47. štev. Poštnina pihana, gotovini. v Ljubljani, sobota 21. novembra 1925. p«*-.«« , s0 Dl„. Let0 y l j i m GLASILO NARODNO-SOCIJALiSTIČNE STRANKE. Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ■" I. nadstr. — Telefon: štev. 77. = Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. Inseratl se računajo po velikosti in so cene na razpolago r" — =* = v upravi. ------ Vež pozitivnega dela. lNnš spor z Italijo glede opustošenja »Edinosti« v Trstu Ih sledečih demonstracij v Jugoslaviji se lahko smatra za poravnan. In ne baš častno za nas. Kje je vzrok temu? Našemu zunanjemu ministru dr. Ninčiču se je v zadevi mnogo očitalo in predbacivalo. Kdor pozna mednarodne običaje medsebojnega občevanja med državami, ve, da po krivici. Naš zunanji minister 11T mogel postopati drugače, kot je postopal in da se je nahajal Pribičevič na njegovem mestu, bi moral postopati prav tako ali pa podati ostavko na svoj ministrski položaj. To Pribičevič tudi ve in lahko bi svojo zadevno demagoško interpelacijo prepustil kakemu svojemu v diplomatskih odnošajih manj verzi ranemu poslancu. Da je ostalo pri nas samo pri protestnih zborovanjih in pri protestnih demonstracijah, bi tudi naš zunaj i minister lahko govoril drugače. Ostali bi edino mi, ki imamo zahtevati za žaljenje, ki se je zgodilo našim sorojakom v Trstu, zadoščenje zanje, ne za nas, kar povdar-jamo, ker naši rojaki v Italiji so danes po mednarodno priznanih pogodbah državljani Italije in napad na »Edinost« je notranja zadeva Italije, pa naj se nas užaljeni narodnostni čut temu dejstvu še tako upira. Z napadom na »Edinost«, ni bila žaljena naša država kot taka, s sežiganjem italijanskih trikolor in poskuše-uitni napadi na italijanske konzulate pa se je žalila narodna, oficijelna Italija kot država. • In vsled lahkomišljenosti naših demonstrantov je prišla naša država naenkrat v vlogo obtoženca, mesto da bi igrala obtožitelja. Kadi priznavamo, da se je vse zgodilo v upravičeni veliki razburjenosti nad ponovnimi italijanskimi nasilji, toda to še nikakor ne opravičuje dejanj, s katerimi samo slabimo in otežavamo položaj naših odgo- vornih činiteljev, katere potem radi opljujemo, ko morajo prati naše grehe. Toliko le vsled tega, da bo enkrat jasno, kako so stvari pravzaprav stale in da ne bo več nepotrebnih' in krivičnih obdol-ževanj. Sedaj pa drugo! Jugoslovanska Matica je ob tej priliki izdala na vso javnost poziv, da naj vsakdo, ki mu je stvar naših rojakov v zasužnjenih pokrajinah pri srcu, v znak protesta proti italijanskemu nasilju pristopi kot član. In res smo čitali kake tri dni pozneje notico v naših listih, da je v znak protesta proti italijanskemu nasilju pristopil k Jugoslovanski Matici — en član. Živeli posne-malei! Ali jih je teinu edincu sledilo še deset drugih? Morda, toda najbrže ne. Kljub temu, da smo prepričani, da najmanj tri četrtine demonstrantov še ni včlanjenih pri Jugoslovanski Matici. In kaj se sicer stori v prid našim zasužnjenim rojakom. Ob obletnicah se napiše nekaj gorečih člankov, ob različnih prilikah se sprejemajo resolucije in drže govori, ki izzvenevajo v končno osvobojenje in tu in tam se zloži tudi lepo občutena pesem. To je pa do malega že tudi vse, kar se stori s strani naše širše javnosti. Vse ostalo, resno in res koristno delo pa se prepušča nekaj posameznikom, ki seveda ob pomanjkanju vsake požrtvovalnosti v širokih narodnih vrstah ne morejo vršiti svoje naloge tako, kot bi jo mogli ob vsestranski delovni podpori. In ta delovna podpora povsod in ob vsaki priliki, gmotna in moralna, edino ta bi bila pravi odgovor na italijanska izzivanja. In če bi se tega zavedali vsi naši demonstranti in se po tem ravnali, potem bi vse protestne •demonstracije prav lahko odpale, ker naše delo bi bilo za Italijane in Italijo dovolj občuten protest. Volilni rezultati v ČSR. Praga, dne 17. novembra. Volitve v CSR so končane. Navzlic veliki propagandni akciji vseh 29 pri volitvah udeleženih strank, je potekla volilna borba popolnoma mirno. Glavno agitacijsko sredstvo so bili shodi. Kjerkoli je imela kaka stranka vsaj nekaj svojih zaupnikov, je sklicala javen volilni shod. Tako n. pr. so priredili v celi volilni kampanji narodni soci-jalisti čez 5000 dobro obiskanih shodov in so (posamezni govorniki absolvirali po 50 shodov. Shodov se niso udeleževali samo pristaši stranke, ki je sklicala zborovanje, ampak tudi pristaši drugih strank. Prav redko je prišlo na shodih do ,nedostojnih nastopov in se je prav povsod varovalo, da izražajo posamezni govorniki svoja mnenja stvarno in dostojno. O osebnih napadih niti govora ni bilo. Da so govorniki lahko obiskali veliko število shodov in to tudi na najoddaljenejših mestih, je imela vsaka stranka na razpolago veliko število avtomobilov. Poleg shodov so prirejale stranice tudi obhode po mestih. Narodno socija-lističha stranka je priredila obhod po Pragi. Na predvečer volitev so odkorakale v skupinah posamezne organizacije praških okrajev na Vaclavski trg«, z godbami in lampijoni. V tem sprevodu je bilo nad 5000 lampijonov, vsi zaznamovani s številko 21, katero je imela narodno socijalistična stranka na kandidatni. listi. Na Vaclavskem trgu so narodni socijalisti zbrali čez 20.000 svojih pristašev. Z balkona so pozdravili množice volilcev zastopniki stranke in v navdušenih besedah predočili pomen volitev. Vse stranke so izdale za čas volitev neštevilne plakate, na katerih se je z barvastimi slikami izražalo volilna gesla. Narodni socijalisti so izdali večino svojih plakatov s slikami s protiklerikalno tendenco. Nasprotno so klerikalci izdali plakat, kjer je bila naslikana do doprsja žena s povzdignjenimi rokami z napisom, da je klerikalna stranka edina stranka čistih rok. K tej sliki so hudo-mušneži pripominjali, da so klerikalci pokazali samo roke, dočim se nog niso upali, ker gotovo nimajo čistih. Poleg letakov je bilo med volilce razdeljenih na milijone in milijone letakov. Narodni socijalisti so imeli v svoji službi tudi aeroplan, ki je obletel celo Čehoslova-ško in v vseh večjih krajih raztrosil leta-ke. Na dan volitev so na vseh voliščih poslovale strankine pisarne. Najvzoi-nejše so imeli narodni socijalisti urejeno evidenco, kdo ima voliti in kdo je volil. Tako n. pr. so imeli narodni socijalisti v Pragi za vsako hišo določene svoje zaupnike, katerih skrb je bila, da so prebivalci tiste hiše odšli na volišče in oddali glas strankinim kandidatom. Male stranke so pri volitvah doživele popoln poraz. Demokratski disidenti, ki so žrtvovali milijone za volilno agitacijo, niso dosegli nobenega mandata. V nedeljo dne 15. nov. šo se na Češkoslovaškem vršile volitve za poslansko zbornico in senat. Poslanska zbornica izvoli 300 poslancev in senat 150 senatorjev. Volitev v poslansko zbornico in senat se je vršila objednem. Vsak voli-lec je dobil po dve legitimaciji in po toliko kandidatnih list, kolikor je bilo v dotičnem kraju postavljenih kandidatur. Ko se je volilec pred volilno komisijo legitimiral, je stopil v oddeljen prostor, kjer je dal v kuverto tisto kandidatno listo, katero je hotel voliti. Nato je vrgel zalepljeno kuverto v volilno skrinjico, preostale kandidatne liste pa na za to določen prostor. Za volilno tajnost je na Čehoslovaškem popolnoma preskrbljeno. Prvi skrutinij volitev se je vršil v torek 17. novembra. V prvem skrutiniju se dodele mandati le onim strankam, ki so dosegle količnik. Količnik je znašal pri teh volitvah od 18 do 22.000 glasov. Stranka, ki pri prvem skrutiniju ni dosegla količnika, sploh ne dobi mandata, ker je izločena od drugega skrutinija. Pri drugem skrutiniju se štejejo preostanki strank, ki so dosegle količnik in se vpoštevajo tudi glasovi strank, ki pri prvem skrutiniju niso dosegle količnika, to pa na korist onih strank, ki so že dobile mandate. Pri tej zamudni manipulaciji skruti-nijev je razumljivo, da dosedaj še niso znani popolni rezultati volitev in se še prav posebej ne more ugotoviti, koliko bo dobila vsaka stranka mandatov. O volitvah v Pragi, na Češkem in Moravskem je znan ta-le rezultat. Narodni socijalisti so dobili 556.483 (471.257) glasov. Češki socijalui demokrati 551.982 (1,080.179) glasov. Komunisti 658.002 (0) glasov. Skupaj socijali- stične stranke 1,766.467 (1,551.436) glasov. V oklepajih označene številke se nanašajo na volitve 1. 1920. — Socijalisti so torej dobili v historičnih deželah Čehoslovaške 215.031 glasov več kot pri volitvah 1. 1920. Narodni socijalisti so pri volitvah napredovali za 114.774 glasov. Narodni demokrati so dobili 255.133 (3871552) 1 glasov. Agrarci 697.940 (603.618) glasov. Klerikalci 590.513 (464.339) glasov. Obrtniki 273.143 (107.674) glasov. Skupaj so dobile meščanske stranke 1,817.729 (1,563.173) glasov. V oklepajih označene številke se nanašajo na volitve iz leta 1920. Meščanske stranke so torej napredovale pri letošnjih volitvah za 254.556 glasov. Od tega števila so dobili agrarci 94.330, klerikalci 126.174 in obrtniki 165.469. več glasov kot leta 1920. Narodni demokrati so nazadovali od volitev iz 1. 1920 za 131.419 glasov. Narodni socijalisti so pri volitvah ogromno napredovali. In navzlic dobremu razpoloženju v svojih vrstah in silni organizaciji niso pričakovali tako velikega porastka svojih glasov. Komunisti pri volitvah leta 1920 niso nastopili in so sedaj socijalnim demokratom vzeli več kot polovico glasov. Dosedanji komunistični zastopniki v poslanski zbornici in senatu so bili izvoljeni na soci-jalno (demokratičnem programu. Izredno so napredovali klerikalci in obrtniki. Kot je bilo pričakovati, so narodni demokrati zelo nazadovali, ker je v njihovih vrstah napravila veliko ^zmedo kandidatura Stranskega, ki se je ločil od dr. Kramafa. V Pragi sami je bil izid volitev v poslansko zbornico ta-le: Nar. socijalistična stranka 104.045 (80.187) glasov. Agrarni disidenti 2094 (0) glasov, Češki soc. demokrati 41.453 (92.448) glasov, nemški nacijo-nalisti 7415 (0) glasov, obrtniki 26.838 (10.188) glasov, nemški soc. demokrati 6672 (3335) glasov, krščanski socijalisti 1543 (0) glasov, demokratski disidenti 19.098 (0) glasov, komunisti 66.438 (0) glasov. Narodni demokrati 79.419 (109.243) glasov. Agrarci 10.541 (2390) glasov. Neodvisni komunisti 641 (0) glasov. Klerikalci 27.187 (14.578) glasov. Nemška zveza poljedelcev 1378 (0) glasov. Židje 9300 (7707) glasov. Narodni socijalisti so torej napre- dovali v Pragi od leta 1920 za 23.858 glasov. Pred razpustom poslanske zbornice so obstojali ti-le klubi: Češke stranke: Češki soc. demokrati 52, agrarci 42, narodni socijalisti 27, komunisti 27, narodni demokrati 22, klerikalci 21, Hlinka 11, obrtniki 6. Izven kluba je bilo 8 čeških poslancev. Nemške stranke: Nem. socijalni demokrati 30, nemška kmetska zveza 13, nemška nacijo-nalna stranka 10, nemška krščanska stranka 9, nemška socijalna stranka 5, nemška svob. dem. stranka 2 poslanca. Madžarske stranke: Madžarska krščanska stranka 4, madžarski agrarci 2 in madžarska soc. dem. stranka 3 poslance. Skupaj je bilo v poslanski zbornici zasedenih 294 mest. Vladna večina se je sestavljala iz 52 čeških socijalnih demokratov, 42 agrarcev, 27 narodnih socijalistov, 22 narodnih demokratov in 21 klerikalcev. Vladna večina je štela torej 164 poslancev proti oiioziciji 130 poslancev. Dosedaj rezultati volitev še niso znani iz Slovaške in Podkarpatske Rusije. V poučenih krogih se sodi, da bodo v poslanski zbornici takole zastopane stranke: agrarci 44, komunisti 42, narodni socijalisti 30, demokrati 13, obrtniki 13, klerikalci 31, soc. demokrati 29, Hlinka 20, poljski krščanski socijalisti 2, ter Nemci in Madžari 76 poslancev. Če se bo hotelo v novi poslanski zbornici sestaviti vlado čeških strank, bodo potrebni za vladno večino poleg sedanjih vladnih strank še obrtniki. — Popolnoma izključeno je, da bi se pri bodoči vladni kombinaciji vpoštevalo Nemce in komuniste. Rezultat volitev v Čehoslovaški je v toliko nerazveseljiv, da so’ iz volitev izšli znatno okrepljeni klerikalci in pa separatisti Hlinkove stranke. Socijalisti so sicer napredovali pri volitvah, vendar to napredovanje ne pride v poštev za bodočo vlado, ker so soc. demokratje izgubili veliko glasov na račun komunistov, ki pa ne pridejo pri sestavi vlade v poštev. Po izidu volitev je moč državotvornih socijalistov znatno oslabljena. Iz volilne borbe v ČSR. V Pragi, dne 15. novembra. Narodni socijalisti so v volilnem boju na Češkoslovaškem naglašali, da je njihova organizirana sila v vsakem slučaju na razpolago v obrambo nacijo-nalnih interesov republike. Narodni socijalisti se izrekajo za skupno sodelovanje z vsemi onimi češkimi strankami, ki so državotvorne iu katerih cilj je, da se ohrani ČSR močno in silno v duhu Masarykovih načel in da se v nobenem slučaju ne pripusti upi iv na državno upravo separatistom (Hlinka), Nemcem, Madžarom in komunistom. Nacijonalna obramba ČSR je nujno potrebna. Nemci sicer naglašajo svojo lojalnost napram republiki, vendar se vsak Čeh zaveda, da so te izjave le formalnega značaja in da je političen cilj nemških strank: razbitje republike. — Nemški socijalni demokrati se od svojih protidržavnih ciljev prav nič ne razlikujejo od nemških meščanskih > strank. Zaenkrat niti govora ne more biti o tem, da bi se češke stranke vezale s strankami drugih narodnosti. Tudi sodelovanje čeških in nemških socijalnih demokratov je nemogoče. Na vseh političnih shodih so narod-no-socijalistični govorniki odločno zahtevali, da se izvede v ČSR ppolna ločitev cerkve od države in odvzame cerkvi vsak upliv na šolsko vzgojo. — Narodno socijalistična stranka je izmed vseh (naprednih strank )V najodločnejL šem in najdoslednejšem boju proti klerikalizmu. Zelo veliko pristašev narodno socijalistične stranke je izstopilo iz rimsko - katoliške cerkve in se vpisalo v češkoslov. narodno cerkev, ali pa ostalo brez konfesije. Noben kandidat narodno - socijalistične stranke za poslansko zbornico ni več 'član rimskokatoliške cerkve. Pripomniti je, da je voditelj 'češkoslovaške narodne cerkve narodno socijalistični poslanec Prašek. 1 Narodna cerkev šteje že nad milijon pristašev. Ravno vsled svojega odločnega stališča proti klerikalizmu so pri (volitvah pridobili narodni socijalisti na desettisoče glasov. Na volilnih shodih so nadalje pov-darjali narodni socijalisti, da je ravno zasluga socijalističnih članov vlade, da je socijalna zakonodaja tako napredovala v ČSR. Narodni socijalisti se izrekajo za sodelovanje v vladi z meščanskimi strankami ne samo z nacijonal-nega stališča, ampak tudi s stališča obrambe in dela za delavno ljudstvo. Tudi vse ostale stranke petke so zagovarjale vladno delo in se ni nobena stranka izrekla proti temu, da bi po volitvah ne sodelovala v sedanji vladni kombinaciji. Najbolj neresna stranka so komunisti. Operirajo z demagogijo in apelirajo na najnižje instinkte mas. V ČSR se komunisti lahko popolnoma svobodno gibljejo in se njihova stranka naziv-Ija kot sekcija tretje internacijonare. — Zaenkrat so komunisti z demagogijo dosegli precejšen uspeh. Splošno mnenje je, da so komunisti pri teh volitvah dosegli svoj višek. Na preganjanja komunistov na Češkoslovaškem nihče ne misli, ker je vsakdo prepričan, da se bodo komunisti sami ubili. Obrtniki so pri volitvah nastopali kot strogostanovska stranka. Programa nimajo. Kar vedo povedati je to, da hočejo znižanje davkov. Voditelji obrtnikov bi silno radi prišli v vlado. Ker so pri volitvah obrtniki zelo napredovali, bodo prišli tudi v vlado. S tem trenotkom bo pa obrtniških gesel konec, ker ni verjetno, da bi lahko zadovoljili svoje pristaše, ki si ne žele samo znižanja, ampak skoraj popolno odpravo davkov. Narodni demokrati v svojih volilnih geslih apelirajo na liberalni nacionalizem in skrbe prdvsem zato, da je nji- hov nastop prijazen industrijalcem in ( \isoki birokraciji. Propadanje narodnih demokratov je vsled reakcijonarnih načel razumljivo! Zelo resna stranka so socijalni demokratje. Zagovarjajo marksizem in drugo , internacijonalo. Odločno1 odklanjajo komunistično demagogijo. Sicer so veliko utrpeli na glasovih, vendar i® njihova stranka še vedno vzorno organizirana in disciplinirana. Agrarci so najmočnejša stranka v republiki. Stanovsko kmetski program jim omogoča razmah na deželi. Agrarci nimajo izrazitega kulturnega programa, to pa zato, da ne pridejo v preoster konflikt s podeželskim prebivalstvom, kjer je agitacija klerikalcev zelo vplivna. iSpomzom u novi fozl. Imenovanje Stjepana Radiča za prosvetnega ministra je gotovo presenetilo vse one, ki so računali z brzim razpadom sedanje vladne koalicije »narodnega’ sporazuma«. Z vstopom Radiča v vlado, s pričetkom njegove soodgovornosti za vladno delo, se je politični položaj nedvomno stabiliziral, dasi bi bilo napačno reči, da je situacija morda popolnoma razčiščena in da ni več računati • presenečenji ali vsaj z nadaljnimi rekonstrukcijami vlade. Ozadje sedanje notranjepolitične situacije tvorijo trije faktorji: Paiič, Radič, krona. Pašiču gre nedvomno zato, da bi dobil svobodne roke in vodstvo prihodnjih drlav-nozborskih volitev, pri katerih upa po znanih metodah dobiti v parlament absolutna radikalno večino in s tem homogeno radikalno vlado. Kot je pri prvih državnozborskih .volitvah strl v južni Srbiji Makedonce in Turke in jim odvzel do malega vse mandate, tako bi hotel streti pri prihodnjih Nemce v Voj votlini in odvzeti kolikor mogoče veliko volilcev tudi Pribičeviču. Ne ena ne drugo bi ne bilo težko in skoro izven dvoma je, da bi Pašič res ustvaril homogeno radikalno vlado, Če bi se mu posrečilo dobiti v roke mandat za izpeljavo volitev. Temu se seveda na vso moč upira Radič in njegova stranka, ki ve, da bi mnogo izgubila, če hi se vršile volitve brez njenega sodelovanja v vodstvu ali celo proti njej. Ravno tako pa Radiču tudi nikakor ni po-všeči omalovaževanje sodelovanja njegove stranke v vladi in upravičeno se je pritole-val, da je dobila HSS s svojimi 60 poslanci samo tri postranska ministrstva, dočim Jih je imel Pribičevič s samo 20. poslanci Štiri in to važnejša ministrstva. To je dalo Radiču povod za ostre napade proti radikalom, katerim je razen gornjega tudi očital nasilno prevzemanje njegovih pristaiev v Dalmaciji in Vojvodini. Kriza je bila v vladi torej očevidna, dasi morda ne tako akutna, kot so jo videli nasprotniki sedanje vlade. Da sta bila tu samo prva dva od zgoraj naštetih faktorjev, Pašič in Radič, potem bi se razvila nedvomno v Pašičevo korist in imeli bi v kratkem nove državnozborske volitve. Toda krona 'tega ni hotela in Pašič se je moral za korak umakniti. Radič je dobil četrto ministrstvo in je postal sam član vlade. Ali se bo naša notranja politična situacija razvijala v tej smeri dalje, Je danes težko reči. Pašič je dosedaj nedvomno zavlačeval delo vlade v namenu, da na ta način diskreditira zvezo radikalov z radičevci, ki mu iz zgoraj navedenega razloga absolutno ni pri srcu. Toda skupina Ljuba Jovanoviča pridobiva stalno "na terenu in ta skupina nahaja močno oporo tudi v politiki zunanjega ninistra Ninčiča, ki velja, vsaj začasno, za najmočnejšo osebnost, ne samo v vladi, marveč tudi na dvoru. In Jovanovičeva radikalna skupina je nedvomno za nadaljevanje sporazumaške politike in bi se gotovo čimpreje tem raje odkrižala Pašiča. Da na dosedanjo Pašičevo politiko tudi krona ne zre več prav prijazno, se je tekom zadnje krize očividno pokazalo in veliko, veliko vprašanje je, če bo stari Pašič tudi takrat kos njegovi politiki vedno bolj nasprotujočim faktorjem. Politična situacija je torej, kot se vidi, še vedno zelo komplicirana. In presenečenja še vedno niso izključena. Prerokovanje je nehvaležen posel. Toda vse kaže, da grem® volitvam naproti. Gre le zato, ali jih bosta vodila Pašič in Radič, ali jih bo vodil sam Pašič. Ker, da bi prišlo do širše koalicijske vlade še pred novimi volitvami, je po dosedanjih izgledih zelo, zelo neverjetno. In na volitve bi se bilo treba, posebno nam naprednim Slovencem, že sedaj pripravljati, da nas ne bodo dohitele nepripravljene. Stran 2. »NOVA PRAVDA« Štev. 47. Mladinski vestnik. IV. glavni zbor Narodno socialistične mladine. V soboto, dne 14. t. m. zvečer so se zbrali v Slavčevi dvorani ljubljanskega Narodnega doma delegati narodno-soci-jalistične mladine, da napravijo bilanco idejnega, kulturnega in organizatorične-ga dela v preteklem letu ter si sestavijo načrt in proračun za bodočnost. Zastopane so bile po delegatih vse poslujoče organizacije. Delegatski zbor je mesto med poslovno dobo odstopivšega predsednika otvoril in vodil br. Franjo Juvan ml., ki je v uvodnih besedah pozdravil zastopnike načelstva NSS tov. Rupnika in Urbančiča, strokovnega tajnika NSSZ tov. Kravosa in vse delegate, prečital je došle pozdravne dopise bratskih organizacij iz Prage in Dunaja ter br. Stareta iz Gradca in br. Brandnerja. V imenu načelstva NSS je zbor pozdravil tov. Rupnik, povdarjajoč pomen -mladinskih organizacij za bodočnost in razvoj narodno-socijalističnega pokreta v Jugoslaviji. Tov. Kravos je opozarjal na važnost strokovnega pokreta, ki ga mora mladina z vso pozornostjo zasledovati in se v strokovnem gibanju po možnosti udejstvovati. Pozdravil je zber imenom upravnega odbora NSSZ. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je prešel predsedujoči br. Juvan ml. na dnevni red ter je podal predsedniško poročilo. Iz tega posnemamo, da ja osrednje vodstvo v preteklem poslovnem letu preživelo težke notranje krize in da vsled notranjih in zunanjih zaprek ni moglo izvršiti stavljene si naloge v polni meri. Ustanovljenih je bilo sicer več novih organizacij, ki pa ne poslujejo vse tako, kakor bi bilo želeti. Zato naj si delegati izvolijo tak odbor, ki bo dal popolno garancijo, da bo v prihodnjem letu organizacija še bolj napredovala kot doslej, zlasti pa, da se bo posvečalo še več pažnje idejni vzgoji članov. Ostro je grajal osebnosti, ki so povzročile nesoglasja in bile glavna ovira delu. _____. Tajniško poročilo izkazuje 38 rednih sej osrednjega izvrševalnega odbora ter ‘252 odposlanih in 196 sprejetih dopisov. Pohvalno omenja nekatere agilne organizacije, ki se res v polni meri zavedajo svojega pomena. Blagajnik br. Sedej navaja, da je znašal denarni promet skupno 15,046.70 Din. Finančna kriza je onemogočala intenzivnejše delovanje in le s težkimi žrtvami posameznikov se je vodstvo vzdržalo v gospodarskem ravnotežju. Sestra Pavla Mikoličeva je v imenu nadzorstva predlagala blagajniku abso-lutorij in apelirala na organizacije, da bolje vrše svojo dolžnost v gospodarskem oziru napram o. i. o. Na predlog br. Ivčeviča se je dnevni red zbora toliko spremenil, da se je volitev novega odbora stavila na predzadnje mesto. Br. Juvan je podal referat o kulturnih smernicah našega bodočega dela in priporočal, da si vzamemo v tem oziru za vzgled bratsko češko organizacijo. Na to so bili podani še referati, določeni za prihodnji dan in prečitane predlagane resolucije, ki so se izročile v to svrho izvoljeni komisiji v redakcijo. Politična Sola. Hegemonija in despocija. Hegemonija se nazivlja nadvlada ali prvenstvo enega naroda nad drugim, države nad državo, občine nad občino. Vsaka hegemonija (nadvlada) je tlačeča in izkoriščajoča. To izhaja že iz bistva vsake nadvlade. Kdor ima nadvlado, ta isto tudi gotovo izkorišča. (Primerjaj nadvlado Nemcev nad slovanskimi narodi v bivši Avstriji.) Hegemonija ima navadno močnejši, le izjemoma slabejši. V mnogih državah, kjer je več narodnosti, ima hegemonijo praviloma najstarejši. Močnejša država nadvladuje slabejšo; močne države šibkejših ne smatrajo za enakopravne zaveznice, temveč streme za nadvlado nad njimi. Posamezne obstoječe države so nadvladovale Kubo, Turčija je nadvladovala Kreto in balkanske narode in navidezno tudi Egipt, katerega pa v resnici nadvladuje Britanija. To je državna hegemonija. Narodno nadvlado (hegemonijo) pa smo občutili v Avstriji vsi Slovani, posebno mi Slovenci in Cehi, na Ogrskem pa Slovaki, Ru-muni, Švabi in v zadnjem času tudi Nemci na zapadni ogerski meji. Vse ono narodnostno, politično in gospodarsko zapostavljanje in prikrajševanje pravic, vse krivice, ki smo jih Ikot narod v Avstriji morali prestati od Nemcev, vse to ni bilo nič drugega, nego hegemonija Nemcev nad nami. Da je hegemonija nemoralno sramotna za kulturne narode, mora vsakdo priznati. Kdor jo zagovarja ali izvršuje, greši proti svobodi in pravičnosti, greši tudi proti kulturi. On prikrajšuje in omejuje, dela krivico in tlači, uničuje in izkoriščuje. Greši prot’ najsvetejšemu, kar sploh obs'o ja: proti svobodi narodov. Toda podoba je, da bo odstranitev hegemonije držav kakor tudi narodov zahte- Za sestavo kandidatne liste je bilu na predlog br. Tunipeja izvoljena posebna komisija, v katero so v smislu predloga br. Poženela vse navzoče organizacije poslale po enega delegata. Izvoljeni so bili sledeči bratje oz. sestre: predsednikom br. Kozinc, v odbor pa bratje Lauseger (Jesenice), Poženel (Hrušica), Medved (Zagorje), sestra Coriaryjeva, bratje Kerne, Ivčevič, Grad, Lah, Jakin in Miler; namestnikom bratje Dolžan, Bezlaj, Vedral, sestri Sturmova in Kovačeva; v nadzorstvo bratje Puntar, Kragelj, Malgaj, Ržišnik (Loke) in Gabrovšek (Maribor). Na predlog br. Tumpeja se je mladinski davek določil v isti višini, kot prošlo leto. Sprejet je bil sklep, da se agitacijski fond prepusti posameznim organizacijam. — Na pismen predlog »Bratstva« na Jesenicah se je sklenilo proglasiti 21. september kot rojstni dan Karla Pulpana za praznik narodnosoci-jalistične mladine. Dasi vsled pomanjkanja finančnih sredstev tako v o. i. o. NSM kakor tudi v posameznih organizacijah glavni zbor ni bil tako manifestativen in sijajen, kakor n. pr. lanski v Mariboru (delegati so morali kriti stroške iz lastnih sredstev ter plačati za vožnjo po železnici polne cene), se je vendar pokazal znaten napredek in uspeh dela v tem, da so bile debate stvarne in resne. Imamo kader, ki je zmožen voditi pokret, imamo govornike, ki so sposobni nastopati v javnosti. In to nam opravičuje optimističen pogled v razvoj in bodočnost narodno socijalistične mladine. (Dalje prih.) RESOLUCIJE, sprejete na IV. glavnem zboru uarodno-socijalistične mladine dne 15. novembra 1925 v Ljubljani. I. Meddržavnega razmerja med Ju. goslavijo in Italijo z Rapallsho pogodbo ne smatramo urejenim. Smatramo rojake, ki žive v mejah italijanske države za integralni del jugoslovanskega državnega naroda in trajen naš cilj mora biti, da izvedemo priključitev tega dela k matici Jugoslaviji v smislu načel samoodločbe narodov. Isto zahtevamo glede Koroške, pri katerih stremljenjih pa nas ne bo vodila mržnja do italijanskega in nemškega naroda, temveč le zahteva po narodnostni pravičnosti in mržnja do nedemokratičnega režima v Italiji in nasilne hegemonije nemškega naroda nad slovanskimi manjšinami v Avstriji. II. Ponovno zahtevamo popolno enakopravnost vseh Iconfesij, kakor brez-konfesijonalnosti v državi. Smo odločno za ločitev cerkve od države, za podržuvljenje rodbinskih matrik in uvedbo obligatnega civilnega zakona. Šole naj bodo v verskem oziru popolnoma svobodne. S posameznimi cerkvami se mora s strani države postopati na podlagi društvenega prava. Izražanje verskih čustev smatramo za zaseben izliv človekovega duševnega življenja, nikakor pa ne za osnovo političnega udejstvovanja. vala še mnogo, mnogo napornega dela in znatnega moralnega preroda nadvladujočih in nadvladanih. Toda boj proti nji je bil vedno in je boj kulture in civilizacije proti barbarstvu. (Primerjaj osvobodilne boje Srbov, Bolgarov, Rumunov in (trkov proti Turkom.) Despocija. Despocija je vlada, iki se ne ozira niti na pravni red, niti na zakone, niti na moralo. Pojaviti se more prav tako v absolutni monarhiji kot v republiki. Toda tudi absolutna monarhija kot laka, v kateri vlada vladar samovoljno, se običajno nazivlja des-potična vladavina. Tako so se za despotične vladavine smatrale Turčija in carska kot tudi sovjetska Rusija, dasi glede Turčije in carske Rusije to nazivanje ni bilo popolnoma pravilno. Ker tam so se pač izdajali od vladarjev samolastno slabi in nazadnjaški zakoni, toda vsaj na te se je oziralo. Prava despocija pa vlada tam, kjer so vladar sploh ne ozira na noben pravni re! in nobene zakone. Vendar pa se lahko tudi absolutna monarhija smatra za despotsko vla davino, čeprav ne najhujše vrste. Ker narod in posamezniki so tudi pri tej vladni obliki izpostavljeni vsem nevarnostim vrtoglavosti in samovolje vladarjeve, čeprav ta postopa v soglasju z obstoječimi zakoni. Saj je vendar ves pravni red v njegovi oblasti in more ga menjati kadar in kakorkoli ga hoče in to je gotovo despotizem. Da je despotizem slaba politična ureditev, je vsakomur jasno. Prebivalstvu ne nudi nobene pravne varnosti in navadno tudi popolnoma zanemarja vsakovrstne potrebe prebivalstva (pravzaprav podložnikov). Države z despotično vlado imajo najslabšo upravo, šolstvo in gospodarstvo. Vsled tega se mora dati prednost ustavni politični ureditvi, kjer zakone izdaja narodno zastopni-, štvo, voljeno od naroda, ki obenem kontro- III. Pozdravljamo stremljenje strokovnega pokreta v naši državi po strnjeni fronti v boju proti kapitalizmu. — Depolitizacijo strokovnega gibanja smatramo za bistven predpogoj uspešnega razrednega boja, ki naj vodi ne k poostritvi socijalnih sporov, temveč k definitivni harmonizaciji družabnega življenja. IV. Odločno zahtevamo, da se zakon o zaščiti delavstva, v kolikor se tiče vajencev in delavske mladine sploh, v celem svojem obsegu strogo izvaja ter da se spopolni z vsemi onimi določbami, ki so jih v tej smeri sprejele že slcoro vse kulturne evropske države. V. Z ozirom na važne funkcije, Id jih ima žena v socijalnem življenju naroda in človeštva sploh, zahtevamo popolno enakopravnost žene z moškim, tako v socijalnem kakor v javnopravnem političnem življenju, predvsem, enakopravnost glede volilne pravice v vse politične in gospodarske korporacije, kakor tudi glede dednega prava. »Bralstvo« Zagorje otvori esperanto tečaj dne 1. decembra. Priglase se sprejema do 20. nov. 1925 v društvenem lokalu. — Bratje in sestre, priglasite se polnoštevilno k obiskovanju tega tečaja. — Načelnik tega odseka. Tamburaški odsek »Bratstva« na J-iokah priredi v nedeljo, dne 22. nov. 1925 pri gospodu Ašiču, Loke, veselico: Spored: Ples, šaljiva pošta itd. Začetek točno o E 4. uri popoldne. K obilni udeležbi se vljudno vabi vse somišljenike in sosednja »Bratstva«. — Odbor. Loke pri Zagorju. V nedeljo, dne 29. nov. 1925 ob 3. uri popoldne se vrši v društvenem lokalu na Lokah redni občni zbor tukajšnjega »Bratstva«. Dnevni red običajen. K mnogoštevilni udeležbi se vabi vse brale in sestre. — Odbor. ^,1» 1 T* j ®<8> KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trg Italija in prostozidarji. Gospod Mussolini in njegovi fašisti so se spustili poslednje dni v avanture, ki se jih da razlagati samo z onim našim starim narodnim pregovorom: slrah ima velike oči. Mussolini bi rad predstavil vso gonjo fašistov proti prostozidarjem kot privatno faši-stovsko stvar, ki se njega kot šefa Italije ne tiče. Toda prevara se ni posrečila. Fašizem je delo Mussolinija. Mussolini in fašizem tvorita nerazdeljivo celoto in nositi morata skupno odgovornost za vsa dejanja, ki jih napravi kdorkoli od njih. Tako danes gleda ves kulturni svet na zadeve, ki se poslednji čas odigravajo v Italiji in ki jih ves kulturni svet spremlja z napeto pazljivostjo. Evropa in Amerika pazno sledi nastopom Mussolinija in njegovih fašistov. Ne slede jim samo zato, ker so pozvani, da skrbe za po mednarodnih pogodbah garantirano zaščito narodnih manjšin, temveč predvsem jim pazno slede vsled tega, ker je Mussolini s svojimi fašisti navalil na prostozidarje. In prostozidarji so velika družina, ki ne pozna državnih meja. Oni so velika družina, v kateri zadene napad na italijanske lože prav lako tudi angleške in amerikanske prostozidarske lože. Vzrok, da so se spravili fašisti na prostozidarje, je nedvomno interesanten, toliko bolj interesanten, ker sta bila tudi oče in stari oče sedanjega italijanskega kralja prostozidarja. Tn k prostozidarjem so pripadali tudi vsi oni italijanski velikani, ki imajo največ zaslug za svobodo in ujediujenje Italije. V času, ko se je Italija vstvarjala, je bilo prostozidarstvo za Italijo kot naročeno, ker so se želje italijanskega naroda po svobodi in edinstvu krile « prostozidarskimi idejami. Danes seveda, ko gredo želje Mussolinija in njegovih fašistov mnogo dalje nego želje njihovih prednikov, danes so te želje v nnsprolju z idejami in principi prostozidarjev. To nasprotje med italijanskimi željami in prostozidarskimi principi se je pokazalo že pred časom. Pokazalo' se je že tedaj, ko se Mussoliniju še niti sanjalo ni, da postane, kan je danes. Že koncem 1. 1917 in tekom leta 1918, ko je ves svet z zanimanjem sledil italijan- skim zahtevam po celi jadranski obali, po celi naši Dalmaciji, je v Parizu zasedal kongres zavezniških prostozidarjev. Na tem kongresu je veliki mojster vseh italijanskih prostozidarskih lož podal sledečo izjavo: mi ljubimo svobodo in neodvisnost svojega naroda, toda prav tako spoštujemo svobodo in neodvisnost drugih narodov. Dalmacija je slovanska, in ona mora Slovanom tudi pripasti. Ti neizpiremenjeni principi se tudi že danes uveljavljajo v italijanskem prostozi-darstvu. In tako so imperialistične želje Mussolinija in njegovih fašistov morale priti v nasprotje s principi prostozidarjev. Prvi, toda samo navidezni uspehi so na Mussolinijevi strani. Njegovi fašisti rušijo lože, ubijajo prostozidarje in vzeli so jim glavarja. Veliki mojster vseh italijanskih lož Torrigliaui je pobegnil iz domovine. V tem spopadu na življenje in smrt se vidi lahko samo enega izmed dveh dejstev: ali je Mussolini prišel v težko situacijo, pa je moral storiti, kar bi sicer rad storil, ali pa je Mussolini precenil svojo moč. V vsakem slučaju pa leži prav v njegovih sedanjih zmagah nad italijanskimi prostozidarskimi ložami Aliča njegovega najresnejšega in končnoveljavnega poraza. In ta poraz more imeti za celo Italijo in njeno politiko mnogo globlje in težje posledice, kol se danes sploh more misliti. Ne sme se pozabiti, da so bili vsi dosedanji angleški kralji veliki mojstri prostozidarjev in vsi angleški prestolonasledniki člani prostozidarskih lož. V Ameriki, kjer je prostozidarstvo nepremagljiva sila, je vsak predsedniki republike, če že ni bil preje član, po svoji izvolitvi pristopil k prostozidarjem. Italija živi danes od angleškega premoga in amerikanskega kredita. In prav v tem dejstvu tiči ona nevarnost, ki more s svojimi težkimi posledicami zadeti predstavnike Italije. Še več, izgleda, da je ta nevarnost že sprožila svojo pest proti Italiji. S kakšno silo bo ta pest padla na glavo g. Mussolinija in celega današnjega režima v Italiji, se bo skoro pokazalo. (»Politika.«) KOLINSKA CIKORIJA* |Pku.5> MS; 1ARGUS IMS HRGUS- ARGOS ARGUS- je na§ najbolj&i domači informacijski zavod. ima v vseh krajih zanesljive zastopnike. obveSča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre. se nahaja v Vuka Karadžlča ulici 11 Beograd. ov telefon Je 6—25, njegov brzojavni naslov Argus. Politični Stjepan Radič prosvetni minister. V sredo zjutraj je kralj podpisal ukaz, s katerim je imenovan Stj. Radič za ministra prosvete. Še istega dne opoldne je Radiča zaprisegel na dvoru beograjski katoliški župnik. Popoldne je Hnd 16 prevzel posle svojega resorta. Radič za odpravo bere. Na zadnji seji ministrskega sveta je zahteval St j Radič odpravo bere katoliških duhovnikov, češ, da ta srednjeveški običaj ni v skladu z zahtevami modernega časa. O vprašanju se bo Radič sporazumel z ministrom ver. Posvetovanje narodne obrane. V sredo se je vršila na dvoru seja komitetn narodne obrane pod predsedstvom kralja, katera so se udeležili poleg drugih tudi Bašič, Ninčič, general Trifunovič, načelnik generalnega štaba Pešič in tajnik komitetn general Kala-fatovič. O poteku seje se varuje najstrožja tajnost. Spor z Vatikanom se zaostruje. V vprašanju zavoda sv. Jeronima postopa Vatikan skrajno nekorektno proti naši državi in se je postavil popolnoma na fašistovsko stališče. Ker pri svojem občevanju z našo vlado dosledno prezira našega poslanika pri Vatikanu, je bil la brzojavno poklican v Beograd, cia referira o zadevi. V Rini se najbrže ne bo vrnil pred razčiščenjem sporne zadeve. V dobro informiranih krogih se govori, da bo v zvezi z zadevo odpoklican tudi beograjski vatikanski poslanik Pelegrinetti. — Mi smo sploh za ukinitev vsakega diplomatskega zastopništva pri Vatikanu, ker amo mnenja, da cerkev s politiko nima iu ne smo imeti ničesar opraviti. Stjepan Radič v Sloveniji. V nedeljo se vrši ob 9. uri v Narodnem domu v Ljuh-ljaai zbor zaujmikov Zveze slov. kmet. ljudstva, jiopoldne ob 3. uri pa javen shod v Veliki Loki. Na obeh zborovanjih' nastopi kot glavni govornik predsednik HSS in minister prosvete Stj. Radič. Bomo poročali. Inserirajfie v »Novi Pravdi**! luje državno upravo v vseli smereh, lukaj je velik del vladarjeve oblasti še prenesen na narod. Pri despotični ureditvi je pravičnost dvomljive vrednosti, svoboda pa je sjdoh nemogoča, ker je vse odvisno od volje vladarja. Konstituacija (ustave), tako monarhistične kol republikanske, pa so se zavarovale proti despotizmom s lem, da so uvedle odgovornost državi na čelu stoječih oseb (pri nas zakon o ministrski odgovornosti) in uradnikov; prvi so odgovorni zakonodajnim zborom, drugi sodiščem oziroma ljudskim porotam. Vsled tega se ne upa tako hitro vladati despotično in spoštuje se zakon kot narodna volja. Kazen, ki bi sledila kršitvi zakona, ne dopušča despotizma. Danes, ko so narodi dovolj zmožni in zreli, da morejo v vsem in povsod vladati sami sebe iu to mnogo uspešnejše, nego je vladal najprosvitlenejši absolutni vladar, je vsaka despocija neupravičeno nasilje. Despotizem pa, ki ruši zakone in ki se prav nič ne ozira na pravne čute človeštva (italijanski fašizem) je pa naravnost sramoten za narod, ki ga prenaša in za vse kulturno človeštvo. Toda politična izobrazba prebivalstva more odstraniti despotizem kakršnekoli vrste in z gotovostjo se mora reči, da čas, ko bo Evropa zavrgla zadnje ostanke srednjeveškega despotizma, ni več. daleč. Germanizacija (ponemčevanje). Germanizacijo imenujemo stremljenje nemškega naroda ponemčiti razne druge narodnosti. Ime prihaja od tega, da pripadajo Nemci germanskemu plemenu. Od Nemcev sosednih narodov ni nobeden občutil nasilnega ponemčevanja bolj nego slovanski narodi v Avstriij. Stremljenje germanizovati (ponemčevati), spravljati druge narode ob materinski jezik ter narodnostno, gospodarsko in kulturno samo- stojnost je pri Nemcih nedvomno ugotovljeno. Vse, kar nam zgodovina pripoveduje o nemškem narodu, priča, da je njegova uajvečja napaka z vidika mirnega sožitja narodov njegovo nevkrotljivo hrepenenje po nadvladi. Neizmerna samozavest, ki prehaja v nadutost (Deutschland iiber alles in der VVelt — Nemčija nad vse na svetu), precenjevanje lastnih zmožnosti in sil v vsem in povsod, to so glavni znaki nemške narave. , Glavni vzrok, da so Nemci mogli slovanske narode uspešno germanizovati, je bila izguba politične samostojnosti. V trenutku, ko so pršli slovanski narodi pod politično nadoblast nemških državnih tvorb, se je pričelo tudi še nazadovanje, ponemčevanje. In to ne morda postopno, mirnim potom, temveč nasilno, z vsemi sredstvi in za vsako ceno. Najpreje se je uvedla nemščina v državne urade, kjer jo prednjačila slovanskim jezilkom. Slovanski kulturni zavodi so vedno zaman prosili za državno podporo, zato pa so jih dobivali nemški zavodi v dvojni meri. Isto velja tudi za gospodarska podjetja. Na naš račun so se vedno in povsod podpirali Nemci kulturno, gospodarsko, politično in narodnostno. Nemci so nameravali slovanske narode v Avstriji polagoma sploh izbrisati z zemeljskega površja. Nato se je sistematično delalo tako s strani avstrijskih vlad kot tudi od strani nemškega prebivalstva. Nemci so bili svoj čas tudi popolnoma prepričani, da se jim bo popolno ponemčevanje avstrijskih Slovanov v doglednem času posrečilo. Za Koroško naj bi prišla Kranjska, Cehe so koncentrično dušili od vseh strani in tudi v Galiciji so prodirali z večih strani. Toda slovanska vztrajnost je' Nemce le poučila, da so se motili in da se slovanski narodi ne dado kar tako izbrisati. Prevrat je tudi popolnoma prevrgel razmere in avlrijski Slo- vani so po svoji večini dobili svojo politično samostojnost. Ponemčenju so danes na ozemlju bivši Avstrije izpostavljeni samo ie koroški Slovenci, burgenlandski Hrvatje in dunajski Cehi. Za časa Jožefa II. so bile pri nas odpravljene vse slovenske šole in snivale so se samo nemške šole. Nemci so imeli v rokah vso politično moč. In ko je prišlo do konstitucije, so se volilna okrožja razdelila tako, da je po možnosti prišla na močno slovansko manjšino majhna nemška večina in na stotisoče slovanskih volilnih glasovnic je bilo na ta način izgubljenih. Tako se je tudi v ustavni dobi nadaljevalo germanizalorično delo in Nemci so vedno globlje prodirali v slovanske pokrajina Vojska in uradi so bila najuspešnejše ponemčevalno sredstvo. Zadostuje, da opozorimo samo na to, da je bil uradni jezik v armadi nemški in da j'e bil notranji občevalni jezik v vseh državnih uradih tudi nemški. Kako se je tudi sicer posipalo proti slovanskim manjšinam, velikokrat tudi večinam, posebno v jezikovno mešanih krajih, je preveč znano, da bi bilo treba tukaj podrobneje pripovedovati. Jugoslovanom, kar nas je politično samostojnih, danes ne grozi več germanizacija. Smo dovolj močni, da lahko odbijemo vsak tak poizkus. Vsled tega pa je naša najsvetejša narodna dolžnost, da gmotno in moralno čim izdatneje podpiramo naše rojake v zasužnjenih krajih v Avstriji in Italiji tel' jim tako pomagamo vzdržati v težkem boju do končne osvoboditve. Premog črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezljske brikete ”do- IHriia« LJUBLJANA, KijIJa bavlja „llirijd petra trg 8, tal. 220 Plačilo tudi na obroka. Štev. 47. *»vi Diy>x< Stran 3. 3*0 drugih driavah. Otvoritev italijanskega parlamentu. V sredo se je v Rimu vršila otvoritvena soja italijanskega parlamenta. Poslanec di Ro-dino je podal ostavko na mesto zborničnega podpredsednika, bivši ministrski predse »nik Orlando pa je odložil svoj poslans/ti mandat. Pravosodni minister je zahteval izročitev večih poslancev, med njimi tud zastopnika tržaikih Slovencev dr. Wilfana. Angleška spodnja zbornica za ratifikacijo locarnske pogodbe. Te dni se je v an-gleSki spodnji zbornici razpravljalo o ratifikaciji locarnske pogodbe. Tako delavska kol tudi liberalna stranka sta se izjavili za ra-' tifikacijo. Delavska stranka je stavila Se dodatni predlog, naj se v pogodbo vnesejo ie določbe glede razorožitve in omogoči tudi skorajinji vstop Rusije v Zvezo narodov. Boj za locnrnsko pogodbo v Nemčiji. V Nemčiji se vodi oster boj za in proti ratifikaciji locarnske pogodbe. Po dosedanjih dogodkih se da sklepati, da bodo nemSki naci-jonalci, ki so proti ratifikaciji, propadli in da se bo nemški narod po svoji večini postavil na stran vlad*. Belgijska vlada za meddržavno pomir-jenje. Belgijska vlada je ustavila vse obravnave proti nemškim častnikom, ki so bili Ljubljansko okroZJe. PRBDAVANJE o političnih razmerah v Češkoslovaški republiki priredi krajevnu organizacija NSS *a dvorski okraj r Ljubljani r soboto, dne 21. novembra ob osmih zvečer t gostilni »pri Panju«: (r posebni sobi). Prodava tor. Iran Tavčar. Celjsko okroije. Danes, v soboto, 21. februarja 1925 sicer oficijelni članski sestanek ni sklican, vendar tovariše opozarjamo, da ua neob- 1 Delavska zbornica. O delavski zbornici se v zadnjem času pridno piše. Najbolj' pridno pišejo o tej fele-važni delavski justiciji pa ravno oni, ki se jih najmanj tiče. Tako je n. pr. »Slovenec« že dvakrat pisal o tej justiciji, povedal o njenem namenu in pomenu ter končno pokazal velik apetit do nje. Pa tudi »Jutro< se je oglasilo in povedalo na ves glas, da te justicije ne pusti klerikalcem in svari delavstvo pred nji/hi. Delavstvo pozna tako ene in druge in tudi pisavo njih listov. Zato se nam »di odveč, če sploh pi.ejo o takih vprašanjih, s katerimi nimajo prav nobene skupnosti. Delavstvo se je dolgo vrsto let borilo za svoje justicije in svoja prava, llspeh bojev je sedaj' tu. In ta uspeh si delavstvo ne bo pustilo od nikogar vzeti. Delavska zbornica je delavska institucija in mora to ostati. Našo delavstvo je do danes že spoznalo kaj pomenja za njega delavska zbornica. Današnji delavec že prav dobro ve, da je delavska zbornica edina njegova in celega delavskega razreda zaščitnica. On prav dobro ve, kaj bi pomenjalo, če bi se v to zbornico naselili ljudje okrog »Slovenca« ali ».Jutra* in se bo zato znal postaviti »ravočasno v bran. Malo je onih, ki bi hoteli prepustiti to važno institucijo kapitalistom, pa četudi bi se skrili pod plašč krščanskega socijalizma. Delavstvo danes že pozna one, katerim bo zaupalo to važno delavsko institucijo in zato smo mnenj«, da bi kazalo apetit zmanjšati, posebno* krogom okrog »Slovenca c. Pri volitvah v delavsko zbornico bodo morali vsi delavci iti v boj z parolo: delavsko zbornico — delavcem. Brezposelnost. Ta največja nesreča za delavski razred še vedno naprej razsaja. Iz časopisnih vesti razvidi mo, da se brezposelnost nahaja v vsaki državi, tako n. pr. smo imeli v septembru v Avstriji 112.641 brezpo- Taborniki! V torek 24. t. m. ob 7. uri zvečer v društveni sobi predavanje o jetiki s tilmom. Predava g. dr. Mis, asistent dre. higijenskega xavoda. Vabimo na predavanje tudi stariše naših tabornikov. — Beli Medvef. StrahevlU p*v*dnji. Takoj po Vseh svetih j« pričelo deževati ter je deževalo skoro bm presledkov. Padal je droben in gost dež, ki je nekaj izdal. Poleg tega je bila zemlja še izza poletnega deževja prepojena z vodo in tako tega dežja ni mogla vsrkati. Vsled tega smo opazili tako nenadno* napetost vodfl. V par dneh smo imeli vsa naša nižavja pod vodo. Naša lepa savska, dravska, murska in krška polja so se spremenila v velikanska jezera. In prav tako je bilo na Hrvaškem, Slavoniji, Banatu in drugod. Povodenj, ki sicer ni odnašala hiš, je napravila drugače ogrompo Škodo na polju in travnikih, pa obdolženi vojnih zločinov, da na la uašin dokaže resno voljo prispevati po locarnski pogodbi k medsebojnemu pomirjenju z nem-Skim narodom. Amerika zbrisala 80 odstotkov italijanskega dolga. Italijanski finančni delegaciji je uspelo doseči, da je amerikanska vlada pristala na zbrisanje 80 odstotkov italijan-kega vojnega dolga. Italija je pa morala v to svrho prepustiti Ameriki izkoriščanje vseh vodnih sil, tako da je danes vsa italijanska industrija navezana in odvisna od tujega kapitala. (Premog angleški, vodne sile ame-rikanske.) Pogodba še ni odobrena od ame-rikanske spodnje zbornice in senata. Angleški sorijalisti proti Mussoliniju. V kratkem ima Mussolini obiskati London. V angleških socialističnih krogih se živahno propagira popoln bojkot italijanskega tirana. Zveza strojevodij je sklenila, da noben njen član ne sme voditi vlaka, v katerem bi se vozil Mussolini. Nov perzijski šah. V Perziji se je pri zadnjih volitvah v parlament izrekla ogromna večina ljudstva za novega šaha (cesarja) Riza Kana, s čimer je perzijski narod sonk-cijoniral odstavitev prejSnjega šaha. * vezno sestajamo na dosedaj običajnem mestu na Škarpi in to do preklica redno vsako soboto, dokler se nam ne posreči zasigurati si stalen lokal v mestu oz. bližini tako, da nam ne bo treba seliti se sem in tja. Upamo, da se zadeva uredi v najkrajšem času v splošno zadovoljnost. Krajema organizacija je imela preteklo soboto zopet svoj redni članski sestanek, na katerem %o je ponovno razpravljalo o skupni napredni fronti. Sprejela se je zadevna resolucija, ki se je zopet poslala načelstvu v u važe vanje. selnih. V Čelioslovaški je v juliju naraslo število brezposelnih na 42.030 ljudi. Poljska je imela avgustu 184.010 brezposelnih, Angleška pa v septembru 1,845.000. Italija koncem julija 79,520 in na Francoskem pa 032 .oseb. Stalno narašča brezposelnost v Italiji. —■ Pri nas pa nimamo statistik in ne točnih podatkov. Jasno pa je, da tudi pri nas razsaja epidemija brezposelnosti, ker se nihče ne briga, da bi jo odpravil. Izid volitev v obrtno sodišče. Volitve v obrtno sodišče, ki so se vršile v nedeljo 18. oktobra, so prinesle listi »Združenih strokovnih organizacij« popolno zmago. Rezultat volitev je sledeči: Sku- Oddanih Naša JSZ Privatni pina glasov l sta klerik, uradniki Urbančič L 1805 715 590 — 11. 250 250 — — III. 170 121 — 40 IV. 48 22 — 21 Na podlagi gornjega rezultata so bili izvoljeni v vseh skupinah kandidati liste »Združene strokovne organizacije«, na kateri so bili tudi zastopniki NSSZ. Tu se je zopet pokazalo, da je v edinosti in slogi moč. Planina. Podružnica NSSZ v Lazah pri Planini je imela v nedeljo 15. t. m. članski sestanek v gostilni ge. Mayer. Sestanek Je bil dobro obiskan in je na njeni poročal strokovni tajnik br. Kravos iz Ljubljane o delavskem položaju in ujedinjenju strokovnih organizacij. Njegovo izvajanje so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje in pozdravljali skupen nastop vseh tlačenih. ' Št. Pavel. Tukajšnja podružnica sklicuje za v nedeljo 29. t. m. ob 10. uri dopoldne članski sestanek, na katerem poroča stro-kovni tajnik br. Kravos o aktuelnih vprašanjih. Bratje in sestre vsi na sestanek. Pa- ( zite na vabilo, ki bo razobešeno na tovarni. Taborniki! Naročajte protialkoholna glasila »Mladi junak« iti »Prerod«, ki razširjata tudi naš pokret. Naročite list pri posvetih in širite protialkoholni tisk. Boj alkoholu in -nikotinu za zdrav naš rod, pod tem geslom na delo. tudi pri živini v hlevih, raznih kleteh, skladiščih (Itd. Veliko je škode tudji na bregovih rek, na dosedanji regulaciji vodnih strug, ki se je vršila prav po diletantsko. Skratka naše ljudstvo je močno udarjeno in marsikdo prizadejanega udarca ne bo mogel prenesti. Zlasti če pomislimo' še na davčne obveze našega nialokmečkega ljudstva in delavstva. Tu je pač sedaj treba uvidevnosti ih naša finančna uprava ima sedaj lepo priliko pokazati dobro voljo za pomoč. Odpišite davke vsem, ki jih je udarila ta kruta elementarna sila, dajte jim sredstev za obnovitev jesenske setve, povrnite jim škodo, storjeno na ljudskem OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG imetju! — POmoč je nujno potrebna, kdor hitro d& — dvakrat da. — Prav tako pa so imeli take poplave tudi v sosednih državah. Na srečo je pričela zadnje dni voda padati, ker je pojenjalo stalno deževje. — Dal Bog, da bi se vreme obrnilo še na bolje, da bo zginila voda iz polja in travnikov, ker bo sicer poikončano še to, kar je ostalo in bi setev zginila. Škoda po poplavi je ogromna, cenijo jo naveč milijonov dinarjev, vendar natančne ugotovitve še ni. Iz uradnih poročil bo šele razvidno, koliko je voda naredila škode tudi na železniških progah, mostovih in cestah. Nepopisno pa je bilo tudi razburjenje in strah prizadetega prebivalstva. Za poplavo — potresi. Že 10. t. m. so potresne opazovalnice zaznamovale močne, toda oddaljene potrese. 13. t. m. pa so v potresnih opazovalnicah potresni aparati močno delovali kar po več ur. Katere kraje je obiskala ta velika potresna katastrofa, bomo slišali prihodnje dni. — Torej za poplavo — potresi, kakor nas uči preteklost. Vsekako živimo prav res v kritičnih časih, ko niti stara vremenska pravila ne drže več. 0 regulaciji naših rek smo v našem listu že svoječasno razpravljali in ugotovili, da je vse dosedanje delo brezplodno krpanje in direktno, razmetavanje denarja. Da je to res, nam dokazuje zadnja povodenj, ki je raztrgala in odnesla na mnogih krajih tudi delno regulacijo. Ko bi bila regulacija izvršena sistematično, brez presledkov, brez krpanja, bi bila ostala, tako pa gre samo denar po vodi. Tudi drugi listi so prišli sedaj do tega, da je treba s tem delom pričeti drugače in regulacijo naših rek izvesti. Toda kdo naj to izvede? Skušnje nas uče, da so v Beogradu tega nezmožni, da od tam tega ne moremo pričakovati. Nasprotno pa nam dokazuje preteklost, da je bivši kranjski deželni zbor in njegov eksekutivni organ — deželni odbor bil takemu delu kos. Zato je jasno, da zamoremo rešitve takih vprašanj pričakovati samo od pokrajinskih samouprav. Te zahtevamo in nam po ustavi tudi gredo. Praksa pa bo pokazala, v koliko bodo te samouprave zadovoljevale ljudstvo. Narod si bo potem lahko ustavo revidiral in prikrojil dejanskim potrebam primerno. Dajte nam samouprave! Stavka na univerzah. Akademska mladina je pretečeni teden tri dni stavkala zaradi aretacije dijakov v Zagrebu o priliki demonstracij proti Italiji po dogodkih in nastopili fašistov napram našim bratom v Trstu. Akademiki so se držali solidarno in je tako ta nastop imel krasen in odločen efekt. Ta nastop je marsikomu odprl oči, nekaterim pa jih bo treba še odpreti. Štrajk je končal v soboto ob 10. uri. Invalidski zakon je sprejet v obliki, kakor ga je predložila vlada. Sedaj pa imajo besedo nesrečni invalidi, vdove in sirote ter vsa ona javnost, ki ima srce za to brezpravno rajo, ki naj bi šla živa na oni Bvet. Prva dolžnost vsakega kulturnega človeka in naroda je, pomagati revežem, še ' posebno pa, pomagati onim revežem, ki so prelivali kri za ostale državljane. Zato je dolžnost vseh onih, ki čutijo z nami, ki čutijo z ubogimi invalidi zlasti iz prečanskih krajev, da takoj započno z delom in čim-prej ta novi invalidski zakon nadomeste z novim. To je prva vseh nalog in pri tem delu se moramo najti vsi, ki tako mislimo. Proti priključitvi obrtnih šol ministrstvu prosvete! — Prosvetni minister je izdelal načrt za podreditev raznih obrtnih šol svojemu resorju, ki se nahajajo sedaj pod okriljem ministrstva za trgovino in obrt. Proti tej nameri so dvignile odločen protest prizadete korporacije trgovskih in obrtnih krogov. Kakor kaže je to zaleglo in je menda prosvetni minister svojo namero — opustil. — Nasprotno pa se v trgovinskem ministrstvu pripravlja načrt za razširjenje obrtnih šol v tem smislu, da bi že obstoječe šole dobile več novih oddelkov za razne panoge naše obrti. To je tudi nujno potrebno ter je edina rešitev iz krize v katero drvimo z našo mladino, ki se danes šola na raznih srednjih šolali, če ne bo hitre pomoči, bomo imeli v kratkem veliko armado brezposelne inteligence, za katero ne bo nikjer prostora. — Zato: dajte nam nove obrtne šole in dvignite tako našo trgovino, industrijo in obrt! Malce uvidevnosti prihaja. Prosvetni minister je odredil osnovanje stolic za slovenski jezik na višjih pedagoških šolah v Beogradu in Zagrebu — če se prijavi za to dovolj slušateljev. Pozdravljamo najtopleje la korak, ki znači, da prihaja tudi Beograd do uvidevnosti. Si<;er je to malo, toda bolje kot nič! Ali bi ne bilo bolj odkritosrčno, če bi se tudi v tem slučaju uvedla diktatura, če bi se reklo: »slušatelji te šole se morajo učiti tudi slovenščine, kakor se Slovenci morajo srbohrvaščine«! To bi zaleglo, in pri nas bi se vzbudilo zaupanje ter zavest enakopravnosti in bratstva. Jeseniški Škandal. Kakor čujemo je železniška uprava oddala kolodvorsko restav- racijo na Jesenicah v najem nekemu Nemcu. V koliko so te časopisne vesti resnične in kdo je novi najemnik, nismo mogli kontrolirati. Ce pa je vse tako, kakor se govori, je postopanje železnic res obsojanja vredno, kor je to akt popolne nacijonaine nezavednosti. Kar vprašajmo se, kje je še lako mesto dobil n. pr. kak Slovenec na Koroškem. Kuj pa to? Te dni je ljubljanski veliki župan dal podrejenim oblastim nalog, da v treh dneh popišejo pri posestnikih vse sadno drevje. Ker izdelujejo v Beogradu pravkar nov proračun za leto 1926/27 ter gre finančnemu ministru za kritje izdatkov kakor vedno prav trda, mora misliti na nove vire dohodkov v obliki novih davkov. Zato obstoja sumnja, da je popisovanje sadnega drevja v zvezi z novimi davki na sadno drevje. Proti taki nameri moramo kar v naprej prav odločno protestirati. Mar hoče gospoda uničiti šo to našo boro sadjerejo, ki je itak šele v povojih? Kar na enkrat bomo dobili še davke na solato, zelje, krompir, pšenico, koruzo in druge pridelke, potem pa še na kokoši, koze, prašiče, zajce in govedo, zatem pa na okna, peči, postelje, obleko in perilo ter zna Bog na kaj še vse. Prav kakor v Italiji pa še malo hujše! Vse kar je prav! — ■Ne bo ostalo drugega, kakor da bomo morali 'pričeti z javnim žigosanjem potratnega razsipavanja denarja v državni upravi ter odkrivati gnilobo, ki uničuje naše narodno premoženje. Ne bo kazalo druzega, kal^or seči po samoobrambnih sredstvih, da odbijemo ta napad na to itak ubogo ljudstvo, ki ne prenese nobene nove obremenitve več. Zato moramo biti čuječi in vse take poizkuse onemogočiti v naprej. Vse kar je prav, toda ljudi odirati in tirati v pogubo na tj» način, to pa ne gre in ne bo šlo! Nehajte pravočasno saini, gospodje! Opozorilo o pravem času. V Beogradu sestavlja finančni minister proračun za leto 1926-27. Opozarjamo ga, da je po obstoječem veljavnem zakonu o državnih uslužbencik dolžan in obvezan v ta proračun vnesti kredit za izplačilo razlik uslužbencem med starimi in novimi plačami. Državnim uslužbencem je to izplačilo zajamčeno z imenovanim zakonom, ki nosi podpis našega kralja. Ako finančni minister tega ne stori, bo krčil zakon. Zato opozarjamo na to pravočasno naše poslance, da pravočasno g. ministru to dopovedo. Naši listi pa naj ta apel ponatisnejo. Kralj prekoračil mejo Madžarske v Med-žimurju, kjer se je na meji pred kratkim nahajal na lovu. Kaj takega se lahko zgodi vsakomur in se je slučajno tudi našemu kralju. Madžarski orožnik je kralja ter njegovega spremljevalca ustavil ter zahteval legitimacije. Ko mu je ordonančni častnik raztolmačil, s kom ima opravka, se je orožnik opravičil ter ju spremil do meje. Zdravje. S 1. januarjem 1926 bo izšel kot samostojen list zdravstveno-poučni mesečnik »ZDRAVJE«, ki je dosedaj izhajal kot priloga »Preroda«. Kakor v prvem letu svojega obstoja, bo tudi zanaprej prinašal aktuelne članke o naših zdravstvenih razme-lah in ^potrebah. Kakor doslej, bo širil pouk o osnovnih pojmih higijene. V poljudni obliki bo dajal nasvete in navodila za pravilno higijensko vzgojo ter nauke za zdravo življenje. Razširjal bo znanje o zdravju in boleznih, kajti spoznavati samega sebe in spoznavati vzroke bolezni, je prvi pogoj za ohranitev zdravja. »Zdravje« naj pride v vsako hišo v vsako družino v mestu in na deželi. List bo urejeval predstojnik higijenskega zavoda dr. Pirc Ivo, sotrudništvo so obljubili mnogi drugi odlični strokovnjaki. List bo obsegal 32 strani, cena bo letno 30 Din oziroma polletno 15 Din, je torej najcenejši mesečnik, kar je pa mogoče izpeljati le pri obilnem številu naročnikov. Naročnike sprejema uprava lista »Zdravje«, Ljubljana. Higijenski zavod kraljevine SHS. Razpis službe. — Pri višjem deželnem sodišču v LJubjani je razpisano mesto pisarniškega: oficijanta-zvaničnika. Prošnjo je vložiti do 15. decembra 1925 pri predsedstvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Natančnejši podatki v »Uradnem listu« št. 103. Predavanja, oz. tečaji o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja. Protialkoholno gibanje napreduje skoro v vseh državah. Tudi pri nas stopa vedno bolj v ospredje. Znaten kos gospodarskega problema pa tvori vprašanje, kako grozdje in sadje tako uporabiti, da se ne bo pretvarjalo v alkohol, temveč služilo narodu v prehrano in splošen dobrobit. Ta izredno važni problem reševati si je nadela kot vzvišeno nalogo osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkcija«, ki ima namen pospeševati brezalkoholno gospodarstvo sploh, posebno pa proizvajati in razpečavati grozdne in sadne izdelke ter sploh vse predmete, ki se rabijo za pospeševanje treznosti. Zadruga vrši s tem eminentno kulturno delo. Že letos je zadruga razpečala večje število posebnih priprav, s katerimi so interesentje ohranili sadjevec in vino v sodih brez alkohola. Radi tega je zanimanje za brezalkoholno uporabo grozdja in sadja zelo naraslo. V interesu ljudskega zdravja in narodnega gospodarstva je, da se ta koristna ideja razširi po celi naši domovini. Zadruga prireja na željo v vsakem kraju (pa naj bo kraj še tako oddaljen od železnice!) tozadevna predavanja s praktičnimi poizkusi. Na to opozarjamo vse kroge, posebno gg. okrajne ekonome, podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva, treznostne organizacije, županstva, gostilničarske zadruge (to vprašanje je zanje največjega pomena!), javne in zasebne korporacije, pa tudi posameznike, sploh vse, ki jim je ca napredek in streznenje naroda. Predavatelji so na razpolago ob vsaki priliki in vsakem kisu, pač pa je treba željo pravočasno sporočiti osrednji zadrugi »Brezalkoholna Produkcija« r. z. z o. z. v Ljubljani, Poljanski nasip 10., da se more čimpreje sestaviti enoten načrt predavanj. V Rusiji se nahaja menda t raznih ei-birskih taboriščih še mnogo vojnih ujetnikov Slovencev, katerim se zelo slabo godi in ki nimajo nikakega stika z ostalim svetom. Tako jim je neznano o prevratu, o naši novi državi itd. Na ta način, je mogoče, da še mnogi pogrešane i, ki so proglašeni že za mrtve, v resnici še žive in da se enkrat vrnejo. — Škandal je, da se vprašanje naših ujetnikov v Rusiji z rusko vlado ne reši in popolnoma ne razčisti. Kaj je temu vzrok? To naj bi naš zunanji minister že enkrat pojasnil. Dolgo je trajalo, da so gospodje v Beogradu prišli do prepričanja o ničvrednosti zakona za pobijanje draginje. Sedaj se bodo v ministrstvu pričele konference za revizijo in zboljšanje tega zakona. Mi smo jim že neštetokrat pokazali hibe sedanjega zakona s konkretnimi utemeljitvami, pa ni nič zaleglo. Zato dvomimo, da bi bil novi zakon kaj bolji. Roparski umor. — V Gradcu sta dva roparja napadla in umorila nekega živinskega trgovca, misleč, da dobita pri njem veliko denarja. Oropala sta ga »late ure, med tem ko denarja nista našla, ker ga je mož imel skritega pod srajco. Osumljenci s* že pod ključem. Vulkan v naši državi. Pravijo, da se je v južni Srbiji pri Prizrenu odprl neki hrib, ie katerega se vali gost dim. Sodijo, da je to vulkaničen pojav, kar bi sicer ravno na tem ozemlju ne bilo nikako čudo. Zima prikima. Piri naših sosedih na severu je zadnje dni pričelo hudo snežiti. Tako je na Zg. Avstrijskem, Solnograškem, Tirolskem, Nemčiji in drugod zapadlo že mnogo snega. Pri nas sicer še prevladuje jug, vendar je postalo hladno in moramo računati, da prav kmalu prikima zima z belo odejo. Konec nesrečne rodbine. V južni Srbiji pri Valjevu je neki oče zaklal sina, mati p« hčerko; oče se je potem obesil, mati pa je šla v zapor. Tak je bil konec večnih prepirov, ki sta jih imela dan za dnem zakonca, uboga otroka pa sta postala žrtvi takega življenja. Cirkus Kludskjr je imel zopet smole: Pri neki predstavi na Slovaškem se je kre-tilcu postavil po robu velik lev in krotlleo je moral nanj streljati, seveda s slepo patrono. Pri tem je strel oplazil obraz nekega gledalca ter ga lahko ranil. Občinstva se je vsled te scene polastila velika panika. Ljudje so se zbali razjarjenega leva ter pričeli drveti ki cirkusa. Vendar druge nesreče ni bilo in krotilec je obvladal svojo nalogo. Hribovje v Hrastniku, kjer se nahajajo pod zemljo rudniške jame, se je pričelo po-nižavati. Posebno se Je to opazilo pri sedanjem deževju. Prav lahko je mogoče, da se v Hrastniku nekaj zgodi in po nesreči bo vpitje ter kritiziranje. Ali se ne misli ničesar ukreniti v varstvo gospodarjev povr-Sine teh hribov ter okoliških hiš in vasi? Pravijo, da za to nima nihče časa! Maribor. Za vojne oškodovanec se vrši v Mariboru 1. decembra t. 1. ob 9. uri sestanek, ki ga je sklical odbor za vojno odškodnino v Narodni dom. Sestanek je za vse vojne oškodovance važen. Zakaj »Gospod« ne zida hiš? Na zadnjem shodu društva najemnikov se je nahajal tudi pobožni tretjerednik, ki se namesto stvarnega poročila v »Slovencu« križa, ker je na shodu slišal tudi pravo ime peklenskega duha, kakor ga tudi evangelij imenuje na mestu, iko opisuje, kako je satan skušal Jezusa. Shod najemnikov ne more biti zbor za — duhovne vaje. Pa to po sili pobožnjaštvo bi se dalo še prebaviti. Ampak pobožni tretjerednik zaključuje svoje poročilo tudi z znanim sv. pisemskim rekom, da se m-stonj trudijo zidarji, ako »Gospod sam ne zida«. S svetopisemskimi citati je sploh velik križ že zato, ker ima vsak svojega nasprotnika, tako da navsezadnje najbolj tirna duša ne ve, pri čem da je. Posebno * stanovanjskem vprašanju bi morali biti »Slo-venčevci« silno previdni z izreki iz sv. pisma. Zakaj je pisano pa tudi: »Lfcice na polju imajo svoje jame, ptica pod nebom svoja gnezda, Sin človekov pa nima koščka zemlje, kamor bi položil svojo trudno glavo.« Kako se ta v srce pretresujoča tožba Jezusa samega ujema n. pr. z vatikanskimi palačami ali pa s palačami ljubljanskega in mariborskega škofa? En sam človek pa toliko palač, njegovi bratje v Kristu pa poginjajo brez strehe na cesti... In dalje stoji pisano po preroku Jeremiji: »Zidajte hiše, da t njih prebivate in delajte vrtove, da boste iz njjh dobivali sad.« Kot druga taka zaušnica »Slovenčevemu« tretjeredniku se čuje božji glas tudi iz ust preroka Mihe: »Bog hoče, da vsak mož biva pod svojo streho, trto in figovim drevesom.« Že iz teh citatov je razvidno, da je nevarno v takem vprašanju, kakor je stanovanjsko, izrabljati sv. pisemske izreke in baš takega, kakoršnega čitamo v »Slovencu«. Zakaj ljudje, ki so brez strehe in na cesti, se sedaj poprašujejo: »Ja, zakaj pa »Gospod« ne zida hiš, Če ne za nas grešnike, pa saj za »gospode«, ki na shodih ne imenujejo hudiča in so tudi sicer brez greha, pa vendar jih je veliko, ki so primorani se klatiti po tujih hišah in tam odjemati sta- 3% stranke. Strokovni oestnik. Taborniki. Weden§he vesti »j»y* mx»z« Štev. 47. potrebščine mOPALOGRAF (Preservat in Fixat) dobiš samo pri Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., I. nadstr., vrata št. .10 »LopovU zakriči detektiv, »ti si areti- novanje nam grešnikom, dočiui je ena Škofova palača popolnoma prazna, v drugi celi pa on sam stanuje? Boj za gradbeni davek. Načrt z gradbenim davkom Je povzročil saj eno dobro, to je, opozoril je vse zaspane duhove na zidanje stanovanjskih poslopij. Da se je v Mariboru splošno pričelo saj. govoriti o zidanju, to Je za Maribor že veliko. Zasluga društvu stanovanjskih najemnikov bi bila lahko Če ne popolna, saj pa večja, ako bi se bil ta načrt smotreno zasnoval in taktično zastopal pred najširšo javnostjo. Tako se je pa načrtu takoj, ko ga je iznesla (menda prva) >Volksstimnie«, poznalo, da mu manjka potrebne dobro premišljene prevdarnosti. Načrt bi bil moral biti izdelan takoj po uveljavljenju novega stanovanjskega zakona (če ne že preje), lk«r bi vsakdo moral priznati, da noče nihče od predlagateljev izrabljati položaja skrajnosti v svoje reklamne svrhe. Napačno je namreč, da se pri nas stanovanjsko vprašanje navadno prične reie-vati le po zimi, ko je stiska najhujša. Takrat spomladi bi se dalo marsikaj pripraviti za ublažitev sedanjega položaja. Ali ravno takrat, ko je bil za to čas, druitvo stanovanjskih najemnikov tudi v Mariboru ni hotelo nič slišati o pozitivnem sodelovanju za preskrbo stanovanj, v prvi vrsti pa za preskrbo bivališč za silo (za deložirance). Zdaj naenkrat pa je prišel načrt po najbolj nesrečnem predlagatelju na dan. Tajiti, da g. Bahun tozadevno nima tudi osebno svoje zasluge, bi bilo ravnotako krivično, kakor mu priznati edino zaslugo. Že zadnjič smo mimogrede omenili, da ta načrt ni prav nič novega in da bi preje kot soc. demokrati imeli mi pravico si prisvajati prvenstvo že za tri leta nazaj. To leto pa se je od časa razstave gradbenih načrtov zadruge »Moj-mir< ves čas opozarjalo na dunajske vzorce, katere je dunajska občina poslala zadrugi »Mojjnir«. Druga napaka se je storila s tem, da društvo ni dovolj predvidelo tehnične strani preizkušnje glasovanja. Če je davek namenjen samo za Maribor, potem bi se druStvo moralo omejiti 16 na v mariborski občini bivajoči, svoje člane. Na shodu pri GBtzu pa se je glasovalo vsepovprek, tudi od strani tistih, ki pri davku sploh ne pridejo v poštev. Omenjamo tudi to napako, ker je nasprotnikom davka še najbolj dobro došlo. Najbolj se pa temu boju smeje — mestna občina. Ona misli na vse drugo, le na skrb ne, kako preskrbeti preko zime saj tiste, ki so in še bodo na cesti. V tem razburjenju za in proti gradbenemu davku misli občina, da bodo tudi trpeči brezstano-vanježi pozabili, kar je najbolj potrebno: streha za silo. Pa gospoda bo kmalu videla, da se bridko moti. Železni naravni zakon stanovanjske bede bo prevrnil vse načrte, ki se ne ozirajo na to, kar Je trenutno najbolj potrebno. Predavanje kreditne stavbne zadruge »Mojmir«. Zadrugi se je posrečilo za letošnje predavanje dobiti dvorano pri »Pilzenskem viru«, v Tattenbachovi ulici. Na prvem predavanju v nedeljo je predavatelj skušal dokazati, zakaj je nujno potrebno v stanovanjskem vprašanju izvesti na celi črti — revolucijo v dosedanjem mišljenju pa tudi dejanju. de več kakor brezbrižnost je dosedaj škodovalo preenostransko reševanje tega največjega socijalnega in gospodarskega vprašanja. To nedeljo (dne 22. t. m. pride v razpravo tudi novi gradbeni davek, raz zadru- Že je usmerilo kriminalno osobje svoje korake proti osrednji policijski postaji, kar priteče Davis ves zasopljen za njimi. Svoj prvotni načrt si je vendarle še premislil. Saj vendar ni izključeno, da se Hardy Se tekom noči vrne v svojo hišo v starem delu mesta. Da, še več, tudi to je celo mogoče, da pride v svojo vilo na zapadnem obrežju zlasti fie, če ima s sabo žensko spremstvo. In v slednjem primeru se mu mora takoj vzbuditi Bum. Aretacija črnca in njegova' Sene ni 09tala neopažena v sosednjih vilah. V očigled tem možnostim se Davis hitro odloči ter razdeli svoje spremstvo na dva dela, od katerih pošlje enega pod vodstvom izkušenega detektiva k vili na zapadnem obrežju z naročilom, da naj do Jutra stražijo hišo in da odtod ne smejo preje oditi, dokler kaj drugega ne odredi. Davis sam pa potem odide z ostalo peščico svojih ljudi proti baronovi hiši v starem delu mesta ter jih tamkaj tako razpostavi, da je poslopje popolnoma zastraženo. Davis je trdno odločen, da tukaj čalm na povratek osumljenega barona. In vendarle je Davis prispel že prepozno. Hardy je že zopet v svoji hiši. Kočijažu je le na videz ukazal, da naj ga pelje v razne lokale, to pa iz razloga, da odvrne vsak sum, če bi se raznesla vest, da je bila Elle-na s silo odvedena iz svojega stanovanja. Sedaj sedi v svoji sobi, v kateri so okna tako dobro zastrta, da ni videti nobenega odseva svetlobe. Pred njim pa stoji njegov služabnik, pretkani in hinavski James. Kot je povzeti iz razgovora, je ravnokar neklaj zelo važnega povedal svojemu gospodu. žno stališče. To bo ne samo teoretično, temveč tudi praktično zelo zanimivo predavanje zlasti pa za večje slojne skupine, n. pa-, železničarje. Predavatelj bo dokazal, da imajo te velike skupine v svojih rokah odločitev ali se žrtvujejo sami zase in so sigurni, da pridejo do svojega ličnega doma ali pa da plačujejo davek za »Zinskaserne«. Pojasnil bo tudi vprašanja, ki zelo razburjajo duhove, namreč, ako je društvo stanovanjskih najemnikov sploh kompetentno izvajati javno glasovanje ali pa naj bodo Mariborčani za ta pokret društvu hvaležni, ker čeprav so se storile formelne napake, končno zavisi vendarle vse od vprašanja, kakšno stališče bo zavzela mestna občina in še bolj odločilno pa, kaj poreče k temu veliko županstvo. Do nedelje bo najbrže izvršen že novi kompromisni predlog, kjer igra glavno vlogo Rako-šev predlog na prisilno posojilo. Naše tovariše, ki si želijo zgraditi lastni dom ali saj priti kedaj pod varno streho, opozarjamo, da se bo tekom predavanj razpravljalo tudi o najbolj zanimivem gospodarskem vprašanju: čigava je zemlja? Predavanja saina bodo letos okrajšana, da ostane več časa za prosto debato, katere se vsakdo lahko udeleži. Začetek vsakokrat ob 10. uri dop. Vhod prost skoji vrt. Za pijačo ni nihče primoran. Ljubljana. Nova železniška kolonija v Ljubljani. — Ubogi vagonarji končno pridejo iz vagonov, v katerih so trpeli dolgih 7 let. Železniška uprava gradi na ljubljanskem polju ob poti proti Klečam za kamniško progo stanovanjske hiše, ki jih pa moramo imenovati barake, ker so čisto primitivne sestave; tako-zvani »Riegelbau« z lesnega ogrodja in 15 p m debelim zidom. Kako bodo ljudje tam po zimi zmrzovali, si lahko vsakdo misli. Lahko bi se pač zidalo inalo boljše, saj so železničarji vendar tudi ljudje. Te barake bi bile primerne samo za kaka slabša skladišča. Železniški prelaz na Dunajski cesti r Ljubljani postaja pravi kurijozum. Pravo srečo ima zadnje čase človek, če pride do prelaza — ko je odprt. Po navadi se človeku zapro zatvornice vedno pred nosom in dostikrat brez potrebe veliko preje, kot dospe kak vlak ali lokomotiva. Saj je prav, da se pazi na varnost zlasti pri vpreženi živini, toda vse do gotove meje. Čakanje 5 minut do prihoda vlaka pri zaprti cesti pa je vseeno malo preveč. Tu naj se napravi red. Gledati pa morajo vsi merodajni faktorji na to, da se ta prelaz že enkrat od-' pravi. Kako naj bi se to zgodilo, ne bomo razmotrivali, ker so v to poklicani drugi. Jasno pa je, da se nekaj napraviti dtt in mora. Celje. Zahvala. Ker se mi ni mogoče zahvaliti vsakemu posameznemu osebno za častno spremstvo moje nepozabne rajnke žene in mamice na njeni poslednji poti in za izraženo mi tolažbo in sočutje, izrekam globoko ginjen tem potom vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, pevskemu društvu »Oljka« za v srce segajoče žalostinke, svojim šefom in tovarišem in celokupnemu občinstvu za tako številno udeležbo pri pogrebu in tovarišu govorniku za tolažeč poslovilni govor ob odprtem grobu pokojnice, mojo najiskrenejšo zahvalo. Bog plačaj! — Celje 11. nov. 1925. Franjo Jelen, soprog; Lavra, Franček in Gustelj, otroci. »Torej ti veš, da čuje ob njeni postelji le stara žena?« ga ravnokar vpraša baron. »Da, vaša milost! Črez dan je večkrat pri njej stari oskrbnik, ponoči je pa pri bolnici vedno le njegova žena.« Hardy zamišljeno štrli pred se. »Hm, hm — to je vse v redu, toda bojim se, da bosta obedve zagnali strašen krik ter celo hišo spravili na noge.« James se odurno zareži rekoč: »Kdo pa naj sliši njuno vpitje, vaša milost? Stari 09krbnik in ostala služinčad spe v pritličju, do tja vpitja sploh ne bo slišati. Če nenadoma udarim po oknu, da se zlomi steklo, se bo stara žena takso prestrašila, da jo morem z lahkoto obvladati. Zvežem jo ter ji pritisnem robec v usta, potem pa jo odvedem s sabo. In če vi deklico zavijete v odejo, ne bo nihče slišal njenega jadikovanja. Potem ukažete zapreči vašo kočijo ter ju z mojo pomočjo odpeljete v vašo vilo na zapadnem obrežju. Ko smo enkrat tamkaj, je vse nadaljnje igrača.« Zopet se služabnik zareži kot pravcati satan. Baron se odločen dvigne izza mize. »Imaš prav, James. Sicer si pa ti jako , energičen dečko, to ti moram priznati. Če se vse posreči, dobiš bogato nagrado, saj me poznaš I« James se globoko prikloni. Hardy se ozre na uro. »Kmalu je polnoč, torej najprl-kladnejši čas. Sedaj pa idiva, James, do hiše dospeva preko nizke ograje. Saj si že itak vse ukrenil, da z lahkoto prideva do tja, tamkaj pa je lestva že pripravljena.« Najbližje hiše je stal detektiv Davis. Kljub temu, da so bila okna popolnoma zastrta, je s svojimi bistrimi očmi opazil medlo svetlobo v sobi. Dasi je baron zelo pretkano ravnal, da zakrije svojo navzočnost v luši, je pa Davis zopet mož, katerega ul tako lahko ukaniti. Ker je bil že večkrat v Hardyjevi hiši, seveda ve, da prihaja svetloba iz baronove sobe. Če nima kak služabnik opravka v njegovi sobi — in to je ob tej' pozni uri skoro izključeno — tedaj se je baron iz klubovih prostorov vrnil naravnost domov. Prav lahko je pa mogoče, da ni Hardy sam v sobi. Toda na to ne polaga Davis nobene važnosti, zanj je edinole važno, da kolikor mogoče brez hrupa udere v hišo, katera je bila vsekakor trdno zaklenjena. Davis upošteva vse mogoče okoinosti. Vsekakor je pa trdno uverjen, da bo aretacija nedvomno zelo otežkočena, če udere s svojimi ljudmi v hišo, pa ne najde barona doma. Kajti baron moro v tem slučaju dobiti obvestilo, du ga je hotela policija aretirali. In se čuti krivega, je prav lahko mogoče, da pobegne v in®z»nmtv*. Neodločen, kaj naj stori, hodi Davis gor-indol. Naenkrat pa opazi, da je odsev luči zginil. Hiša je sedaj v popolni tmini, nikjer ni nobenega znaka, da so ljudje v njej. Detektiv razmišlja, ali naj še nekaj časa čaka, da morda preseneti barona v spanju, za kar se tudi odloči. Stoječ ob vrtni ograji, zasliši naenkrat, da se mu nekdo tiho približuje. Hitro se obrne — eden njegovih ljudi stoji poleg njega. »Kaj Je?« vpraša tiho. »Ravnokar sta dva moža odšla iz hiše pri vratih, ki vodijo na vrt. Plazila sta se po vrtu, in kar je najbolj čudno, proti ograji sosednega vrta.« Davis osupne. Pa ne da je baron pričel sumiti? »Preveč blizu ste stali,« reče Davis ves iz sebe, »zločinec je opazil, da stoji v bližini hiše večje š|je^il