Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II (Jruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 1 Wk Leto III. - Štev. 12 Gorica - 22. marca 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek Mu/ Ali je Kristus res naš Odrešenik? Velikonočni prazniki, ki so pred nami nam odgovarjajo: »Da, Kri- stus je res naš Odrešenik! Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti, da odgovarjajo dandanes tisoči in milijoni nevernikov nasprotno: »Ka- ko, « se vprašujejo leti, »Kristus naj bi nas bil odrešil? Ali ne spričujejo ravno vojske, trpljenje, suženjstvo in vse nesreče našega stoletja, da •smo še vedno neodrešeni. Koliko hudega in greha je prav danes na svetu? Sovraštvo in razdvojenost je v družinah, med narodi, stanovi in državami. Potrtost, žalost, zavist in krivda leže kot svinec na človeštvu.« In vendar mi kristjani praznujemo sveto Veliko noč kol praznik Gospodovega vstajenja in našega odrešenja. Kristusa slavimo kot svojega Odrešenika. Zakaj? Zato ker vemo, da naj si človeštvo še toliko prizadeva, samo sebe nikdar odrešiti ne bo moglo, če pride še sto Stalinov in Titov. O sveta in velika naša velikonočna resnica: Kristus je naš edini in resnični Odrešenik! Samo v njegovi smrti in njegovem evangeliju je naše odrešenje! Seveda ne smemo pojmov prevračati. Kristus je naš odrešenik. ker je za nas popolnoma zadostil božji pravičnosti. »Ko smo bili sovražniki, bili smo spravljeni z Bogom po smrti njegovega Sina.a (Rim. 5,10.) Kristus je naš Odrešenik, ker nas je odrešil grelia, sužnosti hudobnega duha in večnega pogubljenja. »Imenuj njegovo ime Jezus: on bo namreč odrešil svoje ljudstvo njih grehov« (Mat. 1,20). »Glej Jagnje božje, glej. ki od jemlje grehe sveta« (Jan. 1,29). »Kri Jezusa Kristusa nas očisti vsega greha« (I. Jan. 1, 7). »Zdaj bo vojvoda tega sveta izvržen« (Jan. 12, 31). »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinega sina. da. kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje« Kristus je naš Odrešenik v tem pomenu, da nam je zaslužil mnogo milosti in večno življenje. »Od njegove polnosti smo vsi prejeli tudi milost za milost« (Jan. 1, 16). »Bog pa, ki je bogat v usmiljenju, nas je zavoljo prevelike ljubezni, s katero nas je ljubil, oživil s Kristusom vred, da bi skazal v prihodnjih Čuših obilno bogastvo svoje milosti po dobrotljivosti proti nam v Kristusu Jezusu« (Efez. 2, 4-7). »Imamo tedaj bratje upanje priti v svetišče po Kristusovi Krviu (Hebr. 10, 19). Kristus je naš Odrešenih po resnici svojega evangelija, ki nam ga je razodel. Sonce Kristusove vere razsvetljuje vso temine človeškega razuma in nam kaže jasno življenjsko pot. Kristus pa j1’ tudi naš Odrešeni k po svojih deseterih božjih zapovedih, katerih ni prišel razvezat ampak izpolnil. Kakšen paradiž bi bila zemlja, če bi ljudje natančno iz-polnjevuli dekalng. Ne bilo bi ne brezvercev ne krivovercev, ne boga-kletnežev ne skrunilcev Gospodovih dni; slabih otrok bi ne bilo, ne slabih poslov, ne slabih staršev in gospodarjev; krivičnih oblastnikov bi ne bilo, ne upornih podložnil:ov; ne bilo bi ne morilcev ne pretepačev; ne roparjev, ne tatov, ne po-sigulcev, ne goljufov, ne lakom-'dkov, ne verižnikov; ne pohotne-Zpv, ne zapeljivcev, ne obrekoval -eev, ne nevoščljivcev, z eno besedo: Nobenega hudobnega človeka bi ne bilo in nobene hudobije. Edino gorje na svetu bi bile pač elementarne nezgode ter bolezen in smrt. 11 kako bi še v teh neizogibnih tie-srečah ljudje tekmovali, da bi pomagali vsi enemu, eden vsem! Zakaj živeli bi samo blagi in plemeniti ljudje na zemlji. Raj, pravi zemeljski raj bi bila zemlja. Zares, le bore mulo trpljenja bi ostalo v primeri s sedanjim trpljenjem. če bi človeštvo sledilo v polni meri Kristusu Odrešeniku. Pa še tisto trpljenje dobi ob njegovi smrti ves drugačen pomen. Če s Kristusom trpimo, bomo tudi z njim poveličani. Trpljenje je le odkupnina za neminljivo srečo. Bližje trpečemu Kristusu ko smo, bližje smo svoji večni sreči. Bog bo obrisal vse solze in ne bo žalovanja, ne vpitja, ker vse prejšnje je minulo. To je naš velikonočni Aleluja. Toda, kakor že pod križem na veliki petek, tako je še danes na zemlji. Eni Kristusa molijo; drugi ga preklinjajo. Nekateri z veseljem prejemajo vest o njegovem vstajenju, drugi se je v odpornosti svojega napuha branijo. Molimo, delajmo, oznanjujmo, da bi milost vere premagala vsa človeška srca. To naj bo naša velikonočna dolžnost' Slanic Stanko /,,v* šm* vJSEJ ■ P- % mmmm gospod je ostal! anoDDDODooaDoaoooannaoaaotiDoanDDanaaaDao&aaaaDDDonaaaanaoanDaoDaaDaaoDOO tPcoi |acek sonca na JKaloacji Blesti., |aci se o nooi jacji: gospod je ostat! ^13 smeti na oetltu petek no o ega ^Iotjenja je ^aeetek : Cjospod je ostat! "TJ e ca naša gelaj je potejena In moč pekla ^dcokljena: gospod je ostat! Vsem predstojnikom, dobrotnikom, sotrudnikom, braleem in širiteljem našega lista in vsemu slovenskemu ljudstvu voščita prav blagoslovljene velikonočne praznike in obilo tolažbe Vstalega Zveličarja UREDNIŠTVO IN UPRAVA Schumanov načrt odobren V Pa rizu so zunanji ministri šestih držav dokončno izdelali načrt za zvezo jeklarske in premogovne industrije, ki je znan pod imenom »Schumanov načrt«. Po tem načrtu je šest evropskih držav, Nemčija, Belgija, Holandska, Luksemburg, Francija in Italija, sklenilo medsebojno pogodbo glede proizvajanja in prodaje jekla in premoga. Načrt bo stopil v veljavo, kadar ga bodo odobrili vsi parlamenti prizadetih držav. Glavne točke tega načrta so: 1. Ustanovitev vrhovne naddržav-ne oblasti, ki iina suverene pravice pri izvajanju načrta samega. 2. Ustanovitev sveta ministrov še-sterih držav z nalogo, da pomaga z nasveti vrhovni naddržavni oblasti, ki upravlja načrt. 3. Posebna zbornica sestavljena iz zastopnikov šesterih držav (parlament). 4. Mednarodno razsodišče z nalogo, da razsoja v morebitnih sporih med posameznimi članicami načrta. 5. Vseh šest držav - članic tvori skupno tržišče za premog in jeklo. 6. Vse države - članice si bodo prosto izmenjavale delavce in strokovnjake v obeli industrijah. Deset mesecev so se diplomati trudili okrog Schumanovega načrta. Danes je načrt gotovo dejstvo. S tem je položen prvi dejanski temelj združenim državam Evrope. Jugoslavija in Avstrija sta začeli med sabo redne diplomatske odnose. Oba dosedanja diplomatska zastopnika v Beogradu in na Dunaju sta bila povišana za poslanika. Allen in Jugoslavija Poslanik ZDA v Beogradu Allen je v nedeljo imel govor na ljudstvo v Ameriki. V svojem govoru je Allen posebno poudaril, da so jugoslovanski narodi pripravljeni boriti se, če bi bili napadeni. To bo morda kdaj potrebno, zakaj komunistične armade, je izjavil Allen, stoje pripravljene na jugoslovanskih mejah. In samo na Kremlju je ležeče, ali bo sprožil kamenček, ki bi z napadom na Jugoslavijo zanetil nov svetovni požar. Kako se zaostruje zunanjepolitični položaj jugoslovanske republike se vidi tudi iz tega, da sta jo zadnje dni napadla Togliatti v Milanu in Gromiko v Parizu. Oba sta očitala jugoslovanski partiji izdajstvo. Seveda jugoslovanski državniki ne ostajajo dolžni za odgovore in od svoje strani očitajo Sovjetom imperialistične namene v svetu, kornin-formističnim partijam pa klcčepla-stvo in izdajo socialističnih načel. — To bi vse izvenelo v precej poučen koncert medsebojnega očitanja, če bi na žalost ne plačevala stroškov ljudstva prizadetih držav. Zopet na 38. vzporedniku Potem ko so komunistične čete pretekli teden zapustile glavno korejsko mesto 'Seul, se je začel njihov splošen umik proti usodnemu 38. vzporedniku in preko njega. Čete ZN so sedaj na nekaterih mestih le še nekaj km oddaljene od prvotne razmejitvene črte med južno in severno korejsko republiko. Zato postaja zopet pereče vprašanje, ali naj se ustavijo ob tej črti ter pustijo diplomatom trud iskanja mirne rešitve korejskemu sporu ali pa naj vzporednik zopet prekoračijo ter skušajo sovražnika z vojaškim porazom prisiliti k miru. T o slednje se v današnjem položaju zdi težje nego prvo, vsled tega se bodo po vsej verjetnosti armade ZN ustavile ob 38. vzporedniku in bodo čakale na ukaze političnih voditeljev. 11 Parizu le upanje Konferenca namestnikov štirih zunanjih ministrov v Parizu je v ponedeljek stopila v svoj tretji teden življenja. V prvih dveh lednih niso namestniki po številnih in dolgih govorih prišli do nikakega praktičnega zaključka. Ko so začeli tretji teden so izrazili upanje, da bo le šlo. Še prej bi pa nekateri radi šli domov praznovat Veliko noč, ces, da bodo po praznikih gotovo dosegli, kar niso mogli prej. Obsedno stanje v Perziji Perzijski šah Pahlevi je v ponedeljek proglasil v vsej državi obsedno stanje, potem ko so teroristi ranili še nekega drugega bivšega ministra ter je zbornica izglasovala zakon o podržavljenju petrolejske industrije. Do tega je prišlo zaradi težkih pouličnih demonstracij. Do sedaj imajo vsi ti izgredi videz le hude nacionalistične kampanje. Toda številni opazovalci trde, da se zadaj skrivajo umetno zakrinkani komunistični agenti, ki pihajo v bi vse to izrabili v svoj prid. Če je to res. se bo kmalu pokazalo. — Medtem skušajo Angleži doseči kako kompromisno rešitev z vlado in ponujajo polovico vseli dohodkov od proizvajanega petroleja. Tudi ZDA se za zadevo zanimajo in so poslale v Teheran preiskušenega diplomata Me Geeja, da koj pomaga, če bo mogoče. — Nekateri so se večji pesimisti in vidijo v teheranskem atentatu na generala Razmaro novo Sarajevo. Titova Bela knjiga »jVeui York Times« opozarja v članku »Titova bela knjiga« na nedavno izjavo Tita, v kateri je Tito napadel Sovjetsko zvezo, da izvaja proti Jugoslaviji vojaški pritisk, in piše: »Nedavna jugoslovanska uradna obtožba proti Sovjetski zvezi in njenim podložni-earn, da izvajajo vojaški pritisk na Jugoslavijo, ponovno obrača svetovno pozornost na nevarnost, ki jjrozi svetovnemu miru na tem področju. Jugoslavija se pritožuje, da so omenjene države uredile ob njeni vzhodni in severni meji letališča in vojaške ceste in da Romunija, Madžarska in Bolgarija s pomočjo Sovjetske zveze večajo svoje oborožene sile in dvigajo vojaško izdelavo. Jugoslovanska bela knjiga izjavlja, da je prišlo v času od 1. januarja do 20. februarja na njenih mejah s štirimi kominfortpističnimi državami do 119 spopadov. Da tak vojaški pritisk resnično obstoja, se nam zdi jasno razvidno iz obsega, vsebine in strupenosti kominformistične propagande proti Jugoslaviji, ki smo ji priča zadnje mesece. Še bolj ostro kot je nacistična Nemčija dolžila svoje žrtve, ki jih je sklenila napasti, da se nasprotno one pripravljajo na napad in da izzivajo, sovjetski in podlo/niški lisk dolži Jugoslavijo, da hoče napasti svoje sosede, da se spreminja v ameriško vojaško oporišče in podobno. Skratka, vsa komunistična propaganda je prav taka kakršno smo videli v lanskem juniju naperjeno proti Korejski republiki, preden so jo napadali komunisti. Toda politbiro mora sam uvideti, da bi korak proti Jugoslaviji, pa četudi pod krinko podlo/niških držav, povzročil v eksplozivnem ozračju sedanje mednarodne napetosti tretjo svetovno vojno,« zaključuje »New York Times«. * Obredi in sveta maša veiike sobote VELIKA NOČ - VSTAJENJE GOSPODOVO Iz svetega evangelija po Marku (Mr 16, 1-7) Tisti čas so Murija Magdalena in Marija Jakobova in Saloma kupile dišav, da bi šle mazilit Jezusa. In prvi dan v tednu so prišle h grobu na vse zgodaj, ko je sonce vzšlo. Govorile so med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen od vhoda v grob ? — Ko so se pa tja ozrle so videle, da je kamen odvaljen; bil je namreč silno velik. In stopile so v grob in zagledale mladeniča, sedečega na desni, ogrnjenega z belim oblačilom, in so se prestrašile. On jim pa reče: Me bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega; vstal je, ni ga tukaj. Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Toda pojdite, povejte njegovim učencem in Petru, da pojde pred vami v Galilejo: tam ga boste videli, kakor vam je rekel. □ Ni bilo lahko prepričati apostole, da je Jezus res vstal. Videli so ga. kako se je zvijal v smrtnih mukah na križu in pozneje so videli, kako je vojak s sulico prebodel že mrtvo Jezusovo telo. Nekateri so gotovo tudi pomagali pri pokopu. Zato se niso mogli sprijazniti z mislijo, da Jezus živi: mrtvi se ne vračajo. — Res je Jezus napovedal, da bo vstal, toda vstajenje je za človeški razum tako nenavadna stvar, da napovedim kratkomalo niso verjeli. Kako se je razširila novica o Jezusovem vstajenju? Pobožne žene so šle zgodaj zjutraj h grobu, da bi mazilile truplo. Zelo so se prestrašile, ko so našle kamen odvaljen. Prepričane so bile, da je kdo onečastil grob. Niti na misel jim ni prišlo vstajenje. Marija Magdalena ni šla niti v grob pogledat, ampak je takoj tekla v mesto. Srečala je Petra in Janeza. Vsa razburjena jima pove, da so odnesli Gospoda. Apostola sta tekla h grobu. Medtem so se ostale žene opogumile in stopile v grob, ki je imel obliko sobice. Zagledale so angela, ki jih je potolažil: »Ne bojte se! Vstal je, ni ga tukaj/ Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru.« Žene so vesele odšle. Kmalu za njimi sta prišla h grobu Peter in Janez. Nikogar nista videla, vendar sta si ogledala vse natančno. Grob je bil res prazen, toda prti, v katere je bilo povito truplo, so ležali v grobu. Če bi kdo res truplo vzel, bi ga vzel s prti vred. Ko sta to ugotovila, sta se vrnila v mesto. Nazadnje je prišla ponovno h grobu Marija Magdalena. Ustavila se je pri odprtini in jokala. Iz groba zasliši glas: »Zakaj jočeš?« Pogledala je notri in videla dve blesteči postavi. Vsa objokana ni niti opazila, da sta angela. »Vzeli so mojega Gospoda in ne vem, kam so ga položili,« jima odgovori. Od zadaj se ji nekdo približa in jo vpraša: »Žena. kaj jokaš?« Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu pravi: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« In dozdevni vrtnar jo pokliče po imenu: »Marija!« — Ob tem glasu se je prebudila kakor iz sanj. »On je, Gospod!« Vso svojo srečo je izlila v eno samo besedo: »Učenik!« in padla predenj. Pozneje so videli Jezusa in se ga tudi dotikali Peter in drugi apostoli. Kristus je res vstal! Velika noč je zato za nas praznik sreče, veselja in življenja, ker nam govori, da bomo tudi mi od mrtvih vstali. Sveti Pavel navdušeno pravi: Če je Kristus vstal, bomo vstali tudi mi! Vsaj za en dan pozabimo na vsakdanje skrbi in se veselimo z vstalim Zveličarjem. NEDELJSKA MOLITEV O BOG, KI SI DANAŠNJ DAN PO SVOJEM EDINOROJENEM SINU PREMAGAL SMRT IN NAM ODKLENIL VRATA VEČNEGA ŽIVLJENJA: NAŠE SKLEPE, KI JIH S SVOJO MILOSTJO NAVDIHUJEŠ. S SVOJO POMOČJO TUDI SPREMLJAJ. Koledar za prihodnji teden 25. marca. NEDELJ A. Velika noč. Ozna-nenje Marije Device. 26. PONEDELJEK. Velikonočni ponedeljek, nezapovedan praznik. 27. TOREK. Janez Damaščan. eerkv. uč. 28. SREDA. Janez Kapistran, spozn. 29. ČETRTEK. Ciril, dijakon. 30. PETEK. Kvirin, mučenec. 31. SOBOTA. Modest. škof. Htuimtinn Diakor sonce Kakor sonce sredi maja. vse srebrno in blesteče, vse prepolno jasne sreče, jutro Tvoje zmage vstaja, poveličani Gospod. Čez vesoljni svet odmeva , spev zahvalni: Aleluja — ljudstva, narode prebuja. Tvojo moč jim razodeva, poveličani Gospod. • Za vse daljne, večne čase strta so peklenska vrata, saj ob Tebi zarja zlata brez zatona lesketa se, poveličani Gospod. Naše duše, v tla vkovane, nad tem čudežem strmijo — s Tabo vstati si želijo in nositi Tvoje rane, poveličani Gospod. Ljubka Šorli Zahvala Ob priliki biserne sv. maše sem prejel toliko voščil od najvišjih: sv. očeta in prevzvišcncga knezonadškofa do najmanjših slojev, da bi ne mogel vsem osebno izraziti prav prisrčne zahvale. Zato prosim, naj milostno sprejmejo to mojo ponižno in srčno zahvalo v tej obliki! Vsemogočni naj vsem posameznikom in njih družinam, ki so se ob tej priliki mene spomnili in zame molili, obilo poplača! V Gorici. 20. 3. 1951. Msgr. o taka ostala še nadalje, je ne more nič rešiti, niti mnogo večje število divizij kot jih ima danes. Vse njene divizije, morejo postati, ko pride čas. da se srečajo z nevarnim nasprotnikom, tudi — iluzije. Prisiljeni smo, da uporabljamo logiko, ker nas on drugače ne razume. Izraz te logike je »da le moja hiša ne gori, za druge me briga ni«. Že večkrat smo dejali, da se Zupadu ne izplača podpirati Tita. ter puščati v revščini jugoslovanski narod. Tudi smo dejali, da je ocenjevanje položaja v Jugoslaviji s strani zahodnih opazovalcev, pogrešno, kar se tiče Titovih vojaških efektiv. Ce je živa masa narod eden •zmed važnih einiteljev Titove vojske, potem je ta vojska velikan na ilovnatih no-Bab. Tudi smo že večkrat opozorili na Titovo vlogo »tretjega« v sedanji razdelitvi sveta. On nadaljuje s svojimi iluzijami o preporoditeljski vlogi jugoslovanske KP v okviru svetovnega komunizma. To on vrši z delno pomočjo Zapada. Komunistični elementi, ki so nezadovoljni z Moskvo, namesto, da bi sodelovali z anti-komunislič-nimi pokreti v Evropi, se danes pretakajo i/, enega v drug komunistični lonec, Saj jim sam Zapad s svojo podporo Titu, daje prav, ko tako delajo. Saj »Titoizem je evropska forma komunizma«, je svoječasno dejal celo sam prvak britanske konservativne stranke, Anthonv Eden. lito se vse odkriteje poslavlja na čelo tako zvane Poljak opisuje sovjetska taborišča Londonski »Daily Telegraph« objavlja pismo Poljaka, ki je skupaj s poldrugim milijonom svojih rojakov preživel več kol dve leti v sovjetskih ječah in taboriščih za prisilno delo. V pismu odgovarja znanemu komunističnemu sopotniku profesorju H. Lovyju, ki je trdil, da so pripovedovanja o sovjetskih taboriščih za prisilno delo samo govorica. Pisec pisma, R. Mossin, navaja, da najbrž prof. Lovy noče zapravljati svojega dragocenega časa s tem, da bi čital izjave tistih, ki so ušli tem ječam in taboriščem, in tudi ne statističnih poročil ZN o tem vprašanju. Če bi se pa Lovy potrudil in sledil razpravi, v kateri je tožil francoski socialist David Rousset (ki je bil več let interniran v Mathausenu), francoski komunistični list »Les Lettres Franeaises«, bi se lahko nekoliko bolj seznanil z izpovedbami 55 prič, med katerimi sem tudi jaz, in z našimi doživetji v teh taboriščih. »Mi vsi smo videli, kako so umirali sorodniki in prijatelji, ker so jih ustrelili ali sestradali, ali pa zaradi bolezni in mraza. Neka žena, ki je zdaj univerzitetna profesorica v Chicagu, je delala dve leti v sovjetskem premogovniku. Njenega svaka so kot vodilnega poljskega židovskega socialista ustrelili. Tudi moj mlajši brat je umrl sestradan v sosednjem taborišču in vse moje trpljenje mi ga ne bo več vrnilo. Tako lahko pojasnimo gospodu prof. Lovyju, da so na žalost v Sovjetski zvezi resnično taborišča za suženjsko delo. Nešteto tisočev Poljakov nam lahko potrdi isto in to, kar pripovedujejo, niso govorice, temveč dejstva. Če pa je prof. Lovy enakega mnenja, kot angleški in francoski komunisti in njihovi sopotniki, da je namreč vsak Poljak zaslužil svojo usodo, naj dovoli mojo pripombo, da so boljševiki kršili mednarodni zakon, ko so deportirali nas Poljake v Rusijo, ko so nas obsojali na kazni, ki jih omikani svet ne pozna, in ko smo morali delati v razmerah, ki odgovarjajo s svojo surovostjo in svojim barbarstvom bolj kamniti dobi kot pa dvajsetemu stoletju.« Nov socialni problem Življenjska doba človeštva se stalno viša; v zadnjih sto letih je zrasla srednja življenjska doba pri vseh civiliziranih narodih za 25 let, nekod, kot na pr. v Belgiji celo za 33 let. Povdariti je treba, da to naraščanje srednje starosti ni začelo šele s sistematičnim bojem zoper nalezljive bolezni, ampak da je napredovalo na splošno s civilizacijo narodov vred. Nega telesa, čistoča stanovanj, boljša in izdatnejša hrana, napredek zdravilstva, to so bili glavni činitelji tega napredka. Odkritje raznih bolezenskih bacilov in boj zoper nalezljive holezni sta ta napredek še bolj pospešila. Srednja starost ljudi je bila v srednjem veku zelo nizka. V Franciji je znašala le 11 let, kar pomeni, da je polovico ljudi umrlo pred 15 letom starosti. V 15. stoletju je narasla srednja doba Francozov na 19 let. v 16. stoletju je prekoračila 20 let in v 17. stoletju 25 let. Koncem 18. stoletja se je približala 30 letom, leta 1850. je znašala 38 let, leta 1900 je narasla na 16 let ter lansko leto na 63 let. Seveda ne smemo zabiti, da je bila velika umrljivost otrok glavni vzrok tako nizke življenjske dobe v prejšnjih stoletjih. Še pred nekaj desetletji jih je umrlo še enkrat toliko kot dandanes. Vendar so izboljšane socialne in zdravstvene razmere zmanjšale umrljivost tudi med starejšimi ljudmi. Na Nizozemskem na pr. se je prebivalstvo v zadnjih 50 letih podvojilo, toda ljudi, ki imajo nad 65 let, je danes dva in polkral več, kot jih je bilo takrat. In isto se opaža tudi pri drugih narodih. To zvišanje človeške starosti pa ima že danes gospodarske in socialne posledice. Dandanes leži vsa teža gospodarstva skoro izključno na ramenih ljudi v starosti 20 do 55 let, ki morajo skrbeti ne samo za otroke in za doraščajočo mladino, ampak tudi za starejše ljudi, ki jih je družba postavila prezgodaj v pokoj oziroma od dela. Ker je starejših ljudi vedno več, bo zdr-ževanje teh ljudi vedno težje, kar bo privedlo nujno do zmanjšanje življenjske ravni. Toda temu se da odpomoči. Predvsem je treba vzeti v poštev, da se je meja starosti pomaknila v zadnjih 50 letih precej visoko navzgor. Svoječasno so smatrali ljudi 40 let za stare, dandanes trdijo mnogi, da se začenja življenje šele s 40 leti. Tudi mnenje, da niso starejši ljudje za delo je povsem zmotno. Velja sicer za poklice, pri katerih pride telesna moč v poštev, ne velja pa na splošno. Tekom zadnje svetovne vojne so morali po nekaterili državah nadomestiti mlade delavce, ki so odšli na vojno, s starejšimi, ki so bili že v pokoju. In pokazalo se je, da so starejši delavci prekosili v gotovih obratih glede zmogljivosti svoje mlajše tovariše. Na splošno so starejši delavci pri delu bolj redni, bolj izkušeni in varčni, bolj previdni glede nesreč in bolezni manj podvrženi. Iz vsega tega sledi, da bi se dali starejši delavci v nekaterih strokah zelo dobro porabiti. Posebno velja to za umske poklice. Vsakdanja izkušnja nas uči, da se umski delavci ne postarajo tako kmalu. Skoro vsi sedanji državniki niso več mladi, ampak že starejši ljudje in vendar so jim lažni narodi izročili prostovoljno (vsaj \ demokratičnih državah) vodstvo držav v roke. Tudi v pretekli dobi srečamo vse polno ljudi, ki so bili v pozni starosti nad vse delavni. Vojvoda Richelieu in von Moltke sta se še po 90. letu starosti udejstvovala v javnem življenju; Gladstone, Ferdinand de Lesseps, Bernadotte, Taylerand, Mac Mahon. Thiers in Bismark so bili kot osemdesetletniki še izredno delavni. Isto velja o raznih znanstvenikih in umetnikih. Kant je kot osemedesetletnik objavil znano »Kritiko praktičnega razuma«. Goethe je dokončal 2. del »Fausta«, ko je imel 83 let. Nedavno preminuli Bernard Shaw je do 95. leta svoje starosti metal okoli sebe najbolj učinkovite puščice svojega sarkazma. Tizian je dovršil znano sliko s trnjem kronanega Kristusa v 95. letu svojega življenja. Verdi je komponiral »Fal-staffa« v 80. letu in Haendal neki oratorij v 72. letu iu Wagner je ustvaril »Parsivala« v 69. letu svoje starosti. Edison je z 81. leti dal patentirati svoj 1033. izum. Da predstavljajo stari ljudje težko breme za družbo, je kriva družba sama, ki je te ljudi prezgodaj odstavila od dela. Večina starih ljudi se ne brani dela; mnogi se naravnost bojijo dneva, ko bodo morali delo zapustiti. Znano je tudi, da spravi brezdelnost človeka kmalu v grob. Vzrok, da dosežejo umski delavci na splošno višjo starost kot ročni delavci, je treba iskati tudi v tem, ker ti svojega dela tudi v visoki starosti ne opustijo. Kako zaposliti tudi starejše ljudi, to je tudi eden izmed problemov, ki ga bo morala sedanja družba na eden ali drnci način rešiti. KULTURA Dve knjigi lirskih pesmi Ta mesec sta prišli v Trst na svetlo dve knjigi lirskih pesmi: najprej »Sovensku lirska pesem«, antologija, ki jo je sestavil Vinko Beličič, potem pa prva pesniška zbirka Stanka Janežiča »Romar s kitaro«. »Romar s kitaro« je zbirka, ki ji daje pečat troje sestavin: mladost, duhovništvo in begunstvo. Izšla je v založbi TABOR. Prikupno jo je opremil France Gorše in lepo natisnil Smolars. Obsega 72 strani. V štirih razdelkih imamo skupaj 27 pesmi, z uvodno 28. Prvi razdelek predstavljajo pesmi o naravi. To so kratke pesmi: lepe podobe, rahlo zastrte z otožnostjo hrepenečega mladega človeka. Tu je največ čiste lirike (Mlada breza, Pomlad. Sonce zahaja. Gore se zjasnile so). V pesmih drugega razdelka pesnik razmišlja sam o sebi. Tudi le pesmi so kratke in zgoščene in veliko je v njih lepote. Klasično lepa je n. pr. kitica: Mladost, nočem te izpustiti iz svojih rok, radost. daj se mi naužiti, bodi moj bog! (Moje srce zvoni) Iz osebne, čisto človeške žalosti (Tisoč oklepov, Sam. Nevesta) pa se pesnik dvigne v mirni sijaj večnosti (O, jaz ne umrem ). Tretji razdelek vsebuje begunske pesmi. Hrepenenje po svojcih in domači zemlji, ter brezup prihodnosti (Murnika. Sin v tujini, Dom) premaga pesnik-duhovnik tudi tu z žrtvovanjem svojega srca (Sebi kopneti). V zadnjem razdelku poje Janežič o svojem razmerju do človeškega občestva. Te pesmi imajo izrazit pečat časa. dolge so, v njih je precej patetičnega zanosa. Nad »peklom tega sveta« je Bog, h kateremu se zateka pesnik iz svojih stisk (O daljni, vsevišnji Bog). Iskreno vznesena, mogočna, prepričljiva je »Jaz in proletariat«. Najviše se dvigne Janežičev zvočni patos v »Taboru«: to je pesem za množice ob fanfarah! Zaključna »Pesem mladine« je kot spev mladih jezdecev: svetloba, moč. pogum. gibanje. Janežičeve zbirke smo lahko veseli. Bravcem bodo te pesmi nudile veliko užitka. saj so tako pevne, da kar izzivajo recitatorja. Jasne podobe in iskrenost, ki zbirko odlikujejo, pač lahko zakrijejo tistih malo nedognanosti. ki so v taki knjigi pač nujne. Knjiga bo pesniku nedvomno izhodišče novega ustvarjanja. Prepričani smo, da bo Janežičeva liričnost v verzih našla mnogo naravnejši izraz kot v črticah, ki jih je pisal nekoč. Zbirka »Romar s kitaro« se dobi v knji-garnah in stane 300 lir. — e GOSPODARSTVO Koklja in piščeta Kokošnjak ni popoln, če nima tudi vali-šča. Ker morajo imeti koklje prostor, kjer naj vlada popoln mir in tišina, bi bilo umestno, da je vališče ločeno od kokošnjaka. Za to nam dobro služi podstop-nišče, shrambe, lope itd. Gnezdišče napravimo kar na tleh in najrajši v prostorih, kjer so tla iz same zemlje. Izkopljemo plitvo luknjo, na katero damo nekoliko slame ali slabega sena. Ni umestno uporabljati za gnezdo košar ali zabojev, napolnjenih s slamo, ker se v njih jajca med valjenjem preveč izsušijo in se zato piščeta ne izležejo. Ko se piščeta izvale, poskrbimo, da .e lahko gibljejo. Če je naš cilj, vzgojiti močno in zdravo perutnino, je predvsem potrebno, da se piščeta prosta gibljejo po travnikih, njivah in podobnih zemljiščih. Če teh ni. nam dobro služi tudi dvorišče. Cez noč naj koklja s piščeti vred čepi v mirnih prostorih, zavarovanih pred podganami in drugimi sovražniki. Če je kokošnjak precej velik, koklji lahko odka-žemo prostor pod podporno ploskvijo; paziti pa moramo, da se koklje, ki so vedno bojevite, ne spopadejo 7. drugimi kokošmi. Zato je najboljše, da jih na večer spremimo v kokošnjak ter jih spravimo pod obširne košare ali podobno. Ko nam je dana možnost, da se pistanei lahko pasejo, je prve dni krma lahko pičla: drugače pa jim moramo nuditi zadostno hrano. Pičo moramo postaviti v prostor, ki je zavarovan pred ostalo perutnino in seveda tudi pred kokljo. Za to nam dobro služi koritce, katerega zgornji del je zamrežen z lestvicami, tako da se samo piščeta lahko približajo krmi. Zdravi piščanci so vedno veseli in živalmi. Če opazimo katerega, ki žalostno sameva v kotu, ga takoj zakoljimo. Prej ali slej bi itak poginil. Lahko nam pa okuži druge. Med naraščajem je navadno dobra polovica petelinčkov. Ker pa ne smemo za pleme uporabljati domačih petelinčkov, so nam vsi odveč. Moramo jih torej vnovčiti za meso, najbolje, ko so še mladi. Po dopolnjenem četrtem tednu že lahko razlikujemo petelinčke 111 jih damo v posebne kletke za pitanje, v katerih jih 2 ali 3 tedne zelo dobro krmimo, nakar jih prodamo. Z GORIŠKEGA Biserna maša na Travniku Dne 19. marca, na praznik sv. Jožefa, je pel v cerkvi sv. Ignacija v Gorici svojo biserno sv. mašo msgr. dr. Andrej Pavlica. Velika udeležba ljudstva pri slovesni sv. maši je prav nazorno pokazala kako Slovenci znamo častili in spoštovati svoje duhovnike. Biseromašniku je govoril stolni kanonik msgr. Alojzij Novak. V izklesanih besedah nam je prikazal lik našega jubilanta! Msgr.ja dr. Andreja Pavlico pa naj gospod Bog ohrani še veliko let zdravega in čilega kot do sedaj v krogu svojih sirot, za katere skrbi kot oče. Akademija na čast biseromašniku msgr. A. Pavlici V nedeljo smo imeli prvič priliko gledati na odru sirote iz Slov. sirotišča. V Marijinem domu so priredili malo akademijo na čast svojemu ustanovitelju in dobrotniku. Priznati moramo veliki trud č. sester učiteljic. Nastopali so fantki in dekletca. Največ ploskanja in navdušenja je bilo, ko so ti fantiči, s krivčki za zelenimi klobuki, rekeljcem na rami in pušeljeem na prsih zapeli lepo pesem: Mi smo slovenski fantje. Tudi deklice z lepim rajanjem in simbolično igrico o podzemeljskih rožah so nas zadovoljile. Poslednji poštar-ček je pa zopet zajel vse poslušalce. Kako človeku dobro dene ko sliši lepo in pravilno izgovorjavo, s katero so se vsi nastopajoči otroci izredno odlikovali. Čestitamo prirediteljem in zopet obžalujemo, da je naša dvorana tako majhna. 8. kulturni večer v Gorici V sredo nam je predaval s pomočjo skioptičnih slik dr. Bonutti o lepotah katoliške Švice. Iznenadil nas je ob tej priliki nastop mešanega zbora iz Števerjana. Udeležba je bila zadovoljiva, ko bi pa bili napovedali, da bo nastopil tudi števerjan-ski pevski zbor, bi bila dvorana zopet premajhna. Sv. misijon v Štandrežu Na praznik sv. Jožefa popoldne je bila zaključna spokorna procesija sv. misijona. Po govoru č. g. Šavlja je preč. msgr. Novak vodil številno procesijo, ki je vsa navdušena po vrnitvi v cerkev zapela zahvalno pesem za obile dobrote sv. misijona. Srčna hvala g. misijonarju za prelepe govore, hvala č. g. župniku, ki je nudil župniji to lepo obnovo, pa tudi čast župljanom, ki so se tako lepo in številno odzvali. t Andrej Paglavec V torek je v Podgori nepričakovano umrl tov. Andrej Paglavec. Nekoč je bil steber katoliškonarodnega gibanja v Podgori, zadnja leta pa glavni pobornik fronte in komunizma. Mir njegovi duši! Jubilej 15. marca letos je praznoval 90 letnico rojstva v Lokavcu pri Ajdovščini starosta primorskih učiteljev Edmund Čibej. Jubilant je bil rojen v Lokavcu ter bil vrsto let učitelj na Dolu - Otlici, kjer se. je poleg učiteljevanja udejstvoval tudi na kulturnem in narodnem polju. Njegov lik nam je prav lepo orisal pokojni pisatelj Narte Velikonja v knjigi »Besede«. Bog naj ga obrani še veliko let zdravega in čilega! Denar za popravo šol Prosvetno ministrstvo je objavilo, da bo v kratkem nakazalo potrebne vsote vsem tistim občinam ,ki bi želele popraviti ali zidati nove šole. Isto ministrstvo bo tudi nakazalo občinam potrebna sredstva za nabavo šolskih potrebščin. Upamo, da bodo tudi slovenski kraji deležni teh podpor! Stavka V torek 20. marca so stavkali v Gorici in drugod po Italiji po sklepu vseh treh sindikalnih organizacij nameščenci avtobusnih podjetij. Stavka je bila ekonomskega značaja. Po navodilih vodstva istih sindikalnih organizacij se stavke niso udeležili nameščenci mestnih avtobusov. Smrtna kosa V Lemontu (USA) v samostanu slovenskih patrov frančiškanov je umrl pater Marcel Marinšek star 47 let. Bogoslovje je študiral v Mariboru. Pogreb je vodil sam prevzvišeni dr. Gregorij Rožman na redovno pokopališče patrov frančiškanov v Lemontu. Brestovica V zadovoljstvo vseh prebivalcev bresto-viške doline, je preteklo jesen začel voziti avtobus, ki nas veže z okrajnim sedežem v Sežani. Zadnji čas pa prevaža samo delavce in spet moramo peš v 7 km oddaljeno Gorjansko na komenski avtobus. Ta je pa navadno tako natlačen, da prihaja potnikom v njem kar slabo. Križe in težave imamo tudi mi kot vsi ostali Kraševci. Stanovanjske krize pa ni pri nas, ker se je pred tremi leti izselilo mnogo prebivalstva. Gorjansko Zadnje čase se je marsikdo upravičeno bal k sv. maši v našo cerkev. Saj se je zaradi letošnjega deževja vdrlo polovico strehe. Še pravočasno smo rešili orgle in pobrali opeko s strehe. Pri glavnem oltarju se še. vrši služba božja, ker je ta del strehe ostal neporušen. Zadružni dom bo kmalu dograjen. — Upamo, da nam bodo oblasti pomagale tudi pri popravi naše hiše božje! S TRŽAŠKEGA DVANAJSTI SLOVENSKI VEČER SLOVENSKE PROSVETE V TRSTU BO IZJEMOMA V TOREK, 27. MARCA, KER NI DVORANA V ČETRTEK PROSTA. PREDAVAL BO PROF. VINKO BELIČIČ. S SKIOPTIČNIMI SLIKAMI IN Z BESEDO BO PISATELJ BELIČIČ POKAZAL LEPOTO STVARSTVA V PISANOSTI PTIČEV. NA KONCU BO ŠE FILM IZ CARSTVA IN ŽIVLJENJA PTIČKOV. ZAČETEK VEČERA OB 19,30. SAMO ŠE TRIJE SLOVENSKI VEČERI BODO V LETOŠNJI SEZONI. NE ZAMUDITE NOBENEGA! Novi poveljnik Trsta V ponedeljek 19. t. m. popoldne je prispel na sedež zavezniške komande v Devinu novi komandant angloameriškega področja STO-ja, gen. John Winterton. Na bloku je novega komandanta sprejel skupno z raznimi drugimi predstavniki civilnih ter vojaških oblasti komandant ameriških čet na STO-ju gen. Sebree. V imenu prebivalstva občine Devin-Nabrežina je g. generalu izrekel dobrodošlico župan g. Oton Kralj. Pozdravil ga je v slovenščini in rekel: »Gospod general! Dovolite mi, da Vam ob prestopu meje Svobodnega Fodorjeva veseloigra »Matura* Za težko in resno Klabundovo dramo »Praznik cvetočih češenj«, ki jo je vprizo-ril Slovenski oder v postu, pripravlja po veliki noči veselo Fodorjevo tridejanko: »MATURA«. Snov je zajeta iz šolskega življenja in je polna duhovitosti in veselja. Predvidoma bo predstava 15. aprila v koncertni dvorani Ljudskega doma v Trstu. Na to prireditev opozarjamo že danes, da si bodo tržaški Slovenci lahko rezervirali ta dan za prijeten oddih in kulturni užitek. Veseloigro režira prof. Jože Peterlin. Nova maša v Bazovici V tržaško uredništvo je prispela novica, da bo v Bazovici nova maša. Povprašali smo v bazoviškem župnišču in naročeno nam je, da to veselo novico objavimo. Na belo nedeljo 1. aprila bo pel v Bazovici slovesno novo mašo častiti gospod p. Šušteršič Venceslav. G. novomainik je domačin iz Pliskovice na Krasu. Bogoslovje je končal v Tridentu in bil tam 18. februarja posvečen v duhovnika. Pater Venceslav je član frančiškanskega reda. Ker tržaškega področja v imenu obmejne občine Devin-Nabrežina in v svojem lastnem izrečem prisrčno dobrodošlico z živo željo, da bi Vaše uradno bivanje rodilo čimveč uspehov v dobrobit obeh narodnosti, ki živita tu že več stoletij. Dobrodošli, gospod general!« Tudi mi želimo novemu poveljniku Svobodnega tržaškega področja, da bi se čim bolje počutil med nami in da bi tako upravljal zaupano mu področje, da se Slovenci v bodoče ne bi čutili več zapostavljene. S to željo gospoda generala toplo pozdravljamo! ne more za svoj najlepši praznik domov v Pliskovico, kjer živi njegova mati in bratje in ker bi rad itnel prvo slovesno mašo med slovenskimi rojaki, zato so ga povabili vrli Bazovci v svojo sredo. Za te črne čase je to res izredno lep dogodek. Ko je imel pred dobrim letom v Dolini novo mašo g. Cvetko, rojak iz Cerknice pri Rakeku, tedaj se je čutilo kakor sedaj v Bazovici, da primorsko ljudstvo z veseljem sprejema novomašnika rojaka, ki mu je pot v domači kraj zaprta. Vrlim Bazoveem želimo, da bi praznik lepo uspel, g. novomašnika pa tudi vsi drugi primorski prijatelji »Kat. glasa« veselo pozdravljamo. (Novomaštia slovesnost na belo nedeljo se začne ob pol enajstih. Točnejši spored objavimo prihodnjič). V Trstu več smrti kot rojstev Tržaški higijenski urad je pred dnevi izdal zdravstveno poročilo za mesec februar. Iz njega je razvidno, da je bilo v tržaški občini v mesecu februarju 315 smrti ter komaj 231 rojstev. Res čudno, kajli mesec februar je bil izredno mil. Pa Uidi porok je bilo komaj 107. Nabrežina Na velikonočni ponedeljek 26. marca 1951 pridejo v našo prijazno Nabrežino mladi in pridni igralci iz Sv. Križa. Vpri-zorili bodo na odru naše kinodvorane lepo in zanimivo dramo v 7 slikah »Krivo-prisežnik«. Vsi prijatelji lepe igre so povabljeni, da napravijo sprehod do Nabrežine in si ogledajo »Krivoprisežnika«. KRIVOPRISEŽNIK v Nabrežini Na velikonočni ponedeljek 26. marca bo vprizorjen ob 4. pop. v kinodvorani v Nabrežini »KRIVOPRISEŽNIK« Igrajo igralci iz Sv. Križa pri Trstu. Vabimo prijatelje lepe igre iz okolice in iz Trsta. ŠPORT Pod pokroviteljstvom italijanske kolesarske zveze se je na praznik sv. Jožefa vršila mednarodna dirkaška tekma na progi MILANO-SANREMO. Na štart so prihiteli znani dirkači, katere je številna množica burno pozdravila. Vsega skupaj je bilo prijavljenih 183 tekmecev: Bartali, Bevilacqua, Leoni, Maggini, Soldani, Impanis, Sehotte, Van Steenbergen, Koblet, Kubler, Plattner, Diggelman, Bobet. Teisseire, Vietto itd. Proti vsakemu pričakovanju je sijajno zmagal Francoz BOBET. Dokončni »placement« je naslednji: !. Bobet (Francija), 282 km v 7:30:23 (37,568 km na uro); 2. Barbotin (Francija), 3 dolžine; 3. Pietrucci (Italija), v 7:33:42. □ V Genovi sta se srečali na prijateljsko tekmovanje košarske reprezentance Italije in Francije. Francoska petorica se je uveljavila s pičlo razliko 54-53. [j Na razmočenih italijanskih igriščih so se tudi v nedeljo odigrale tekme veljavne za letošnje prvenstvo. Izborno sta zmagali MILAN (7-2 proti Como) in INTER (4-0 v Genovi proti Sampdori-ji). Prihodnjo nedeljo je na vrsti milanski »derby«... Zelo meglen nogomet je nudila JUVEN-TUS v Neaplju (1-1). Na nevtralnem igrišču (Aquila) se je GENOA uspešno borila s sotrpini iz Rima (1-0!). TRIESTINA, prenasičena z... rezervami, ni vzdržala pritiska obupanih igralcev LUCCHESE (0-2). Tekmo UDINESE-PADOVA je moral sodnik prekiniti zaradi slabega vremena... Žoga ni odskakovala! Normalni so ostali izidi: Bologna-,Ba- lanta 3-2, Fiorentina-Lazio 1-0, Torino-Novara 2-1. P. Patria-Palermo 2-1. Radio Trst II. Sobota, 24. marca: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. 18.15 Schuman: Simfonija št. 2. 19.00 Programski periskop. — 21.00 Velikonočne slike. — 22.00 Nastop pevskega zbora Jadran. -— 23.00 Plesna glasba. Nedelja, 25. 3.: 9.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Aktualnosti. 12,00 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Oddaja za najmlajše Princeska in pastirček. 21.00 Radijski oder — Martin: Verige. 22.50 Nastop <*e-lista Lava Golahovskcga. Ponedeljek, 26. 3.: 10.00 Cesar Franrk: Simfonične variacije. 13.00 Glasba po željah. 16.00 Radijski oder — }«>l»n Manners: Peg, srček moj. — 19.00 Tz filmskega sveta. 21.00 Vokalni koncert basista Danila Merlaka. 21,15 Sullivan: Jolanthe, opera v 2 dej. Torek. 27. 3.: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Mamica pripoveduje. 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Beethoven: 6. simfonija. — 23.00 Romance. Sreda. 28. 3.: 19.00 Zdravniški vedež. - 20.00 Evropski koncert. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. — 22.30 Wagner: Simfonija v c molu. Četrtek, 29. 3.: 13.10 Slovenske narodne izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja M. Sancin. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder Berg-mann: Nobelova nagrada nato Večerne melodije. Petek, 30. 3.: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Pogovor z ženo. — 20.10 Vokalni koncert baritonista Marijana Kosa. 20.30 Tržaški kulturni razgledi. 21.00 Mojstri besed. 22.00 Priljubljeni pevci. Češčenje božjega groba v Gorici O, pridite vi vsi... Blesti se nad gorami svetla zarja, čez njo mogočen se jrazpenja križ — kot da nevidna roka paradiž za trudne množice oh njem ustvarja. »O, pridite vi vsi, ki obteženi z bremenom ste ponižanja in rev. da vstane v vas velikonočni spev in plane v svet, brez konca zadolženi.« Posluša zemlja Učenika klic in vsa zatrepeta v bojazni sveti kot romar tih pred jato divjih ptic. A množic silni val (ni jih prešteti) drvi v pogin okamenelih lic... Gospod pa čaka... Ves se v ranah sveti... Ljubka Šorli Na veliki četrtek od lih do polnlif*! bo v goriški stolnici ura češčenja pred božjim grobom za slovenske žene in dekleta. Od polnoči do ene pa bo istolam ura češčenja za slov. može in fante. Pridite vsak k svoji uri v obilnem številu! Darovi za sklad L. Kemperleta N .N. iz Gorice 5000. > lir Srčna hvalo! ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE SV. DRUŽINE« Ob priliki biserne sv. maše nabrali pri razdeljevanju spominske knjižice Sv. Ura prostovoljnih darov 19.636 lir: č. g. A. Piščance 10.000; družina Rijavec 500; e. g. Anton Rutar 1000; družina Sever 1000; Ciril Sedej 1000; Ivan Baloh 1000; Roža C.učat še 1500; Marica Legisa 1000; Luke-žič L. 500; Bratuž R. 500; IN. j\. 5000. * lir. Vsem našim dobrotnikom srčna hvala in zagotovila molitve. ZA »DOBRODELNO DRUŠTVO« N. N. 10.000; N. N. 20.000. lir. Najlepša livala! Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Dr. ALOJZIJ REMEC: cDIooa soba Trpkost siromaštva je dala te besede ženski na jezik, zato ji Anica ni zamerila. Njena dosedanja soba je bila kraljevska v primeri 9 to. Ko je gledala siromaštvo krog sebe, ji je bilo prvič v življenju težko, da je tudi sama uboga, dasi je imela klobuk na glavi in so jo ljudje nuzivali gospodično. Ko se je oprostila in poslovila, so šle za njo tiste velike gladne oči obeh otrok, ko sta videla v njej srečno, mlado, lepo bitje, ki se na Božič vsaj lahko do sitega naje. šel je za njo zadnji pogled ženske, ki je za trenutek videla v njej rešiteljico, ki ji prinese v hišo par goldinarjev najemnine, od katerih se je dalo teden dni živeti, ^ tudi pogled trpkosti in očitanja, da ji teh upov ui izpolnila. Mlado si, dekle, lepo, a morda pride čas ko boš na mojem mestu... Anica je bila trudna, žalostna. Pogledala je četrti naslov in se mehanično odločila, da pojde še tja pogledati. Če bi tam ne bilo nič, opusti željo po novem stanovanju in ne pojde nikamor več. Četrta hiša je bila v tihi mirni luči, ne siromašna in ne pregosposka. Ko je pozvonila v pritličju, ji je prišla odpreti prijazna gospa srednjil let. Pokazala ji je sobo, ki je bila prijazna in ne predraga. Anica je bila vsa srečna v prepričanju, da je storila prvi korak k sreči. In nekaj božičnega razpoloženja je prevzelo' tudi njo, kakor bi toplo dihalo od božičnega drevesca, ki se je lesketalo vse v srebrnem in zlatem nakitu v sprejemni sobi in se svetilo skozi odprta vrata na hodnik. Preden se do dobrega domenive, gospodična, mi povejte, kaj ste?« je govorila gospa. »šivilja...« je s čudovito preprostostjo in začudenjem odgovorila Anica. Gospe je prijaznost na ped izginila obraza. »Šivilja... Hm... Kje sle sedaj v službi? Saj -meni vprašati?« »Sedaj nikjer. Toda po novem letu, upam, bom spet dobila delo«. »Kako pa živite sedaj, ko nimate dela?« »Od prihrankov...« je šepetala Anica in nenadoma jo je postalo sram pred gospo, ne da bi vedela, zakaj. »Hm, Inn... To je nekoliko težavno. Da bi bi bila to vedela... Saj vam ne morem ničesar očitati... A vendar...« Gospo je bila sama strogost in premišljenost. »Ne razumem vas...« se je opravičevala Anica vsa v zadregi. »Veste, da vam naravnost povem: hiša je poštena, gospodar in stranke zelo gledajo na ugled iti dostojnost N i v svojih sedanjih razmerah pač ne morete izhajati brez postranskih zaslužkov lakorekoč. \ en-dar v naši hiši to ne gre. lu vsled tega...« Anici je planila kri v glavo. Ni ji bilo popolnoma jasno, kaj gospa hoče, a vendar je z grozo zaslutila, kam merijo njene besede. »Ah, tako!..« je vzkliknila in vsa kri ji je spel izginila k srcu. »Zbogom!« In čednostno meščanstvo je v podobi prijazne gospe zaprlo vrata za Anico, ki so jo tisli hip zapekle v očeh solze sramu in ponižanja za življenje njenih tovarišic po stanu in letih. Trudna in užaljena je prišla Anica domov. Ko je bila sama v svoji sobici m se je ozrla po njej, se ji je zdela prijaznejša kakor doslej in hvaležna je bila temu božičnemu predpoldnevu. ki jo je prepričal, da ni še zanjo najslab«e na svetu. Na mizi jo je čakalo pismo od matere, ki ji je voščila s tistimi ljubimi, vegastimi črkami tresoče se roke srečen in vesel Božič. Iz toplih besed je dihala sreča, da ima dve tako pridni hčerki, kakor sle Anica in Francka. Zahvalila se jima je za darilo, ki ste ji ga bili poslali, in jima zagotavljala, da ho vedno molila zu nji. »Moli, dekle, hodi pošteno, delaj pridno in Bog ti da srečo!« To so bile zadnje besede v pismu. \ rata so se odprla in gospodinja je prinesla \nici kosilo. »Pomislite, gospodična, gospod \ondia-ček ni žiil. Davi sem ga videla n cerkvi < ji je pripovedovala vsa vesela, ko je pogrinjala mizo m razpostavljala krožnike, žlico, vilice iti nož. Anica ni odgovorila. V srcu ji je bilo mirno in bridko obenem. □ Ko je Anica kosila in premišljevala, kako težko je življenje osamljenega dekleta v mestu, kako težak je samo prvi korak k sreči, ko je Vondraček v sobi zraven nje vzdihoval in ropotal z žlico in vilicami, se je v slovenski vasi vračala od maše postarana ženica. »Glej no, Marinka, danes si vsa nova!« se ji je pridružila soseda. »Dekleti ste mi poslali za Rožič!« »Ali služite dobro?« »Dobro, dobro... Nikoli me ne pozabile ob praznikih...« lako je bila Anicina in Franckina mati vesela svojih hčera. Da bi bila vedela, kakšno je bilo tisto jutro v daljnem tujem mestu! (KONEC)