raziskave in razvoj UDK: 630*852:176.1 Dalberghfa spp. Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Ro`ni les in palisander Rosewood, Rosenholz and palisander avtor prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Izvleček/Abstract Kratek pregled terminologije rodu Dalbergia s posebnim poudarkom na na primerljivosti angl. rosewood in nem. Rosenholz ter na zavajajo~ih imenih. Vrste rodu Dalbergia so nam-re~ anatomsko podobne, vendar se razlikujejo po gostoti, barvi lesa in barvi alkoholnega ekstrakta (Brazier & Franklin 1961). Obrazlo‘ena je etimologija imena palisander. A brief outline is given of the terminology of the genus Dalbergia. The problem is discussed with particular emphasis on the incomparability of the engl. rosewood and germ. Rosenholz as well as on the misleading names. Species of Dalbergia are similar in anatomical structure but differ in density, wood colour, and color of the alcoholic extract (Brazier & Franklin 1961). The etimology of the word palisander is explained. Klju~ne besede: palisander, ro‘ni les, Dalbergia spp., terminologija, etimologija, determinacija Keywords: palisander, rosewood, Dalbergia spp., terminology, etimo-logy, determination UVOD Kar na za~etku povejmo, da z izrazom ro‘ni les ne ozna~ujemo lesa dreves iz dru‘ine ro‘nic (Rosaceae). Ime ro‘ni les je fantazijsko in nima nikakr-{ne botani~ne podlage. Z njim imenujejo le dva lesova z zelo privla~no ~rnjavo in dehte~im vonjem, ki se razvija med obdelavo in {e dolgo potem v rabi. [e bolj ~udno se zdi, da angl. rosewood in nem. Rosenholz, ~eprav jezikovno popolna ekvivalenta, strokovno nikakor nista identi~na! Nekaj pa le dr‘i: vse vrste, ki jih Angle‘i strokovno ozna~ujejo kot rosewood in Nemci kot Rosenholz sodijo v rod Dalbergia (poddru‘ina Dalbergiae, dru‘ina stro~nic /Leguminosae ali Fabaceae/). Razlika med angle{kim in nem{kim “ro‘nim lesom” je v tem, da Angle‘i z rosewood imenujejo ve~ino vrst iz rodu Dalbergia (Dal-bergia spp.), Nemci pa le dve: Dal-bergia decipularis Rizz & Matt. in D. frutescens Britt. (Holz-Lexikon 1988) (preglednica 1). Druge vrste iz rodu Dalbergia Nemci imenujejo palisander. Slednje ime se je udoma-~ilo tudi v sloven{~ini, tako da je pojem ro‘ni les ostajal nejasen. Zelo zanimiv je izvor imena palisander (prim. Bertelsmann 1994). Osnova je {pan. palisandro, kar je popa~enka iz kastilj{~ine palo santo “sveti les” (iz lat. palus “kol” in sanctus “sveti”). Prvotno je bilo to ime rezervirano za gvajak (Quaiacum officinale L. in Q. sanctum L.), ljudsko “sveti les ali “les ‘ivljenja” (lat. lignum vitae), tudi “francoski les”, ker je neko~ veljal za zdravilno sredstvo proti “francoski bolezni” (=sifilis). Med palisandre v~asih uvr{~ajo {e zelo podobne brazilske vrste iz rodu Machaerium: chimbé, tudi bico de pato (M. nicti-tans Benth.), caviuna (M. scleroxylon Tul.) in jacaranda pardo, tudi santos palisander ali caviuna (M. villosum Vog.). ^e povzamem: izraz ro‘ni les je v o‘jem pomenu besede “rezerviran” za omenjeni brazilski vrsti iz rodu Dalbergia. Seveda ostaja {e nekaj znamenitih predstavnikov iz rodu Dalbergia, ki pa nosijo v angle{~ini in nem{~ini druga~na imena (preglednica 1). V preglednici 2 so “ro‘ni lesovi”, ki ne sodijo v rod Dalbergia in jih potemtakem ne smemo imenovati ro‘ne lesove niti v “angle{kem” pomenu. Sicer pa so z zvezdico (*) ozna~ene vrste z zavajajo~im imenom (npr. tulipwood). Zlasti odsvetujem rabo imena jacaranda za nekatere vrste iz rodu Dalbergia, saj z njim ozna~ujemo atraktivno parkovno, vi-joli~no{krlatno cveto~o vrsto Jaca-randa mimosifolia D. Don. Gospodarsko pomembne vrste iz rodu Jacaranda: J. coerula Gris., J. caroba DC. in J. semiserrata Cham. imenujemo caroba, J. copaia D.Don pa parapara, copaya, gobaja ali futui. Zavajajo~e je tudi ime brazilian tu-lipwood, saj bi nekdo utegnil pomi- Les 53(2001) 5 raziskave in razvoj sliti, da gre za sorodnika severnoame-ri{kega navadnega tulipanovca (angl. yellow wood) (Liriodendron tulipifera L.) in ne za palisander ali katerega od ro‘nih lesov. Ker gre za zelo pomembne in izjemno dragocene lesove, sem terminologijo obdelal nekoliko {ir{e. Zlasti doma~inskih (vernakularnih) imen bi lahko navedel {e ve~. Zna~ilno za komercialna imena je poudarjanje geografskega izvora lesa (kar je dobro). Mnogokrat gre za nejasna fantazijska imena (pinkwood) ali pa za povsem zavajajo~a imena (tulip-wood, jacaranda) pa {e kaj bi se na{lo. V preglednici 1 so z mastnim tiskom ozna~ena priporo~ena slovenska imena. Navajam v posameznih jezikih uveljavljena imena, pri nem{kih {e “kratko ozna~bo” (“Kurzzeichen”) po DIN 4076, 5. del (~e jih imajo). ^e se imena v posameznih jezikih ne razlikujejo (zelo redko), navajam le eno (edino) ime. Najve~ terminolo{-kih te`av mi je pripravil spremenljivi palisander (D. variabilis). Vsa njegova komercialna imena so bodisi za-vajajo~a (tulipwood) ali pa neustrezna, ker gre za prevod angle{kega rosewood, ki ga v tem primeru ne `elimo prevajati kot ro`ni les, saj je le-ta rezerviran le za dve dalbergiji. Zato sem se odlo~il kar za prevod latinskega imena variabilis (“spremenljiv”). Imena, ki jih navajata preglednici 1 in 2 sem povzel predvsem po Recor-du in Hessu (1949), Begemannu (1963), Elsevier’s Wood dictionary, vol. 1 (1964) in Wagenführu (1996). Mo‘nost razlikovanja Razlikovanje le po mikroskopskih znakih je negotovo. Vse dalbergije imajo enostavne perforacije, inter-vaskularne piknje z izrastki, obarvane depozite v trahejah ~rnjave, Preglednica 1. Va‘nej{i predstavniki rodu Dalbergia Dalbergia bariensis Bak. rosewood; braz. caá-biuna, cabeuna, cabiuna, azijski palisander c. parda, c. preta, c. roxa, cabiuva, camboré, angl. asiatic rosewood; fr. palissandre d’Asie; camboriuna, caviuna, caviuna legitima, kamb. neang nuon; laos. nay nuon; nem. jacaranda, pau preto, urauna; fr... palissandre de Vietnam Rosenholz*; vietnam..cam ali, leang Rio, palissandre du Brésil; it. palissandro del Vietnam, Kambod‘a, Laos Brasile, legno di jacarandá, j. branco, j. cabiuna, Dalbergia cearensis Ducke j. preto, pau preto, urauna; nem. DIN 4076 kraljevski les PRO Rio Palisander, Rio Jacaranda*, angl. Brazilian kingwood; braz. violete; fr... bois brasilianischer Rosenholz* niz. Rio palissander de violette; it... pau violetto; nem. Königsholz trop. Amerika, zlasti vzh. Brazilija: Bahia do Ria Brazilija Dalbergia cambodiana Pierre de Janeira Dalbergia oliveri Gamb. trač burmanski palisander, tamalan Vietnam angl. Burma tulipwood*, talaman; nem. Burma Dalbergia cochinchinensis Pierre Rosenholz*, Tamalan siamski palisander, pajung angl. payung, Siam rosewood; nem. Payung, Burma, Tajska, Laos, Kambod‘a Dalbergia retusa Hemsl. in D. Siam Rosenholz* granadillo Standi. Tajska, Vietnam, Laos, Kambod‘a kokobolo, koralni palisander Dalbergia cubilquitzensis Pitt . angl. cocobolo, Nicaragua rosewood; hond. gvatemalski palisander granadillo, palo negro; kolumb. cocobolo, angl. Guatemala rosewood; guatem. palisandro; kost. cocobolo, c. nambar, c. negro, granadillo, junero; hond. granadillo, rosul namba, nambar, nnamban meh/guatemal. Guatemala, Honduras. granadillo; nem. cocobolo, Korallenpalisander; Dalbergia decipularis Rizz & Matt. nikarag. nambar, n. legitimo; salvador... funera ro‘ni les sred. Amerika fr... bois de rose; nem. Rosenholz; trop. Dalbergia sisso Roxb. Amerika, zlasti Brazilija sissoo Dalbergia frutescens Britt. zah. Pakistan, Himalaja ro‘ni les Dalbergia spruceana Benth. angl. pinkwood, tulipwood*, fr... bois de rose; amazonski palisander nem. Bahia Rosenholz angl. Amazon rosewood, Pará rosewood; fr... Brazilija palissandre de Pará; it... palissandro del Brasile; Dalbergia latifolia Roxb. nem. DIN 4076 PAM Amazon Rosenholz*, vzhodnoindijski palisander Pará Rosenholz* angl. East Indian rosewood, Bombay Brazilija blackwood; fr... palissandre des Indes, Dalbergia stevensonii Standi., palissandre Asie; ind. eravadi, shisham, sissua; hondura{ki palisander indonez. sana soengoe, sono keling; it... angl. Honduras rosewood, nogaed; fr... palissandro delle Indie Orientali, palissandro palissandre du Honduras; it. palissandro dell’ India; nem. ostindischer Palisander – dell’Honduras; nem. Honduras Palisander, kratka ozna~ba POS; niz. Indisch palissander, Honduras Rosenholz* Bombay palissander Honduras, Belize Java, Indija Dalbergia variabilis Vog.; Dalbergia melanoxylon Guill. et Perr. spremenlivi palisander afriški grenadil angl. brazilian tulipwood*, tulipwood*, angl. African blackwood, Mozambique ebony*; pinkwood; braz. cego machado, grDo do etiop. moghano, sibbe, soppi; fr... blackwood porco?, pau cravo, pau rosa , pao rosada, dAfrique, ebDne Mozambique*; it. grenadille sebastiDo de arruda; fr. bois de rose; nem. del Senegal; mozamb. pau preto; nem. DIN 4076 GRA Afrikanisches Grenadill, Grenadillo, Purpur-Ebenholz*; sudan. bbanus, dialamban, koffo, iri-fin; ugand. Mufunjo vzh. Afrika Dalbergia nigra Fr. All. rio palisander angl. Brazilian rosewood, palisander, Rio iJ2LeS 53(2001) 5 raziskave in razvoj Preglednica 2. “Ro`ni lesovi” Aniba rosaeodora Ducke aniba angl. female rosewood, Cayanne-linaloe, Cayenne/Guiana linaloe wood; braz. pau roza; fr... bois de rose femelle, bois de rose; it... legno rosa femminino; nem. weibliches Rosenholz Brazilija Francoska Gvajana homogeno trakovno tkivo, trakove v eta‘ah, v kri‘nih poljih zelo drobne piknje, aksialni parenhim difuzen v agregatih, krilast in v pasovih, aksi-alne elemente v eta‘ah, romboidne kristale v kamrastih celicah in seveda intenzivno obarvano ~rnjavo. Zane- sljivih razlikovalnih mikroskopskih znakov skorajda ni. Dokaj zanesljivo razlikovanje najva‘nej{ih dalbergij je mo‘no z upo{tevanjem gostote in barve ~rnjavnega ekstrakta (preglednica 3, Brazier & Fanklin 1961). Amyris balsamifera L. amiris, bakelni les, sve~ni les angl. torchwood, candle wood, amaryis wood; fr... bois chandelle, santal vénézuélien*; it... tigua, legno di fiaccole; kuban. cuaba, c. amarilla, c. blanca, c. de costa; nem. venezolanisches Sandelholz*, Fackelholz; {p. tigua, candelaria; venez. candil, c. de montaDa, c. de playa, quingua, tigua Karibi, Venezuela Cordia alliodora Oken (Cordia gerascanthus Jacq.) laurel de Costa angl. salmwood, Ecuador laurel; fr... laurel de costa; it... laurel de costa, canaletta; nem. Laurel de Costa; {p. laurel de costa, peterebi trop. Amerika Cordia gerascanthus L. (Cordia gerascanthoides H.B.K.) kanalete Venezuela Didelotia brevipaniculata J. Leonard zing Gabon, Rio Muni, Kamerun Didelotia letouzeyi Pellegr. gombe Kamerun Dysoxylum fraserianum Benth bog-onion angl. Australian rosewood*; Rose mahogany*nem. Australisches Rosenholz*, Bastard-Rosenholz* Avstralija Guibourtia tessmannii J. Léonard (Copaifera tessmannii Harms) bubinga, kévanzigo nem. DIN 4076 BUB Bubinga, Westafrikanishes Rosenholz*) zah. tropska Afrika Pterocarpus erinaceus Poir. ambila trop. Afrika Sickingia rubra (Arariba rubra) sred. Amerika ? (Schweppe, H. 1993, str.135) Thespecia populnea Soland. klemon; iJ2Les 53(2001) 5 raziskave in razvoj Preglednica 3. Klju~ za dolo~evanje lesa va‘nej{ih predstavnikov rodu Dalbergia (Brazier & Franklin 19 61 ) 1. ^rnjavni alkoholni ekstrakt a) bledo do srednje rjav ali oran‘norjav. 1. ^rnjavni alkoholni ekstrakt bledo do temno {krlaten. 2. Les gost (“te`ek”) do zelo gost (ρ15 =990 – 1.220 kg/m3), vlakna debelostena, trakovi 1-3-redni, vendar prete`no 1-redni. D. retusa 1. Les srednje gost (ρ15 =900 kg/m3), vlakna niso izrazito debelostena, trakovi ve~inoma 2-3-redni. D. nigra 2.Les s fino teksturo, pore majhne (sred. tang. premer 70 μm) in niso vidne s prostim o~esom z razdalje 25 cm. Les zelo gost (ρ15 =1.200 kg/m3) in pravilno gosto progast. D. cearensis 3.Les z grobo teksturo, pore velike (srednji tang. premer 120-170 μm) in vidne s prostim o~esom. Les srednje gost do gost. 4 4.Les srednje gost (ρ15 =860 kg/m3), vlakna s tankimi do srednje debelimi stenami. Aksialni parenhim krilast (aliformen), mestoma zlivajo~ se (konfluenten), tudi difuzen v agregatih, vendar redko v enorednih pasovih. Prirastne plasti neizrazite. D. latifolia 4. Les gost (ρ15 =960 kg/m3), vlakna debelostena. Parenhim krilast, delno zlivajo~ se, mestoma difuzen v agregatih in v~asih v enorednih pasovih. Prirastne plasti dokaj izrazite. D. stevensonii a) v evpruveti nekaj ostru‘kov iz ~rnjave prelijemo z 97 %alkoholom in po~akamo 20-30 sekund Raba @e sama imena nakazujejo les izjemnih fizikalnih in dekorativnih kvalitet. Oblikovanost debel je na splo{no dokaj slaba. Les je gost (D. retusa: ρ12=1.050 kg/m3, D. melanoxylon: ρ12=1.250 kg/m³) in biolo{ko odporen. Su{i se po~asi, vendar je dimenzijsko stabilen. Obdeluje se dobro, zlasti stru‘i. Ekstraktivi utegnejo povzro~ati te‘ave pri lepljenju in povr{inski obdelavi (uporaba “zapornih” lakov). Prah, ki nastaja pri obdelavi povzro~a dermatitis. ^rnja-ve so zelo atraktivno obarvane. ^r-njava D. nigra (Rio palisander, slika 1) je rjava do ~okoladno rjava ali vijoli~na ter nepravilno ~rno progasta. ^rnjava D. latifolia (vzhodno-indijski palisander, slika 2) je temno rde~e{krlatna, sivkasto rde~e{krlatna ali temnorde~a s ~rnimi progami. D. retusa (kokobolo) ima temno oran‘-norde~o ~rnjavo s ~rnimi progami. D. melanoxylon (afri{ki grenadil) ima skoraj ~rno ~rnjavo (ime! gr. melas “~rn”). D. frutescens (ro‘ni les, slika 3) svetlo {krlaten za razlo~nimi pri-rastnimi conami. D. cearensis (kraljevski les, slika 4) je v osnovi vijo-li~en z izrazitimi temno rde~imi do ~rnimi progami. Povsem nemogo~e je ustrezno opisati vse odtenke pali-sandrov in ro‘nih lesov. ^rnobele fotografije nikakor ne morejo pri~arati izjemnega barvnega bogastva pali-sandrov in ro‘nih lesov. Iz njih izdelujejo dekorativne rezane (tudi lu{~e-ne) furnirje. Les se uporablja za fino pohi{tvo, glasbene instrumente (pihalni instrumenti in dna kitar), umetni{ke izdelke, parket, oplo{~e-nja, marketerije, intarzije, instru-mentne plo{~e za drage avtomobile, {atulje za nakit, itd. Dalbergije so vse redkej{e. ^e boste hoteli posekati kokobolo boste morali pridobiti dovoljenje kostari{ke vlade! Literatura 1. Begemann, H.F. 1963. Lexikon der Nutzhölzer. Emmi Kittel, Mering 2. Bertelsmann Herrkunftswörterbuch 1994. Lexikographisches Institut, München, Bertelsmann lexikon Verlag 3. Brazier, J.D. in Franklin, G.L. 1961. Identification of hardwoods – A microscope key. H.M.S.O., London 4. Elsevier’s Wood Dictionary 1964 , vol. 1:Com-mercial and botanical nomenclature of world-timbers, sorces of supply. Elsevier Publishing Company, Amsterdam, Lodon, New York. 5. Holz-Lexikon 1988, 3. izd. DRW-Verlag, Stuttgart 6. Record, S.J. in Hess, R.W. 1949. Timbers of the New world. Yale University Press, New Haven, itd. 7. Schweppe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. ECOMED, Landsberg/Lech 8. Wagenführ, R. 1996. Holzatlas, 4. izd., Fachbuchverlag Leipzig Cena? Za dvostransko obdelan kos kokobola dimenzij 1x8x24 palcev najvi{je kvalitete (AAA Exhibition) boste od{teli 65 dolarjev! ijaLes 53(2001) 5