SploSne vestl. KAJ PA NAŠE GO&PODARSKE USTANOVE? (Oib ustanatvljanju »Učitel.jske gospodarske poslovalnice«.) Brez dvoma. Idejno življenje v naši sta* novski organizaciji še ni bilo nikoli tako pestro, bujno in bogato, ka'kor je zadnja leta, posebno pa še v zadnjem času. Vse polno važnih in skoro rreodložljivih problemov trka od dneva do dneva z večjo silo na vrata naše organizacije in terja, da se ž njimi peča, peča prav temeljito. To so probkmi, ki globoivo segajo v organizacijo samo kot tako, ki tan* gkajo v prvi vrsti šolo in naš stan ter njuno bodočnast, a režejo v meso tudi najširšim plastem našega naroda in oblikujejo njegovo bodočnost. Ni moj namen, da bi sd podrobncje spu= šq^1 dancs v vsa ta razna vprašanja. Pribiti hoaem mimogrede dejstvo, da se v naši or= ganizaaiji še nikoli ni delalja na tako širokem in raznolilktem palju, da še nikoli ni delalo tako in.ten.zivn© in z neko posebno vnemo tolil^o naših ljiudi! Povsod se pojavljajo mla= de, svlžc in idejne moči, polne borbenosti in kipečega življenja. In kdo bi se dzmed nas starejših ne razveselil teh novih borcev v na= šem stanu! In čo bi naša organizacija nte storila drugcga, kakor da je oprostila to mlade speče sile mrtvila, ter jih je 'vzbudila ik no vemu smotrenemu delu, že to je veliko, zelo veliko. Zakaj ravno samo ti ljudje so nam porak, da pojdo to delo naprej idjub in proti vsemu k svojemu cilju. Da pa pišem tiei vrste imam poseben vzrok. V našem stanovsuem in izvenstanovskem današnjiem vrvenju in idejnem življenju se kaj rado pozablja na materijalni temelj, na katerem mora sloneti vsc drugo. Naj bodo ideje še tako dobne, času primerne in potrebs ne, na.j se za njihovo uresničenje borimo še s taikim navdušen.iem, vse to se bodle preje ali sleje zrušilo, akio nima dobre materialne podlage. Zakaj, kdor Se. hoče vztrajno boriti za idejo, za njo živeti in delati, ta mora biti prost vseh drugih, predvsem pa gmotnih s:kx* bi. Za uresničenje tudi zdravih in dobrih idej pa je treba dolgc in žilavo borbe. Tako je bilo vedno in tudi sedaj ne bo drugače. Ako se ozremo na katerokoli dobro ©r« ganizacijo, povsod vidimo, da črpa svojo silo za idejni boj iz svojih gospodarsikih fundacij. Le naš stan je bil doslej izjema in misli, da bo s samimi golimi idejami preobrazil svet in ljudi. Nihče pa bi mu ne privoščil izmed nas in naših prijateljev, da bi v tem pogledu doživel .niskega dne — razočaranje. Zato bi mcral iti boj za gospodarsko osamosvojitev nravzaprav pred bojem za idejami. Če pa že to ni bilo mogoče, pa mora iti gospodarski boj vsaj vzporedclo z idejmim. Ustvariti si moramo vsc pogoje, da ne bode naš že itaik gmotno šibek stan črpal vseh sredstev iz lastnega že skoraj praznega žepa, ampak da mu bodo dovajale vedno novih gmotnih moči razne gospodarske organizacije. Danes uvU devamo vsi, da moramo svoj tisk, svojo ot< ganizacijo reorganrzirati in izpopolniti. Za to so neobhodno potrebne gmotne žrtve. Na drugi strani pa nas sili naš gmotni položaj, da gncmo z organizacijskim davkom navzdol. Oboje je potrebno, a si je v ostrcm in nepre= mostljivem nasprotju. Kje je izhod? Izhod bi moral biti v naših gospodarskih ustanovah. Kje so? Deloma ali največ še na papir.ju ali pa še na tem ne. Učiteljski dom y 'Ljubljani se že stavi 35 letv v Matiboru 6 let. In še danes mnogi ne uvidijo njunc po« trehc! Učiteljska tiskarna, ki bi bila lafoko v tem oziru prav izdatno pomagala, potpc« buje sama pomoči in jo bo potrebovala še dolgo vrsto let. Nekaj socialnih ustanov ima« mo tudi'— razven nale »Samopomoči« — sa« mo na papirju. In kako krvavo bi rabilo naše članstvo že v sedanjih razmerah be ustanove. In kako trvavo jih bode rabilo v bodoče, o tem nikdo nic razmišlja! In vendar! Izhod sc mora najti na ta ali oni način. Temelj raznim gospodarskim in^ stitucijam ravnokar postavljamo. »Učiteljska gospodarska poslorvalnica« se snuje. Ako si jo prav osnujemo in se vsi zavedamo nje* nega velikega pomena za naš stan, laftko po= stane ravno ona naša gospodarrska centralna U9tanova. O vsem tcm bi moral razmišljati vsak izmed nas, ne snmo vodstvo in par posamiez? nikov, v raznih odsekih. Imejmo vsi vedno preA , očmi: Idejmo delo bo imelo le tedaj uapeli, če Ihomo imeli dobro materialno po^ds lago. Hren. — Seja širjega sosveta se vrši na Zidas nem mostu dne 8. decembra t. 1. po sporedu, kakor je bil objavljcn v zadnji številki. Pred« sedniki, ki se seje sami ne morejo udieležiti, morajo poslati na scjosvok" pooblašoence. — »Krščaruslkb učitelistvo na plan!« tako kliče »Slovenec« od srede, ki ostro kriti!kuje projekt osnovnošolskega zalcona. Vso krivdo zia ta projekt hooe zvreči na UJU te.r se trudi, da bi zopet razdvojil učiteljstvo s pomočjo tega vprašanja. 2© dejstvo, da napada pro< .jekt časopisje vladnih pristašev kaže, dai ne* kaj 'ni zdravega in v redu. Projekt vendar ni izšel iz UJU in ni delo UJU, ampak je načrt. katerega je odobril ministrski sv.ct, ki mu prcdseduje g. dr. Korošec in je predlog vlade, ki ji je prcdsednik g. dr. Korošcc. V vpra= šanjiu verskega pouka stoji srbsko učiteljs stvo pač na svojem dosedanjem stališču medtem ko se je večina slovenskega učitelj; stva že svojčas izrekla, da naj ta predmict poučujcjo katchetjc. To ne pavdarjamo mor= da iz kake oportunitebe, ker je sedaj SLS na vladi in nam je predložila projekt, ki je na; sproten temu stališču, temveč se sklicujemo na to, ker je to istina ,in je bilo to stališčc zavzetO' že pred časom, ko SLS ni bila v vla^ di. Vsako beganjo s tem vprašanjiim je ncs opravičeno ter naj gg. okoli »Slovenca« to točico v projektu osnovnošolskega zakona napišejo na svoj račun, ne pa na račuin UJU ter naj v tisto smer tudi obrncjo svoje izpude! — llalo — razlike, razlilkie dobite, jiih že imate! Izplačilo uradniških razlik je državo^ tvor.no d*;lo par excellenoe. Z izplačilom raz» lik jo napravila naša država o-gromen ^iorax z Balkana proti Evropi, tako pišc neki naš politični dnevnik in razKlada na dolgo in ši* roko o velikanski zaslugi vlade pri tej akciji. Vcseli nas neizmermo, dai smo so slednjič Brikopali na BaUanu do primitivnega pojma o poštcnosti. Žal nam pa jie politikov, ki ra.zs glašajo, da je; plačati star, umazan dolg že — državotvorno delo par excellence! Da je na= pravila vlada s tem delom ¦(?) prvi korak z Balkana proti Evropi, ne bi ppdčrtali, kakor jo to storil člankar v dnevniku, ampak bi za= pisali, da ima vlada šelc namcn napraviti prvi kor.ax z Balkana. Želimo, da se ne ures= niči baaen io žabi in volu. Bog pomagaj, v svet trobite s tako trobcnto, da se moramo smejaiti. In kaj si mislijo o nas prcljubi naši sostdje? Cuje se slavospev, ko da bi nam vlada naklonila mi.lijone za sv. Miklavža v zlati, z rdečim truKom prevezani škatljici. Iz neskončne dobrotljivosti in širokagrudno= sti! — Kaj pa našo organizacijo in ves naš priti&k na merodajne »faktoije«? Opnostite — edina Vaša zasluga je v tem, da ste za naše zahteve postali dostopnejši nego pred leti. Saj so in ste vvdno eni in isti na vladi! Ali neV Sicer se pa v zasebnem življenju baha samo bankeroten človck s tem, da je plačal več kt star d'olg in še bre)! obresiti. Nikar. pa ne mislite, da smo naperili ost proti sedaj vladajočim strankam. — Iz>av= ljamo odkrito in iskreno, da bi udarili z be= tom po vsaki politični stranki in vladi, ki bi sv upala hvalisati in se piovzdigovati v nebesa samo zato, ker je storila svojo prokleto dolž= nost. — In še nekaj moramo grajati ter ©b* soditi. Ves trgovski svet do branjevk se namreč že veseli »razlik«, ki jih dobe od nas. Famozni člankar v političnem dncvniku jih je že vnaprej znosil in raztrosil ,po štacunah in stojnicah. Kar trobentate v svet o blagru razlik, jc samo voda na mlin spckulantov in oderuhov! Bojimo se, da je ta neokusni alarm samo poziv za prvnumeriran.je vseh življen= skih potrebščin. Saj trobezljate kar o milijos nih, ki se bodo stekli kakor srebrni potočki v nenasitne žepe lakomnikov. Kakšno veselje v Izraelu! In mi, mi pa še ničesar nc vcmo o razlikah — ker se nam zdi, da jih do-bimo, če jih sploh dobimo, v najboljšem slučaju šele drugo leto z novim proračunom, ki se prične z ominoznim — 1. aprilom. (Naš Glas«). — Mazsovo računalo. Po šolah ponuja nekdo »aparat« za štetjie, seštevanje, odšte= vanje, množtnje in deljenje za nižjo stopnjo osnovne šole, pod imenom »Maz^ovo ra<iu= nalo«. S takim mehanizmom se dpsicže pp.č vse prei kot razumno računanje! !Slyžil bi lahko 'edino le za uveritev rezultatov pri računanju; toda za to vendar ni trcba apa= rata, ki stane 40 Din in se čim prcj pokvari! Zato svarim pred nabavo. -— A. Osterc. - — Zaradi nameščanj po čl. 71. Izvršni odbor UJU se je obrnil na ministrstvo pro= sviete s pritožbo ljubljanskega poverjeništva UJU radi premeščanj slov:;nskega učiteljstva po čl. 71. uradnišktega zakona, ki naj bi se uporabljal le v skrajnil sili in kjer to zahte.va državna potreba. — Izvršni odbor prosi,' v smislu gornjega dopisa, ,za preklic dveh odlo* kov prosvetnega oddelka in za dosedaj obi= čajno spopolnjenje teh mest. — »Neverjetna zahleva UJU.« »Slove* nec« od torka prinaša notico gkde zahtev UJU z ozirom na šolski zakon. Ker apelira na slovensko učiteljstvo, ikakšno stališče za= vzema, objavljamo, da bo stališčc glede zad^ njega projekta šolskega zakona za osnovne šole zavzel širji sosvet Pov. UJU — Ljtib* ljana, ki je sklican na sejo dne. 8. diecembra t. 1. na -Zidanem mostu. —• Novi ljiudskošolski zakon v razpravi. Dne 23. novembra je imel odbor za prouče^ vanje ljudskošolskega zakona prvo sejo. Pro^ svetni minister je izjavil, da je novi predlog sestavljen iz dosedanjih štirih predlogov. Upa, da bo debata pripomogla, da bo dose* žen sporazum. Kakor znano, so se proti osnutku novega šolskega zakona posebno ostrc izjavili N.emei, ki so imeli za to poseb* no sejo v Banatu, dalje Madžari, v zadnjem času so na parlamentarne khibe pritisnili tudi Rusini v naši državi, ki zahtevajo ljudske šole z rusiinskim učnim jezikom in rusinskim veroukom. — Uredništvu »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani. Naslov prosim, da vstavi pioprav^k z ozirom ria poročilo kamniškega učit. dru« štva o občnem zboru, in sicer: »Tov. Arrigler ni zahteval piodrobnega računa za samoiz« obrazbo, ampak za nafaščaj in to pri go= spodarskem odseku ob priliki pokrajinske skuipščinc.« — Tajnik. — Op. uredn.: Ui-edsništvo je priobčilo društveno poročilo kam« niškega diuštva neizpremenjeno, kakor ga je prejelo v rokopisu. — Iz pioverjeniitva. 1. Z okrožnico šfcev. 245 z dnc 24. oktobra t. 1. smo prosili vsa okrajna učiteljska društva, da nam do 15. nos vembra t. 1. sporoče imena vsega učitcljstva v okraju, ki je dcšlo iz Primorja, pa bodisi, da je stalno ali pogodbeno nastavljeno. Do= slej so se bej prošnji odzvala: belokranjsko, kozjansko, kranjsko, litijsko, Ijutomersko, nvirrskosioboško, novomeško, .ormoško, sa« vinjsko in šmarskoerogaško društvo. Prosi* mo, da zadoste prošnji še ostala društva, tudi negativmo. 2. Mnogo društev še do danes ni poslalo članskih izkazov. Tudi ta društva prosimo. da storc takoj svojo dolžnost. Poverjeništvo UJU v Ljubljani. — Pravila UJU. Od Izvršrvega odbora v Beogradu jc prejelo poverjieništvo nastopni dopis: »V številki 15. od 15. novembra t. 1. jc priobčil »UčiteljsKi Tovariš« članek gosp. Dušana Price o ideologiji in obliki učitcljsne organizacijc. V opombi pod člankom je do* dalo uredništvu, da je to službeno mišljenje Izvršnega odbora in dela srbskega učiteljstva, ki se nii strinja s celjsko resolucijo. Dostavljamo, da to ni mišljenje Izvrš« nega odbora. Izvršni odbor še ni vzel tega vprašanja v diskusijo, ali hoče ga vzeti po» tem, ko zasliši o tem vsa pioverjeništva. Iz« vršni odbor bo ob svojem času zavzel svoje stališče in o tem poročal.« — Gibanje avstrijskega uradni^tva. Av= strijsko uradništvo je stavilo vladi vtč za^ htev, med katerimi je najvažnejše ysakoletno izplačilo trinajstc mesečnc plaoe. Da se ta akcija podpre, se pravkar vrše po celi Avj striji uradniški shodi, pri katerih'je na tisoče državnih nameščencev manifestiralo za svoje postulate. (»Naš Glas«). — »Ave Marija«, za štiri moške ali štiri ženske glasove. Uglasbil Leopold Belar v Ljubljani. Založil skladatelj. Natisnil I. R. Milic. 1885. Stdaj nanovo izdal prof. dr. A. Beltvr, d*ž. šol. nadz. v pok. s sledečim po« svetilom: »Pred 43 kti je zložil Ave Marijo moj blagopoikojni oče, ko jo bival v Gorjah na oddihu. Takrat je popeval na Bledu in v Ljubljani operni pevec Franc Naval to pesem, katero je moj očc zložil prav za njegov glas. Skladba je vzrasla z Marijinega, pred 100 kt! tako imenovancga Blejskega jezera in je svoj čas ganila slchernega poslušalca, ako je zas donel Navalov medeni ttnor. Ob 1004etnici rojstva, -^ j. 27. X. 1828 skladatelja »Oče večni« še danes povsod dobro poznane slo« venske maše, izdaja to pesemco na novo nje* gov hvaležni sin.« — »Narodne prasvljice iz Prekmurja«. II. zvezek, je ravnokar izšel V založbi »Učit. do^ ma« v Mariboru. Lična iknjižica obsega d'e« vctnajst zanimivih narodnih pravljic ter de« set ilustracij na osmih tiskovnih polah. Dos bre pravljice s*o otrokom še vedno zielo pri^ ljubljeno čtivo. Zakaj pravljičen svet je otroški svet. Knjižica je jako primerno da* rilo naši deci za Miklavža ali Božič. Izpol« nila pa bo svojo nalogo tudi v šolarski knjižs nici. Trdo vczana stane 16 Din, broširana pa 11 Din. Sezite po njej! — Pomagajte oibmeini šoli! Šole, ki imajo morda kako Widrovo »Prvo> čitanko«, Rapetovo »Cetrto čitanko« in Ganglovo »Drugo čitanko« odveč, vljudno naprošam, da jo po= darijo obmejni koroški deci in pošljejo na naslov: Upraviteljstvo šole v Lokovici, pošta Prevalje. Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebuje vse najno» vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga. Skrbna mati ne daje otrokom prave ka= " ve, temveč jim kuha redno 2IKO. Ve, da je ŽIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo nepreoenljive vrednosti za rast člo veka. Spas za domačicu je Radion. Pranje rub<= lja joj ne odnoisi suviše vremena, imade dakle prilike, da se brine za ostak kučne poslove. Sa Radionom pruže se svakome sredstvo za pranje, kojlm se pere bez ikakovog truda i da se rublje nie ošteti. —ob V nekem kraju Slovenskih gotric, kjer so obdržali poletne počitnice, je bilo nekaj staršev naznanjenih radi izostajanja otrok. »Sloven&ki Gospodar« z dne 1. nov. t. 1. je reagiral na to dejstvo s posebnim član* kom. Ko najprej obesi »krivdo« za poletnie počitnice na vrat »liberalnemu advokatu« in šolskemu upravitelju, zaključuje sledeče: »... Proti kazenskemu nalogu se naj ti ljudje pismeno pritožijo takoj, ali pa naj gredo na okrajno glavarstvo in dajo tam na zapisnik, da so mislili, da veljajo tudi za S. L. jesenske počitnice, kakor povsod drugod v okraju. Opozorite ljudi, da sem prosil pri višji šolski oblasti, naj se kazni ljudem odpustijo. — Fr. Žebot.« — Čudno, da mora ljudstvu povedati šele g. poslanec, 'zakaj pravzaprav ni poši* ljalo otrok rcdno v šolo! Kako on to svoje postopanje združuje s krščansko moralo, ostane sevcda njegova tajnost. — Opozoriti pa hočemo zlasti na zadnji stavek, ki je za naše razmere žal simptomatioen. Da tukajšnje šolsk;; oblasti postopajo ve&tno po predpisih, menda priznava vsak; zato je vsaka interven* cija o-dveč in so, obla^ti čisto opravičene, oe jo odklanjajo kot žaljivo. Z objavami, kakor je gornja, pa se pri ljudstvu- naravnost izpod^ kop^uje ugled oblastim; saj prikazuje uradni; štvo kot samovoljne ljudi, ki delajo, kar se jim zljubi ali kakor ta ali oni »vplivni« želi. Gest, kakor je ta, je žal našc javno življenjc že polno. — Pravzaprav je siljienje k šolske* mu obisku n.esmisel. skoro ravno tako kakor siljenje k ljubczni. Zato so nelogične tudi to= zadevne kazni. Dvomim pa, da bi gotovim gŁ>. poslancem bilo po voljj, da se te kazni odpravijo. Kako naj sicer ljudstvu i2?kazujejo svojo milost?