg w • MS <8 p-jH < 4 Rozalija 11 Prot in Hiacint 18 Jožef K. 25 Pacifik. PONDELJEK 6 3 Tekla 10 Nikolaj Tol m r^2£§ T—1 W sv. Frančiška 24 Mati milosti II NEDELJA 2 Štefan 16. po bink. a> .S > -o JS o S ON 2^ Kornelij 18. po bink. O . rn A) M .2 -s -s E ^ .« -a .5 & a | 8- s ^ Izaak I in Damijan I Venceslav I Mihael imavec posvečen žalostni materi božji 1951 Oktober 1951 Simon in Juda! Vinotok MESEC ROŽNEGA venca 1951 J g ' V § SOBOTA 3 [ Hubei-t 10 1} Avelin 17 Gregor 24 Janez od Križa ■■ ■ ■ =8S PETEK fjLjH jdBfi *Cp&' | adlo, da je družina nenje. Želja se mu je izpolnila, pa a tako lepo in spodbudno skupno le deloma. Pograjski tedanji župnik a opravljala vsakdanje molitve. Fada je naročil nove zvonove pri a Rihar je zelo rad hodil na božja Samassi v Ljubljani. Slovesno pri- » pota. Kolikokrat je bil na Dobrovi in peljejo zvonove v faro in jih še bolj s na Šmarni gori, pa na Brezjah, kjer slovesno obesijo v zvonik. Župniku « se je ob njegovem času božja pot in faranom so bili zvonovi silno # tako mogočno razvijala. Ko je šel všeč. Toda čez nekaj dni pride zvo- « na božjo pot, je navadno vzel s seboj nove’ poslušat Rihar sam in jih « nekaj pevcev, da so peli po božjih popolnoma zvrže. Dva zvonova so j* potih Mariji v čast. Med potoma se so morali preliti. Samassi se je j® je navadno ločil od družbe in je vzel takrat Rihar, pravijo, zelo zameril, »v roke košček papirja in svinčnik Pa tudi potem, ko sta bila dva zvo- * ter osamljeno in zamišljeno korakal nova prelita in zopet obešena, » proti Marijini cerkvi. Preden so Riharju zvonenje še ni ugajalo » dospeli do cerkve, je njegov pobožen popolnoma. V Ljubljani je kupil » duh že vstvaril pesem, ki jo je kot nekaj pil in najel par delavcev in j* duhteč šopek položil Mariji na oltar. prišli so v Polhov Gradec. Ves teden« Rihar je gojil toplo željo v svojem so delavci pilili zvonove pod nad- » srcu, da bi lahko enkrat šel na bož-zorstvom in vodstvom Riharjevim.« jo pot v Marijino Celje. Za to Včasih jih je preizkušal od daleč, # njegovo željo je izvedel tudi škof včasih od blizu. In v Polhovem » Wolf in mu je ponudil denar za potne Gradcu so potem imeli res pre- » stroške. S seboj je vzel Rihar svojo krasno uglašene zvonove. Prva * sestro Jerico in z velikim veseljem svetovna vojna je lepe zvonove * je vedno pozneje pripovedoval spo-pobrala. Pa je vedno tako: Država, « mine na Marijino Celje, ki si s cerkvenimi zvonovi pomaga, » Rihar je bil tudi neutrudljiv vedno vojsko izgubi. g spovednik. S kora je držala njegova Rihar je bil vzgleden duhovnik. » pot v spovednico in iz spovednice Veliko je predvsem molil. Najraje » na kor. Pripovedujejo, da je ljudstvo je molil v skritem kotu na koru. Kot « organistovo spovednico v ljubljanski poseben častilec Marijin je rad g stolnici kar oblegalo. Ko je bil Te- deschi za kaplana v Riharjevem« Zupan. Zelo ljubi so mu bili tudi: rojstnem kraju v Polhovem Gradcu,# Jeran, Volčič in Praprotnik.Zadnji je prišel Riharjev oče Boštjan več-* predvsem zato, ker so zlagali bese-krat k Tedecshiju ter mu je rekel:* dilo za njegove skladbe. Njegov po-" Gospod kaplan, mojega Groga bodo* sebni prijatelj pa je bil Blaž Potoč -v Ljubljani končali. Z orglanjem in|nik, ki je bil v mladih letih stolni petjem ima toliko opraviti in potem* kaplan, pozneje pa župnik v Št. Vidu pa še noč in dan spoveduje.” Rihar * pri Ljubljani. Pravijo,da je bil Blaž je bil tudi spovednik škofa Wolfa. * več pri Riharju kot pa doma na Rihar je bil poseben prijatelj* stanovanju. Splošno so takrat govo-bolnikov in jim je storil veliko* rili po Ljubljani, da je sama previd-dobrega. Včasih je ostal pri nevarno * nost božja ta dva gospoda nastavila bolnem kar celo noč. Če je bil kam* v stolnico. Blaž je delal pesmice, povabljen, pa so ga klicali k bolniku, * Groga pa napeve. Eden brez druge-je takoj vstal, pustil vse in šel k* ga kar nista mogla zdržati. Blažje bolniku. Posebno radi so ga klicali * bil navadno manj priden in Rihar siromašni bolniki, ker Rihar navad- * se je moral včasih zelo truditi, da no ni prišel nikdar prazen. Celogje spravil Blaža na “Pegaza", da je prosil je večkrat svoje prijatelje zagnapravil kako pesmico. Pa tudi ne-revne bolnike. Tudi reveži in berači” katere napeve je naredil Potočnik, so Riharja dobro poznali. Samo če* Rihar jih je opilil ter jih sprejel v je Rihar imel, je vsakega obdaroval .* svoje zbirke. Med temi Potočniko-Če ni imel drobiža, je dal beračug vimi napevi so najbolj znani:“O Je-. petak. Na dan sv. Gregorija, na*zus, sladki moj spomin”, “Veš, o Riharjev god, je bila veža polna” Marija moje veselje”, “O kam, Go-beračev, prišli so mu voščit, še bolj * spod, gre tvoja pot?”, “Cvetlice ve, pa so pričakovali in bili prepričani, * ki noč in dan cvetete”. Te so naj-da jih bo bogato obdaril. Kadar so*bolj znane in res pevne.Ko je Rihar zvedeli, da je Rihar dobil kaj denar- * umrl, je bilo Blažu tako hudo, da ni ja, so ga berači čakali kar pred* mogel blizu. zakristijo, da bi jim ne ušel. Tako« Rihar je bil velike postave in so ga včasih obrali, da je prišel kar »čisto preprost človek. S hvalo se “suh” domov in sestra ni imela * mu ni nihče prikupil. Med delom in toliko, da bi šla na trg in kupila $ molitvijo so mu tekli dnevi, potrebno za kuhinjo. ” Bolehal je Rihar kakih pet let. Rihar je bil zelo gostoljuben.* Resno je obolel na jetrih že leta Njegova hiša se je po pravici ime- j* 1858., pa za življenje še ni bilo ne-novala “duhovska hiša”.Ljubljanskih* varnosti. Leta 1862. ga je prosil duhovnikov je imel vedno dosti na * župnik iz Dobovca pod Kumom, naj hrani. Duhovniki, ki so prišli v* pride poskusit njegove farne zvono-mesto po opravkih, so se navadno 6 ve. Vesel se je podal na pot, toda s zglasili pri Riharju, ker so vedeli, § tega potovanja je prinesel domov da bodo tam dobili polno svojih so- * bolezen, ki ga je položila na smrtno bratov. Afriški misijonarji: Knoble- * posteljo. V postnem času leta 1863. har, Lap in drugi so bili nekajkrat!* je postajal čedalje slabši, toda še pri njem na obedu in ko so odhajali * za veliko noč je vodil petje in orglal nazaj v vročo Afriko, jim je skom- * v stolnici. Po praznikih pa ni mogel poniral pesem ‘Misijonarjem v« več vstati. Bolezen je bila huda, a slovo’, ki so jo zapeli Riharjevi # bolnik je trpel zelo potrpežljivo, pevci pri odhodu. * Med boleznijo mu je stregel brat Riharjevi prijatelji so bili;Tra- # Anton. Temu je nekajkrati povedal: ven, Tedeschi, Zorn, Velkavrh in ■ “Ljubi brat, kaj bi meni zdajle po- magali tisočaki, ki bi si jih bil pri- a dobil? Le dobra dela bom nesel s« seboj v večnost. “Nekaj ur pred« smrtjo je rekel: “Nisem še dosti« delal. Če mi ljubi Bog da zdravje, * bom še delal v čast Marijino.” Pa | Bog je klical služabnika Marijinega « po plačilo. V petek dne 24. julija mu« je postajalo vedno huje in proti še- » sti uri zvečer je mirno za vedno » zaspal. Smrtnega boja ni nihče pri * njem zapazil. Ugasnil je kot svetil- * niča, ki ji zmanjka olja. Svete za- # kramente mu je že par dni podelil šentjakobski župnik Kosti, # pri njegovi smrti pa je bil navzoč « misijonar Hajdrih. Kot blisk hitro * je šla žalostna novica po mestu in * po deželi: “Riharja ni več. Marijin * pevec je mrtev. ” Marsikateremu je g zaigrala'solza v očeh. g Pogreb je bil v nedeljo zvečer g ob šesti uri. Predno so dali njegovo* truplo v rakev, so njegovi prijatelji * poklicali fotografa, da ga je slikal. * Živega namreč niso mogli nikoli g pripraviti do tega. Mrliča so dvig- * nili in ga posadili na sedež h kla- * vir ju. V levo roko so mu dali zvezek * njegovih pesmi, v drugo pa intonir- * ko, to je: uglaševalne vilice.Tako so g ga slikali. Bog ve, če je še kje kaka g njegova slika. - Potem so mrliča g zopet položili v rakev. Nosili so gag gimnazijski dijaki. Na pokopališče g ga je spremljala velika množica. g Bili so navzoči premnogi cerkveni g in svetni dostojanstveniki. Bogo-g slovci so peli same Riharjeve pe- g pesmi. Znani pesnik Praprotnik pa g mu je za slovo zložil pesnitev: so zakovani v nemilo nam vez. Kaj je zakladov za tabo ostalo: mnogo si zlatih nam strunic navil. Cerkev, domovje olepšal si zalo, rajskih si dokaj čutil nam rodil. Sladko počivaj zdaj v tihi gomili, naše solze jo obilno rose. Slavni spominek napevi vsadili tebi so - krasno bo tvoje ime. Eno leto pozneje in sicer dne prej g*K«»»WM«aM»«##«»M«»«»»»K««««W»W««WWWWB Temni oblaki nebo so prekrili, sape večerne drevesa vijo, glasi z zvonikov bučijo nam mili, častno mrliča pogrebci neso. sledečo pe-g « « « « M # « « « « « « # « Tebe tak tudi,oj mojster preslavni, g kladvo mrtvaško zabilo je v les. ” Tvoji zdaj prsti, prej čuda # stvarjavni, ■ LJUBLJANA Pogled preko stolnice na Šmarno goro Ljubljanska stolnica, kjer je Gregor Rihar 44 let opravljal službo organista in pevovodje. 3 . novembra 1864. so Riharju odkrili nagrobni spomenik s sledečim napisom: GREGOR RIHAR mašnik, zakristan in organist v ljubljanski stolni cerkvi, prvi slovenski pevoskladnik.Rojen v Polhovem Gradcu 1. III. 1796. Mašnik posvečen 29. VIII. 1829. Umrl v Ljubljani 24. VII. 1863. Vikšal z glasi Božjo čast si, pel Marijo, si proslavil sebe, narod svoj. Pevoskladi tvoji v daljni svet slavijo, nevgasljiv spomin ostane Tvoj. Postavili spoštovalci. Nekaj let pozneje so prenesli Riharjeve ostanke k zidu pokopališča, kjer so naslonili spomenik na zid. Kako so naredili z Riharjevim 5 grobom in spomenikom, ko so poko-| pališče sv. Krištofa opustili, mi ni * znano. Slavni skladatelj Anton Haj- * drih je izrekel sodbo: “Ko bi bil Ri- * har obiskoval vsaj dve leti kako * višjo muzikalno šolo, bi bil dosegel » največje evropske glasbene velika-» ne ali pa bi jih celo prekosil.” S svojimi slavnimi deli in za- * slugami si je Rihar pridobil med * Slovenci neumrljiv spomin. Njegovi j* krasni napevi žive in bodo živeli. O »njem veljajo besede Levičnikove: a "Dokler bode se slovensko pelo, ime Tvoje, slavni Rihar, bo slovelo.” a a 5 a a a M a a a a OPOMBA: Za sestavo življenjepisa sem a uporabljal predvsem Lampetove ‘Drobtinice’ a leta 1888. in Jos. Levičnikov spis v a Mohorjevem koledarju za leto 1864. a a P. ODILO, o.f.m. tt \ /‘SS g « a ZASTOR PADA Zdi se mi, da stojim na bregu brez-breznega morja. Toda ne, onkraj je breg, je zemlja, je celina. Z.di se mi, da sem na koncu enega dejanja življenjske drame. Zastor pada in novo dejanje se bo pričelo. Tam onkraj je deZela, ki je ne poznam, je dežela, o kateri se mi le sanja. Le zdi se mi, kako je tam. Dozdeva se mi,a realnosti ne poznam, ne poznam dejanjskega vrveža, ne poznam ničesar. Vse živi le v moji domišljiji: neizmerne razdalje, velikanska mesta in visoke hiše. Življenje onkraj je zame le utvara, le lastna domišljija. Morda bodo tisoči v naših dneh hodili po isti poti in se jim po ta pot vtisnila globoko v spomin. Mislim, da nihZe ne bo šel na pot brez bolečine v srcu, pa tudi brez veselja ne. Namenil sem se, da napišem vsaj skromne vrstice o tej poti preko oceana, ker bodov najbrž le redki med nami to storili. Ce pa bo kdo v tem skromnem opisu našel tudi opis svoje poti, naj ve, da ni bil edini, ki je občutil isto, ko se mu je odpiral nov svet. ZBOGOM DOMOVINA Dozdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, kako te ljubim globoko. Domovina, daj mi roko, ne beži, ostani pri meni, tesno, tesno me okleni... V y V Oton Zupančič M # » » » « » K H « & M » » » « « H » K X X X X X X X X # X X X X X n X X X. X X X X # M a M X X a a « « K a « a « « # a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a VALOVIH OCEANA E ENKRAT mi vstaja v mi- slih vsa domovina. Hotel bi Še enkrat poromati na Brezje, Višarje, na Ptujsko goro, na Sveto goro, na Zaplaz in h Gospe Sveti. Hotel bi še enkrat na lastne oči videti naš "raj pod Triglavom”. Žal ga gledam le po slikah v svojem albumu, a resnična lepota večine naše zemlje je odmaknjena mojim očem. Daleč proč si, Ljubljana, bela Ljubljana, mesto mojih sanj in najlepših spominov. Kako naj te poljubim v slovo, kako naj te ob slovesu v širni svet dovolj lepo pozdravim ? Še vidim v neizbrisnih spominih tvoje obrise; sivi stari Grad nad teboj in zvonike Šenklavža, Šempetra, Sv. Jakoba, Sv. Jožefa in Marijinega Oznanjenja. Pred menoj vstajaš, Ljubljana, v puščavi tujine kot fata morgana, pred menoj vstajaš kot sanja, ki je nisem izsanjal, kot »v njih je del domovine in nas samih, neizbrisen spomin na dni, ki so šli »del tistega, česar ne moremo vzeti kot brza ptica mimo mene. Kje si, »s seboj preko valov oceana, del mesto mojih mladostnih sanj, sre- »tistega, kar je v nas najbolj bistve-dišče naših naporov in našega dela? »nega. Kje si, slovenski biser in slovensko g Morda sem nekoč to pesem srce? Še enkrat bi te pozdravil, g zvonov premalo cenil. Toda v živ-ljubezen mojih prvih spoznanj, hre- gljenju je tako, da tisto, kar vsak dan penenje moje mladosti, še enkrat g vidiš in slišiš, ne ceniš, šele ko samo za hip, preden grem na novo § tisto izgubiš, veš kaj ti je pomenilo, pot preko valov širokega morja. Pa * Zdi se mi, da bi moral prositi od-tudi to mi ni dano. Samo v srcu »puščanja toliko stvari, ki jih cenim smem nositi ljubezen do tebe, od ^ danes bolj, kot sem jih cenil nekoč. mojega srca te ne more ločiti * Prav zdaj se razliva pesem nobena železna zavesa, iz moje »šenklavških zvonov preko ljubljan-duše te ne more iztrgati noben g skih streh. Prav tako, kot nekoč, ko samozvani oblastnik. g sem stal ob domačem oknu. Kdo je Šenklavški zvonovi mi pojo. Njih g nocoj pozdravil tvojo pesem? Lepa pesem je bridka in sladka obenem, »deklica z valovečimi srebrnimi »lasmi ali fant ob oknu s svojim » hrepenenjem ? Kdo je prisluhnil tvoji »pesmi in čutil ob njej izraz našega g hrepenenja ? g Zdelo se mi je, kot da mi je g čarovnik v čarobnem zrcalu za hip g pokazal Ljubljano. Pa jo je zopet g umaknil in mi v bežni naglici začel g kazati čarobne slike. Vrstili so se g prizori naših planin in naših dolin, g prizori z naših polj in razbitih g kraških skal s svojimi tihimi bori. g S pesmijo Srečka Kosovela sem se g v nemi grozi poslavljal od tihih g kraških borov in že me je zajel nov g čarobni pogled v čarnem zrcalu, g Pred menoj se je odprl pogled na g morje, kot da bi še nekrat gledal z g Opčin na Trst. Mirno je valovilo g morje, bela jadra so vihrala v g vetru, bela jadra v zadnji pozdrav g popotniku, romarju in mornarju, g Bela jadra so me pozdravljala v g slovo, nevidne roke* so jih gibale in g žarko sonce se je odražalo na g morski gladini. Nebeški prizor, ki g bi ga hotel še enkrat pogledati, toda g skrivnostni čarovnik me je že po-g stavil k Sv. Justu, odkoder sem še «enkrat lahko pogledal na Trst. Z » zaupanjem, da ne gre v zaton, mar-g več v življenje naš rod ob Jadranu, /oto^nc ^amaišfcagiricofi sem se poslovil od slovenskega okna v svet. Bela jadra somi še enkrat 5 imenovanim “poganskim templjem’’, zamahnila v slovo in že so se trde | kjer je sv.Modest krščeval ob veli-kraške skale spremenile v visoke # kih praznikih množice Slovencev, koroške gore. » sem se potopil v misli. Pred menoj Zbogom domovina ! Stojim na * so vstajali slovenski vitezi iz davnih Os oj s ki planini in sončni žarki se j* dni, ustoličenja na Gosposvetskem odražajo na jezerski gladini pod j* polju, pa tudi prizori grabežljivega menoj. Težko je slovo od slovenske » poseganja tujcev v našo posest, zemlje, dvakrat težko, ako jo moreš * Morda nikoli več ne bom hodil po ob slovesu videti le majhen del. g teh zgodovinskih tleh. V čolnu sem zaveslal do Osoj. g Koliko let je minilo, odkar je “Pozdravljam te, oj temni, g ljudstvo zadnjič vprašalo svojega stoletni samostan, »vladarja: “Ali bo zaščitnik prave pozdravljam te, zelena je- * vere in branilec vdov in sirot? zerska tiha plan!” j* Petsto let in čez je minilo in danes sem z Aškercem pozdravil Osoje, g stoji gosposvetski prestol kot nema ta prelepi, a danes ne več tako skriti g priča slovenske Koroške. Tik mimo biser koroške zemlje. * njega vodi velika cesta, a le malokdo Lahno so valovili valovi Osoj- god tujcev se ustavi ob njem in ve, da skega jezera. Zajel me je lahen sen g je slovensko ljudstvo tu ustoličevalo in zazdelo se mi je, da sem sam g svojega vladarja, saj stoji danes sredi razburkanega morja. Bilo je g okoli vojvodskega prestola zarja-občutje moje lastne nemoči v viharju g vela ograja s tuje zvonečim napisom; strašnega časa naših dni na oceanu g “Kaerntner Herzogsstuhl. "Toda še življenja. g stoji ta nema priča davnine, ko je Zadnjič si me pozdravila z vi- g slovensko ljudstvo dajalo vladarju šine, cerkev gosposvetska! Kot g oblast, še stoji ta priča in vzpodbuja ovčice so se zgrnile pod teboj bele g tiste, ki so na smrt obsojeni, a hišice. Na polju še stoji vojvedski g umreti nočejo. Da, rod Majarjev, prestoI--siva priča svobodne dav- g Einspielerjev, Drabosnjakov, Jane-nine# g živčev umrl ne bo in umreti ne Stopil sem v gosposvetsko g more! cerkev in pomolil na grobu sv.« Modesta. Pred menoj so vstajali # ******* prizori pokristjanja. Pred tako ■ Vlak je odrinil s postaje. Belig Čeha, ko smo te ljubili kot tvoji robci so zamahnili v slovo--novimg najboljši otroci ?Ali si nas zavrgla, Amerikancem. Marsikatero oko seg kot da ne bi bili več tvoji rodni je zasolzilo, marsikdo bi šel rad zg otroci? nami v novo življenje onkraj morja.g Ne, nisi nas pozabila, le molčiš, Hudo je prijatelju, ko ne more s g ker imaš zavezana usta. Molčiš, teboj, morda ga bo pot zanesla vg teptana, razbičana in okrvavljena, Avstralijo ali Brazilijo, morda seg molčiš izdana v trpljenju, mu bo posrečilo priti za teboj. Naj- # Kako globoke in resnične so bile huje je, ako stoje ob odhajajočem »tvoje besede, Ivan z Vrhnike! Nihče vlaku starši ali sorodniki, ki jih »mimo tebe ni bolje poznal našega nikoli več videl ne boš. Mala lisa na # naroda, nihče ne bi bil mogel pove-X-ray sliki je morda kriva velikih »dati lepše in resničneje: “Tisoč let razočaranj, velike žalosti in težkega # krvaviš, izkrvavel nisi, narod moj ! slovesa... gNarod mehkužnež bi dušo izdihnil, Človek bi se razjokal kot Can-gge bilj bi mu ne peli, še sveč bi mu karjev Kurent ob našem odhodu, g ne žgali. Ti pa, v trpljenju izkušen, Kako živo se ob teh prizorih spo- « samo skomigneš z rameni in pra-minjam na Kurenta pri Cankarju, ki » viš: Nika rte ! Ta burka je stara že stoji in gleda za tisočimi, ki »tisoč let! ’’ odhajajo, odhajajo. . . Pa tudi srce« Izginile so koroške gore in staro vriska od veselja, saj naš odhod je» škofovsko mesto Salzburg nas je tudi odrešenje, začetek nečesa » pozdravilo s starim gradom Hohen-novega, boljšega tam daleč, daleč» salzburg. Od daleč se mi je zdelo, za vodami. k kot da se bližamo Ljubljani, ali pa Tako blizu si še, domovina, in«je bila le fata morgana v puščavi vendar si tako tuja in nedosegljiva, »tujine. . . Tiho teče Salzach in pri-bolj daleč si, kot daljna Amerika. * naša zadnji pozdrav planin, od Ali nimaš za nas tople besede vekaterih moramo vzeti slovo, slovo? Ali si nam postala trda ma- « Vlak drdra preko Nemčije. Čud- Staro škofovsko mesto Salzburg nas je pozdravilo. M » K no neprijetno te pozdravijo razbita mesta--razvaline nekdanje slave in nekdanjega življenja. To je bila nekdanja Hitlerjeva Velika Nemčija, ki jo je pokopal napuh in pohlep po tuji zemlji. Po cestah teh sedaj razrušenih mest je pred skopimi petimi leti še odmevala pesem Hitlerjevih hord. Osvojiti so si hoteli ves svet in namesto tega je svet osvojil njih. Kje je sedaj tista vzvišena “nordijska rasa”, ki ji ni nikče enako vreden? Ali ni tako, kot da bi se “Deutschland ueber alles” spremenilo v “alles ueber Deutschland” ? “Napuh hodi pred padcem”, je pisano v svetem pismu. a tem mestu Ig je stala prva cerkev na slovenskem j* ozemlju v dobi Pokristjanjenja. g PESEM ATLANTIKA tiazlij se ko morje v brezbrezno obzorje, dom moj! Kamor stopi mi noga - na tvojih sem tleh, kamor nese me jadro - na tvojih valeh, kamor hoče srce - pri svojih ljudeh. Ko stojim pred zasidrano ladjo » “General Hersey” v Bremerhavenu # se mi zdi, kot da stojim pred to g zapreko divjih vodnih mas, ki se ob * plimi zaganjajo ob oba bregova. Tite soč let je človeštvo stalo na brego-g vih oceana in gledalo valove. Kaj je g za valovi?Konec sveta ali pravljični gAtlas, ki drži svet na svojih rame-g nih ? Vsa preseljevanja narodov so ob zidu atlanstkih valov. Oton Župančič * se ustavila * Ponosni * Rokavskega * Atlantika * mi, kot b g ju, da g samo Silvestrov Vidmarjev Rimec je prišel preko preliva, a svet onkraj mu ni bil poznan. Zdi se moral dati prav Vidmarje izseljevanje v Ameriko nadaljevanje preseljevanja večer gnarodov ob začetku srednjega veka. p-p-j g Sicer pa, kdaj se nemirni človeški Prav na 1938. sem bral “Med Evropo in je napravila globok vtis name, če- „ , . prav sem bil še gimnazijec . Ko mo- blovek ram sam stopiti preko tega mosta, prekoračiti zapreko, ki jo tvori Atlantik, se mi zopet porajajo misli te knjige, pomnožene z lastnimi mislimi in spoznanji. Ameriko”. Knjiga #duh ustavi, kje so meje za človeko-- *',r> ekspanzijo? Tisoč let je stal ob Atlantiku, nato se je opogumil in zajadral preko in našel onkraj novo domo-za milijone in milijone. . . g valov - Valovi pojo melodije daljav, voda, skrbi g vino g Sirena tuli in še zadnjič smem g pogledati evropsko celino. “General g Hersey” pluje z menoj novemu g svetu naproti. . . g Še kratek pogled na angleške g skale pri Dover ju in nato smo na gAtlantiku, ki je začel peti svojo g divjo pesem. g Nad potopljeno pravljično Atlan-gtido valove valovi in pojo svojo g neizpeto pesem sile in moči, ki se-gga iz davnine v naš čas, neizpeto g pesem, ki so jo čuli drzni norman-gski mornarji, pesem, ki so jo čuli g Kolumbovi, Vespuccijevi, Cartier-g j e vi in Cabotovi spremljevalci, pe-g sem, ki so jo kot pogrebno pesem g žalostinko zaslišali potniki Titani-g ca. g Ta pesem se sliši zdaj kot g sladka pesem Odisejevih Siren, zdaj g zdaj kot grozeči grom Zevsovih » strel. Odmev te pesmi valov posluša »vsak dan ribič v Normandiji in Is-k landiji, prav tako kot njegov sodrug ” ob obalah Nove Anglije, Nove Škot-■ ske, Novega Brunswicka in Novega Foundlanda. To pesem atlantskih g hitro obogateti. In to pot za njimi valov mora slišati tudi človek, ki g gremo sedaj tudi mi, to pot za mili-gre v novo življenje. Ta pesem »joni in milijoni v deželo, kjer ob udarja kot gong, ki naznanja pričetek g zlatih vratih žena s plamenico v novega dejanja njegovega življenja, g dvignjeni roki kliče k soncu svobode ta pesem je uvertura njegove nove g vse preganjane in trpeče, življenjske poti in je simfonija g Prisluhnil sem pesmi valov in novega življenja. g zdi se mi, kot da valovi pojo zdaj Ta simfonija novega življenja g zdaj “Domov, domov. , zdaj zdaj izraža zdaj zdaj plaho boječnost g “Nikoli več domov. . . ” Na misel mi pred neznano bodočnostjo in tujino, g je prišla slika avstrijske polarne zdaj zdaj samozavest, da je prekinil » ekspedicije v sedemdesetih letih s preteklostjo in našel pot v novo »preteklega stoletja, kjer so bili življenje. V tem spevu valov se mu » mornarji na zamrznjenem Sever-zdi, da je utonil spev domačih zvo- g nem Ledenem morju. Slikar je dal nov, spev trat, polja in gozdov, spev »sliki naslov: “Nie zurueck!” Nikdar otrok na paši, pesem domovine in »več nazaj!Zdi se mi, kot da ladijski otroštva, pesem dni, ki se nikoli več »vijak poje to pesem, pesem je trpka ne povrnejo. . . * in grenka, a zopet se ta pesem za- Pred menoj so čuli to pesem * menja z veselo pesmijo: “Kako lepo milijoni in milijoni preganjanih in »bo, ko bomo potovali domov. . . ” Vse trpečih. Morda je za njih imela ta »te melodije pojejo valovi: melodije pesem drugačen prizvok, morda so «daljav, voda, skrbi in želja, oni slišali v tej pesmi drugačne « Pred menoj se odpirajo slike melodije, a vsekakor je tudi njim g Dantejeve “Božanske komedije”, pesem valov preglasila pesem do- g Premišljujem, ali me bo lepa Bea-movine in pesem doma. Le v srcih »rice popeljala v nebesa, ali bom nosimo vsi domovino s seboj. V tem j* smo si enaki z irskimi katoličani, * ki so bežali pred preganjanjem g Angležev in pred lakoto, v tem smo g si enaki z vsemi onimi milijoni, ki g so si šli iskat lepšo bodočnost v $ tujino, ker jim domovina ni dajala g dovolj kruha. Milijoni in milijoni so g prekoračili oceAn in ustvarjali v g trudu in znoju nov svet, ki je otrok # Evrope, a je ustvaril nekaj svoj- * skega, za kar ne moremo najti boljše g besede, kot je “ameriško” . “Ameri- g ka”, je bilo ob zatonu preteklega in g ob zori našega stoletja geslo množic, g ki so si zahotele boljšega življenja, g Različni so bili razlogi ljudi, ki so g šli preko, a eno so.imeli vsi pred g očmi, da hočejo ustvarjati novo brez g okov zastarelosti v okoreli Evropi. » Bili so ljudje, ki niso našli kruha v « Evropi, bili so ljudje, ki so iskali » svobodo za svoje politično ali versko » prepričanje, bili so ljudje, ki so » iskali pustolovščine ali ki so hoteli ■ Gosposvetski prestol: siva priča svobodne davnine. ■ * k “Send these, the homeless, tem- * pest tossed to me! * I lift my lamp beside the golden ” door.” $ ****** * » Sedim na krovu in ladja pluje w zahajajočemu soncu naproti. Na »obzorju ugaša sonce in se potaplja »v širno morje. Zdi se mi, kot da »ugaša tudi sonce moje mladosti. » Veliko gre v srcu z menoj, mnogo »pa bo ostalo le v spominu. Lepa kot »pravljica mi bo ostala neživeta * mladost, lepa kot pravljica, ki se bo prišel v deveti krog pekla ali pa v # pričenjala, kot se tako prisrčno trpljenje vic. Po sliki mornarjev na » pričenjajo pravljice v vseh jezikih: Severnem Ledenem morju in njiho- * “II etait une fois. . . Once upon a vem groznem spoznanju “Niegtime. . .Nekoč je bilo. . .” Da, nekoč zurueck!”, se prikaže strahotna »je bilo, a zdaj ne smem misliti na mavrica preko nebesnega obloka * to, kar je bilo in kar bi bilo, ampak oceana z napisom na vhodu Dante- »na to, kar bo. jevega pekla: “Lasciate ogni spe- * Dandanes tako radi govorimo ranza, voi, qu’entrate” - O vi, ki» mladi, kako je nekdaj bilo in zdi se, vstopate, vsak up pustite! Pa tudi ta * da živimo v preteklosti, ko prav za predstava mojih razbolelih čutov ne * prav preteklosti nismo imeli. Na-traja dolgo. Zdi se mi, kot da je j* ravno je, da govori mlad človek o čarovnik s čarobno palico spremenil * bodočnosti, v zrelih letih o sedanjo-lepo Beatrice v ženo s plamenico v » sti in na starost o preteklosti, dvignjeni roki in da ta žena kliče s g Dogodki so krivi, da govorimo tudi prijaznim glasom: * mladi o preteklosti, ker smo oropani za sedanjost in ker je naša bodočnost* obračal plašč po vetru, saj si zapel zavita v temo, iz katere se še ni* tudi o Iliriji osvobojeni.” “Kolabo-porodil svetli žarek zore novega* racionist! ” pripomni rokovnjač dne. Zato iščemo v preteklosti, ki* Grega z dolgo brado in divje zroči-jo prav za prav nimamo, smisel* mi očmi. “Tiho !” mu odgovarja Emil življenja. In vendar moramo preko S Leon, “kaj ti veš o politiki! ” Tedaj naše nikdar živete preteklosti v* so kot postave iz sanj vstajali, dolga bodočnost, pa čeprav se nam zdi še* tako temna in nejasna. Ladja pluje nevzdržno proti« zahodu. Zdaj zdaj jo zaziblje moč- | nejši val, zdaj zdaj jo dviguje, zdaj * zdaj zopet pada, da se ti zdi, da se « bo pogreznila v to divjo maso raz- » burkanih valov. Kakor v filmu trenutka stopa * pred mano neznano hrepenenje. Iz* teme nad oceanom se začenjajo * porajati slike moje domišljije. * Menda se je na nebu utrnila zvezda, * a jaz gledam, gledam. . . Iz teme se razločijo postave. . . g Kakor da pišejo skrivnostna pisma g s skrivnostnimi črkami. Ne, saj jih g berem. Ali se ne berejo črke kot v « Metodovi pridige o izvirnem grehu ? # Ali ne stojita tam sveta ,brata v g Benetkah in razlagata o trojezični g hereziji? Ali ne piše tam menih: g “Če bi naš ded ne bil grešil. . .” Iz g teme se razloči Primož iz Rašice * in pravi: “Tiskal sem pa le jaz prvi « . . ."“Hotel si učiti krivo vero, pa je * Bog vse v dobro obrnil,” mu odgo- * vori Slomšek. Iz teme se razloči * Valentin od kamenite mize in napiva » Zdravljico Iliriji: “Ilirija perstan « Evropi naj bo. . .” Tedaj se iz teme * prikaže Ribčev France in pravi: » “Preblečen menišič, pa si tudi ti ■ vrsta jih je bila in sem jih gledal in poslušal: Simon iz Praš in Simon iz Vrznega, Janez z Bohinja, Emil Leon in Josip z Muljave. Njim na čelu je bil Ribčev France, ki me je pomilovalno gledal in dejal: “Srečen je le ta, kdor z Bogomilo - up sreče onstran groba v prsih hrani.” Nato so se pokazali drugi, dolge so bile njih vrste, Aleksandrov je mrmral o murenčkih in škrjančkih in sitnih klasih. Ivan z Vrhnike pa je pripovedoval o fantu, ki je videl rožo čudotvorno in o hrepenenju Lepe Vide. Na koncu sem videl pesnika plapolajočega v ognju groze naših dni. Ali je bila tako svetla utrinjajoča se zvezda na nebu, ali zublji ognja, v katerem je zgorel? Nič ni bilo. Le valovi enakomerno udarjajo ob ladjo in pojo svojo neizpeto pesem, ki jo moram tudi jaz, romar preko oceana, poslušati. . . V temi zgodnjega jutra sem zagledal prve luči: Amerika. Obšlo me je neznano hrepenenje, ko je ladja plula vedno bliže novemu svetu in so se v daljavi videle luči na Long Islandu. Novo dejanje mojega življenja se pričenja. Zastor se dviga. . . ŽENA S PLAMENICE Statue of Liberty, New York City Give me your tired, your poor, Y our huddled masses yearning to breathe free, The ivretched ref us e of your teeming shore, Send these, the homeless, tempest tossed, to me: 1 lift my lamp beside the golden door. Napis na Kipu svobode v Netn Yorku. Pravijo, DA IMA Amerika dvoje vrat:New York je golden door, skozi katerega so prihajali milijoni novih Amerikancev ustvarjat novi svet, San Francisco ima svoj zaliv Golden Gate, “zlata vrata”, ki odpirajo pot Amerike v “morje odločitve ”, kot je Pacifik na z val svetovni popotnik Colin Ross. Ob vhodu v pristanišče stoji kot v pozdrav popotnikom žena s plamenico v dvignjeni roki, kot bi hotela * prinesti vsemu svetu luč prave a svobode. Le kdaj jo bo prinesla k vsem, ki po njej tako željno hrepe-a nijo ? Kako majhen sem v vrvežu pete | avenije ali Times Square-a! Res a moram priznati z Župančičem: a “Sredi vrveče množice čutiš najbolj * kak si sam.” Kako majhen je posa- * meznik v tem kolektivu življenja ! Utihnila je pesem Atlantika, * divja pesem valov se je umirila. « Valovi, ki udarjajo ob plitvo peščeno a obalo kopališč na Coney Islandu, * Brighton Beachu in Rockawayu so a krotki. Pesem Atlantika je zamenjala « nova pesem: pesem velemesta, j* pesem veličine in pesem novega * življenja. Akorde tej pesmi, dajejo » žvižgi podzemskih lokomotiv in w ropto avtomobilov, akorde tej pesmi w ustvarja vrvež človeških mas v tem * mravljišču in središču sveta. Odmev * te pesmi se čuje ob najvišjih zgrad-8 bah sveta. Odmev te pesmi posluša 8 Prometej v Rockefeller Center, * posluša jo Atlas, ki drži svet na-8 sproti katedrale na peti aveniji. 8 Odmakneš se tej pesmi, ako greš 8 molit v katedralo sv. Patricka. Tam 8 se lahko zahvališ za vse dobrote, ki 8 ti jih je Bog dal, da si prišel preko 8 širokega morja in si postavljaš 8 temelje novega življenja. 8 Brool<|yn Bridge and Lower Manhattan Skyllne, New York City Pogled na nebotičnike v dolnjem Manhattanu. Pesem Amerike je pesem dela. Morda to delo ni tisto, o katerem si sanjal nekoč. Ni tisto, s čimer si mislil graditi človeško družbo in njeno kulturo. Skromno se moraš umakniti in dati mesto drugim, ki so za to bolj poklicani. Prosi le Boga, da bo priklical ljudi, ki bodo imeli več prilike dovršiti tisto, česar si se mislil lotiti ti. Morda bodo oni bolj poklicani in boljše orodje v božjih rokah, bolj ponižni in požrtvovalni. Na nebu sijejo iste zvezde, isto sonce greje, kot nekoč onkraj oceana. Človeško življenje, hrepenenje in umiranje je tudi tu isto. Na dnu svoje duše je vsakdo človek, kjer koli je na svetu. Z vsakim poštenim človekom se človek lahko sporazume. Kakor pošastni krti si je podzemska železnica napravila svoje predore pod zemljo in morje in kadar pride na most, vidim v daljavi ob večerih prižgano lučko v roki * žene, ki neutrudno dviguje svojo k plamenico. » V sebi čutim novo pesem, pesem » svobode in novega življenja, pesem »upanja in neznanega hrepenenja. | Izginile so nejasne mladostne sanje, » začela se je življenjska resničnost, »resničnost, ki sem si jo včasih » drugače predstavljal. A tudi ta moja »nova pesem je pesem, ki jo moram »izpeti, pesem, ki bo odmevala od »žene s plamenico do St. Patricka, k od vrhov nebotičnikov do morja. . . Ta pesem je pesem življenja, ki »ga moram živeti, pesem, ki jo »moraš živeti tudi ti, ki to bereš, »pesem vsakega izmed nas, pesem, »ki so jo morali peti mnogi pred »nami in ki jo bodo za nami: pesem »življenja v novem svetu. Tam pred pristanom pa dviguje »žena s plamenico svojo svetilko g svobode... ERIK KOVAČIČ P / OTOK NOVIH Slovencev se * je popolnoma ustavil v to deželo. # Število vseh Slovencev tu je težko § ugotoviti, ker smo v tej deželi sredi * valovanja različnih narodov, sredi * velikih mest, industrije--tako raz- * treseni, da je nemogoče ugotoviti # točno statistiko. Vendar se pa število « Slovencev suče okrog 800. Moški * zaposleni smo največ v rudnikih, ” težki industriji, tekstilni, na kmeti- ” jah in ostalih težaških delih. Pa tudi * v bolnicah, pisarnah naletite Sloven- * ca. Ženske so zaposlene kot gospo- * dinje po raznih uglednih družinah, « kot delavke v tekstilni industriji, v « bolnicah. Nekateri se počutijo tu ” prav dobro, drugi slabše, kakor je # pač povsod. Težave so pač povsod, » toda vseeno smo lahko zadovoljni. « Pravilen je naš star slovenski pre- ” govor: Grenak je kruh tujine! Kaj » hočemo, saj je število nas brezdom- ■ cev na miljone in število se z dneva v dan povečuje in kakor izgleda bo dotok novih beguncev izza železne zavese vsak dan večji in dolgo trajen. Pravo preseljevanje narodov. Toda ne po hrepenenju tujega ozemlja, ampak, da si ohrani človek golo življenje. V teku 30 mesecev bivanja novih beguncev Slovencev tu smo imeli 4 smrtne slučaje: 2 nesreči, in 2 navadne smrti. Svetila jim večna luč. Pri zdravju nas Bog dobro ohranja in nas včasih čudežno varuje raznih nezgod. Saj dela so včasih res nevarna. Prosimo Ga, in svojega Angela Varuha, da bi bilo še v bodoče tako. Izselilo se je že nekaj oseb od tu v Kanado, nekaj v USA in ostale prekmorske kraje. Pet oseb je bilo odposlanih nazaj v Nemčijo radi živčne izčrpanosti. Velika boleča rana za nas , radi teh revčkov. V tujini šele človek zna ceniti zdravje. V zakonsko življenje kar polagoma stopajo naši ljudje. So to slovenski pari, pa tudi mešani pari. Zlasti z katoliškimi Irkami je že par Slovencev sklenilo zakonsko življenje. Daj Bog, da bi novi rod teh mladih zakoncev užival lepše, mirne čase nego so jih uživali njih očetje. C. g. Župnik Kunstelj med slovenskimi rudarji v postnem času l. 1950. - v okolici Y orkshira. C.g.dr. Lojze Kuhar na obisku med Slovenci v neki naselbini v Južnemu Walesu v oktobru 1949. Skupina Slovencev iz vseh delov Anglije zbranih na božičnem sestanku l. 1949. v Londonu se na sveti dan. I. 1949. vrača od c v. mače. Versko čtivo . Da nismo ta- | vendar, ako je več katoličanov, sku-ko osamljeni in da ne pozabimo na # paj organizirajo privatni autobus v svoj materin jezik prihajajo sem k te s vrhe. V tem pogledu so tukajšni sledeči verski listi: “Ave Maria” v » katoličani-domačini zelo požrtvo-25tih izvodih, “Duhovno življenjej’ v # valni ter je njih obnašanje v cerkvi 30tih izvodih, “Nedelja” (iz Čelov- « nam v lep zgled. Z velikimi žrtvami ca) v 40tih izvodih, “Katoliški Glas” « vzdržujejo svoje cerkve, katoliške (iz Gorice) v 6tih izvodih. Vendar * šole, kljub vsem raznim umetnim vse te številke niso povsem točne. * šikanam oblasti. Za versko branje tu med Slovenci « Za sveto letno romanje v Rim se silno trudi naš slovenski izšel- * se je prijavilo 10 Slovencev. Ako bi jeniški duhovnik č. g. Kunstelj. Z * bilo sveto leto par let pozneje, bi največjimi žrtvami in napori v 400 g bilo seveda več slovenskih romar-izvodih mesečno razpošilja svojo * jev. Tukajšnji domačini so se v le-lepo tiskana “Pisma” po naselbinah, * pem številu odzvali sveto letnemu v katerih na prav lep način raz- * romanju. Precej se jih je udeležilo glablja verska in narodna vprašanja. « pasijonskih iger v Oberammergau Tukajšnji domači katoličani, g na Bavarskem, kljub vsem zaprekam, so zelo agilni g Podobe kraljice Slovencev Mater izdajajo svoje katoliške čašo- g rije Pomagaj iz Brezij imamo sedaj piše, brošure. . . g tu že 3. Prva je bila lani slovesno Petje . Naše pesem tujci zelo £ blagoslovljena 27. februarja v Konradi poslušajo bodisi v cerkvi ali g donu. Prepotovala je že vse nasel-kje drugje. Skoda, da smo vsi tako g bine, sedaj bo izpostavljena v tisti raztreseni ter je pravi slovenski g cerkvi, kjer je bila blagoslovljena, zbor težko spraviti skupaj. Pa tudi g v javno češčenje. Sliko je iz male pevovodijin organistov nam tu zelo * podobe izvršil g. M. Gitton iz Per-manjka, večkrat pa tudi dobre volje. g shore (Worcester). Izgleda, da gremo v tem pogledu na g Drugo je lani v poletje krasno boljše. Slovenec brez svoje pesmi * umetniško dovršil Tirolec g. Th. težko životari. * Kern, kateri je pravo originalno po- V verskem pogledu se naši lju- * dobo svoj čas osebno videl. To sliko d je dobro drže. So tu in tam tudi« sedaj hrani č. g. dr. Lojze Kuhar, ter žalostni slučaji. Radi nedeljskih g jo ob raznih slovesnih prilikah v svetih maš je tu zadovoljivo pre- g cerkvi postavi na častno mesto, skrbljeno. Kdor le hoče, pa če tudi * Tretjo podobo je letošnjo pom-z žrtvami, lahko zadosti nedeljski * lad dovršil g. H. Roberts, profesor dolžnosti. V nekaterih krajih je res ” risanja na srednji šoli §t.Helens, težko, ko so nekateri do 10 milj od- * katero vodijo šolski bratje. Slika je daljeni od cerkve in ob nedeljskih * bila na velikonočni pondeljek slo-dopoldnevih ves avto promet stoji ■ vesno blagoslovljena v konventu mi- sijonskih sester v Rochdalah, kjer g ljudstva in trpljenje mučencev zad-je večkrat slovenska maša, in tudi g njih let, milostno ozrl na človeški tam izpostavljeno v češčenje. « rod, razpršil temne grozeče oblake Dogodki zadnjih tednov na Vzho- * in nebo dopustil, da bi hudobija do-du kar nekako namiga vajo, da bomo « vršila svoj peklenski načrt. Vendar spet peli ono gošarsko “Marija Po- a Njegova volja naj se zgodi! magaj nam v vojskinem čas”. Upaj- mo v božje usmiljenje, da se to ne « zgodi; saj ježe dovolj nedolžnih žr- « tev. Toda brezbožnemu komunizmu » ni za vse to nič mar. Za dosego a svojih ciljev mu zadostuje, da 1% a človeštva ostane živega, vse ostalo * naj uniči svetovni požar. Mnogim» politikom zapadnih sil današnjih dni « je vse to resen opomin, da z komu- « nizmom ni šale, ker on gre svojo« pot, pa naj bo v tej ali oni obliki, a Usodna zmota človeštva današnjega # časa je ta, da vse rado sprejema# ime krščanstva, a načela dosledno k odklanja. Radi tega imamo vedno ta-» ko žalostne in temne dni po vsej# zemeljski obli. Trdno smo prepri- # čani, da se bo Bog na priprošnjo« Matere Božje, na molitev trpečega# PETER SELAK Blagoslov podobe Marije Pomagaj v cerkvi St. Jamesa (sv. Jakoba) v Londonu 27. feb. 1949. Fotografija prikazuje prizor v trenutku ko Škof ms gr. Craveni blagoslavlja milostno podobo. Podoba je bila postavljena na nizko stojalo, zato jo ni videti. Desno od prevzvisenega stoji c.g. župnik in izseljeniški duhovnik za Slovence tu -Ignacij Kunstelj, na skrajni desni z štolo v roki je “oca" Slovencev tu - c.g.dr. Lojze Kuhar, kateri je imel ob tej priliki slavnostni govor v slovenščini. O m1 ; : : M ll! NOVONASELJENCI m AMERIKI MIGRACIJA NE pomeni nič drugega kot selitev iz kraja v kraj. Ta selitev se lahko vrši v mejah kakega naroda ali države. Tako se selijo ljudje iz enega v drug kraj svoje domovine iz najrazličnejših vzrokov: zaradi službe, boljšega zaslužka, družinske vezi itd. Poznamo pa še emigracijo druge vrste: selitev iz lastne domovine v tujino. Preveliko število prebivalstva, neugodne gospodarske razmere, politično in versko preganjanje. .. vse to je predvsem razlog za emigracijo te vrste. V tem zadnjem pomenu, zaradi verskega in političnega preganjanja, so zgodovini 17. in 18. stoletja znane emigracije Angležev v Severno Ameriko. Znane so tudi emigracije francoskih aristokratov med francosko revolucijo. Pomembne so emigracije Lombardov v Piemont pred 1. 1895., Poljakov pod nadvlado ruskih carjev in Rusov po boljše-viški revoluciji. V navedenih primerih, če izvzamemo ruskega, se je nekaj emigrantov, čim je preganjanje prenehalo, vrnilo v svojo prvotno domovino. Velika večina pa jih je vendarle ostala v novih deželah, kjer si je ustvarila svoj novi dom in zaživela novo življenje. O tem nam še danes zgovorno priča pomembno število poljskih imen v Franciji. Emigraciji v tem zadnjem pomenu bi torej lahko rekli: časno ali trajno slovo svojemu rojstnemu kraju z namenom, da si v drugih deželah poiščeš svojo življenjsko srečo. SLOVENSKE EMIGRACIJE Ker je slovenska zemlja prerevna, morda sama vsega prebivalstva nikdar nebo mogla preživljati. Rešitev bi bila v povečanju in preusmeritvi slovenskih industrijskih področij, sicer presežku prebivalstva ne ostanejo odprta nobena druga vrata, kot pot v tujino. Vse naše emigracije do zadnjih let so bile emigracije, porojene iz gospodarskih potreb. Slovenci v vsej svoji zgodovini nismo poznali - če izvzamemo Primorce po prvi svetovni vojni -emigracij verske ali politične narave. Po drugi svetovni vojni pa so se začele trume slovenskih ljudi vsipati čez meje svoje domovine v Avstrijo in Italijo ter od tam naprej, v veliki večini predvsem v Argentino, nekaj pa tudi v druge južnoameriške države. Precejšnemu delu teh povojnih beguncev se je posrečilo doseči tudi ZDA in Kanado. “NOVI AMERIKANCI” Po besedo “novi Amerikanci” mislimo le na begunce, ki so se za emigracijo slovenskih beguncev vselili v ZDA, ne pa v kakšno drugo S v ZDA, bo število novih priseljencev državo na obeh zmeriških kontinen- « v ZDA, če bo šlo vse po sreči, tih. Oglejmo si najprej kratko » doseglo številko 2500. Od tega šte-statistično sliko o “novih”, potem « vila jih je tukaj že okrog 1700 se pa dotaknimo nekoliko problemov, « (številke veljajo za zadnje dni ki zadevajo te najnovejše naseljence. « avgusta 1950.); torej jih čaka po Ti problemi so splošnega značaja « raznih evropskih taboriščih še kakih in zato več ali manj zadevajo vso « 800. našo protikomunistično emigracijo. * Nove slovenske begunce boste Po predvidevanju ljudi, ki delajo g našli po vseh državah Severnoame- riške Unije. Vendar je večji del njih« delavski mezdi, $1.12 na uro. Plače tam, kjer so že prej obstojale močne* kvalificiranih delavcev so seveda slovenske naselbine. Naslednji pre gled nam pokaže statistično sliki naselitve slovenskih beguncev pi severnoameriških državah. Država štev.beguncev v % 1. Ohio 517 30.41% 2. New York 256 15.05% 3. Illinois 188 11.05% 4. Minnesota 151 8.88% 5. California 96 5.64% 6. Wisconsin 93 5.47% 7. Pennsylvania 86 5.05% 8. N. Carolina 73 4.29% Skupaj 1460 85.64% Preostali so raztreseni po skoraj vseh drugih zveznih državah. SOCIALNE RAZMERE V NOVI DOMOVINI Po prvih začetnih težavah se je skoraj vsak novonaseljenec lahko prepričal, da je Amerika dežela, ki mu bo mogla nuditi za preživljanje sebe in družine mnogo več kot Evropa. Plače v Ameriki so sorazmerno dobre. Predvsem velja to za industrijske delavce, za obrtnike in za kvalificirane delavce katerekoli stroke. To posebno občutijo begunci, saj iz lastne izkušnje vedo, kakšne so plače v evropskih državah. ZDA ima štirideseturni delavni teden.Po zakonu določena minimalna plača nekvalificiranega delavca znaša 75 centov na uro, kar znese tedensko 30 dolarjev. Odtržek za davek in socialno zavarovanje znaša 10%. Povišek za nadure (to so ure, ki presegajo štirideseturni delavni teden), znaša 50%, kar bi prineslo pri minimalni po zakonu določeni » precej večje in ponekod celo prese->» ga j o dva dolarja na uro. V nekaterih »« rudokopih znaša na primer mini-« malna rudarska plača $2.75 na uro. Z minimalno plačo nekvalifici-g ranega delavca se samec že lahko g kar dostojno preživlja. Če ima pa * družino, mu navadno tudi večja plača g sama ne zadošča; za delo mora g prijeti tudi žena in odrasli otroci. g Najtežje - ne morda glede za- * služka - je za inteligenco, ki je šla g prvikrat v slovenski zgodovini v g tako velikem številu v emigracijo: g naš izobraženec ni dobil svoji * izobrazbi odgovarjajoče zaposlitve g in je moral sprejeti delo, kakršnega § je pač dobil. Težavi, ki zavirata pot § do inteligenčne službe, sta predvsem § dve: priznanje diplom evropskih g univerz in neznanje jezika. Zato g porabi naš izobraženec svoj prosti h čas za razmeram odgovarjajočo g izpopolnitev v svoji stroki in za g študij angleškega jezika. Ko se bo v ^ teh dveh stvareh izpopolnil, bo lahko k dosegel svoj željeni cilj, kakor je to a že lepo uspelo nekaterim poedincem. » K x g Študentje so dobili nekaj šti- g pendij (do sedaj devetnajst) za g nadaljevanje svojih univerzitetnih g študij. Za te bo vprašanje zaposlitve g - ko bodo doštudirali - precej lažje g kot za ostale naše izobražence, g O verskem življenju naših be- g guncev se na splošno ne izplača g govoriti in to iz dveh razlogov: ker g so skoraj vsi “novi Amerikanci” g pozitivno verni, praktični katoličani g in, ker se jih je večji del ustavil g tam, kjer že dolgo obstojajo večje § slovenske naselbine in zato tudi § slovenske župnije. Versko življenje “ župnijske skupnosti je v Ameriki « precej drugačno, kot je bilo doma in * kot smo bili tega vajeni v taboriščih. « Od tu izvira tudi kaj kritike od * strani beguncev. Vendar bosta pri-■ lagoditev življenjskemu teku v novih okoliščinah in pa čas tudi te razpoke J in ljubezni; obenem pa tudi dolžnost zacelila. a sodelovanja vsakega po svojih močeh Takšna bi bila približno okvirna g za ustvaritev in vzdrževanje tistih podoba naših “novih Amerikancev”. g materialnih in duhovnih pogojev, ki Oglejmo si zato sedaj še malo na g na najbolj učinkovit način pomagajo mišljenje, težnje, ki vsak emigrant stavlja POTA IN CILJI si jih skoraj g ohranjevanju in razvoju človeškega za svoj cilj. | rodu. Vsak posameznik že lahko kaj za ta cilj, vendar njegov ni bistveno učinkovit za » stori k doprinos » dosego tega cilja. Človek lahko # popolnoma in učinkovito doseže ta » življenjski cilj le v medsebojni Ko smo živeli še v Evropi po # pravni povezanosti v družini in taboriščih, smo si zelo radi postav- » državi. Družinska vez je prva in ljali datume našega povratka v* najvažnejša stopinja na poti do tega domovino. Kaj tehtnega, kar bi v« cilja. Šele za njo pride državno or- resnici držalo, pa do sedaj še ni S bilo javno povedano. Doteknimo se« zato še malo te točke, na katero “ bomo lahko napeljali vsa naša pre- » ostala stremljenja in vse naše« načrte. Ravno to vprašanje spremlja » sleherne » « » s ganiziran narod. Za sklenitev in ohranjevanje družinske vezi, za naloge, ki jih vse probleme skoraj politične emigracije. Emigracijo v tuje države smo v uvodu takole opisali: časno ali trajno slovo svojemu rojstnemu kraju z namenom, da si v drugih deželah poiščeš svojo življenjsko srečo. Dejali smo tudi, da so razlogi za takšno odločitev lahko mnogoteri , V našem slučaju so verskega in narodnega značaja. Vprašujemo se torej, ali smo se poslovili od svoje domovine za vedno, ali le za nekaj časa ? Na to vprašanje bomo lahko pravilno odgovorili, če bomo najprej rešili tole vprašanje:Za kaj moramo najprej skrbeti, ali za obstoj posameznika, družine, ali pa za narodno politično delo? Kdor bo le malo razmišljal o tem vprašanju, bo lahko hitro prišel do gotovega zaključka; najprej sem v vesti dolžan skrbeti za svoj lasten obstoj in za obstoj svoje družine. Nravni zakoni, ki jih potrjuje v njih valjavi in obveznosti tudi evangelij, nalagajo vsem ljudem v njih medsebojnih odnosih medsebojne dolžnosti, izvirajoče iz pravičnosti fr*-' ^erltev ^v.^joneja ob j3obmjsltem jeje družinsko življenje nalaga članom, 5 pa se zahtevajo materialni, ekonom- a s ki pogoji, za katere mora v prvi a vrsti skrbeti oče. Družina mora a najprej živeti. Sedaj pa odkrito vprašajmo sami a sebe; Ali se sme slovenska družina, a ki si je tu z delom ustvarila dobre » materialne pogoje, ki ji nudijo vse « kar rabi za svoj obstanek itd., « ko bo to možno - v popolno mate- * rialno negotovost,v staro domovino ? » Ali sme družinski oče pahniti v bedo a vso svojo družino le zaradi tega, da * bo izpolnil dolžnosti, o katerih se « govori, da jih zahteva pravica in « ljubezen do lastnega naroda ? Ali ” ima,gledano pod prizmo preživljanja * družine, govorjenje o povratku v * domovino kaj resnične podlage ?. . . ” S povratkom so zvezana še ” druga vprašanja, katerih objektivna g rešitev pa govori preje proti kot pa ” za povratek. Ta vprašanja bi bila * predvsem:Finančni stroški povratka ” in tukaj rojeni otroci (Ali se bodo g hoteli vrniti s starši nazaj v domo- * vino očetov ?ali se bodo hoteli vrniti 5 starši sami, brez svojih otrok? g itd.). g Odgovor na vprašanje: ali smo g dali slovo svojemu rojstnemu kraju za vedno ali le za nekaj časa, leži po povedanem na dlani. Seveda ima vsak svojo glavo in svojo voljo, zato lahko misli in dela po svoje. Vendar se zdi, da iz povedanega skoraj ne moremo priti do drugačnih zaključkov. Ali bomo našli kaj izjem? Prav gotovo. Kar naštejmo jih. Izobraženstvo. Ne bi odgovarjala resnici trditev, da izobraženec, če se bo v doglednem času vrnil v domovino, ne bo mogel dobiti sebi odgovarjajoče zaposlitve, dasi bi morda zaslužek ne bil tako velik kot v Ameriki. Zato se v slučaju povratka izobraženec ne bo podajal v negotovost. A vendar bodo tudi tu lahko nastale težave: predvsem tu rojeni in odrasli otroci. O drugih poklicih (obrtniki, tovarniški delavci, kmetje) pa kaj podobnega ne moremo trditi. Tisti, ki bi delali "propagando za vrnitev”, kakšnih amerikanskim podobnih materialnih pogovej “kandidatom za vrnitev” ne morejo obljubljati. Družinski očetje, ki imajo žene in otroke v domovini in obratno. Vendar se zdi, da se bo marsikdo, ki je v takem položaju, pred odlo- 5 vsem lahko proslavili svojo čitvijo vprašal: Naj se jaz vrnem v * domovino in pokazali življenjsko domovino k svoji družini, ali naj * upravičenost in sposobnost naše storim vse, da dobim svojo družino * emigracije. Zgodovina nas uči, da sem? * bo mogla tudi naša sedanja sloven- Duhovniki. To vprašanje ni pre- $ ska emigracija narodno obstati le, puščeno volji vsakega posameznika, * če bo močna po svojem kulturnem marveč v prvi vrsti cerkveni * ustvarjanju. Prikličimo si v spomin oblasti. Zato o njem ne bomo * dva velika Poljaka - emigranta; govorili. Vsekakor pa govori vse za * Mickiewicza in Chopina. Pesnika to, da se bo duhovnik moral vrniti. * Mickiewicza, ki je v tujini zapel Tisti samci, ki si bodo v * vsemu kulturnemu svetu znane, v Ameriki prislužili toliko premožen- * srce segajoče verze; ja, da se bodo lahko brez strahu za * svoj življenjski obstoj vrnili v * domovino. * To bi bilo približno vse izjeme. * Vprašajmo pa se še; Ali nam * krščanska vera ne nalaga nobenih * dolžnosti pravičnosti in ljubezni do * lastnega naroda ? Brez dvoma nam * jih nalaga. Vsakemu je nauk Cerkve * o tem vprašanju toliko znan, da nam * Z drugega, Chopina, ki ga štejemo tega na tem mestu ni potrebno niti * med največ je svetovne skladatelje, dokazovati. Samo vprašanje je, ali * Poljak po rodu, da si ni znal nobene dolžnostim, ki nam jih nalaga pra- * poljske besede več je izrekel svojo vičnost in ljubezen do lastnega * zadnjo željo, da bi mu na grob pri-naroda, res najbolj zadostimo s tem, « nesli poljske prsti, da se vrnemo v domovino? Naj si * Vsakdo bo torej tudi v tujini za sleherni odgovori na to vprašanje * svoj narod veliko lahko storil. Da, kakor pač hoče ! Vendar lahko vedno g celo to lahko trdimo: edino v emi-z gotovostjo trdimo;tudi če se vrnili * graciji moremo in smemo povedati, ne bomo, lahko v tujini za svoj na- * kaj v resnici domovina misli, rod veliko, veliko storimo. Da, celo * Domovina z zavezanimi usti ječi v dolžni smo tudi v tem slučaju delati * komunističnih verigah. Zato bodimo za svoj narod. To delo v največji * ponosni in junaški zagovorniki meri zadeva tiste, ki so bili najbolj * domovine vsi, ki živimo v svobodi, odgovorni za politično in kulturno * Predvsem mi, ki živimo v ZDA, ki podobe predvojne katoliške Slove- * je za Cerkvijo največja zagovornica nije. Kako naj te dolžnosti izpolnu- * človečanskih svoboščin in pravic, jejo, morda ne spada razpravljati * Pogumno na delo ! Rimski pesnik na tem mestu, ker to so stvarna * Ovid je sicer dejal; “Izgnanstvo je vprašanja potov in ciljev narodno- * smrt.” Mi pa raje pritrjujemo V. političnega in kulturnega dela. J Hugoju, ki je v izgnanstvu napisal Vsakdo pa je dolžan, da po svojih J te upapolne besede; “Izgnanstvo je močeh podpira vse resne trude za J življenje, izgnanstvo je izbrano osvoboditev domovine izpod brez- J življenje za človeka uma in volje: verskega komunističnega jarma, g odličnejše življenje, vzvišenejše Enako je sleherni tudi dolžan aktivno £ življenje ! " ali pasivno sodelovati pri vsem J našem slovenskem zamejskem g kulturnem delu. S tem bomo pred- $ Mati domovina, Ti si kakor zdravje, koliko si vredna, tisti le spoznal je, ki te je izgubil. . . P. ROBERT, o.f.m DKAR SE JE naselilo v velikanski Kanadski deželi toliko naših beguncev, žrtev druge svetovne vojne, je Kanadska Slovenija stopila zopet na pozorišče. Kod žive naši ljudje po tej širni deželi in kaj delajo in kako se imajo, to bo skušal povedati pričujoči spis. TORONTO, ONTARIO Najbolj vidna, pa tudi najštevilnejša je slovenska naselbina v Toronto, v provinciji Ontario. Mesto Toronto šteje približno milijon prebivalcev, torej spada med največja kanadska mesta. Leži ne daleč od svetovno znanih njagarskih slapov. V Toronto živi zdaj okrog 350 novih slovenskih naseljencev. Toda to število vedno raste, ker vedno prihajajo naši ljudje v to mesto od vseh strani Kanade. Ko namreč naši ljudje končajo takozva-ne kontrakte, ki so jih morali narediti, preden so prišli v deželo, jih kar nekaj vleče v Toronto in je kar upati, da se bodo novi naseljenci tu osredotočili. Tako n. pr. dekleta, ki so bila na kontraktu v Quebecu, so že vsa v Toronto. Ravno tako prihajajo iz drugih kanadskih pro-vincij Slovenci v Toronto, predvsem je tu veliko študentov in intelektualcev. Slovenci v Toronto imajo tudi svojega lastnega duhovnika, ki jim opravlja redno vsako nedeljo službo božjo v cerkvi Karmelske Matere božje (Mount Carmel). Očetje redemptoristi so dali našim ljudem gostoljubno streho. Sv. Maša s pridigo in s petjem je vsako nedeljo ob deseti uri. Za dušno pastirstvo za Slovence v Toronto je določen duhovnik misijonske družbe sv. Vincencija g. Dr. Jakob Kolarič. Službe božje se redno udeležuje NOVONASELJENCI tj kakih 200 Slovencev, včasih tudi več . Tako je bilo n. pr. za polnočnico o božiču nad 300 Slovencev. V postnem času je bila 8 dnevna duhovna obnova, ki se jo je udeležilo 280 vernikov. Starih naseljencev je tu v Toronto kakih 100. Torontski Slovenci imajo dve verski organizaciji: za može in fante Društvo naj svetejšega Imena Jezusovega, za dekleta pa Marijino kongregacijo. Društvo najsvetejšega Imena ima po vzgledu Apostolstva mož in fantov, ki smo ga imeli v domovini; skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu. Tega skupnega sv. obhajila se udeleži navadno okrog osemdeset mož in fantov; med njimi je nekaj tudi takih, ki niso člani društva. Vsako drugo nedeljo v mesecu ima društvo svoj mesečni sestanek, katerega se udeleži navadno 35-40 članov. Na sestanku je duhovno branje, nato verska misel Kulturno življenje torontskih Slovencev se vrši v okviru teh dveh organizacij. Tako je društvo na j svetejšega Imena v pretekli zimski sezoni organiziralo sedem prosvetnih večerov. Društvo Imena Jezusovega in Marijina kongregacija sta skupno oskrbeli domobransko komemoracijo, ki se je vršila 11. junija 1950. Poleg tega je bila prirejena igra “Župnik iz cvetočega vinograda ”, pri kateri so prav tako sodelovali člani obeh društev. Ravno # tako je bilo prirejenih pod okriljem g obeh organizacij nekaj zabavnih j* večerov, da se mladi malo razve-Na zabavnem večeru 15. julija » šele. »je bil tudi srečolov, ki je prinesel »veliko veselja in smeha, pa tudi »nekaj lepih dobitkov, med katerimi m je bil celo radijski aparat. Pri Uajdinjakovih v avgustu 1949. Toronto, Ont. Na sliki so: Rev. Anton Vukšinič, škof dr. Rozman, Hajdinjakova hčerka, Mrs. Hajdinjak, Rev. dr. J. Kolarič in Mr. Hajdinjak. ali versko predavanje. Društvo deluje tudi karitativno na ta način, da organizira za Božič in za Veliko noč posebno zbirko za naše bolnike, ki jih je vedno okrog deset. Dekliška Marijina kongregacija ima nad 40 članic. Vsako tretjo nedeljo v mesecu ima skupno sv. obhajilo, v četrtek nato cerkveni shod v kapeli Sisters of Service. Sestanek ali shod obsega cerkveni govor, litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Poleg tega imajo tedenske sestanke pri istih sestrah s poučnim predavanjem, petjem in prosto zabavo. B B B B B B B B B B B « « B B B B B B B » B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B » B B B » # B B Nevesta Anica Resnik in družici. Toronto, Ontario. Cerkveno petje zelo vneto S gojimo. Imamo lep pevski zbor, ki « ga vodi g. Nace Križman. Svetno # petje pa vodi Rev. Mirko Rener, ki » deluje v škofiji Buffalo, N. Y. Imeli a smo že nekaj lepo uspelih pevskih « koncertov. * Največja želja torontskih Slo- « vencev je; lastna cerkev in cerkvena « dvorana. Hudo je za vsako prireditev « iskati okrog po mestu primerno # dvorano. Zato je bil 5. marca 1950. - na posebnem zborovanju izvoljen cerkveni odbor, ki je šel takoj na delo za slovensko cerkev v Toronto. Izvedel je anketo, ki je pokazala našo finančno zmožnost. Danih je bilo nad 200 podpisov, s katerimi so se posamezniki zavezali, da bodo prispevali za gradnjo nove cerkve vsak po svojih močeh. Skupna vsota, ki je bila podpisana, znaša okroglo $10.000.00. Podlaga je narejena. S tem izidom se je zastopstvo toron- Poroka Frank Kozina in Marija Jan. Toronto, 12. avgusta 1950. pomagali vsi in tudi Slovenci v USA ne bodo ostali zadnji v tem oziru. Saj Slovenci v Združenih državah Amerike predobro vedo iz lastne izkušnje, kaj pomeni lastna cerkev in lasten duhovnik. Nad polovico onih naših rojakov, ki niso imeli in uživali sreče svoje lastne cerkve, so odpadli od Boga in vere. Zato velja vsem klic: Rešimo Slovence v Kanadi v verskem oziru! V torontski škofiji sta še dva # druga slovenska duhovnika, ki sta pa # v dušnem # « rada na Poroka torontskega organista. Ignac in Zofi Križman, Toronto, 12. avgusta 1950. pastirstvu na kanadskih « farah, ki pa gresta Slovencev seveda roke. Rev. Vukšinič je prav Toronto in je vedno pripravljen Rev. Janko Pajk D. D. je Welland, Ontario. Rev. tskih Slovencev predstavilo nadškofu g tridnevna in kardinalu McGuiganu, * v k pomagati. # nastavljen v g Kolarič in Rev. Vukšinič obiskujeta « na vsake tri ali štiri mesece slo-» vensko skupino v Montreal. V » postnem času je bila v Montrealu . . --------- pobožnost, kot priprava .. ,. , .. ki je nase g za Veliko noč. Pobožnosti so se ljudi nad vse prijazno sprejel ter je * udeležili vsi tamkajšnji pokazal vse svoje razumevanje in« slovenska duhovnika iz je obljubil celo denarno pomoč. g Veliko upanje, da bodo Slovenci j* imeli v Toronto kmalu svojo lastno j* cerkev, nam daje pravi duh, ki vlada g med njimi. Nad 250 Slovencev meseca maja pristopilo v g Roženvensko jo vodi Father P^yton° * Prvikrat kot moz. in "fena za mizo. Poroka Anice Magl$ namreč tako zvano vojsko, ki znani apostol družinskega venca. Vsi ti so se zavezali, vsak dan molili sv. rožni Zavezali so se z podpisom, da bodo izpolnili Je š Slovenci. Toronto obiskujeta tudi bližnje naselbine: v Norandi, Batawa, Guelph in London. V Norandi je kakih 100 Slovencev. Ker so prišli v Toronto večina mladi ljudje, se vrsti poroka za rožnega * in Rudi Resnik. Toronto, Ontario. da bodo g venec. lastnoročnim g Fatimske Matere božje. Ta željo ” rožen-g venska akcija je bila pripravljena * pobožnosti meseca g # « pri šmarnični maja. Duh je torej ne manjka, le številčno in pa finančno so torontski Slovenci še slabi. pravi in tudi volje g So pač vsi do malih izjem začetniki, g ki so komaj začeli. Je pa slovenska « cerkev v Toronto zadeva vseh Slo- g vencev v Kanadi, ker tukaj bo njihova g centrala. Zato bodo brez dvoma - Kuharice na slovenski poroki. Toronto, Ontario. poroko, skoraj vsak teden je ena. Enako pridni so novi Slovenci v nakupovanju lastnih hiš v Toronto. Še niti dve leti niso v deželi, pa so kupili že vsega skupaj deset hiš. Večina jih kupijo v družbi po dva ali trije skupaj, nekateri pa tudi sami. Naslov dušnega pastirja torontskih Slovencev je: Rev. Jakob Dr. Kolarič, St. Mary’s Missibn House, Danforth A ve. and Birchmount Rd. Toronto 13, Ontario. GUELPH, ONTARIO Slovenci v Guelphu za enkrat nimajo nobene medsebojne povezanosti. Zberejo se le takrat, kadar pride med nje slovenski duhovnik Rev. Dr .Kolarič iz Toronta. Navadno pride vsaj dvakrat na leto: v adventu in v postu. Takrat imamo vedno kratko duhovno obnoVo v cerkveni dvorani in prejmemo vsi sv. Zakramente . Večkrat gremo tudi v Toronto k slovenski službi božji, da slišimo slovensko besedo in slovensko petje. Domov se vračamo veseli in poživljeni. Društva nimamo nobenega ne verskega, ne kulturnega. g Vzrok je ta, ker nas je premalo in g še ti smo tako raztreseni, pa g prezaposleni. Največji vzrok bo pa g seveda ta, ker se nimamo kje zbirati, g Malo naših ljudi namerava * stalno ostati tu. Če le morejo gredo S naši ljudje v večja mesta za zaslu- žkom a z,is.uiii in za večjo družbo. Najbolj jih * vleče naravno bližnji Toronto. Kako «boljše zaposlitve nima nihče, a g vendar so si nekateri podjetnejši g kupili hiše, tako družina Kusova v g Guelphu, Bernikova v Actonu, Paz-g narjevi pa so si kupili celo avto in j* trije fantje v Actonu tudi enega. Vsi g pa mnogo pošiljajo živil in obleke v g domovino dragim svojcem. Zelo Church of Our Lady of Guelph. Spredaj je Marija Kukoviča z s* Jakcem in Aleš Likozarl ' '.v M_■ ' I M :l;vM Ivan Kukoviča in sinček Jakec opazujeta kako travca raste. Guelph, Ontario. 1950 zanimivo popisuje »OSTALE podjetni Ivan g NA S E L B I N E Kukoviča, kako zida svojo hišo za * V družino. Ivan se je lansko leto g ONTARIO bolj počaSi delo naprej. Ali naš Ivan je trdno prepričan, da se bo lahko še pred zimo vselil v svojo lastno hišo. Vesel je, ko vidi, da lahko mali Jakec skače po lastni parceli, ker je za malega otroka vedno bolj varno, če se igra in skače doma, kakor pa na cesti. Slika kaže, kako očka Ivan in sinček Jakec poslušata, pardon - gledata, kako travo raste na domači parceli. Praktični Ivan je tudi za svojo ljubljeno ženo krasno poskrbel, da ima vedno dosti telovadbe in dobrega zraka: Že letos sta oba vzajemno zasadila na parcelo veliko krompirja, fižola in razne zelenjave. Naši ljudje se na * vsak način povsod dobro znajdejo. M H poročil in zdaj mu že nagaja mali g Jakec od znotraj in od zunaj. Očka g Precej naših ljudi je v Hamilton, pa misli in seveda prav misli, da j* Ontario. Po večini so stari mora družinici ustvariti lastno j* naseljenci. Včasih se je o njih dosti ognjišče. Kupil je parcelo 110 x 165 g slišalo, zdaj pa bolj molčijo. Vojska in hajdi na delo kar sam. Spomladi g in razmere v domovini so pojme je Ivan začel kopati temelje, da g malo zmešale. Precej velika far-postavi svoj dom. Pravi, da mu gre g marska naselbina je v Beamsville, delo počasi od rok. Radi verjamemo, g Ont. oziroma Vineland, Ont. V ker naš Ivan ni bil navajen takega g Vineland je cerkev presv. Srca dela. V Ljubljani je namreč hodil v g Jezusovega in ravno pred desetimi gimnazijo in na univerzo, tako tudi g leti 18. avgusta 1950. je bila v tej kot begunec v Gradcu je imel samo g cerkvi slovesno ustoličena slika s knjigami poraviti, zdaj pa postati g Marije Pomagaj iz Brezij. Vineland kar naenkrat zidar in tesar in g je bil proglašen za Kanadske Brezje, mizar, to res ni malenkost. Dva g Cerkev Srca Jezusovega je bila meseca, pravi, je delal samo klet g takrat podružnica bližnjega Grim-za hišo 24 x 22.50. Sprva je delal g sby, Ont. In tam je bil pri cerkvi sv. čisto sam, pa ko je videl, da gre le g Jožefa takrat za župnika sedanji prepočasi, je najel dobrega fanta, ki g pomožni škof torontski Most Rev. je doma iz Cerkelj. In se kar pozna, g Webster. Z njim se je spoznal če delata dva. Morda je oni “fant iz g frančiškan p. Bernard Ambrožič, ki Cerkelj ” tudi malo bolj pripraven g bi mu bil drage volje prepustil cer-za tako delo, za zidanje nove hiše, g kev za Slovence. Naselbina Vineland kot pa naš študent in “profesor” g je ob glavni cesti, ki veže Hamilton Ivan. Vsak pa lahko razume, da ni g in Niagara Falls. Od Hamilton je majhna stvar: deset ur na dan delati g oddaljena 25 milj, od Niagara Falls v tovarni, po težkem delu pa zidati g pa 21 milj. Kraj je čudovito lep in hišo. Nič ni čudnega, če gre malo £ večinoma preraščen s samimi Družina John Roth, Fannystelle, Manitoba. sadovnjaki. V bližnji okolici se je naselilo precej slovenskih farmarjev, ki se pečajo večina s sadjerejo. Skoda, da je tako naneslo, da zdaj ni več v Vinelanou kanadskih Brezij. Meseca avgusta - torej- ravno po desetih letih - je p. Bernard našel brezjansko Marijo Pomagaj v kletnih prostorih imenovane cerkve zavrženo. Odnesel jo je v Malvern, Ontario, kjer čaka, da bo slovesno ustoličena kje drugje, najbrž v Toronto, če bo res kdaj prišlo do slovenske cerkve. Slovenski fantje v Kanadi odhajajo iz Halifaxa na ^ontraktno delo v Kapus kas ing, Ontario. Oct. 24, 1948. kirkl and LAKE p ONTARIO V tej naselbini je precej naših ljudi. Pred desetimi leti šobili tako korajžni in agilni, da so imeli celo svojo slovensko šolo, ki jo je obiskovalo 35 otrok. Seveda je bila to počitniška šola. V tej šoli so se naši otroci učili slovenščine, branja, pisanja in petja. Šola je bila v dveh oddelkih: Večji oddelek po tri ure na dan, mlajši pa po dve uri dnevno. Učiteljica je bila Miss Mara Papež, ki je svoje tozadevne šole izvršila v sesterski šoli v Šmihelu pri Novem mestu. Slovenske družine so veliko žrtvovale za to šolo, posebno še, ko so videli toliko lepega uspeha. Ob zaklučku šole, dne 1. sept. 1940. so otroci napravili posebno prireditev, ki je obsegala deset točk, in kjer je pod vodstvom imenovane učiteljice nastopalo vseh 35 otrok. Spored je trajal dve uri. Vrstili so se pevski nastopi, deklamacije, kratki dramatski prizori itd. Slovencem je šel zelo na roke tamkajšnji duhovnik Rev. McMahon. SLOVENSKE KNJIŽNICE. Pred« leti so ustanovili Slovenci v Ontario # štiri slovenske knjižnice in sicer v » Hamilton, v Toronto, v Kirkland * Lake in v Beamsville. V prvi knji- » žnici je bil knjižnjičar John Horvat, | v drugi Regina Najdinjak, v tretji * Joseph Piškur in četrti Zgonc. Nimamo poročilo, knjižnice še delujejo ali ne. WI N D S O R , ONTARIO Frank g če te * S g x x X X X X X X Windsor je čisto na meji Zdru- * Ženih Ameriških Držav, samo reka g ga loči od Detroit, Michigan. V g mestu je bilo že prej nekaj starih g naseljencev, zdaj pa je prišlo še g precej novih. Med starejšimi j* naseljenci je najbolj znana Debev- S čeva družina, ki ima zunaj mesto # farmo, v mestu pa hišo in trgovino. » Mrs. Debevec je bila že doma na * Bučki organistinja, njen mož pa je # dober pevec. Ona tudi tukaj vodi * pevski zbor. Od novih naseljencev « so v Windsorju znani Koroščevi iz « Kompolj pri Dobrem polju. Dve « hčerki ste se tu poročili: ena je # vzela Mr. Gačnika, starega nase- # ljenca, druga pa.Staneta Rišterja, ki # se vedno smeja. Tu je tudi organist # iz Velikega Gabra pri Stični; Tone j* Jeraj. Dne 20.avgusta 1950. so imeli v » Windsorju izredno slovesnost: Z # vsemi svečanostmi je bila blago- » slovljena Slovensko-Hrvatska cer- * kev sv. Frančiška Asiškega. Prvo ” mašo v tej cerkvi je pel hrvatski § frančiškan p. Serafin Zečevič, ki je * imel tudi slavnostno pridigo. Blago- « s lovil pa je cerkev škofov « odposlanec Msgr. Dillon. Gotovo je « to velik in važen dogodek za « windsorske Slovence. Župnik sicer « ni Slovenec, temveč Hrvatski fran- « čiškan p. Alojzij Ivandič .Ali hrvatski « jezik je gotovo našemu slovenskemu« najbližji in naši ljudje bodo brez» vsakih težav lahko opravljali v ■ cerkvi sv. Frančiška svoje verske dolžnosti. WINNIPEG, MANITOBA Winnipeg je leta 1949 slavil 75 letnico svojega obstoja. O Winnipegu smo spomladi skoraj ves mesec brali, ker je bila v mestu velikanska poplava. Mesto leži namreč na širni, nepregledni dolini, od koder se vode zelo počasi odtekajo, in tako se zgodi, da imajo skoraj vsako leto več ali manj poplave, toda take povodnji ni bilo še nikoli, kakor spomladi leta 1950. Ravno v to povodenj so prišli naši novonaseljenci. Ni dosti Slovencev v mestu, le kakih 40. Je zelo pisana družba. Tu najdeš Gorenjce, Dolenjce, Štajerce, Prekmurce, Primorce in Ljubljančane. Starih naseljencev je zelo malo, le nekaj družin. Naši ljudje so se tu kar znašli, kot povsod. Grebenčev Jože je začel v kompaniji z nekim Hrvatom, ki ima pa Slovenko za ženo, že svojo lastno krojačnico. Dela imata kar preveč. Jože se je oženil in ima že svoj avto. Neki drugi novonaseljenec je začel že svojo mizarsko obrt, treji namerava začeti kovačijo. Večina novonaseljencev so dekleta. Slovenci v Osoyoos, B.C. Nekaj jih je zaposlenih po družinah g bolnišnici. Slovencem so se, takrat kot gospodinjski pomočnice, največ g pridružili tudi Hrvatje, tako da se pa jih je v služi pri sestrah v g je zbralo k pobožnostim vsak večer bolnišnici kot strežnice. Ker so g približno 60 ljudi. Več jih pa seveda naša dekleta pridne in poštene, g v mestu ni. Takrat so se Slovenci uživajo velik ugled. Ob priliki g predstavili winnipeški javnosti s velike poplave v mestu so bile vsa g svojo milo in mogočno dekleta odpuščene iz službe, —* naše Slovenke so ostale ves službi. Posebnost za naselbino da je Slovence kmalu po pesmijo. sam° | Kako so ji vsi prisluhnili. Franco-čas vaške sestre se niso mogle načuditi g lepoti slovenskega petja. Nobene je bila * pobožnosti niso zamudile. Posebno poplavi # so vsi občudovali slovenske litanije obiskal slovenski duhovnik, misij- # Matere božje. onar p.Odilo OFM. Prirejen je bil * Vsak večer po pobožnosti smo tridnevni misijon v kapeli franco- » priredili v hiši francoskih sester _skih sester v Misericordia | prijateljski sestanek, kjer so se vsi Slovenska dekleta v narodni pri proslavi 75 letnice mesta Ilinnipeg leta 1949. Od leve na desno: Angela Nartnik, Marija Karmel, Ana Jakše. »Slovenci pobliže spoznali. Patra so ii' » prijazno sprejeli winnipeški fran-g čiškani, ki gredo našim ljudem zelo g na roke. V duhovnem oziru pa jim glepo postreže neki slovaški gduhovnik. g V okolici Winnipega ni g Slovencev. Le ena naša družina živi na farmah. DRUŽINA ROTH FANNVSTELLE, MANITOBA g Zelo je g kmetovanje * Tri dni sem zanimivo farmanje ali v provinci Manitoba. se mudil pri družini Rothovi na farmi in si stvari ogledal. Komaj dve leti ima Roth to farmo. Kupil jo je za 30 tisoč dolarjev. Farma obsega 600 akrov - po starokrajsko približno ravno toliko oralov. Posejanega ima 460 g akrov s samo pšenico. Takoj prvo leto je pridelal 20 tisoč bušlov pšenice, ki mu je vrgla 30 tisoč dolarjev - torej toliko, kot je dal za farmo. Seveda je moral kupiti razne stroje, da lahko obdeluje polje in spravlje žito. Ima zdaj dva tractor-ja modela "D” John Deere, potem eden Cultivator, eden Combine, ki pobira v vrsto, mlati in žito čisti vse obenem. Ima Swather za žeti. Combine mu en dan namlati in junija 1950. očisti do 1000 bušlov pšenice. Potem ima tovorni avto ali truck, ki mu na enkrat odpelje v bližnji Fannystelle 250 bušlov pšenice. Tam so takozvani Elevators, kamor spravljajo pšenico, ki jo potem po železnici ekspedirajo dalje. Roth plača za svoje farmo $2000 davka in sicer tisoč dolarjev zemljiškega, tisoč pa dohodninskega. Roth ima še eno farmo v provinci Saskatch-ewan, kjer ima 600 bušlov posevka, tu pa 900 bušlov. John Roth ima ženo Mary, ki je doma od Sv. Križa ob Krki - on je iz Borovnice-in štiri zdrave otroke po starosti: Albert, William, Donald in Mary. Fantje hočejo biti vsi farmarji in prav nič drugega. Vsak postane hud in bi se kar stepel, če mu rečeš, da naj sturira, naj gre v College ali na univerzo: Farmar bom in nič drugega. Fantje so zdravi, močni in se samo smejejo, kadar je treba iti na delo. Saj vse opravi pravzaprav stroj. Donald še hodi v ljudsko šolo, seveda v katoliško. Ko sem fanta opazoval, kako je živ in podjeten, sem si mislil, če bi mu kje gori nad laktom prerezal kožo ter nastavil pipo, pa bi kar živo srebro teklo iz njega. Vsi štirje otroci govorijo s starši vedno slovensko in sicer v tako lepem dialektu, da še starše posekajo. Ves čas sem se jim smejal in užival. Zdelo se mi je, da sem kje na Dolenjskem. Cela farma je na ravnini, saj je vsa dežela ravna. Kamor pogledaš, ni nobenega grička. Le pri vsaki domačiji vidiš pri gospodarskem poslopju povsod majhen griček, zraven pa malo jezerce, kjer je voda za živino in za pranje ter pomivanje in ravno tako imajo farmarji iz tega jezerce napeljano vodo v kopalnico. Jezerce je seveda umetno, izkopano in zato je poleg vsakega jezerca griček. Pitne vode na teh farmah ni, namreč lastne. Za pitno vodo imajo v kleteh rezervar-je, kamor pripeljejo vodo iz mesta v posebnih truckih ali tankih. Roth je rekel, da ga stane ta voda za vse leto 30 do 40 dolarjev. Torej malenkost. Drevja po deželi ni, le okoli domov imajo zasejene majhne gozdičke in v teh gozdičkih je tako žvrgolenje, da je veselje. Vsi ptički se seveda naravno zbirajo v teh malih gozdičkih, tukaj gnezdijo in prepevajo. Zemlja je jako dobra in plodovita in kar je glavno, drži vlago. Četudi od pomladi do žetve ni nobenega dežja, je žetev dobra. Seveda raste tudi plevel v taki rodovitni zemlji, toda farmarji si Skupina Slovencev v Ilinnipegu pred cerkvijo po 5‘ madi. Junija 1950. pomagajo z ono iznajdbo. Vse njive 5 Rothovih oddaljena 5 milj v Fanny-poškropijo s posebno tekočino in a stelle. Ime kraja, pravijo, da je vsa plevel se posuši, pšenica pa še a nastalo po dveh dekletih, ki ste prvi bolje raste in uspeva. Za eden aker * prišli v ta kraj. Prva je bila Fanny, je treba za 50 centov te tekočine. » druga pa Stella. Tako so ljudje Tudi gnojiti ni treba nikoli, to » pripovedovali, če je zgodovinsko, ne bi pšenici celo škodilo, ker bi a vem, lahko pa je mogoče. Tu v vasi zrastla previsoko in bi vsa polegla. a imajo krasno katoliško cerkev Na teh farmah se torej nikoli ne | presv. Srca Jezusovega, ki je bila zgodi, kot sem slišal, da se je » pred kratkim pozidana. Prej so zgodilo nekje v starem kraju: Na » imeli staro leseno cerkev. Imajo neki njivi ni prav nič prirastlo, gtudi sestre in katoliško šolo. V nobena posetev ni uspevala, pa naj * naselbini je največ Francozov in je so posejali ali žito ali koruzo, ali » torej v cerkvi vse francosko, pa posadili krompir. Njiva je # Kanadski francoski farmarji sodo zakleta, so rekli, ali pa je kakšna * svoje farne cerkve zelo velikodušni “žleht” coprnica mimo hodila in » in radodarni. Nekateri darujejo njivi "prizadeljala”, kot pravijo. In »letno za cerkev petsto do tisoč gospodinja je šla nekoč h gospodu » dolarjev. Ko sem tam tri dni maše-župniku ter je na vso moč tožila, * val, sem hotel po sv. maši one kako je hudo, ko na njivi ničesar ne « molitve opraviti v angleškem priraste. "Gospod, njiva je zacopra- »jeziku, pa angleških niso imeli na. Pridite enkrat, pa mi njivo * natiskanih. Po maši mi je rekla požegnajte!” Duhovnik je obljubil, g sestra, da v njihovi cerkvi še nikoli da ob priliki res pride pogledat, g niso molili angleško, temveč samo kako je z njivo. In držal je besedo. g francosko. Francoski katoličani v Postavi se ob njivi in opazuje, stopi g Kanadi so zelo odločni versko in malo notri na njivo in zmajuje z g narodno. Znajo vsi angleško, toda glavo. Potem pa pravi gospodinji: * Angležev ne marajo. Predobro “No, žena, zdaj pojdite z menoj, bova g poznajo te svetovne kramarje, kot njivo požegnala. Za menoj hodite po g jih poznamo mi Slovenci ter si jih njivi ter poslušajte, kaj bom molil g bomo zapomnili kot Turke. Saj nam ter si zapomnite.” In župnik je začel g niti Turki niso naredili tolikega hoditi po njivi gori in doli, povprek g grozodejstva, kot Angleži, ki so nam in počez ter je na vso moč škropil g hinavsko poslali v strahovito na desno in na levo ter je na ves g mesnico cvet našega naroda: naše glas izgovarjal besede:“Kamenje iz g fante in može. njive, gnoj na njivo, kamenje iz g njive, gnoj na njivo. Gnu j je v grmuj, g EDMONTON, baba je lena, pa noče iti punj!” g AL BERTA Naravno, da gospod župnik ni bil g nikdar več povabljen za blagoslov g Od VVinnipega do Edmonta je njive, pa je blagoslov dosti pomagal, g približno tisoč milj. Na vsem tem če ga je žena razumela. Torej g prostoru naših ljudi ni mnogo. V manitobskih njiv ni* treba nikoli g provinci Saskechawan je par gnojiti. Zato ima pa Mr. Roth v g farmerjev v Frenchman Butte, nekaj svojem hlevu samo dve kravi, da g pa v Watson, Sašk. Provinca Saska-ima mleko in maslo za dom. Peča g chavvan je malo bolj valovita dežela, se samo s pšenico. Še par prašičev g Za oko malo lepša, za far manj e ima za domačo uporabo in nekaj g malo manj praktična. Precej -je kokoši. a obraščena ne z gozdovi, temveč z Farna cerkev in šola je od § grmovjem. Zanimal sem se, zakaj vendar drevje lepše in višje ne zraste, ko je vendar dosti zemlje. Pa so mi povedali še le v Edmontonu, da je v teh krajih predolga zima in zmrzne tudi do osem in devet čevljev globoko v zemljo, poletje pa je prekratko ter se zemlja ogreje komaj kakih pet do šest čevljev globoko in tako je pod zemljo večen led. Na ta način suša toliko ne škoduje, ker dobiva zemlja vedno vlago od spodaj, drevje pa ne more zrasti visoko, ker ne more pognati globokih korenin. Edmonton je zelo lepo mesto. Svoje ime ima po stari trdnjavi Edmonton, ki jo je pozidala Hudson Bay družba leta 1794 in sicer je stala ta trnjava 25 milj južno od današnjega Edmontona. Sedanje mesto leži ob obeh bregovih mogočne Saskachawan reke, ki ima silno globoko in široko strugo, tako Tugomir J okus, Edmonton, Alta. « # « « # # a a M M a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a « a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a * * * * x X X X * da se vidi, kot bi mesto stalo na hribu. Na dolino reke je prekrasen razgled in ravno tako iz doline na mesto, kjer ravno nad reko mogočno dominira prelepo poslopje provincialnega parlamenta. Mesto šteje 150 tisoč prebivalcev. V Edmontonu je približno toliko naših ljudi, kot v Winnipegu, samo da je ravno nasprotno: tu prevladujejo fantje in moški, v Winnipegu pa dekleta. Med starimi naseljenci sta dva posebno vidna, oziroma dve družini: Prva je družina Jeke, vdova, ki živi s sinom Frankom in hčerko. Sin ima Coal and Lumber Delivery. Ima štiri velike trucke in svoj lastni eroplan. Našim novonaseljen-cem gre zelo na roke in jim daje tudi zaposlitev. Frank ima tudi farmo precej daleč od mesta, kamor se vozi z eroplanom. Tudi mamo spravi večkrat na eroplan in gresta po “solato” na farmo. Drugi stari naseljenec je Louis Novak, ki ima v mestu dobro upeljano čevljarstvo. Poročen je z Ukrajinko. Na Mr. Novaka se vsi obračajo, če hočejo kaj vedeti o naših ljudeh. Tudi oblasti pridejo k njemu po informacije. Ravno tako župnik njega vpraša za kak svet. Med novimi naseljenci so skoraj vsi sami izobraženci, nekaj je tudi rokodelcev, ki se jim pa seveda boljše godi, kot onim “učenim”. Med novimi ste samo dve družini, drugi so samci. Klemenčič France in Anica sta se tu poročila. Druga družina novih pa je Dežman-Cetinski. Stara mati Dežman je prišla iz Ljubljane z dvema sinovoma, s Petrom in Pavlom. Prvi se ji je tu že poročil z neko dobro Ukrajinko. Peter je še sam, ima kar dobro službo kot avtotehnik. Peter je izvrsten pevec in nastopa pri ukrajinskem pevskem zboru. Dežmanova hčerka je poročena že v domovini z Cetinskim. Imata dva fantička; prvi je star deset, drugi pa pet let. Slika kaže družino. Oba otroka sta Adolf in Pavel Cetinski. Edmonton, Alta. bila z materjo skupno zaprta v # omenil, kako veseli so lahko, da komunističnih ječah v Sloveniji in g imajo v daljni tujini srečo svojega sicer še po vojni. Otroka sta v ječah # duhovnika, takrat so začeli ljudje že skoraj umirala od lakote in * kar na glas izražati svoje veselje: strahu. Večji fant se še zdaj ves g Hvala Bogu, res je... itd.kar seveda strese, ko sliši govoriti o domu in g v naših cerkvah ni navada. Ce je vedno odločno protestira, kadar koli g pater med pridiga stavil kakšno njegova mati z vročo ljubeznijo g takozvano govorhiško vprašanje, so govori o domovini in hrepeni, da bi g začeli ljudje kar na glas odgovar-se vrnila vanjo. g ja^i, tako so se čutili domače. Saj Tudi to majhno število naših g ljudi je imelo srečo, da jih je po- g mladi 1950 obiskal slovenski g duhovnik p. Odilo. Za tridnevno g pobožnost smo si zbrali cerkev g Srca Jezusovega na Church Street. * Na tej ulici je, verjamete ali ne, g ravno trinajst različnih cerkva, g Tamkajšnji župnik Msgr. M. J. g O'Gorman gre našim ljudem zelo g na roko. Slovenci smo ga povabili, g naj pride zvečer poslušat v cerkev, g kako bomo peli. Zmajeval je z g glavo: Kako boste peli?Ta peščica! g In je prišel ter slišal in je potem g prišel vsak večer. Izrazil se je: g "Vaših 30 se bolj sliši kot naših g tri tisoč.” g Ganljivo je bilo v cerkvi, kako g so bili naši ljudje navdušeni. Ko je g pater v začetku svojega govora g niso mogli verjeti, da je res domač 5 Jože iz Ljubljane-mlad fant, komaj duhovnik v njihovi sredi. Prvi” 18 let star. Domovino je zapustil večer smo končali pobožnost z »še le pred dvemi leti. Študiral je blagoslovom in Angelskim češčen- » gimnazijo v Ljubljani še pod novo jem, seveda petim. Že je bil pater »vlado. Ker je fant prebrisan, so pri zakristijskih vratih, takrat se » hoteli komunisti imeti popolnoma je pa stari Dežmanovi materi« za svojega. Vzeli so ga v Ozno - to zazdelo, da nekaj ni prav, da nekaj » je komunistična skrivna policija, manjka pri naši pobožnosti in * In ko so fantu takoj prvi dan zasliši se iz cerkve glas: “To le k naročili, da je njegova naloga, naj smo pa pozabili. ” In mati je kar » pazi svojo lastno mater in da jo začela peti: “Marija, k tebi vboge »mora naznaniti, če bi kaj govorila reve. . . ” Pater je takoj stopil nazaj » proti komunistom, takrat je bilo k oltarju, je poprijel in vsi so»dobremu fantu dovolj: ponoči je poprijeli in smo še peli; Mi svoja »pobegnil in srečno je prišel čez srca ti damo, Ti nebeške ključe * mejo in pozneje v Kanado. Materi imaš, - O Mati najbolj sveta in » se je sicer ob slovesu trgalo srce, nazadnje še “Le za Jezusom hodi- »toda zdaj je zadovoljna, da je sin mo.” Potem so bili vsi zadovoljni, #v Kanadi. tudi Dežmanova mati. » Obisk slovenskega duhovnika je Misijonarjev voditelj in ,«L»il za marsikaterega morda odlo-spremljevalec po mestu je bil »Ciinega pomena. Tujina je nevarna nekdanji križar sv. Frančiška » in je bila tolikim našim ljudem že Tugomir Jakus, ki je točen fant kot * v pogubo. Toda ti naši novi napreciznejša ura. Če je bilo »naseljenci dobro vedo, zakaj so dogovorjeno, naj pride po patra ob » morali bežati iz domovine in bodo 2. uri popoldne, je bil Tugo ob » ostali zvesti tradicijam slovenskega štirih in še nekaj čez gotovo na « vernega naroda. svojem mestu. Sicer na svojem * Fara Srca Jezusovega, kamor mestu je bil vedno., - Ministrant je « spada večina naših Slovencev v bil med misijonom vegetarijanec «Edmontonu, je ena najboljših v mestu. Ima dve podružnici, ki boste 5 kmalu obe postali samostojni fari. 8 V šoli imajo 16 sester in 600 otrok. * Tudi pri podružnici je šola, kjer je * 200 otrok. Omeniti je treba, da so v* Kanadi sestre učiteljice plačane od * države. Vsaka sestra dobi tisoč g dolarjev na leto. Fara se je ravno S pripravljala na novo mašo. Pri- » hodnje leto bodo imeli v fari kar tri » nove maše. Po fari imajo strogo * izpeljano družinsko molitev sv. * rožnega venca in to kar po celi * Kanadi. Duhovniki sami so hodili od # hiše do hiše in zapisovali družine, 8 ki so se pismeno zavezale, da bodo # vsak dan molile skupno sv. rožni k venec. Predvsem otroci so apostoli # sv. rožnega venca. Sestra redovnica v Edmontonu # je pripovedovala sledeče: “Jaz sem # doma iz male naselbine v bližini * Edmontona, kjer je v fari 60 * katoliških družin, pa ima fara sedem « duhovnikov domačinov in pet « bogoslovcev ter deset sester v « raznih samostanih. Kanadske « francoske družine so • ravno « nasprotje onih v domovini. V Fran- « ciji tako malo žive vere, tu pa toliko « pristnosti v veri! Po kanadskih« farah imajo strogo upeljano kato- » liško akcijo. In uspehi so vidni. « » LETHBRIDGE, » ALBERTA “ # V okolici Lethbridge-a živi ” kakih 25 naših slovenskih družin in « nekaj samcev ter deklet. Večina so « novi naseljenci. Zaposlitev je raz- » lična: nekaj jih dela pri sladkorni « pesi, nekaj na farmah, nekaj v * tovarnah. Nekatera dekleta so « zaposlene v bolnici. Kakih društev « v naselbini ni, ker so ljudje preveč « raztreseni. Spomladi je naselbino« obiskal slovenski duhovnik Rev. * Vukšinič iz Toronto. V naselbini je “ tudi nekaj Hrvatov, o katerih pravijo, * da so zelo dobri našim novim ” naseljencem. e Slovenci so raztreseni posamezno tudi po Britski Columbiji. Kakih deset staronaseljeniških družin in nekaj novih je v Osoyoos, B.C. Pečajo se s sadjerejo. Vsaka družina ima kakih 10 akrov zemlje obsajene s samim sadjem: drevo pri drevesu. Poleti in v jeseni je to drevje tako podprto, da niti pod drevjem ne moreš hoditi. Nekaj naših ljudi je na Chase River,B.C. - menda kakih 40 družin, ki se pečajo tudi s pridelavanjem sadja, nekaj jih pa dela na žagah in tudi v rudnikih. Zelo veliko naših ljudi je tudi v obmorskem mestu Vancouver. Tam učita celo na British Columbia University dva Slovenca, ki sta oba prišla še le pred kratkim iz starega kraja - to sta Mr. in Mrs. Joseph Mantuani. Kod vse so naši ljudje raztreseni! Pa kjer koli so, povsod mislijo le ono in zopet in zopet se jim misli vračajo nazaj k temu enemu: Tud’ tukaj sonce gre okrog, dolino vidim, hrib in log: pa sonce naše bolj blišči in hrib naš lepše zeleni. Tud’ tu cveto cvetličice, po njih šume čebelice: pa naših rož je lepši cvet, čebelic naših slajši med. Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš ? Kjer znanci moji še žive, prijafli moji v grobih spe? OPOMBA: Podatke za iču-joči spis so mi poslali Rev. Jakob Kolarič »z T-vonto, Ont., Mr. Ivan Kukoviča iz Guelph, Ont. in Mrs. Grebenc iz Lethbridge, Alta. Najlepša hvala. - Nekatere podatke sem vzel iz Ave Maria 1940. R. ODILO, O.F.M. lili iFT77^ j ; r P. HUGOLIN SATTNER o.F.M. Ob stoletnici njegovega rojstva Wm i 1 j' s i 'NA izmed najbolj zanimivih g potez frančiškanskega reda je j* smisel za glasbo in petje. Že sam g ustanovnik reda, sv. Frančišek je « pel celo svoje življenje, celo nag smrtni postelji. Iz njegovega življen- g je nam je znan prizor, kdko si je sv. g Frančišek na bolniški postelji za- g želel godbe. Prosil je zato nekega g sobrata, ki je igral vijolino, da biig mu kaj zaigra in mu s tem krajšal g ure trpljenja. Brat pa se je branil zg ne vem kakšnim izgovorom.Ker torej g tani hotel, se je obrnil na nebeškega g Očeta in prosil za tolažbo. Tedaj je g naenkrat zaslišal pod oknom nebeš- g ko lepo glasbo na vijolino. Kar g zamaknil se je od same lepote te g godbe. Ko je godba ponehala in so g mu tudi bolečine nekoliko popustile, g je poklical sobrata godbenika in mu g rekel; “Ker mi ti nisi hotel svirati, g mi je Bog poslal angela, da mi je z 2 glasbo delal tolažbo v bolečinah.” Sv. Frančišek je pel še na smrtni postelji, saj imamo od tedaj znano “Sončno pesem. ” Zato je razumljivo. da je v frančiškanskem redu in po njegovih samostanih petje in glas-[ ba zavzela visoko mesto. Peli so I seveda večinoma pri službi božji, | bodisi pri sv. maši, dnevnicah in | drugih redovnih pobožnostih. V zgo-! dovini reda najdemo o tem marsikaj ; zanimivega. V kronikah, letopisih nahajamo ! imena raznih slavnih organistov in skladateljev, pevcev in godcev (vijolinisti - znani je, da si je sv. Frančišek Solan veliki apostal Južne Ameriki utrl pot mednje največ z vijolino, saj kaj takega niso poznali in je bilo to zanje nebeškolepo. . .). Tudi polpretekli in današnji čas noče zaostajati za temi vzori. Tudi pri slovenskih frančiškanih ne! Vsi, ki se znimajo za slovensko glasbo, ali so imeli z njo opraviti, poznajo ime: p. Hugolin Sattner. Naj si bo.svetna ali cerkvena pesem. Od kratke pesmice preko večji oblik (kantata, maša, ) do največjih (oratorij, opera) - vse je njegova muza obvladala. Pok. p. Hugolin Sattner je bil do sedaj največji nosilec glasbene umetnosti med slovenskimi frančiškani. In letos bomo obhajali stoletnico njegovega rojstva. Ne vemo, kako jo bodo obhajali v domovini, če jo bodo sploh mogli, zato pa menim, da je naša dolžnost, da se vsaj tu spomnimo tega velikega slovenskega moža. P. Hugolin je bil rojen 29. nov. 1851. v Kandiji pri Novem mestu na Dolenskem. Pri krstu so mu dali ime France. Bil je prvorojenec. Ko je Franček dorastel za šolo, so ga starši poslali k frančiškanom v Novo mesto, kjer je njihova šola slovela daleč naokoli kot najboljša in starši so dobro vedeli, daje pri “očetih” fant v dobrih rokah. Zal le, da so po letu 1870. morali frančiš- g so bili nič tesnosrčni, obenem pa kani gimnazijo zapustiti. j* so vodili tudi vsakega posebej. Franček Sattner se je v gim- g Po šestem razredu gimnazije naziji kmalu začel seznanjati z ” se je naš France odločil potrkati na glasbo. Pel je dobro in na koru je 5 samostanska vrata oo. frančiškanov, pel alt. Poprijel se je klavirja in g Tako je dobil leta 1867. v Nazaretu kmalu nato še vijoline in viole g na Štajerskem redovno obleko in (viola je še sedaj shranjena v na- * novo ime - fr. Hugolin. Tu v Naza-šem ljubljanskem samostanu) . V g retu med letom poskušnje kakor v petem razredu je že godel pri gim- « Gorici kot filozof in bogoslovec je nazijskem orkestru. Pa tudi štu- * pomagal zelo rad na koru. Kaj pa dentje sami so imeli svoj godalni * je za idealnega mladeniča večje ve-kvartet (dve violini, viola in čelo). » selje, kakor za ta svoj ideal delati! Takrat so pač imeli študentje več £ Da, še zavirati ga je včasih treba, smisla za umetnost in lepoto, kot v ” Tako je bilo tudi pri fr. Hugolinu: današnjih plitvih časih. Videl se je * orglal je in pel, a vseeno je pridno pa pri fantih tudi vpliv vzgoje pro- » študiral bogoslovje. Istoje bilo po-fesorjev - frančiškanov, ki so jim ” zneje v Ljubljani, kjer je kmalu pobili res pravi očetje, kot sam pravi » stal organist. Iz teh let so njegove v svojem kratkem življenjepisu. Ti » prve skladbe. Prva izmed njih pa je so poznali mladeniško naravo in ni- # bila himna v čast presv. Rešnjemu P. Hugolin Sattner o. f. m. Telesu. Leta 1874. so imeli v Kandiji pri Novem mestu veliko slovesnost: p. Hugolin Sattner je zapel prvo glorijo. Se isto leto so ga predstojniki poslali za organista in učitelja v novomeški ljudski šoli. Tedaj je v frančiškanski novomeški cerkvi zopet poskrbel za lepo cerkvenp petje, ki je medtem, ko njega ni bilo tukaj, žalostno propadlo. Moral je začeti znova, toda kako? Porodila se mu je pametna misel;ustano-viti deški zbor. Koliko stane truda naučiti tak zbor lepo peti, ve samo Frančiškanska cerkev s samostanom v Ljubljani, kjer je p, Hugolin Sattner o.f.m. naredil svoje največje skladbe in - umrl. »tisti, ki je to kdaj poskusil. Tudi v g gimnaziji je poučeval petje in kma- * lu imel lep mešani in moški zbor, s g katerima je prirejal razne1 koncer-g te in nastope. Seveda je bila vedno g na sporedu kaka njegova kompozi-g cija. Teh skladb seje kmalu nabra-g lo za celo zbirko in jih je izdala v g dveh zvezkih ljubljanska “Glasbena g matica”. g Vtem času seje nekajkrat ude-g ležil tečajev za organiste in cer-0 kvene glasbenike. Potoval je tudi * po Italiji in si tako širil svoje glas-g beno zorišče. Tečaji za organiste g so bili večinoma po Nemčiji in Av-g striji, kjer je bilo veliko vredno to, g da so izvajali klasična cerkvena de-g la slavnih skladateljev kot so Pale-g strina, Gallus-Petelin. . . Italija je g pa znana kot dežela petja in večne-g ga muziciranja. g Leta 1890. so ga zopet poklicali g v Ljubljano. Poleg župnijskih po-g slov je imel seveda tudi kor. A s g prihodom v Ljubljano se je v njem g nekaj spremenilo. Ljubljana je nam-g reč tudi slovensko glasbeno sredi-g šče, kjer so vedno prirejali koncer-g te velikega obsega. V Ljubljani so g se zbirali predstavniki vseh umet-gnosti, torej tudi glasbene. Tako je g prišel p. Hugolin v stik z njimi, kar g mu je koristilo .Obenem pa je s tem g glasbene kroge opozoril nase. Na g ljubijanskemkoru je takrat še delal g - kljub visoki starosti - znani skla-g datelj p.Angelik Hribar OFM. V za-g četku sta delala in skladala skupaj. g Kmalu pa se je p. Hugolin ločil od g p. Angelika in šel svojo smer, kot g vsak pravi umetnik. Tedaj, star že g okoli petdeset let, se je znova lotil g študija, zlasti študija kontrapunkta, g Bral je knjige, delal naloge in hodil g po nasvete in poduk celo h koncert-g nemu vodji Hubadu. V tem času so g nastale skladbe, ki so polne kontra-g punkta in tematike, kot “Missa Se-g raphica”, “Lastovkam”,“Ob nevihti”, g “ Jeftejeva prisega ”, z orkestrom. ■ Vse te skladbe so našle zelo ugoden O, da bi se vrnil izgubljeni raj. 70. (V. Beli .1 RHugolii Zmerno. (v bcUj P. Hugolin Jctttner a r4 a Ki c o vir — mil it nriKliO_mi 'na i /na [•on nor m 1.0, da bi se vr - nil 2.0, da za-cve- te --le v baj, da se pre- li - -je J- Ji Ji J^, J ^ iz-gobtje—ni ‘raj, cve-tenves in na-še bi že - - Ije včaro-bajno nam ii-vljenje v maj, ki v ne-beškenr J> Ju j ,4 . . i 1'i'S' -a , J. J^ S'. 4 J J* J> J V*ti f' c (t P Irr* Irrrfr 1r Mr Ep i r.J 'fr' pr.*} i:.1 1&' p i m S Tr, maj! ce! maj! J- soln-čen cve-tje ra - - ju kot nebeški kot že-li sr tra-ja ve-ko maj, kot ne-beški ce, kot že-li sr ■ maj, tra-ja ve ko rti j..,j . .M-t J . :tf r r * I pjt j* f-1 £—*■-! ^7 i p * r p -TTJ^ y s V tem cvetočem ra - ju Mi stem srčnim cvetjem Tam še-le pri- mer- no J J> J1 J1. J J bi ie- le- li mi bi te ven-ča --li, b^časstii- .li mi. i d ffjpT t/-- maj-Te : J. be za kra -ni ška Kra- b2i^ p n+F UM-E-g i S D & f zadržuj ft |j J | [ J J^, h | J-Žf f J- J' J> tr4=j: gl r Ijl - -c°, •j' - T6/' SH P f frpp Ha- ti mi-lo - sti, Ma - ti mi- lo Ma-ti mi-lo - - sti, Ma-ti mi-lo 1' 1 tti. sti. sti. :i mi lo - sti, „ Ma- ti mi-lo--------sti. f e mf Mati mi- lo - - sti. obmev v kritiki in pri občinstvu lep 5 koncertni mešani zbori, Ruškine sa-s prejem. Mašo “Missa Seraphica”, ” nje, Saš ek-kodrolas ek, K polnočni-ki doma ni našla Bog ve kakšen od- « ci. mev, pa je zelo pohvalila francoska » Med sinfonične skladbe spada-kritika. Izvajali so jo v Parizu. # jo: Jeftejeva prisega (1911. - Traja Tedaj se je p. Hugolin poskusil I pol ure), v še obširnejših oblikah. Nastal je * Assumptio, oratorij ( 1912. -njegov oratorij “Assumptio B.M.V.”, » Traja eno uro in pol), in “Oljki”. Zopet je začel študirati » Oljka, velika kantata (1914. -(okoli leta 1912.) in zdaj - moderno » Traja 45 minut). glasbo (moderno seveda za tiste ča- » Soči, sinfonična pesnitev (1921. se, dandanes pa razumemo pod tem »Traja 45 minut). imenom vse kaj drugega ). V tej » V pepelnični noči, sinfonična smeri so zložene poleg kopice cer- »pesnitev (1921. - Traja 45 minut), kvenih in svetnih pesmi: "Soči”, “V a Ob nevihti (Traja 12 minut), pepelnični noči” in delo največjega » Tajda, romantična opera (1927. obsega, opera “Tajda”, ki je bila a Traja dve uri), prvikrat izvajana v Ljubljani dne » Odpevi k litanijam (1930.) 13.marca 1927. » Mašne pesmi (1930.) P. Hugolin sam je razdelil svoje g Slovenska maša (1930.) skladbe v cerkvene, svetne in sin- g Postcommunio za orgle (1930.) fonične. g Cerkvene bi bile naslednje: ” Missa seraphica (1910.), Cer- » vene pesmi (1879.), Evharistične g pesmi, Božične, Slava Bogu-mašne g JHfl in Slava Bogu-Marijine pesmi, Slava Jezusu, Šmarnice (1904.), Postne pesmi,Mašne pesmi,Božične (1908), Marijine, Mašne, Štiri božične (1910.), Sedem mašnih (1918.), Dve g božične, Svetniške pesmi, trije g zvezki, 12 napevov za lavretanske » litanije (1920.), Miklošič-Sattner -Slovenska maša (1921.), Belar -Sattner - Slovenska maša (1922. ) Planike I. (1923.), Planike II. (1926.) Tretjeredne pesmi za jubilej sv. Frančiška (1 926), Svetonočna * pesem, Slavospevi na čast presv. g Srca Jezusovega (1928.), Kraljica g miru (1928. z orkestrom), Vstal je g Gospod (1928.), Evharistični jetnik g ( z orkestrom ), Te Deum (1915.) g Med svetne skladbe prišteva p. g Hugolin sam naslednje: g Klavirske: Kje so moje rožice g (1892.); Samospevi: Zaostali ptič, g Naša zvezda, Ribiška, Peča (vsaka g izmed*teh skladbic traja po pet mi- g nut); Moški zbori (1894.) ; Mešani g zbori: Vrbici, Naša pesem, Štirje p M # # » » M » « # » jžoUj-^jU V kripti sv. Cecilije, kantata za 5 neki priliki zapisal, da so se od tenor, solo, zbor in orkester (1 931. g p. Hugolina vsi učili. Tudi operne-Traia dvanajst minut). g mu orkestru je pri izvajanju opere Štiri mladinske pesmi : Kapeli- # 'Tajda" dirigiral sam. ca, Gorska pripovedka, Dedek Krim g Slovenska cerkvena glasba je in Tiho je legel mrak (vsaka po pet j* dobila s p. Hugolinom nov zagon. S minut). » svojo glasbo je namreč zastopal Sveti Matija, Putka-tutka, Mica-§ zmerno moderno strujo. V vsej Butica. » njegovi glasbi je značilna slovenska Golgota, osem postnih pesmi iz g miloba in mehkota, zato zlasti v leta 1932.) »daljših skladbah prevladuje čustve- Šmarne pesmi, Pomoč kristja- « na, lepa in mehka melodika in bar-nov. » vit kolorit, posebno v orkestru. Ta - Blagoslovne pesmi (1934.) »ko so mu v začetku, ko je sam za- Mladinske pesmi (1934.) » čel instrumentirati svoja dela, ko- » maj verjeli, da je izpod njegovega To bi bile skladbe p. Hugolina g peresa. Glasba v velikih delih pote-po “opusih”. (Do Tajde jih je uredil « ka večinoma v neprestanost, kjer sam, zato naprej ni urejeno po gor- * jQ ie redko preseka recitativna ali njih treh oddelkih, ker ni bilo več | baladna arija, posebno v operi, mogoče spreminjati vrstnega reda). # Orkester nosi tedaj večinoma le Vseh opusov je enainpetdeset. »ilustrativno in duhovno ozadje do- Poleg tega, da je bil p. Hugolina gajanja. Zanimivo je tudi, da kljub izvrsten skladatelj, je bil tudi iz- »temu, da je naš umetnik rad igral boren dirigent. Vsi, ki so bili kdaj « in poslušal Wagnerja, ni uporabljal pod njegovo taktirko, bodisi v zbo- « vodilnih motivov niti v operi. Vse-ru ali v orkestru, ne bodo nikdar « skozi je bil izviren, tako v invenci-pozabili njegovega mirnega in ori-«ji melodije in harmonije, kakor v ginalnega dirigiranja. Ker je bil ta- »oblikah. Najboljši je v skladbah za ko vešč v svoji stroki, so ga vsi »zbor. V tem je popolnoma doma in spoštovali in Msgr. Premrl je ob « Se takoj vidi, kako vse obvlada. f^ranj.vojadju ^arauanluf 4» > v A i - - m a#-* • fjJ ttJpMpBl ■p/ Jji i-.:-toiy: tej # P. Hugolin je bil tudi kot mož, « kot redovnik-duhovnik odličen.” Kot redovnik je bil v zgled vsem # drugim, vednotočen, pri svojem de-# lu natančen in nikdar površen, pa # naj si bo pri molitvi ali pri pisanju # not. Pri sebi ni mogel trpeti povr- # šneža. Kot človek je bil p. Hugolin zelo # družaben. Posebno rad je občeval s # takimi, v katerih je odkril “umetni- » ško žilico". Njegovo največje vese- ” lje so bile tedenske pevske vaje s # “Sattnerjevim zborom”, ki še da- # nes nosi ime po njem. Pevci so bili # zanj navdušeni ter so ga občudova- # li in do pičice ubogali. So pač ve- # deli, koga imajo pred sabo, posebno # še, ko je znal lepo mirno ne le diri # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # # girati, ampak tudi povedati. In kako so pevci peli pod njegovo taktirko! Kako je znal voditi orkester, kadar so na velike praznike peli slovesno mašo z orkestrom ! Koncerti, ki jih je prirejal s svojim zborom, so bili pravi užitek. Ni čudno, da so strokovnjaki pisali, da je najboljši cerkveni zbor v Ljubljani pač “Sattner-jev zbor”. Saj je poleg domačih del s svojimi pevci često nastopal z deli velikih mojstrov, Beethovna ( Missa solemnis ), Reinbergerja, Schuberta, Mozarta. . . P. Hugolin je bil tudi mož zatajevanja. Pravijo, da se petdeset let ni do sitega najedel. Zato je tudi dočakal tako visoko starost -skoraj štiriinošemdeset let. Duhovnika, posebno redovnika, ki ne bi pridigal in spovedoval, si skoraj ne moremo predstavljati. P. Sattner je veliko spovedoval. Pridigal ni ravno veliko, kadar pa je, so bili njegovi govori lepi, globoki in izvirni, kakor njegova glasba. Kot glasbenik-umetnik se p. Hugolin nikdar ni mogel ogreti za ljudsko petje. Trdil je, da je slovensko petje večglasno, zaradi če- sar nas drugi narodi zavidajo in z * začudenjem poslušajo. ( Sicer pa h slišimo redno večglasno petje, če # poslušamo ljudsko petje po naših « cerkvah. To je Slovencem že tako- » rekoč v naravi) Istotako ni mogel » poslušati harmonija in se je ob ne- » ki priliki izrazil, da harmonij poje » tako, kakor bi po suhem listju vodo » polival. £ Tako smo se na kratko spomni- * li velikega sina slovenske matere, » največjega slovenskega cerkvenega # skladatelja svoje dobe. Mi, njegovi * redovni sobratje, bomo črpali iz « njegovega zgleda smisel za ideale » in lepo redovno življenje. Tisti pa, » ki še zanimajo za glasbo, bodo do- ” bili v njem vedno delavnega in ide- ” alnega človeka, ki je prišel do take * višine v glasbeni umetnosti ne le s * svojo nadarjenostjo in muzo, ampak tudi s svojo pridnostjo in odločno voljo. Saj se je spravil na študij kontrapunkta pri svojih petinpetdesetih letih, dočim je na drugi strani zasledoval glasbo in njen razvoj (posebno moderno) do svoje smrti. O njegovi delavnosti nam govore njegovi številni “opusi” in še predzadnji dan svojega žviljenja je zložil neko Marijino pesem. Ker je torej tako in toliko pel v čast božjo in v slavo Marijino ter je bilo njegovo življenje tako vzgledno, smemo upati, da se že veseli pri Bogu. V nebesih z angelci in svetim očetom Frančiškom poje:Svet, svet, svet. . . , kakor je tako lepo zapel v svoji “Missa Seraphica”. Tam je petje neskončno lepše, kakor pa je bilo petje njegovega zbora. Saj se nahaja sredi harmonije in božje ljubezni in božje luči. P. Vendelin o. f. m. LEMONTSKI BARAGOV E EMONI JE DOŽIVEL na nedeljo dne 3. septembra 1950, slovesnost, kakršne Se dolgo nismo imeli. Poleg vsakoletnega medenega piknika smo ta dan praznovali osemdesetletnico našega čebelarja p, Johna Ferlina O.F.M. Piknik je priredila tudi fara sv, Stefana v Chicagu, da je bilo res veliko ljudi, A središče vsega dne je bil naŠ oltarni kandidat, misijonski škof FRIDERIK IRENEJ BARAGA, • kateremu smo posvetili in slovesno blagoslavili naš novi romarski dom ter marmornat spomenik v njegovem parku ob lemontskem jezercu. Dva škofa sta bila ta dan med lemontskimi romarji, katerih je bilo okoli tiso?: Dr. Gregorij Rožman, nadpastir1 ljubljanske škofije, kjer je bil Baraga rojen; in Dr. Noa, Škof marquettski ter sedmi naslednik Baragov v Škofiji, < ki jo je ustanovil naš svetniški misijonar. Veličastno slavje bo ostalo vsem Prevzv. dr. Gregorij Rozman, škof ljubljanski, z asistentoma pri obredih: p. Gracijanom dr.Hericem OFM (na škofovi desnici) in p. komisarjem Aleksandrom Urankarjem OFM (na levici). Poleg stoji p. Leo Medic OFM, iz hrvaške župnije v Ifest Allisu. Škof Rolman je ta dan blagoslovil pred samostanom Frančiškov kip. lemontskim romarjem vedno v spominu. Pričujoče slike pa naj pokažejo bralcem vsaj delček našega BARAGOVEGA DNE, te nepozabne manifestacije ameriških Slovencev za skorajšnjo Baragovo oltarno čast. Prevzv. dr. Tomaž Noa, Škof marquettski, slovesno blagoslavlja Baragov romarski dom. Asitirata mu p. Ciril dr. Shircel OFM glavni tajnik Baragove zveze, in p. Mirko Silvester OFM. Mr. in Mrs. Jožef Gregorič iz Oak Parka, Ul. si ogledujeta Baragovo razstavo. Mr. Gregorič je zgodovinar Baragove zveze in raziskuje Baragovo življenje ter je o njem ze veliko napisal. Baragova razstava v novem Romarskem domu. Obiskovalci so z zanimanjem ogledovali misijonarjeve predmete ter se jih spoštljivo dotikali. P. Ciril Shircel OFM je razstavo zbral vse, kar je mogel dobiti. Zal skoraj ena tretjina Baragovih stvari ni pravočasno dospela. Baragov spomenik v Baragovem parku, ameriških Brezij, katerega je dne 3, septembra blagoslovil škof Noa. Baragov dan v Lemont desetletnik, p. John Fer med slovesno sv. m lurški i votlini. Slovenski imel škof Rošman, angle Noa. - * Vsakoletno Baragov dan marquettske Škofije so za leto 1950. priredili dne 4. julija v St. Ignac. Slika predstavlja marquettskega škofa Noa z asistenco. P. Ciril Shircel OFM je na levi strani slike prvi med asistenti. Z Baragove razstave Misijonarjeva mašna knjiga in kelih, katerega je prejel pri obisku na Dunaj od avstrijskega cesarja Franca Jožefa. *•( fr. flr-inrr. Tudi v Lem. ntu imamo *marquettsko katedralo9, seveda mnogo manjšo kakor je v Marquettu, Mich. nad Baragovim grobom. Posnetek je delo br. Antoriina Šega OFM in našega jubilanta p. Johna Ferlina OFM. Z Baragove raztave: Kovček, v katerem je Baraga prinesel v misijone svoje “bogastvo.9 Tudi vrv, s katero je zaboj prevezal, je še ohranjena. r1 n.:: h j Prevzvišeni Škof Noa blago slavijo Baragov spomenik. ržt?\ m v "rS. e/z vsega Baragovega dela odseva trdna vera njegovega naroda..." /z govora Škofa . marquettskega. Baragov kip s posnetkom njegove rojstne hiše in marquettske katedrale. ^ HpSf 3S£ * Spominska plošča na spomen-ikovem podstavku. PrevzviŠeni Škof dr. Rožman blagoslavlja Frančiškov kip. “Baraga nam je^ zgled ljubezni do Marije...” Iz govora Škofa ljubljanskega. Prevzviseni škof Tomaž Noa v sprevodu. I rtA.NEZ SE TISTO leto ni kar \l nič rad poslavljal od šole. Učenja je bilo konec in pri-čele so se velike počitnice, to je res. Zapustil bo belo Ljubljano in bo doma zadihal v prosti naravi in neskaljeni svobodi. Toda nekaj ga je skrbelo: bal se je večnega očetovega tarnanja, kateremu tudi lanske počitnice ni bilo ne konca ne kraja. Prav tako so ga bili polni božični in velikonočni dnevi, za letošnje poletje pa se najbrž o-beta ista zgodba. . . Gotovo ste že radovedni, kaj je vzrok očetove slabe volje. I no, gostilničar je bil - pa mu gostilna ni nesla toliko, da bi plačal davke. Če bi ne imel posestva, bi moral že zdavnaj vse skupaj prodati, svojega sina študenta pa vzeti iz mestnih šol. Prejšnje čase se je živelo, da, da! Njegov oče in očeta oče sta napravila lep kup denarja in še ko je bil on fant, je denar kar tekel v 5 hišo. Gostilna na vrhu klanca, ki a se je imenoval Zelena reber, je bi- a la znana daleč okoli. Debela stole-š a tna lipa pred njenim vhodom ji je a dala ime: Gostilna pod lipo. Prije -g tna senca je voznike in konje kar a vabila pod košate veje. Zdaj so pa a vozniki redki. A oblast ti je za te * presnete avtomobile zgradila ravno * cesto, ki se ogne Zeleni rebri in g njenemu klancu ter po dolini mimo g nje teče iz Ljubljane proti Dolenj- * ski. Gostilna je izgubila svoje ime: * vsi so jo pozabili. Obledel napis g nad vratmi še spominja na stare * čase, od košate lipe pa je ostal sa- * mo še štor. Vihar jo je pred leti g nekaj polomil, a Janezov oče je po-g treboval denar in jo je posekal. Da, g gostilna '‘pod lipo”, redki so tvoji g gostje! Kak kmet se mimogrede g ustavi, da popije svoj polič, truden g berač zvrne v veži kozarček slivov-g ke. Ni dosti nedelj, ko pride v izbo g gruča kmečkih mož in fantov, ali g pa mestni izletniki, ki jih je zvabi-g la prijetna okolica in so s-lučajno g zašli na Zeleno reber. g Na vse to je mislil Janez, ko je g zvečer pred dnevom odhoda iz g Ljubljane ležal vznak na pogrnjeni g postelji podstrešne študentovske g sobice. Globoko je vzdihnil. Vse to g bo moral stokrat in stokrat poslu-g šati iz ust svojega očeta, ki še g vedno sanja o polnih omizjih in se-g veda - polni mošnji. . . g “Kaj bi se res ne dalo kako po-g magati?” se je vpraševal Janez, g Kolikokrat je že delal načrte, pa g mu nikoli ni padlo v glavo kaj pa-g metnega. Navaden oglas v časopisu g ne bo pomagal očetovi gostilni, to g je že skusil. Dobro vino in izborna g postrežba tudi ne, ko pa ni ljudi, da g bi o tem raznesli po svetu. Moral g bi napraviti nekaj posebnega, da bi g Zelena reber postala čez noč in en-g krat za vselej znana mestnim go-g stom. Ko bi se to posrečilo, potem g bi bilo očetovega tarnanja za vedno ■ konec. Tako je tuhtal Janez in mislil 5 planil s postelje. “Jo že imam! Ži-na ameriško reklamo, o kateri je « vio !. . . ” Od veselja je pograbil z bral v včerajšnji številki dnevnika * mize kup šolskih zvezkov in jih z precej dolg in zanimiv članek. Tam » vso silo zalučal za peč, da je papir ti nekaj tvegajo za uspeh. Izmišlja- # zaječal in so se popisani listi raz-jo si vsemogoče reči, smešne in« leteli. žalostne. Žrebajo, razpisujejo ha- * Pred vratmi so odjeknili hitri grade in se na vse načine trudijo » koraki. Nekdo je potrkal. Moral je za izredna pota. Pa prav te rekla- » biti stalni gost, kajti ni čakal Jane-me prinašajo tvrdkam največ do- * zovega poziva, ampak je takoj pla-bička. - Ali pa izgubo za vedno, se- g nil v sobo. ve(ja # “Kaj še nisi izginil iz smrdljive Neki newyorški veletrgovec je g Ljubljane? Mrha! Jaz bi šel tako razpisal pet tisoč dolarjev nagrade * rad iz mesta, pa moram ostati do-onemu, ki bi v njegovi trgovini za- »ma." man vprašal po kaki stvari. Sest- g Janez je z glasnim vriskom po-najst dni so se ljudje trli v proda- g zdravil svojega sošolca Marka ter jalne prostore: gnetli so se med g ga zavrtel po sobi. mizami in kupovali vsemogoče, tr- * “Ravno prav prihajaš, prijatelj! govec pa je spravljal mastne tiso- g čake, ki bi drugače nikoli ne prišli g v njegov žep. Končno pa je le vsto- g pil nekdo in zahteval - strgalo za £ krompir, ki bi ga mogli uporabljati § levičarji. Trgovina ga ni imela in g dobil je nagrado. Res je trgovec g izgubil pet tisoč, koliko, tisočev pa g so mu kupci prinesli v teh šestnaj- g stih dneh? In poleg tega je ime tr- g govine postalo znano daleč okoli, g Da, Amerika zna ljudi vleči za nos ! g Janeza je pri zadnji misli kar g vrglo pokonci. Čakaj, fant! Vleči g za nos, vleči za nos. . . Tu bo nekaj g za ljubljanske srajce! Pošteno big jih moral potegniti, pa bi bila oče- g tova gostilna rešena. Ideja, ideja! M Tvegati bo treba nekaj ! Če propade, g naj ! Izgubiti itak ni kaj. - Živio, ži- g vio ! Ideja. . . * Študent se je zamislil in strmel g v strop. Muha je brenčala okrog g svetilke, dočim jo je v kotu zaman g čakal pajek s svojo mrežo. Le nje- g no brenčanje je motilo veličastni g mir podstrešne sobice, v kateri so g se pretakale Janezove misli, da bi # jih lahko kar rezal. “Ljubljančane potegniti za nos ! » Pa pošteno. . . Hm!. . . ” « Janez je mislil skoraj pol ure, # nato pa je zmagoslavno zakričal in e - ■■■■ r'4 • Sv- V,*#, " ' , Pomagal mi boš pri važnem delu. ” 5 ti - tako sta sklepala in Markoje “Ti, delat pa nisem prišel k te- # dobil nalogo, da za to poskrbi -bi! Najmanj pa spravljat tvoje ‘bo- # potem, potem bo uspeh gotov kot gastvo’ v kovček, ker za take posle# amen na koncu očenaša. še nikoli nisem bil,” se je Marko# Med veselim žvižganjem je branil na vse pretege. # Marko odšel, Janez pa je dobre vo- “Ah, kaj delo! Poglej, kovček # lje še vedno oblečen ležal na poste-me že čaka napolnjen do zadnjega # 1 ji ter zopet in zopet premleval kotička. Pomagal mi boš - Ljubljan- # svoje načrte. Šmenta ! Čudno, da čane potegniti zanos. Če bo uspelo, # mu ni prej kaj podobnega padlo v bo, če ne, me pa oče menda od jeze # glavo !Pa ga je moral šele časopi -požene zdoma...” »sničlanek o zanimivi ameriški re- Marko je pokazal takoj židano # klami spomniti, da bi očetovi gostil-voljo in pripravljenost. Je bil pač # ni le mogel odpomoči. ljubljanska srajca in še študent po- # Muha, ki je že ves večer bren-vrhu : vesele narave, vedno poln # čala okrog svetilke, je zavila v kot smeha in domislic. # nad posteljo in se ujela v pajkovo foto ^unc 097 Nato sta prijatelja celo uro sedela na postelji in delala načrte. Janez je Marku povedal, zakaj gre, mu razodel svojo idejo, katero je ta sprejel z glasnim vikom. Moral mu je zamašiti usta, sicer bi priklical gospodinjo. Nato sta načrte spreminjala po okusu in popravljala ter se končno o stvari le dodobra zmenila. Marko je imel strica, ki je bil po vsem mestu znan kot velik šaljivec. Če tega spravi med ostale Ljubljančane, ki jih hočeta potegni- j3lejsl kjer ga je - kupil... - Torej »ne ostanem doma! Le naj Janez čakal je povabila. Jaz pa sem tudi » sam nagovarja in sprejema goste!” prežal nanj in ga srečno prestregel, » Hotel je po bregu navzdol proti predno je dobil pošto v roke stric. »vasi. Toda ko je prišel okrog hiše, Tako se danes že ves dan jezi, da »se je ustavil in se skoraj plašno ga niso povabili. Po tem razočara- » zagledal pod klanec na glavno cesto, nju je sklenil, da se bo na vso jezo # Tam sta se namreč pravkar prika-v nedeljo tako najedel zelenoreber- »zala dva velika avtobusa. “O, moj skih češenj, da bo trd kot boben. - »Bog! So že tu, so že tu! Janez, Ja-Pa nikar se ne boj glede uspeha! » nez ! So že tu tvoji presneti Ljubljan-Poznam svojega strica kot lastni » čani! Zdaj pa kuhaj godljo po svojem žep. Zaradi zadeve z lovskim dru- # okusu, jaz je ne bom vohal!” Ker štvom bo jutri zabavljal, pojutriš- »ni mogel proti vasi ne da bi srečal njem pa bo vstal tako razigran, da » Ljubljančane, je zavil na drugo mu bo prišla Tvoja šala kakor na- »stran proti gozdu. Janez pa je med lašč. . . g smehom gledal za njim. Za avto se je priglasilo triin- » Res so gostje že izstopili in po-sedemdeset oseb. Morda se priglasi « časi lezli navkreber. Pridružilo se v zadnjem trenutku še katera. Ure- »jim je nekaj kolesarjev, ki so prav-dil sem vse potrebno pri avtopod- »kar došli avtomobila. Pa koliko jih jetju. V nedeljo pa na veselo svide- »je bilo videti J Cela procesija. Moški n3e! »in ženske, mlado in staro, vmes Se nekaj: stric strašansko rad » pa otroci, katerim so se že najbrž je ocvrte piške in s tem mu morate # cedile sline po rdečih češnjah. ' postreči, če mu že češenj ne pri- » Janez bi rad spoznal Markovega voščiš. - Salve! Tvoj Marko.” »strica, pa so bili ljudje še preda-“Dve bo dobil, če bo hotel, ” se »leč, da bi razločil obraze. Sele ko je zasmejal Janez in na poti s pošte »so prišli bliže, je videl, da Marko proti domu veselo zapel. gvleče svojega debelušnega strica g prav med prvimi. Ravno je mož * »obstal in si obrisal z veliko ruto g znojno plešo. Marko poleg njega pa Nedelja. Krasno jutro je obeta- g je medtem opazil pred gostilno štolo krasen dan. Torej sta avtobusa g ječega prijatelja in mu mimogrede odpeljala iz Ljubljane. Janez je g zamahnil z roko v pozdrav, pripravljal še zadnje po gostilni in g Janez je že čul glasen razgovor vrtu. Pustil je vse skrbi in je v be- g in vpitje otrok. Veselo je pomahal lem predpasniku zadovoljno žvižgal. g z belo gostilniško krpo. Kar bo, pa bo! g “Vidiš, vidiš, gostilničar nas Oče in mati pa sta bila kakor na g že pozdravlja. Pa tako mlad fant, trnu. A mati se je vsaj zamotila z » se je zasmejal stric in pokazal nedelom v kuhinji. Saj ji je morala » čaku proti vrhu. “He, krčmar, da-pomagati celo sosedova Marička, » nes bo slaba zate! Vse češnje ti toliko je bilo tekanja sem in tja. Oče g bomo obrali! Nikoli več ne boš da- jal tako prokleto prismojenega 5 ne boš kos, ta te spravi v kozji rog. oglasa v ljubljanski časopis. Lju - * Le poglej ga! Tako je brhek, da bi bljančanismo gadje!” je kričal, da k vsa ljubljanska dekleta brez češnje-so se veselemu in zgovornemu so- a vega praznika drvela na Zeleno re-potniku vsi smejali. g ber, ko bi dali namesto vabila v Medtem so prišli do gostilne. * časopis njegovo sliko. ” “Živeli, živeli, dragi gostje!” « Zdaj je pa Janezu godila pohva-je prav neprisiljeno in domače « la. Vse gre prav. Voda že teče na pozdravljal Janez. Mati pa se je g njegov mlin.. . bolj kislo smejala s praga. * “Res, res!” je pritrdil stric in “Ho, ho! -Gostilna pod lipo’! Ta » počasi odlagal nahrbtnik. “Prav je dobra !” je zopet začel stric . Sploh »všeč mi je. Toda vseeno se malo je imel ves čas samo on glavno be- « preveč širokousti, če misli, da me sedo. “Sem mislil, da bom sedel « bo danes še enkrat potegnil. Pa če-danes v prijetni lipovi senci, pa » prav je krčmar in jaz spoštujem najdem samo štor. Vi, mladi * krčmarske pravice: moral se bo krčmar! To bi pa že lahko dali v * presneto potruditi. ” oglas, da lipa ‘gostilne pod lipo’ ne g Tudi gostje so odlagali svoje stoji več. Potegnili ste nas za nos.” g stvari. Cela gora je zrastla po klo-Janez se je zvito zasmejal:"Vi, g Peh pred hišo in obe gostinski sobi gospod Završnik, bi pa tudi lahko g sta bili polni. Janez je skočil v ku-poznali zakon, da imajo krčmarji g hinjo in se vrnil s kozarčkom sli-posebne pravice. Če želite vedeti: g vovke. Z vljudno kretnjo je ponudil danes vas bom še potegnil, pa po- g stricu, mati in Marička pa sta šteno » medtem natakali ostalim. Gostje so se smejali Janezove- g “O, to pa to!” Gospod Završnik mu odgovoru, v katerem je fant g je nagnil in se oddahnil. “Dobra odlično posnemal govor Markovega g kapljica, kakršne ne dobiš v lju-strica Veselo domače razpoloženje g bljanskih gostilnah .presneta reč! -je zavladalo med vsemi. g Toda, kaj sem se spomnil !Prišli "Me res zanima, če se bo po-g smo vendar na češnje. Zdi se mi, da srečilo ” je zapiskal šaljivec in se g je najbolje, če se takoj spravimo spomnil da ga je Janez imenoval g nadnje, sicer nam bo muhasti po imenu “Kaj me poznaš?” je g krčmar še res katero zaigral. So prišel kar s ‘ti’ na dan. g hrustavke, kaj? - He, krčmar, po- “Kdo ne bi poznal ljubljanskega g pelji nas na svoj vrt! ” šaljivca katerega najdete lahko ob g Gostje so se med veselim vsakem času pri ‘Šestici’ ali pa pri g vriščem drenjali okoli Janeza, ki ‘Figovcu’ Če ga ni tam, pojdi po- g je pomežiknil in vse skupaj slovesno gledat če sedi pri ‘Amerikancu’ g peljal okrog hiše. Znašli so se med ali pa'pri Gadu pod Rožnikom. . . ” g vrstami lepo pogrnjenih miz, s kaše je fant potrudil v eni sapi našte- g terih so jih pozdravljali pisani šop-ti stričeve najljubše gostilne. g ki. Res čedna slika z ozadjem zele- Završniku se je zdelo dobro.dagnih dolenjskih gričkov in modrega je tako znan. Saj ni vedel, da sta si g neba nad njimi. Dreves pa razen Janez in Marko prijatelja in ga g stare hruške in dveh mladih orehov pozna po nečaku. Sploh je Marko g - nobenih. . . stal poleg, kot bi Janeza šele prvič g To je naš vrt. srečal Tako bo lahko najbolje pri- g Vsa množica glav je onemela in pomogel k uspehu. * še stricu je zaprlo sapo. Nek drug Ljubljančan je pristo- g ' Kaaaaj ? . . . pil k šaljivcu:“Mlademu krčmarju g "Kje pa so češnje ? ” h ^unc ^ue Maribor-^rjaimi moi “To je naš vrt, dragi gostje, ” g P° gledala Janeza. “Sramota! Goje med smehom mirno ponovil Ja- g ljufija !...” je siknila, nez. Nato je skočil na klop, potegnil § Kot trska suhi meščan, ki se mu izza predpasnika šop časopisov ter « Je skopost kar na obrazu brala in jih vrgel med goste; “Le oglejte si # j® držal v rokah za češnje priprav-oglas za oglasom, dragi gostje Ze- “ ljena dva velika nahrbtnika, pa je lene rebri! Če sem enkrat samkrat« pristavil; “Torej smo prišli - za-omenil v vabilu tudi to, da imamo" stoooonj?” češnjev nasad, naj me koklja brcne," “Zastonj? Ne!” je brž zagrabil ali pa me takoj obesite pred hišo na,' Janez. Zdaj mu je šlo; zmaga ali lipo, ki že dolgo več ne stoji J Res, £ poraz. . . Začel je šteti na prste in vabil sem na češnjev praznik in $ govoriti, kot bi se litanije stokrat velikodušno obljubljal, da boste # naučil na pamet: “Mize so pogrnje-s me 1 i obrati na našem vrtu t o - « ne • Gostilna ima kuhinjo in klet. liko češenj, kolikor boste mogli.« Vsega je dovolj; belo vino, črno Ali sem se mar kaj zlagal? Ali # vino, vipavčan in dolenjski cviček, sem svojo obljubo kdaj preklical ?»ljutomerčan in dalmatinec. Seveda In tudi zdaj je ne! Prosim, kar bla- «tudi pivo in za otroke malinovec govolite si jih nabrati po mili volji, g prve Vrste. . . Ocvrti piščanci, te-nihče vam ne brani! Kako, je pa glečja pečenka, prekajena in sveža vaša stvar. . . ” * svinjina. . . Juha, rižota, krompir Začudenje je rastlo. Bilo je»*n solata, gnjat in potice... Vsega preveliko, da bi kdo zinil besedo. # dovolj! Tudi češenj sem pripeljal Vsi so lovili sapo. Markov stric «ne^aJ jerbasov, da se otroci ne bodo je z odprtimi usti zijal v Janeza, ki # prekislo držali zaradi neizpolnjenih se mu je smejal s klopi kot bi mu j* želja.. - In tako, dragi ljubljanski hotel reči; “Ali sem te, ali te »gostje, se vam lahko posreči danes nisem?” «na Zeleni rebri, kateri je avtomo- Prva je prišla do sape stara »bilska cesta vzela ime in goste, po ljubljanska dama, ki si je tiščala« dolgih letih napraviti dan, katerega na nos naočnike in skozi stekla sre- ■ ne boste zlepa pozabili. ” Gostje niso vedeli kaj bi. In Ja- ~ "Da nas je tako privil! Tilko je nez, ki je gledal njih obraze kakor * treba pošteno zaliti, " je hlipal de-na dlani, je najbolj videl, koliko # beli stric. mnenj se zrcali na njih. Ta trenu- # Smeha nibilo ne konca ne kraja. tek je odločilen. On je odigral svo- « Završnik je prav vse potegnil za jo vlogo in ne more storiti ničesar # sabo. Saj niso več vedeli, ali se več. Kdor bo zdaj potegnil ljudi za * smejejo njemu ali Janezovi domisli-sabo, bo dobil zmago. Fantu je za « ci. Kot krona vsega pa je tedaj na-hip celo vstala misel, da ga je sre- * stopil še nemi igralec Marko in ča varala. Morda sta se z Markom « skočil k Janezu. S pomočjo dveh v stricu zmotila. . . * mladih sosedov ga je dvignil na ra- Toda Markov stric je svojo vlo- » mena ter ga nad pisano množico go, za katero seveda ni vedel, dobro # glav nesel zmagoslavno do hišnega napravil. Ko je prišel do sape, je« praga. - - - najprej samo raztegnil že itak ši- « Takega dne Zelena reber še ni roki obraz. Nato se je premaknil # doživela. Jedače in pijače je bilo za korak h klopi in se trdo sesedel « dovolj. Toda Janez je moral po dve nanjo, da je zacvilila. Tam se je« sosedovi dekleti, da sta pomagali šele začel smejati, da je vse gleda- « nositi na mize. Nato pa je sedel na lo samo njega. « prag in začel nategovati harmoniko, “Ta preklicani fant! Kaj takega« da so se pete kar same privzdigo-pa še ne! Kako nas je potegnil...« vale. Iz “češnjevega praznika” je Ha, ha, ha! Ta je vredna smeha! Ta« nastalo prijetno domače slavje, na je boljša od tistih par črvivih če- « katerem je šaljivi stric pil z Jane-šenj. . . Ha, ha, ha !. . . ” k zom bratovščino in mu štirikrat Vihar njegovega smeha je pone- « predstavil svojega nečaka Marka, h aval in zopet divjal, brez prestan- « Muzika je privabila celokopico. ka. Na srečo je bil nalezljiv. Na- « vaških fantov. Pa tudi očeta, ki ni enkrat se je smejalo vse dvorišče« mogel verjeti svojim očem. A je le in kar zagrnilo peščico resnih obra-« spoznal, da ga ne varajo. Mati'ga zov, ki jih je češnjeva komedija le* je takoj vpregla vdelo in mu prepa-preveč v živo zadela. ■ sala bel predpasnik. “Tak kje se mudiš? Prej si vedno tožil, da ni- « postrežbi. V ponedeljkovem popol-maš gostov; zdaj ko je polna hiša # danskem časopisu pa je izšel dolg pridnih pivcev, te pa ni nikjer in od » članek, v katerem je eden izmed nikoder...” # gostov vso Janezovo uspelo domisli- “Ljubljančani so pa res neumni, # co na dolgo in široko popisal ter da so šli na limanice, ” je med de- g vabil še na več takih “češnjevih lom brundal sam s seboj. “Naš Ja- * praznikov”, nez pa pameten za tri. Ga le nisem » dal zastonj v šole. Pa tudi tisti pre- # * govor menda drži, ki pravi, da ja- m bolko ne pade daleč od drevesa. . . ” g Kako je pogledal šaljivi stric Kaj pokonci se je držal, ko je nosil g Završnik, ko mu je naslednji dan na mizo, tako je bil ponosen nasvo- g Marko zaupal, da je igral pri ko-jega sina in svojo gostilno. * mediji vlogo številka dve in da sta Pozno zvečer, ko sta jih avto- g oba študenta tudi strica že pred busa pod klancem že klicala z g enim tednom in pol določila za glasnim hupanjem, so se ljubljanski g glavnega igralca, brez katerega bi gostje Židane volje poslavljali od g vsa ‘predstava’ žalostno pogorela, veselega dne. Še prej pa so - seveda g Dečko je stricu tudi prav ponižno pod stričevim poveljstvom - iznad g prinesel zastarelo vabilo na strelne vrat sneli tablo z obledelim na- g tekme, katero je v petek prestre-pisom “Gostilna pod lipo”. Izmisli- g gel. li so si za zelenorebersko gostilno g “Preklicani študentje! Ves svet novo ime: “Pri zvitem Janezu”. g imate za norca, ” je brundal stric Obljubili so, da bodo stalni gostje g in se praskal po svoji pleši. Pri-prijaznega kraja in da bodo tudi g znati pa je le moral, da ga tako še svojim prijateljem povedali o dobri g nihče v življenju ni potegnil. « * P. Bazilij o.f.m. # « # jdohinjskoje^ro.vosodji/jricjlov ul»m Kdaj se je pričela božja pot v Logu, zgodovina ne pove. Ustno izročilo pripoveduje, da je za časa cesarja Teodozija Velikega stala na prostoru današnje veličastne cerkve mala kapela, v kateri je Teodozij molil med bitko njegove armade z armado ustajnika Evgenija pri Ajovčini. Evgenij je prišel z armado iz Galije po povelju Arbogasta v Vipavsko dolino, Teodozij je pa kora- * kal po stari rimski cesti iz Panonije * preko Petovije (Ptuj), Emone ( Lju- * bljan), Nauporta (Vrhnike), Longa-g tika (Logatca), in Hrušice na Ajdov- Dne 6. sept. 1. 394. po Kr.r. trčili obe vojski druga na drugo, dan se je sreča nagibala na g Evgenijevo stran. Drugi dan pa je g izbruhnila grozna burja, ki je brila g Evgenijovim vojakom v obraz, Raz-g sajala je tako hudo, da vojaki niso g slišali povelj. Njih sulice so popadi dale na tla, preden so dosegle sov-gražnika. Vsa Evgenijeva vojska je v gost prah. Teodozij je na nasprotnika in ga pre- g bil zavita £ navalil « magal. Evgenij je obležal na bojnem « polju. Tako je Marija nudila pomoč SEM bil še majhen, i bogljen otrok, me je pokojna dobra I« prosilcu cesarju, mati peljala na prvo božjo pot v» Kakor poroča zgodovinar oče Logu na Vipavskem. Komaj uro hoda « Bavčar, je sezidal večjo cerkev v je oddaljena velika, prelepa, bela, «Logu zadnji goriški škof grof svetla cerkev od moje rojstne vaši. » Leonard 1.1445. Od tedaj je postala Sleherni verni Vipavec je vsaj en- k božja pot zelo znana. Sedanjo veliko krat v letu poromal k svoji Materi w cerkev pa je sezidal vipavski dekan Mariji Tolažnici v Logu. O štirih S Andrej Gabrijan, menda 1. 1854., shodih; na sv. Ano, sv. Jerneja, na # kakor je poročala “Zgodnja Danica’.’ Veliki in Mali Šmaren se je pa trlo« Ta odlični duhovnik in narodnjak, romarjev od Idrije do Šempasa,od # doma iz Metlike, je bil nad 40 let Razdrtega do Rihenberka, v cerkvi # župnik in dekan v Vipavi. Sezidal je in okrog nje, koder so živahnosej- «to cerkev z dvema visokima zvo-marili različni branjarji z razno- «nikoma in jo dal lepo preleskati. vrstnim blagom, gostilničarji pa « Glavni oltar je iz belega marmorja prodajali jedi in točili vina in pivo. # in je stal v Benetkah 4000 goldinar-Pok. prof. Filip Terčelj je v svoji * jev, oltarno sliko Matere božje v Povesti “Vozniki” pobožnost v cer- # prelepi modri obleki nad oblakom, kvi in vrvenje izven nje mojstersko # je izdelal neki goriški slikar za 500 opisal. Kdor je prebral to zanimivo # goldinarjev. Veliki zvon, ki je tako zgodbo iz Šturja in okolice, mi bo« močno donel, da ga je bilo slišati v pritrdil. ■ sleherno vipavsko vas, je bilo 43 centov težak. Deset velikih stranskih » Razne katoliške organizacije, oltarjev je bilo okusno poslikanih. V j* posebno Marijine družbe, so pred njih šobile slike sv. Ane, sv. Jerne- # in po prvi svetovni vojni imeli rade ja, sv. Janeza Krstnika, sv. Križa in » v Logu zborovanja na prostem in druge. Pred apsido na desni spre- » shode v cerkvi. daj je bila na oltarju stara, prelepa 8 Prave pobožnosti je danes v Marijin soha, skoraj človeške veli- ” Logu mnogo več kot v onih časih, kosti, oblečena v belo oblačilo z * ko so vsako božjepotno slovesnost Jezuščkom v naročju. »spremljali “sejmi.” Vsi vipavski dekani - Log je bil » Že več let, od spomladi pa do podružnica vipavske župnije-, so ze- » pozne jeseni, -novembra -, se vrše lo čislali to božjepotno cerkev, skr-» v Logu pobožnosti v čast Materi beli za njeno lepoto, vzorno cerkve- » božji. no petje in orglanje, za velike » Vsako prvo nedeljo popoldne se slovesne maše, dobre pridigarje in k v Logu od vseh strani stekajo šte-spovednike in za tihe maše pri glav- » vilne množice. Po glavni cesti, po nem in stranskih oltarjih. w poljskih poteh in stezah vidiš gruče Omenim še, da je v Logu edino » ljudi, ki hite na isti cilj: k Materi cerkovnikova hiša z gostilniškimi » božji v Log. prostori, v katerih so hranili cer- » Ob določeni uri je v cerkvi sve-kvene ključe, tako, da so si mogli » ti rožni venec. Po končani molitvi potniki, ki so potovali po veliki ce- » pa se množica v cerkvi brez naj-sarski cesti iz Razdrtega proti » manjšega oznanila ali priporočila Gorici, ogledati lepo Marijino s ve- g tiho razmakne. Eden izmed mož tišče, ki je po velikosti doseglo g vzame križ, za njim se tiho razvr-baziliko na sv. Gori. g ste dečki in deklice. Nato sledi vr- Vipavci in drugi romarji so na g sta mož in fantov, katero zaključijo velike praznike-oba Šmarna dneva- g štirje mladeniči, ki nosijo kip Ma-radi prejemali sv. zakramente in g rije Pomočnice. Za kipom sledi dobivali na Marijino priprošnjo g mnogoštevilni mešani pevski zbor. obilne duhovne in telesne milosti, g Vsakikrat se - a brez opominjanja /0,° ^nc fJeJvocle na red in disciplinoter brez redar-g mo pobrali. Log 1949.” Čudno pa jev - tiho uvrsti v procesijo nad g je, da ljudje kljub temu opozorilu dva tisoč vernikov, ki z odpevi pojo * polagajo svoje skromne prispevke, litanije Matere božje. Procesija se * ki se grmadijo ob Marijinih nogah, razvije po malem travniku ob obeh j* Ob pogledu na to množico, ki straneh cerkva. Ljudje so razvr- j* brez vsake propagande ali sile od ščeni po dvostopih. Ker pelje mimo “blizu in daleč prihaja k Mariji, pri glavna cesta, stojita ob njej dva j* poslušanju mogočnega “Prosi za mladeniča, da opozarjata po potrebi g nas ! " boš nehote tiho šepetal: "Še mimoidoče in s tem preprečita ka- g gori ljubezen, blažena Gospa, še ko nesrečo. To je edino, kar spada g si Ti Kraljica ljudstva našega. k organicaziji discipline. - V cer-g V jeseni življenja me je begun-kvi se litanije že bližajo koncu, ko * stvo zaneslo v visoko gorsko vasico žene še vedno v dvostopih prihajajo | na Vzhodnem Tirolskem. Dve uri v božji hram. Posebno od moške Shoda od tam, skoro na meji med strani doni “Prosi za nas!” Kako g Koroško in Tirolsko, je božjepotna tudi ne, saj se vsakikrat udeleži g cerkev, ki se tudi imenuje “v Logu”, pobožnosti sedem do osem sto mo- g Seveda ima danes nemško ime ških in kar je za naše čase posebno g Luggau, ki pa jasno kaže, da so razveseljivo: po večini mladih mož g tod nekdaj prebivali Slovenci. Tod in fantov. g je potoval naš “večni popotnik” Z blagoslovom z Najsvetejšim g Lavtižar in pisal o teh krajih, koder je pobožnost zaključena. Tiho .kot g so le še neznani slovenski grobovi, so se zbrali se ljudje razhajajo, g Log ima 1179 m nadmorske vi-Predno se poslovi, skoraj vsak po- g šine in leži v Leški dolini, ki sega stoji pred Marijinim kipom s kako g od Mute v Ziljski dolini do Siljana posebno prošnjo. Ob Marijinem ki- g v Pusterski dolini. Tudi vrhovi go-pu je listek z opozorilom, katerega g ra, ' ki dolino obkrožajo (Podlanik, ne najdete v nobeni drugi božjepot- g Ostri vrh, Poludnik in Matlinik) kani cerkvi: "Prosimo, da predoltar g žejo ravno tako na nekdanje sloven-ne polagate denarja, ker ga ne bo- g ske prebivalce, ki so jim dali slo- venska imena. 5 Preprosti ljudje - nemški Ko- § rošci - pa trdijo, da je ime Luggau g nastalo iz 'Lukas-aue’, ker so po- “ stavili oltar v čast sv. Luku. Poleg g lepe, a nekoliko majhne cerkve, je g velik servitski samostan, v katerem g pa so zdaj le trije patri (pred dru- g go svetovno vojno jih je bilo sedem- g najst) in še ti so starejši in bo- g lehni gospodje. Cerkev je zidana v g gotskem slogu. Ima visok in veli- g časten zvonik in štukature, ki so g bogato, zlato okrašene. V glavnem g oltarju je čudežna podoba Matere g božje z mrtvim Kristusom v na- g ročju in krasen tabernakelj. Nad g glavnim oltarjem pa je beneški sli- g kar Dussi naslikal Marijino vnebo- g vzetje po Tizianovem vzorcu. Na g darilo kardinala Krištofa. Na samostanskem križnem hodniku so neštete zaobljubljene podobe romarjev, ki so našli milost v dušnih in telesnih stiskah pri “Naši ljubi Gospe v Logu”. Samostan ima lepo knjižnico in obednico, lekarno in naravoslovno zbirko. Na samostanskem vrtu uspevajo neštete cvetlice in zelenjava. Kraj Log je pripadal gospoščini Pittersberg, ki je tvorila del orten-burške posesti, cerkev pa je bila osem ur daleč od župnije svetega Danijela. V začetku 16. stoletja je kraj štel šestnajst kmetij (Huben) in je imel goste gozdove, ki so bili polni divjačine. O postanku cerkve in božje poti levem stranskem oltarju je isti g pripoveduje ustno izročilo sledeče • slikar naslikal sv.evangelista Luka, g Neka obubožana, a bogaboječa kme-na desnem stranskem oltarju pa g tiča je zaspala v pšenični njivi in zadnjo večerjo v prelepih barvah . g sanjala, naj sezida na onem mestu Poleg zakristije je zakladnica, ki g cerkev na čast Materi božji Prehrani razne relikvije, pšenični g izkušala je resnost sanj in postavi-klas iz časa nastanka božje poti, g }a na sredo njive svečo “Ako ta-posebno velik in neokrnjen. Dalje g tri dni ne ugasne kljub vetrovom s bogata mašna oblačila, darilo grofa g pianin, je jasno, da gre za božjo Ortenburškega, razpelo človeške g voljo,” si je dejala. In res sveča ni velikosti iz alabastra in ebenovine , « ugasnila. Kmetica je prosila ljudi za prispevke - njivo ji je daroval g lastnik - in postavila prvotno, malo * kapelo s podobo Marijino. Ljudje g so začeli romati h kapelici. Mnogo g dobrot in ljubezni jim je morala ska- g zati Marija, kajti dve leti pozneje, g leta 1515., je že stala na istem g kraju zasilna cerkev. Dozidana in g posvečena pa je bila dne 20.avgusta g 1536. Dne 9.avgusta 1593. pa je bil g dozidan tudi samostan. Nad osem- » deset let je bila cerkev podružnica » župnije sv. Danijela, potem pa je » postala samostojna župnija in sa- * mostan izročen oo. frančiškanom . * Vsled redovnih pravil so ga morali £ ti po štiriintridesetih letih zapusti- J ti. Leta 1635. so se tam naselili * serviti, ki so bili znani kot dobri * spovedniki in pridigarji. Na božjo pot v Log (Luggau ) * prihaja že od nekdaj mnogo romar- * jev: Italijanov, Slovencev iz Ziljske § doline in Nemcev. Navadno v slo- g vesnih procesijah. Največji shodi g so ob kvatrnih dneh, o binkoštih in g na oba praznika Žalostne Matere g božje. A skoro ne mine nedelje, da g ne bi bilo v cerkvi znatno število g romarjev. Bližnji Korošči in pa g Vzgodni Tirolci radi prihajajo na ■ to božjo pot in v večjih družbah molijo rožni venec za rožnim vencem. Navadno prenočujejo pri kakem kmetu, opravijo naslednji dan spoved, prejmejo sveto obhajilo ter se udeleže več svetih maš. Dve dobri gostilni skrbita za pošteno hrano in pijačo ter tudi za prenočišče. Trgovine in branjarije pa prodajajo razne “spomine" na to slovečo božjo pot. Omenim naj še, da je preprost kmet napisal lepo igro o postanku božje poti, katero mnogokrat igrajo loški diletant je. V samostanu vodijo oo. jezuiti iz Inomosta duhovne vaje za može in fante. Udeležujejo se jih Korošci in Vzhodni Tirolci. Za lepo cerkveno petje pa skrbi vzoren in izvež-ban pevski zbor. Dr. Ivan Česnik ..... ?! v p- NAŠI PiE, v m :1 I SREBRNOMAŠNIKI IN NOVOMAŠNIKI h!: , 'iii|4lipi 5 Včasih je tudi pisal v starokrajske Vigred, Orlič in Luč. Tudi v je objavil že mnogo svojih let urednik A VE » liste m Ameriki » poezij. Bil je deset » MARIJE . SREBRNOMASNIKI REV. JULIJ SLAPŠAK t Rojen je bil 23. septembra 190L « v Lešah na Gorenjskem iz ugledne < učiteljske družine Slapšakove. Študiral je gimnazijo v škofovih za- < vodih v St. Vidu, bogoslovje pa v [ Ljubljani . Dne 29. junija 1925. je bil [ posvečen v duhovnika in 1.1926, je [ nastopil službo kot kaplan v Škoc-[ ijanu pri Mokronogu. Na povabilo [župnika pri Sv. Lovrencu v Cleve- [ landu, sedanjega Monsignora Omana, [je leta 1932. prišel k Sv. Lovrencu, i kjer je ves čas v dušnopastirskem delu. Leta 1935. je pol leta nado-mestoval župnika v Rock Springs, Wyoming. Poleg svojega rednega dušnopastirskega dela v fari je nekak neuradni “škofov kaplan” svojega škofa Dr. Gregorija Rožmana, ki je od leta 1948, gost pri fari Sv. Lovrenca. Lani je spremljal Prev-zvišenega v Južno Ameriko. VERY REV. ALEXANDER URANKAR, O. F. M. Rojen je bil 25. aprila 1902 v Mariboru. Gimnazijo je študiral v Mariboru in Kamniku, bogoslovje pa na ljubljanski univerzi. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1925, dne 5. septembra istega leta pa je prišel v Ameriko. Najprej je bil kaplan pri Sv. Štefanu v Chicagi dve leti. Nato so ga postavili za župnega upravitelja pri Sv. Cirilu v New Yorku. Leta 1930.so ga poslali nazaj v Chicago, kjer je kmalu postal župnik. Tu je ostal do leta 1939. Zadnjih sedem let je bil župnik pri Sv. Juriju v South Chicagi. Bil je tri leta gvardijan v Lemontu. Pred kratkim so ga izvolili za komisarja slovenskih frančiškanov v Ameriki. g REV. LEO KRISTANC SK g Rojen je bil 12. aprila 1901, v g Srednji vasi v Senčurski fari na g Gorenjskem. Tudi on je študiral na g bogoslovni fakulteti v Ljubljani in g bil ordiniran 29. junija 1925. Na-g slednje leto je šel službovat in je g bil v Višnji gori, nato v Ribnici. Leta 1939, je zaprosil za izpraznjeno župnijo Prežganje. Ob izbruhu vojske v Prežganju doživel okupacijo dela Kranjske po Hitlerjevi nemški vojak. Pregnan iz “nemškega” dela g Slovenije je prišel v takozvano * italijansko “Ljubljansko Pokrajino” in šel pomagat staremu župniku Krumpetru pri Sv. Gregoriju na Dolenjskem. Po zlomu Italije leta * 1943. je skupaj z drugimi bežal pred e partizanskim zasledovanjem ter se a M a H a Je S " M 3K « za časa turjaških dogodkov skrival 5 tam oziroma na Kranjskem ves čas. na Igu. Z večtedenskim skrivanjem” Udeležil se je prve svetovne vojske sije sicer rešil življenje, toda si je « in 1. 1919. zasedbe Prekmurja, nato v tem času zlomil roko. V spomin” pa vstopil k misijonarjem sv.Vin-na to skrivanje mu je ostala zlom- # cencija Pavelskega in bil ordiniran ljena roka, ki je ne more niti za 8 za duhovnika v Ljubljani 29. junija povzdigovanje dvigniti. Lani je pri- ” 1925. Nekaj časa je bil duhovnik šel v USA . Sedaj je v duhovniški # v Ljubljani, nato pa vodil Misijonsko službi na fari v Campbell v Cali- » tiskarno v Grobljah pri Domžalah forniji. a do leat 1938. L. 1938. je bil sprejet a od škofa dr. Rožmana v ljubljansko REV. JOŽE GODINA a škofijo in poslan na Jesenice, kjer a je bil do zasedbe Jesenic po Nemcih Rojen je bil 12. marca 1898.na » (1941). Posrečilo se mu je uiti D. Bistrici v Prekmurju. Prvotno so * nemški aretaciji in priti čez gore v ga starši poslali v ogrske in nemške * Gorico. Nato je bil med vojsko v Šole, toda na posredovanje velikega » Ljubljani. Jeseni 1943.je bil od taj-prekmurskega Slovenca včg. Klekla a nega slovenskega vodstva s posebno je šel študirat v Ljubljano in ostal * misijo poslan v Rim, da tam po- Tu so peterj srebrnomaSniki, ki so bili prisotni pri maifniifkem posvečenju v Le-montu 29. junija. Od leve na desno: Rev. Franc JeraSa, Rev. Leo Kristanc, Very Rev. Aleksander Urankar, o.f.m., lemontski komisar, Rev. Joče Godina in Rev. Julij SlapSak. počaka zasedbo Rima stik z dr. Krekom. L je prišel v Cleveland. in pride v 5 1948 spomladi g » M REV. FRANC JERAŠA velike * Od tam* Rojen je bil pri Sv. Lenartu nad * Škofjo Loko 11. januarja 1902. Gim- * nazijo je obiskoval v Kranu, bogo- * slovje v Ljubljani in bil 29. junija* 1925. ordiniran za mašnika. Leta * 1926, je šel za kaplana v Preddvor * na Gorenjskem, kjer je zlasti pri * prosvetnem delu pokazal sposobnosti in podjetnosti, je šel za župnika k Sv. Trojici nad * Cirknico, toda že leta 1937. je za- * prosil za župnijo Krko na Dolenj- * skem, kjer je župnikoval vse do g partizanskih nemirov. Zadnja leta * mu je pomagal župnik rojak Matej g Tavčar, katerega so z Gorenjskega g pregnali Nemci. G. Jeraša je šel nag begunski poti skozi taborišče Ser- g viglano in Senigallia in lani prišel v g USA. Najpreje je bil nekaj časa v g El Dorado, sedaj je pa župni upra- * vitelj v Kiowa, Kansas. NOVOMAŠNIKI REV. EDWARD PEVEC Rev. Edward Pevec iz cleve-lanske škofije je bil posvečen meseca maja v clevelandski stolnici. Nato ga je sprejela domača fara sv. Vida, kjer je v krogu svojih domačih in svojih rojakov opravil prvo slovesno sveto mašo. Novo-mašno pridigo je imel prevzvišeni doktor Gregorij Rožman, škof ljubljanski. Seveda ni manjkala naša stara novomašna pesem: “Novi mašnik bod’ pozdravljen, ” ki ob takih prilikah tako domače zadoni s kora in se vernikom, katerih je polna cerkev, nehote zacvetijo v očeh solze. REV. FRANK MELOVASICH Rev. Frank Melovasich, novo-mašnik duluthske škofije, je 4. junija slovesno pristopil k oltarju v svoji rojstni fari sv. Antona v Elyju, Minnesota. To je v treh letih že tretji novo mašnik, zato je nanj župnija lahko ponosna. Prav gotovo je malo fara, ki bi tri leta zapovrstjo spremljala pred oltar mladeniče i z svojih vrst. Angleški govor je imel Rev. Myron Currie iz Dulutha, slovensko novomašno pridigo pa Rev. Jožef Vovk. Župniji sv. Antona v Elyju želimo, da bi vzgojila še mnogo novomašnikov, ki bodo današnjemu svetu dobri vodniki na poti k Bogu. REV. THOMAS SHUBITZ Rev. Thomas Shubitz, tudi član duluthske škofije, je skupno z Rev. Melovasichem v St. Paulu, Minn. končal svoje študije ter je bil z njim dne 3. junija v duluthski stolnici posvečen. Naslednji dan je v svoji rojstni fari sv. Elizabete v New Duluth, Minn. pristopil k oltarju in opravil svojo prvo daritev. Angleško pridigo je imel Reverend Michael Hogan, v slovenskem jeziku pa je novomašniku in polni cerkvi vernikov govoril Rev. John Dolšina, 5 je med drugimi stregel tudi rodni domači farni asistent. Novomašniku # brat Pavel, ki se zdaj v semenišču » pripravlja, da nastopi pot svojega a brata. a a 8 p. INOCENC FERJAN OFM K » 8 P. Inocenc Ferjan OFM je novo-8 naseljenec in je šele v jeseni 1949. 8 dospel v Združene države. Rojen v k Polzeli na Štajerskem, je študiral v 8 Zemenu pri Beogradu in v Ljubljani, a Po petem razredu je stopil v 8 frančiškanski red. Že v noviciatu 8 je doživljal grozote revolucije in »moral v maju 1945. na težavno pot »iz domovine. Nadaljeval je študije »v Avstriji in Italiji, zadnji letnik pa »na ameriških Brezjah, kjer je bil Prevzvišeni škof dr.Gregorij Rožman pri posvečenju naših novomašnikov - p. Bazilija in p. Inocenca - v L e m o n t u . na praznik svetih apostolov Petra in Pavla posvečen od ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Domačo župnijo mu je dne 2. julija nadomestila slovenska fara sv. Cirila in Metoda v New Yorku, ki mu je dan nove maše napravila zelo ljubezniv in domač. Novomašni govor je imel p. Alojzij Madic OFM. P. BAZILIJ VALENTIN OFM P. Bazilij Valentin OFM je rojen v ljubljanski frančiškanski župniji sv. Antona. Študiral je v Ljubljani in leta 1941. stopil v frančiš-kanski red. Nato je v Ljubljani nadaljeval študije, dokler ga ni zadela vojaščina in končno pot v tujino. V Avstriji in Italiji je nadaljeval študije, končal pa jih je letos v Lemontu, kamor je dospel ob koncu leta 1949. Posvečen je bil skupno s p.Ino-cencom, novo maš no glorijo pa je zapel dne 9. julija ob številni množici romarjev pri lurški votlini ameriških Brezij. Novomašni govor je imel prevz. škof ljubljanski, dr. Gregorij Rožman. begunskima novomašnikoma je moral iz domovine. V Brixnu v Juž-Tirolah je v juniju dosegel mašniško posvečenje, novo mašo pa je dne 2. julija zapel v kapeli slovenskih šolskih sester v Rimu. Pridigal mu je ameriškim Slovencem L 8 b B # B W * dobro znani pater Hugo Bren OFM » Taifni po novi maši pa je p. Alfonz v novo # Takoj po novi maši g nastopil pot preko morja domovino. Miss Pauline Gregorich, hči Mr. in Mrs. Jožefa Gregoriča iz Oak Parka, Illinois, zgodovinarja Baragove zveze, je v juniju 1 950. z odličnim uspehom graduirala na P. ALFONZ FERENC OFM P. Alfonz Ferenc OFM je imel sicer novo mašo še v starem kraju, toda že s potnim listom za USA v žepu, zato je prav, da ga tudi o-menimo. Doma je pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Gimnazijo je študiral v Mariboru, po sprejemu v frančiškanski red pa jo je nadaljeval v Ljubljani. Skupno z ostalima b » b bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb« $ l ODLIČNA GRAD UANTIN JA b w 3* B B » B B K B B B » W » B 30t K B B B « B B B B « B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B Rosary College v River Forest, 111, Iskreno ji čestitamo in ji želimo na Marquette University v Milwau-keeju, Wisconsin, kjer bo nadaljevala svoje študije, obilo lepih uspehov. | ' j Naslovnik naiih duhovnikov ■ j,njijj, -... ."'i'- m,;,aiwmiii ."•! Prevzv. Gregorij Rozman, D. D. škof ljubljanski 3547 E. 80 th Street Cleveland, Ohio ADAMIČ, REV. ALOYSIUS 520 West lOth Street V/aukegan, Illinois AMBROŽIČ, REV.BERNARD,O.F.M. 62 St.Mark’s Plače New York 3, N. Y. ANZIC, REV. ANTON St. John's Church Zeeland, North Dakota BANDI, REV. BONAVENTURE,O.S.B. Holy Cross Abbey Canon City, Colo. BARAGA, REV. FRANCIS 6019 Glass Avenue Cleveland, Ohio BASNIK, REV. ALBAN,O.S.B. 550 Coum Avenue Jeanette, Penna. BAZNIK, REV. LOUIS 3547 East 80th Street Cleveland 5, Ohio BERGLES, REV. IGNACIJ Walsenburg, Colo. BLAŽIČ, REV. J. 61 No. Mt. Vernon Avenue Uniontoivn, Penna BLENKUSH, REV. MATIJA 632 Julian Street Denver 8, Colo. BOGOLIN, REV. LEONARD.O.F.M. 1852 W?st 22nd Plače Chicago 8, lil. a a K H H a a a a a a a a a a a a a a a a a a « a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a BOMBACH, REV. ANTHONY 881 East 222nd Street Euclid, Ohio BORGOLA, REV. BON AV EN TURE,O.F.M. 9546 Euting Avenue South Chicago, Illinois BREZNIKAR, REV. VICTOR 1115 W. Riverside Avenue Spokane 8, Washington BUTALA, RT. REV. MATIJA 416 North Chicago Street Joliet, Illinois ČADONIČ, REV. DANIEL 621 Sicard Street San Diego 2, Calif. CAGRAN, REV. JOSEPH,O.F.M. 536 Decker Ave. Johnstouir^, Pa. C AN J AR, REV. JOHN A. 4377 Utica Street Denver, Colo. C E LESNIK, REV. JOSEPH 4697 W.130th Street Cleveland 11, Ohio ČEPON, REV. LUDVIK 2700 N. Water Street Decatur, lil. ČEPON, REV. MICHAEL 2215 Irving Park Rd. Chicago , lil. CIMPERMAN, REV. VICTOR 15519 Holmes Avenue Cleveland 10, Ohio CUK, REV. ALFONZ, D.D. 141 Marcy Plače New 1brk 52, N. Y. CVELBAR, REV. JOŽEF Mount Gallitzen Baden, Pa. DEMŠAR, REV. F. 326 S. Main Street, U .E. Pittsburgh 20, Pa. DOBNIKAR, REV. IVAN J., O.S.B. Procopius Abbey Lisle, lil. DOLINAR, REV. DR. ANTON St. Anthony llospital Breckenridge, Minn. DOLSINA, REV. JANEZ 610-99 Ave. Duluth, Minn. DOLSINA, REV. STANKO 307 Adams Street Eveleth, Minn. ESTOK, REV. GABRIEL, O.F.M. 386 Geneva Avenue Highland Park, Mich. FARKAŠ, REV. DR. ANDREJ, S.C. Box 299 - Pino Alto Aptos, Calif. FERENC, REV. ALFONZ, O.F.M. St. Mary' s Seminary Lemont, lil. FERJAN, REV. INOCENC, O.F.M. 1852 W. 22nd Plače Chicago 8, lil. FERKU L, REV. JOSEPH St. Vincent's Home Quincy, lil. FERLIČ, REV. CIRIL, S.C. 148 Main Street New Rochelle, N. Y. FERLIN, REV. JOHN, O.F.M. St. Mary’s Seminary Lemont, Ul. FLAC, REV. MIRKO, S.C. St. John Bosco School Bellflouier, Calif. FLAJN1K, REV. RUDOLPH, O.C. Mt. Carmel College Niagara Falls, Ont.,Canada GABRENJA, REV. EDVARD, O.F.M. 62 St. Mark’s Plače Nete Krk, N. Y. GABROVŠEK, RT. REV. FRANC 823 W. Mineral Street Milivaukee 4, H is. GAMM, REV. JOSEPH M. 708 Monroe Street, N.E. V ashington 17, D. C. GNIDICA, REV. DANIEL, O.S.B. 217E. Mesa Avenue Pueblo, Colo. GNIDOVEC, REV. ALBIN 633 Bridger Avenue Rock Springs, Vyi. GODINA, REV. JOŽEF 6019 Glas s Avenue Cleveland, Ohio GODINA, REV. MIRKO, O.F.M.CON. 435 E. 45 Avenue Gary, Ind. GOLOB, REV. JOSEPH, O.S.B. St. Martin’s Abbey Lacey, Wash. GOLOBIC, REV. HERMAN, O.C. 306 No. Broadway Leavenuiorth, Kansas GOLOBIC, REV. JOHN J. Box615 Hibbing, Minn. GRABRIAN, REV. NICHOLAS, O.S.M. Our Lady of Sorrouis Church Ladysmith, Kis. GRABIAN, REV. JOSEPH, O.S.M. 22 Carteret Avenue Carteret, N. J GRABRIAN, REV. VICTOR, O.S.M. 3121 Jackson BLVD. Chicago, Ul. Blvd. GREGOR, REV. JOŽE Charity H os pital Neu> Orleans 13, La. GREGORIČU, REV. EDMIND 706 Broadway Joliet, lil. GRMOVNI K, REV. FRANC, C.M. 247 Felisa Street San Antonio, Texas GRUDEN, REV. JOHN 548 Lafond Stre et St. Paul, Minn. HAJNŠEK, REV. ODILO, O.F.M. St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois MEJAK, REV. HELIODOR 247 Orchard Street Kansas City, Kansas HITI, REV. M. J. 520 W. 1 Oth Street H aukegan, Illinois HODNIK, REV. EMIL Custer, IPts. HOGE, V. REV. BENEDICT, O.F.M. 536 Decker Ave. Johnstoum, Penn. HOGE, REV. THOMAS, O.F.M. 386 Geneva Ave. Detroit, Mich. HOMAR, REV. ROMAN, O.S.B. M. H. Redeemer Church Ogema, Minn. HORVAT, REV. STEFAN 124 Maple Street Rossford, Ohio HRIBAR, RT.REV. VITUS 15519 Holmes Ave. Cleveland, Ohio. HRIBSEK, REV. LOUIS, S.C. Don Bosco College Neuiton, N. J. JAGER, REV. MATIJA 264 - 15th Street N. W. Barberton, Ohio JENKO, REV. ALOYSIUS 53 St. Patrick’s Plače State n Island, N. Y. JERASA, REV. FRANCIS St. John’s Church Kioiva, Kansas ■ » JERS11E, REV. JOHN » St. Martin’s Church « Touier, Minn. E J EV NI K, REV. F. A. § 748 Delaivare Street ^ Forest City, Penn. » JOŠT, REV. K. O..S.M. 22 Carteret Street Carteret, N. J. * JUDNICH, REV. JOHN « 4672 Pearl Street x Denver, Colo. 8 » JUDNICH, REV. JOSEPH h 8585 La Mesa Blvd. * La Mesa, Calif. « JURANOVIC, REV. AL. * 277 No. 8 Street “ Brooklyn, N. y. « KAMIN, REV. JOHN J. 8 Bentley Creek, Penn. 8 R. F. D. 2 8 IVellsburg, N. Y. g KAPUS, REV. JOSEPH « St. John’s N e p. Church « Box 13 « Pilsen, Kansas * KASSOVEC, REV. STEP11EN j* Sacred Heart Church * Warsaw, Illinois 8 KATNIK, REV.BERTRAND, O.F.M. 8 Holy Family Church 8 Willard, Wis. Z KAUSEK, REV. JOHN 5 Box 133 * Hill City, Minn. 8 * x KEBE, REV. MATIJA 8 233 - 57th Street 8 Pittsburgh, Penn. X 8 KNIFIC, REV. DR. FRANC, S.C. 8 Box 299 - Pino Alto 8 Aptos, Calif. « * KOLARIČ, REV. JAKOB, DD * St. Mary’s Mission House Danforth & Birchmount Rd. 2 Toronto, Ont. Canada KOLEDNIK, REV. FERDINAND College Andre-Grasset 1000 Est Boulevard Cremazie, Montreal, Canada KOLMAN, REV. M. Sacred Heart Church Warsaw, Illinois KONČNIK, REV. INOCENT, O.F.M.C. Our Lady of Consolation Carey, Ohio KOPUSAR, REV. MILAN St. Josaphat Church Loup City, Nebr. KORBIC, REV. BENO, O.F.M. 536 Decker A ve. J ohnstoum, Penn. KOREN, REV. LOUIS 820 Neu> Jersey Street Sheboygan, Hts. KRALJIC, RT. REV. JANEZ 1831 College Ave. Quincy, lllinios KRALJIC, REV. STEP H AN St. Joseph Hospital Minot, N. Dak. KRIZEK, REV. JOHN, S.J. R. 1 Box 303 Trinidad, Colo. KUZMA, REV. G. St. Patrick’s Rectory Wilton Center, Illinois P. O. Peotone LANGERHOLZ, REV. KALIST, O.F.M. St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois LATJAK, REV. CLEMENT, O.F.M. 536 Decker Ave. Johnstoum, Penn. LAVRIH, REV. IVAN St. Mark’s Church Colwich, Kansas LEKAN, REV. M. 2605 Woodbum Cincinnati, Ohio LOCNIKAR, REV. FLORIJAN, O.S.B. St. Theodore’s Church Pdnsford, Minn. % LOCNIKAR, REV. JULIUS * Assumption Abbey » Richardton, N. Dak. x X LOVRENČIČ, REV. ATANAZIJ, O.F.M. X 536 Decker Ave. & x Johnstown, Penn. x MAČEK, REV. RUDOLPH x 235 Glen Street x Glen Cove, L. I. x Neu) York | MADIC, REV. ALOYSIUS, O.F.M. ^ St Mary’s Seminary j* Lemont, Illinois x MADIC, REV. CHARLES, O.F.M. x St. Mary’s Seminary x Lemont, Illinois x » MAJHENIČ, REV. PELAGIJ, O.F.M. m 1 852 W. 22nd Plače x Chicago, Illinois | MARINSHEK, REV. MARCELLUS, O.F.M. B St. Mary’s Seminary * Lemont, Illinois » MAUSER, REV. J. * Box 915 j* Helena, Mont. « MAZ1R, REV. FRANCIS x R.R. 2 x Siegel, Illinois « MAZOVEC, REV. ROBERT, O.F.M. g St. Mary’s Seminary ” Lemont, lllinios | MIHELIČ, REV. FRANCIS « St. Anthony’s Church x Ely, Minn. x MIHELIČ, REV. LEOPOLD x St. Mary’s Church « Bangor, Ut s. | MISSIA, REV. FRANCIS * 2200 Grand Ave. * St. Paul, Minn. x x MRKUN, REV. ANTON x 264 - 15th Street x Barberton, Ohio » NADRACH, REV. ADOLPH b 92 Capital N. E. g Battle Creek, Mich. NOVAK, REV. JOHN Help of Christians Church Greenivood, I4ts. NOVITT, REV. LEO, O.F.M. lloly Family Church Villard, Wis. OKOREN, REV. CLAUDE, O.F.M. 9546 Ewing A ve. So. Chicago, Illinois OMAN, RT. REV. JOHN J. 3547 E. 80th Street Cleveland, Ohio OMAN, REV. EDVIN R. 1 St. Joseph\s, Minn. OZIMEK, REV. J. 13824 Euclid Ave. Cleveland, Ohio PAJK, REV. DR. JANKO 1Velland, Ont. Canada PAKIŽ, REV. RUDOLPH St. James Church 14. Duluth, Minn. PAPESH, REV. FRANCIS 26 Montez uma Ave. Cortez, Colo. PAPEŽ, REV. MICHAEL 610 - 99th Ave. Duluth, Minn. PAVEL, REV. ALFONZ, S.C. Salesian House of Studies Market & Church Street Richmond, Calif. PEČOVNIK, REV. KAREL St. James Hospital Perham, Minn. PETERNEL, REV. VARREN, O.F.M. Para Mission Para, Brazil PETRASIC, REV. MARTIN 2110 So. 32nd Ave. Omaha, Nebr. PETRIČ, REV. PlUS, O.F.M. St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois PEVEC, REV. EDVARD Cleveland, Ohio ■ te « » » a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a « « a « a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a PIERCE, REV. JUSTIN, S.D.S. Salvatorian Fathers St. Nazianz, Wis. PIRNAT, REV. ALOJZIJ 307Adams Street Eveleth, Minn. PIRNAT, RT. REV. JOHN 405 Adler Street AnaConda, Mont. PIRNAT, REV. MICHAEL 1901 Leathenvood Ave. Butte, Mont. PLAZNIK, REV. JOHN Box 297 Morris, Illinois PODGORŠEK, REV. H. O.F.M. 386 Geneva Ave. Detro it, Mich. PONIKVAR, RT. REV. B. J. 6 019 Glass Ave. Cleveland, Ohio POPESH, REV. B. 411 No. 9 Street Brainerd, Minn. POTOČNIK, REV. ALOJZIJ Box 315 Canon Vity, Colo. POZ E K, REV. F. LLD. St. George’s Church W. Newton, Minn. P.O. R. 1 Neui Ulm,Minn. PRAZNIK, REV. RUDOLPH 5276 E. 105 Street Cleveland, Ohio PUCKO, REV. JANEZ, S.C. Don Bosco Agricultural School Box 91 Huttonsville, 14. V a. REMSKAR, REV. PETER St. Nicholas Church Neut Market, Minn. ROGAN, REV. RICHARD, O.F.M. 386 Geneva Ave. Detroit, Mich. ROGEL, REV. M. St. Lawrence Church Walkerville, Mont. RUPAR, REV. A. 1 5519 Holmes A ve. Cleveland, Ohio RUS, REV. GABRIEL, O.S.M. Mt. St. John Normal School Dayton, Ohio SAVINSHEK, REV. S, O.F.M.C. 324 7th Street Calumet, Mich. SCHERINGER, REV. FRANK St. Francis Church Manistique, Mich. SCHIFFRER,, REV. JOHN St. Joseph’s Church Chisholm, Minn. SCHIFFRER, REV. VAL. New Ulm, Minn. SCHV/AB, REV. ALAN R, O.S.B. P. O. Box 351 Canon City, Colo. SCHVEIGER, REV. FRANCIS St. Joseph Church Gilbert, Minn. SEDEJ, REV. FRANCIS St. BridgePs Church Greaney, Minn. SELAK, REV. JEROME, O.F.M. 1 852 W. 22nd Plače Chicago, Illinois SET NIC AR, REV. M AT H. D.D. 1210 So. 61 St. W. A. Milwauk.ee, IPis. SIIIRCEL, REV. CYRIL, O.F.M. Ph.D. St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois SILVESTER, REV. MIRKO, O.F.M. St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois SIMČIČ, REV. JOTE F, S.C. St. Francis School Watsonville, Calif. SKERBEC, RT. REV. MATT. 1046 E. 69 Street Cleveland, Ohio SKUMAVEC, REV. MICHAEL St. Joseph’s Church Chisholm, Minn, a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a « a a a a a a a a a « a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a ■ SLAJE, REV. MILAN 1709 E. 31 Street Lorain, Ohio SLAPSAK, REV. JULIJ 3547 E. 80 Street Cleveland, Ohio SMERKE, REV. FRANK, O.S.C. Crosier Priory & Seminary Onamia, Minn. SMERKE, REV. JOHN, O.S.C. Our Lady of the Lake Seminary Wawasee, Indiana SMERKE, REV. JOSEPH, O.S.C. Crosier Fathers Hastings, Nebr. SNOJ, REV. JOSEPH Box 188 Chino, Calif. SODJA, REV. MAKS 3547 E. 80 Street Cleveland, Ohio SOKLIČ, REV. DR. ANTON, S.T.D. St. Mary’s Seminary Perryville, Mo. SOKL1CH, REV. SEBASTIAN, T.O.R. 609 No. 7th Street Steubenville, Ohio ŠPEHAR, REV. GEORGE 424 W. 2nd Street Leadville, Colo. SPRAJCER, REV. PETER St. Joseph’s Church Calumet, Mich. SREBERNAK, REV. FRANK 2701 Chicago Blvd. Detroit, Mich. STAREŠINIČ, REV. E. O CARM. 6410 Dante A ve. Chicago, Illinois STARESINICH, REV. NICHOLAS 29 No. Broadway foliet, Illinois STEPANICH, REV. MARTIN O.F.M. S.T.D. Box 608 Lemont, Illinois STERBENTZ, REV. RALPH St. Anthony’s Rectorj IVeliš, Mich. STERLE, REV. ALOJZU 815 Main Street El Paso, Texas STOPAR, REV. ANTON S TRAGISHER, REV.HENRY 34 James Street Keyser, W. Va. STRAGISllER, REV. RAPUAEL, O.F.M. St. Mary's Seminary Lemont, Illinois STRANCAR-, REV. L 528 W. 4th Street Salt Lake City, Utah STUKEL, REV. J. 6001 So. Marshfield A ve. Chicago, Illinois SUSTERSIC/1, REV. STEFAN, O.S.B. Holy Cross Abbey Canon City, Colo. SVETE, REV. JERNEJ Box 730 Neto Castle, Wyo. SVETE, REV. ANDREW, O.F.M. St. Mary's Seminary Lemont, Illinois SVETE, REV. AVGUŠTINE, O.F.M. Holy Family Rectory Willard, Wis. TARMAN, REV. WILLIAM R. 1 St. Joseph’s, Minn. TKALEC, REV. IVAN, S.C. St. Francis School Watsonville, Calif. TOMAŽIČ, REV. ANTHONY 205 Morales Street San Antonio, Texas TOMC, REV. VICTOR 6019 Glass A ve. Cleveland, Ohio a M K a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a « a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a § a a a a a a » a a a a a a a a TRINKO, REV. JOHN V., O.F.M. 9546 Ewing A ve. So. Chicago, lllino is TROBEC, REV. JOSEPH St. Andreui’s Church Elk River, Minn. TRUNK, REV. G. J. 245 Linden A ve. San Francisco, Calif. TURK, RT. REV. JOSEPH,S.T.D., PH.D. St. Mary’s College Moraga, Calif. VALENTIN, REV. B AZILI J, O.F.M. St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois VERHUNEC, REV. J. 326 Munson A ve. McKees Rock, Penn. VIRANT, REV. LUDVIG 555 Lake Street Madison, Ohio VODUŠEK, REV. V. 245 Linden A ve. San Francisco, Calif. VOGRIN, REV. JOSEPH 812 St. Germain Street St. Cloud, Minn. VOVK, REV. JOSEPH Box 599 Ely, Minn. VUKSINIC, REV. ANTON 626 Glenholme A ve. Toronto, Ont. Canada URANKAR, V. REV. ALEKANDER, O.F.M. St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois YAKES, REV. WILLIAM 2040 14th Street Detroit, Mich. YAKSIC, REV. MICHAEL Holy Ghost Apostolic College Cornwells Heights, penn. ŽAGAR, REV. ALBERT 24 Maryland Ave. Pittsburgh, Penn. ZAKRAJŠEK, REV. KAZIMIR, O.F.M. St. Mary’s Seminarj Lemont, Illinois ZAPLOTNIK, RT. REV. JOHN, DCL. Holy Family Church Lindsay, Nebr. Z AVBI, REV. AVGUST Box 450 Fallon, Nevada ZDOLŠEK, REV. ALOJZIJ 115 2nd Street Wahpeton, No. Dak. ŽELEZNIKAR, REV. MICHAEL 542 Crosat Street La Salle, Illinois m % ŽITKO, REV. A LOJ SI US a 547 B. Street a Santa Rosa, Calif. | ŽLOGAR, REV. WILLIAM, O.F.M. $ U. S. Army Ch. | ZORMAN, REV. FORTUNAT, O.F.M. * 62 St. Mark’s Plače * New York, N. Y. K ZUPAN, REV. PETER, O.S.B. *f 144 Church fitreet « St. Mary’s, Penn. a ZUPAN, REV. CYRIL, O.S.B. a Box 315 a Canon City, Colo. * VSEBINA KOLEDARJA Koledar 1951 Nas svetovni koledar P. Pius ofm Klement Hofbauer in Friderik Baraga P. Hugo dr. Bren ofm 25 letnica kronanja lemontske Marije P. Odilo ofm Jegličeva stoletnica v Rimu Gregor Rihar P. Odilo ofm Na valovih oceana Erik Kovačič Novonaseljenci v Angliji P eter Selak Novonaseljenci v Ameriki P. Robert ofm Novonaseljenci v Kanadi P. Odilo ofm P. Hugolin Sattner OFM P. Vendelin ofm Lemontski Baragov dan Janez pa zna! P. B azili j ofm Dve božji poti v Logu Ivan dr, Cesnik Nasi srebrnomašniki in novomašniki Naslovnik naših duhovnikov stran 4 stran 29 stran 32 stran 42 stran 47 stran 57 stran 71 'stran 82 stran 86 stran 93 stran 108 stran 116 stran 122 stran 138 stran J40 stran 145