VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNiK XXX)X. CELOVEC, PETEK, 30. MAREC 1984 ŠTEV. 13 (2168) Tožba zaradi „apartheida" Danes dopoidne je na okrajnem sodišču v Ceiovcu prva obravnava zaradi privatne tožbe KHD proti predsednikoma nemško-siovenskega koordinacijskega odbora krške škofije dr. Vatentinu inzku in dr. Ernstu Waidsteinu ter proti ravnateiju siovenske gimnazije dr. Reginaidu Vosperniku. KHD jih toži, ker da so ljudem okoli Feldnerja v zvezi z njihovim referendumom proti dvojezičnemu šolstvu očitali ..protimanjšinsko in rasistično politiko apartheida". Sodišče je delalo neverjetno hitro, saj od vložitve tožbe do prve obravnave ni preteklo niti mesec dni. S toženimi osebnostmi se je med drugim solidarizirala tudi Akcija koroških kristjanov (AKC), ki v posebni izjavi med drugim poudarja, da se zdi tožba proti Inzku, VValdstei-nu in Vosperniku kot prava sprevr-nitev razmer, ker gre pri imenovanih prav za tiste, ki se zelo zaslužno in odgovorno zavzemajo za mirno sožitje na Koroškem. Inzko in VValdstein sta v izjavi koordinacijskega odbora nasprotovala zahtevi po ločevanju šol, saj je, kot pravita, ločitev na šole „za Nemce" in šole „za Slovence" politika apartheida. Ni dvoma, da toženi zaslužijo našo solidarnost. Posebno še, odkar vemo za škandalozno sorodnost heimatdienstovske argumentacije z nacističnimi protižidovskimi, brez dvoma rasističnimi predpisi. Ta sorodnost bi morala biti zadosten razlog, da Feldner umakne svoj referendum, ne pa, da gre očitek s privatno tožbo takorekoč potrjevat. Vsekakor pa se spomnimo, da so Združeni narodi proglasili 19. marec za dan borbe proti apartheidu. Prav bi bilo, da si ga na Koroškem prav v teh dneh še posebej prikličemo v spomin. Salzburg in posledice Nedeljske deželnozborske volitve v Salzburgu so ljudski stranki prinesle absolutno večino. Z 19 mandati bodo zdaj imeli štiri sedeže v deželni vladi. Socialisti so zgubili en mandat, prav tako svobodnjaki, ki so hkrati izpadli tudi iz deželne vlade. Zvezni koalicijski stranki sta zgubili, bonus „črnega" deželnega glavarja se je uveljavil, zeleni alternativci niso prodrli in komunisti so ostali v istem (slabem) položaju. Takšna bi bila suhoparna slika teh volitev. Pri socialistih in svobodnjakih, z drugim predznakom pa tudi pri ljudski stranki zdaj teče diskusija, ali je poraz oz. zmaga rezultat zvezne ali deželne politike. Diskusija je prazna. Ostaja, da so svobodnjaki zgubili desettisoč glasov, socialisti pa nad sesttisoč, medtem ko jih je ljudska stranka pridobila štirinajsttisoč. Volilni izid ima seveda svoj pomen tudi v zveznem merilu. Vsekakor je hud udarec za vladajočo koalicijsko vlado, saj manjši koalicijski partner zgublja tla pod nogami. Za koroške razmere najbrž ne bo toliko pomembna relativna okrepitev Flaiderja nasproti Stegerju. Večjo težo bo imelo, da je deželni glavar Wagner prišel v nekoliko močnejši položaj nasproti zvezni vladi. To pa lahko pomeni — vsaj v manjšinskem vprašanju — povečano prodornost trostrankarske deželne koalicije nasproti mali vladni koaliciji. Hrvati gredo k Sinowtzu Prihodnji četrtek, 5. aprila, bo zvezni kancler Sinowatz na Dunaju sprejel predstavnike Hrvatskega kulturnega društva. Kancler želi, da bi ga gradiščanski Hrvati seznanili z glavnimi problemi, s katerimi so soočeni v svojem narodnostnem življenju. SP in VP, zavrnita FP in KHD kot pred petnajstimi ieti Pred 15 leti so se svobodnjaki že prvič zaleteli v sedanjo ureditev dvojezičnega šolstva. Zahtevali so, „da je treba sistem, ko v enem razredu poučujejo v dveh jezikih, odpraviti". Kako je tedaj poslanec Seitschnig argumentiral za ljudsko stranko, je razvidno iz faksimiiiranega izvlečka na desni. Guttenbrunner kot socialist ni nič zaostajal. In svobodnjak Šiita je lahko samo ugotovil, „da v tem vprašanju danes vlada enotnost med komunisti, socialisti in OVPIerji". Čemu SP<9 in OVP danes tako omahujeta? Čemu se ne postavita odločno proti šolskemu apartheidu? Če bi se Knafl po globi! v delo deželnega zbora, b! odkril, da je leta 1969 še nasprotoval ghetto šotam. In Wagner bi se naučil, da se zgodovina ponavlja. Zakaj se ne bi ponovila tudi kdaj v pozitivnem smislu? Zakaj ne bi SP in VP še 1984. leta odslovili svobodnjake? Več o letu 1969 na 2. strani. Abgcordnctc? S c i t s c h n i (CVP); Hohcs Maus; startclicn. Icc glauba, der Antrag ist wedcr padagogisch rmeh iandcspolitisch vartrutbar. Ob er politisch ver-tretbar ist, das ist uraigenste Sackc der rPC. Man :