Ameriška Domovina


N.y
I}2.
27
TOUCAN IN SPIRIT «N IN LAN0OA«« Om&
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THUHSDAY MORNING. JANUARY 29, 1970
jLOV€N!Aft
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Bonn objavi! lafefek razgovorov z Vzhodom
Zahodna Nemčija je objavila
začetek pogajanj s Poljsko
in s Sovjetsko zvezo.
BONN, Z. Nem. — Vlada W. Brandta se že od vsega začetka prizadeva za izboljšanje odnosov z državami vzhodne Evrope. Predhodne razgovore je začela z Moskvo in z Varšavo, pa jih predložila tudi Vzhodni Nemčiji in ČSR. Z Madžarsko in z Romunijo je bila v razgovorih ali vsaj v stikih že prejšnja vlada. Ona se je pomirila tudi z Beogradom.
Sedaj je z u nanji minister Walter Scheel objavil, da se bodo začela pogajanja s Poljsko 5. februarja, med tem ko je zastopnik vlade v Bonnu Egon Bahr, Barndtov strokovnjak za Vzhodno Evropo, včeraj odpotoval v Moskvo, da prevzame vodstvo pogajanj s Sovjetsko zvezo. Predhodni razgovori so bili pretekli mesec med zahodnonem-čkim poslanikom in zunanjim ministrom A. Gromikom.
Brandt je trdno odločen izboljšati odnose z Vzhodno Evropo in v soglasju z novo politiko ZDA doseči pomiritev vzdolž železne zavese, ki je tako trdno delila Evropo vse do konca druge svetovne vojne. Sovjetska zveza je voljna vsaj za sedaj sodelovati, ker ima težave s Kitajsko, na kako temeljno spremembo sovjetsko politike napram svobodnemu svetu pa nemara ne smemo računati.
------o-----
Wilson je popravil položaj v javnosti
LONDON, Vel. Brit. — Harold Wilson, predsednik vlade Velike Britanije, se mudi te dni na obisku v Washingtonu, kamor je prišel preko Ottawe in New Yorka. Ko se razgovarja z vodniki naše dežele, lahko pokaže na večjo podporo, ki jo zadnje čase zopet uživa v britanski javnosti.
Pred dobrim letom je konservativna stranka v podpori javnosti bila za okoli 24% pred delavsko stranko, ki ima sicer precejšnjo večino v parlamentu in tako tudi vlado. Od tedaj se je položaj bistveno spremenil v korist delavske stranke ter njenega vodnika Harolda Wilsona. Konservativna stranka je še vedno spredaj, toda le še največ do 9%.
o------
Dve tretjini podpirata Nixona v Vietnamu
PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod za javno mnenje je v dneh od 16. do 19. januarja povpraševal ljudi po raznih delih dežele, kako gledajo na Nixono-Vo p ol i t i k o v vietnamskem Vprašanju.
Od povprašanih se je izjavilo za njegovo trdno stališče 65%, 24%' proti, 11% pa ni imelo jasnega stališča. Pri podobnem povpraševanju v novembru se je izjavilo za Nixonoxo politiko 64%, proti njej 25%, 11% Pa jih ni pilo na jasnem.
Oblačno z možnostjo dežja. Naj višja temperatura okoli 45.
Novi grobovi
Joseph Sabec
Včeraj je nenadno umrl po dolgi bolezni Joseph Sabec s 16103 Huntmere Avenue, rojen v Vrbovem v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1922, do upokojitve zaposlen pri Fisher Body Co., mož Rose, roj. Možina, oče Charlesa /j., Mrs. Vincent Metalonis, Williama J. in pok. Josepha, 5-krat stari oče, brat pok. Antona, pok. Josephine Mikoletic, pok. Marie, pok. Valerie in pok. Johna. Pokojnik je bil član ABZ št. 37 in Društva Najsv. Imena 'pri Sv. Jero-mu. Pogreb bo v soboto ob 9.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeroma ob 1(1., nato na Ali Souls pokopališče:
Joseph Strauss
Po kratki boLzni je umrl v Euclid General bolnišnici 62 let stari Joseph J. Strauss s 1957 Westburn Avenue, rojen v Clevelandu, ' zaposlen kot mesar, mož Eleanor, roj. Collise, oče Richarda, stari oče Johna, Su-sane, Linde in Dorothy, brat Leona, Sophie Pouska, Lorette Martin, Helen Keel, Marthe Kornas, Irene Reli, Mary Foster in Jennie Rupnik. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.30 na Kalvarijo.
Victor F. Tekanic St.
Včeraj je nenadno umrl 59 let stari Victor F. Tekanic St. s 6406 Superior Avenue, kjer je imel 23 let Superior-Crfe, rojen v Clevelandu, mož Katherine, roj. Haller, oče' Victorja F. in Elaine M. Molle, 2-krat stari oče, brat Doric King in Mary Knapp. Pogreb bo iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v soboto ob enih popoldne na Lake-view pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7.
Nixonov velo obveljal Za podpiranje tujine
odrejeno le $1.8 bftjona
Predstavniški dom je včeraj poskusil preglasovati predsednikov veto nakazilnega'zakona za 19.7 bilijonov, pa ni pspel.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Predstavniški dom na prizadevanje demokratske večine skušal preglasovati predsednikov veto nakazilnega zakona za delavsko tajništvo in za tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo. Predsednik je zakonski predlog vetiral, ker je smatral, da pospešuje inflacijo, zlasti je nasprotoval 1.26 bilijona dolarjev za podpore osnovnemu in srednjemu šolstvu.
Pri glasovanju v Predstavniškem domu se je ponovno izjavilo za zakonski predlog 226 kongresnikov, proti pa 191. Predlog je tako propadel, ker bi moral za zmago dobiti dve tretjini glasov. Predsednikova zmaga je bila očitna in večja, kot so jo napovedovali. V njegovo podporo je glasovalo 191 kongresnikov, 52 več, kot je bilo potrebno. Poleg 156 republikancev je glasovalo za veto tudi 35 demokratov, pretežno onih z južnega dela dežele.
Vodnik demokratske večine je označil predsednikovo zmago za “nizko” na škodo šolarjev in učiteljev, zastopnik republikancev pa je poudaril, da je bilo : samih republikancev dotolj za ohranitev predsednikovega veta.
Parni avtomobil za Belo hišo
WASHINGTON, D.C. — Prvi avtomobil za Belo hišo je dobil predsednik H. Taft. Bil je zgrajen na — parni pogon.
Vietnam v ozadju
WASHINGTON, D.C. — Člani Kongresa, ki so med božični-nimi počitnicami bili doma in so j razpravljali z volivci, so se vrnili v glavno mesto s spoznanjem, da je vojskovanje v Vietnamu ! potisnjeno v ozadje javnega zanimanja, odkar je predsednik Nixon obljubil, da bo vojskovanje postopno končal.
Javnost se bolj jezi na rastočo draginjo in na rastoče število zločinov tako po mestih kot tudi na podeželju.
WASHINGTON, D.C. — Senat in predstavniški dom sta se končho sporazmela, da naj za letos znaša podpiranje tujine le $1.3 milijonov. *Nixon je želel o-koli $2.6 milijona, pa je končno ostalo' v zakpnskem predlogu le $1.8 milijorilK*.
Tu imar$6 nazoren zgled, kakšno usodg^doživijo	na"
črti, ki jim ne bot;'ujejo lobisti od stroke. Za zakon se namreč briga le nekaj tuujdn diplomatov, pa še ti se zanimajo le za vprašanje, koliko bodo dobile njihove države. Zamis« zakona samega brani le državno tajništvo, to pa pri politikih ne zaleže zmeraj dovolj.
Iz zakona je razvidno, da se bodo nekoliko bolfše odrezale Latinske Amerike, čangkajšek pa ne bodo dobil Phantom jet lovcev, kot je preje izgledalo. Zakon bo izglasovan formalno še ta teden.
KDO JE NAROČIL UMOR JOSEPHA YAB10NSKEGA?
Dosedanja preiskava o umoru Josepha Yablonskega }e odkrila njegove morilce, našla morilno orožje, sedaj pa se trudi razrešiti vprašanje: Kdo je umor naročil?
Varnost TV aparatov pred ognjem
WASHINGTON, DC. — V naši deželi je sedaj v rabi 22 milijonov barvnih TV aparatov. Vsako leto jih zgori 7,000 do 11,000. Varnost teh aparatov pred ognjem nadzira federalni Narodni odbor za ognjevarnost blaga.
Lani je ugotovil, da 122 modelov ne odgovarja zahtevam po varnosti. Zato je zahteval od 11 tovarn, ki delajo te modele, naj modele popravijo ali pa umaknejo iz prometa. Preiskavanje nezanesljive varnosti pred ognjem je bilo temeljito, saj je trajalo več let. Tudi pri tej strogi kontroli je komisija našla na vsak milijon aparatov le 120, ki so potrebni popravila.
Kakih izrazitih požarov pomanjkljiva varnost aparatov ni povzročila.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
CLEVELAND, O. — Zvezna porefa je zadnja dva dneva skušala razkriti glavno ozadje umora Josepha Yablonskega, njegove žene in hčerke v zgodnjih u-urah na Novega leta dan v njihovem domu v Clarksvillu v Pennsylvaniji. Preiskovalci, porota in zasliševale! molče o poteku preiskave in o dosedanjih dognanjih. Kljub temu je prodrla v javnost kar dosti natančna slika o pripravah umora, o njegovi izvedbi in o njegovem odkritju, kot tudi o načinu odkritja obtoženih morilcev. Doslej se še ni posrečilo, kot vse kaže, dognati nič trdnega in točnega o tem, kdo je umor naročil.
Trdijo, da je bila med priseljenci iz West Virginije, Kentu-ckyja in drugih predelov Juga v Clevelandu javna tajnost, da je bil Yablonski umorjen po naročilu in da so umor izvedli iz Clevelanda. Med temi ljudmi z Juga velja pravilo, da je treba o takih stvareh molčati, prav posebno še pred oblastmi. Kdor bi kaj takega izdal, bi izgubil zaupanje ožjih rojakov in bil izločen iz njih srede.
Ugibijejo,. da je vso reč izdal oblastem “četrti” udeleženec, ki je sodeloval pri pripravah umora, pa se kasneje premislil in se umaknil. Zakaj in kako je do tega prišlo, ni znano, kot tudi ni znano, zakaj je “govoril”. Priprave za umor so se začele lani 19. julija. Prvi naj bi bil vpleten v priprave Paul Gilly, ki je plačal bondnino za Clauda Vealey-ja, ko je bil ta prijet in zaprt v Youngstownu zaradi vloma. Temu se je nato pridružil Aubran Martin in še “četrti”, ki pa se je, kot že povedano, kasneje umaknil iz zarote.
Zarotniki so se ponovno pelja-
li v Clarksville in si podrobno o-gledali položaj. Na eni takih poti so šli v dom Yablonskega in si ogledali njegovo ureditev in razdelitev. Tedaj so se sprijaznili tudi s psom, ki na dan umora ni nič lajal, kot je dognala preiskava. Morilci naj bi se sezuli in šli tiho v hišo ter umorili najprej hčer, nato pa še ženo in Yablonskega samega.
Med dokaznim gradivom naj bi bili prstni odtisi obtožencev, ki so jih odkrili na kanglicah piva, odvrženih v bližini doma umorjenega, ena karabinka in en revolver, ki so ju našli v reki kakih pet milj od doma umorjenih. Razne vesti govore, da je vsak od obtoženih dobil za svoj delež pri umoru od $1,300 do po drugi vesti $1,700. Važno je. kdo je ta denar dal. Ali je bilo to naročilo privatnika iz osebnega spora ali morda le naročilo Unije, proti katere vodnikom je J. Yablonski nastopal v voliv-nem boju.
------o------
El Salvador in Honduras sklepata mir
SAN JOSE, Costar. — Lansko poletje sta se £1 Salvador ih Honduras začela vojskovati. Pri tem sta posekali celo Izrael in Arabce. Dočim je izraelsko-arabska vojna trajala 6 dni, je vojna med obema republikama Srednje Amerike trajala le 5 dni. Premirje med obema je od julija.	4,1
Sedaj sta se obe državi sporazumeli, da naj pri pogajanjih za mir posreduje urugvajski diplomat Mora, ki je bil svoj čas tajnik znane Organzacije ameriških držav. Mora upa, da bo o-be nasprotnici kmalu izmrril. Ves zunanji svet je namreč ha to “vojno” že davno pozabil.
Črnski kapitalizem postaja pokopana ideja
CLEVELAND, O. _ Ideja o črnskem kapitalizmu je bila rojena še pod demokratskimi režimi. Njene avtorje lahko iščemo med tistimi javnimi delavci, ki so premišljevali najbolj o tem, kako našim črnim državljanom pomagati do samostojnega dela. Zamisel je bila preprosta: dežela ne more pošiljati vseh črnih delovnih sil ne med delavce in uradnike. Če bi se to doseglo, ne bi bil zdrav družbeni pojav. Črnci bi namreč prav kmalu opazili, da so njihove sposobnosti omejene le na mesta, zvezana z odvisnostjo od belih gospodarjev. To spoznanje bi hitro rodilo nova trenja med rasami.
Črncem je treba torej dati priliko tudi za samostojne poklice, ne morda samo na področju svobodnih .poklicev, kjer se že sedaj udejstvujejo, akoravno ne v primernem odstotku prebivalstva, ampak tudi v gospodarstvu. Seveda v začetku le tam, kjer začenjajo samostojno življensko pot tudi beli poslovno nadarjeni kandidat je. Vštric s to idejo je federacija začela izvajati še drugo: Ustanovila je poseben organ, ki naj pomaga malim in srednjim podjetjem do potrebnega kapitala. Ta
akcija obstoja še danes, ima pa še zmeraj toliko težav in ovir, da ne more prav zaživeti.
Sklop teh idej je končno izoblikoval zamisel o črnem kapitalizmu. Za zamisel o črnem kapitalizmu so se vneli mnogi javni delavci, med politiki pa tudi predsednik Nixon. Poskusno tipanje ni moglo izostati, pa se ni obneslo. Tisti, ki so se pečali s temi načrti, so mislili, da so se pojavile le začetne težave, ki jih naravno ne manjka pri nobenem poskusu.
Gospodarski krogi so bili previdni, se niso navduševali za ideji, niso je pa tudi kritizirali. Na tihem so pa vendarle dvomili o njej. Ne morda zato, da se ne bi našli sposobni mladi črnci, ki bi zagrabili za delo, ampak zato, ker je veliko vprašanje, ali so taki načrti sploh uresničljivi pri današnji strukturi našega gospodarstva. To velja posebno za sistem malih trgovin.
Idealisti so namreč mislili, da je treba nase j ati v črnih predelih velikih mest male trgovine, ki bodo skušale streči s solidnim blagom po nizkih cenah. Pokazalo se je, da je ta ideja sicer lepa, pa težko izvedljiva.
Vsaka trgovina, mala in velika, ne zavisi le od sposobnosti lastnika, ampak od privlačnosti za kupca. Vsak kupec brez ozira na polt je pa muhast. Zvestobe in lojalnosti ne pozna veliko, išče zmeraj le svojo korist. Raziskovanje odnosov med malimi trgovci in kupci je pokazalo, da oziri pa plot .kaj hitro izginejo pri črnih kupcih. Nekaj časa se držijo “svojega” trgovca, počasi se pa ohladijo zanj. Kjerkoli staknejo kaj cenejšega blaga, tam pa kupujejo. V tem pogledu nudijo veletrgovine kot na primer AP, Fisher, P & P itd. vsaki gospodinji toliko ugodnosti, da z njimi male trgovine tekmovati ne morejo. To je znana stvar, saj je to glavni razlog, zakaj zapirajo svoje trgovine vsi mali trgovci po vrsti, kamor se pokažejo veletrgovine kot tekmovalke.
Raziskovanje je pokazalo še nekaj drugega: obraz naših črnih geto-predelov se je začel menjati. Kdor živi v njih, pa si je opomogel, se želi preseliti drugam. V getih o-staja zmeraj le velika revščina, ki je velika izbira blaga v trgovinah itak ne zanima, ker ima komaj toliko dohodkov, da kupuje najnujnejše
potrebščine. Iz getov se torej stalno selijo ravno tisti kupci, ki postajajo gospodarsko močnejši in zato zanimivejši za blagovni promet. Zato črni kapitalizem ne bo našel bodočnosti v trgovinah v črnskih predelih naših velemest.
Prijatelji zamisli o črnem kapitalizmu mislijo sedaj, da bi se ta ideja morda dala razviti v obrti. Tu se je pojavila druga resna ovira. Za obrtna podjetja bi se kapital že dobil, ako bi bili lastinki bodočih podjetij res kvalificirani v svojih poklicih. To so pa le izjemoma. Ne zmeraj po svoji krivdi. Manjkalo jim je prilike, da se v svoji okolici uveljavljajo kot priznani strokovnjaki. To je dolga pot. Večina mladih tehnično nadarjenih črncev gre zato rajše v službe v tehnična podjetja in tovarne.
Kar je pri črncih naj večja hiba: večina se ne zaveda, kako važno je, da dajo svojim o-brtnim prostorom okusen in privlačen obraz. Znana je stvar, da v obrtne prostore, ki ne naredijo privlačnega vtisa, kupca le težko spravimo.
Črni kapitalizem zato odmira, le nove ideje bi ga mogle poživiti, teh pa trenutno ni na vidiku.
Ne da si miru
AUSTIN, Tex. — Gospodinja Murrah O’Hair je znana po naši deželi, ker se uporno bori proti molitvi v javnih šolah. Sedaj se je začela boriti tudi proti davčni prostosti cerkvenih občin. Pa vse to ji še ni zadosti.
Ustanovila je cerkveno občino za brezverce, zanjo bo pa pobrala vse polno spominov na kr-ščnstvo. Ona sama je postala Vškof”, njen mož pa “prerok”. Prvi svetnik nove “cerkve” je pa Mark Twain, ker se je znal duhovito smejati. Seveda je že začutila misijonski poklic in šla nabirat “vernike” za svojo občino.
Državi Texas je preskrbela dosti zabave s svojim podvigom.
------o-----
Nigerija bo izgnala 75 misijonarjev in redovnic
LAGOS, Nig. — Vlada Nigerije je odločena izgnati iz dežele vsaj 75 misijonarjev in misijonark, ker naj bi “pomagali” Biafri tekom njenega upora. Skupina prvih 32 je že bila prepeljana v Lagos iz Port Har-courta, kjer so jih imeli pod nadzorom.
Predsednik Nigerije gen. Go-won je pred nekaj dnevi izjavit, da bodo vsak slučaj preiskali posebej in kjer ne bo trdnih ko-kazov, bodo misijonarje pustili pri miru.
Iz Clevelanda i in okolice j
Pogreb—
Pogreb včeraj zjutraj umrlega dr. Vinka Vovka bo v soboto ob
9.30	dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Ali Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo danes popoldne pripeljano iz Tucsona, Ariz., v Cleveland in položeno na mrtvaški oder okoli
7.30	zvečer. — Pokojni dr. Vinko Vovk je bil član ADZ.
Namesto venca—
Ga. Albina Osenar in gdč. Ivanka Pograjec sta darovali $20 za Dom ostarelih v Lemon-cu namesto venca na grob umrlega dr. Vinka Vovka.
Pogreb—	i
Pogreb umrle Jennie Brežic bo jutri ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Pomočnice ob 9.30, nato na Kalvarijo.
V spomin—
Gdč. Ivanka Pograjec je darovala $10 za Dom ostarelih v Lemontu v spomin pok. ge. Kastelic iz Chicaga.
Iz bolnišnice—
Rojak Edward Korenchan, 1416 E. 55 St., se je vrnil iz bolnišnice, kamor je bil prepeljan, ko je bil na poti v cerkev sv. Vida v preteklem decembru ustreljen. Zahvaljuje se duhovnikom sv. Vida za naglo pomoč po napadu in vsem, ki so ga obiskali v bolnici, mu poslali cvetje, druga darila in pozdrave.
Skupno sv. obhajilo—
V nedeljo, 1. februarja, ima Oltarno društvo sv. Vida pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne pa sejo.
Ponesrečence iščejo—
Včeraj zjutraj ob 7.49 je treščilo v zamrznjeno jezero Erie dvomotorno potniško letalo družbe TAG nekaj minut potem, ko se je dvignilo z letališča Burke na polet proti Detroitu. Vseh 9 oseb v letalu je bilo mrtvih. Obalna straža išče trupla ponesrečencev, ki so z letalom vred izginila pod ledom.
-----o-----
Zadnje vesti
PRAGA, ČSR. — Predsednik vlade O. Černik je bil izločen iz prezidija Centralnega ko-miteta Komunistične partije ČSR in je odstopil kot predsednik zvezne vlade. To mesto je prevzel vodnik konservativnega krila češkega dela Partije Lubomir Strougal, tekmec G. Husaka za vodstvo celotne Komunistične partije. Černik je bil eden glavnih sodelavcev A. Dubčka, pa je po zasedbi ČSR prešel na stran “realistov” in sodeloval s Husakom, dokler ga sedaj kljub temu niso zrinili z vodilnega mesta. Ostal je še član Centralnega komiteta KP ČSR in minister v zvezni vladi.
TEL AVIV, Izr. — Izraelska letala so včeraj napadla vojaške naprava neposredno na
robu Kaira, komaj 6 milj od njegovega središča.
SAIGON, J. Viet. — Prvič, od kar so ZDA ustavile letalske napade na Severni Vietnam, so posegla v boj severnoviet-namska MIG lovska letala. Sestrelila so eno ameriško letalo in en helikopter nad I Laosom.
Ameriška Domovina
/i-fv* i ■*»<-/» r%i—»io(vt»
0117 ot. Clair Avtnue — 431-0623 — Cleveland, OMo 44103
National and International Circulation
✓'abhshed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA:
*.* Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesece &a Kanado in dežele Izven Združenih držav: h $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months panada and Foreign Countries:
k $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 20 Thursday, Jan. 29, 1970
Narodne koristi so prve!
Celovški “Naš tednik” je 15. januarja 1970 prinesel na sredi prve stran v posebnem okviru sledečo izjavo:
“Katoliški delovni odbor ugotavlja, da se v zadnjem času množe napadi odgovornih in neodgovornih oseb in ustanov na duhovnike, ki so prišli med nas iz Slovenije in med nami delujejo. Očitajo jim, da je njihovo delovanje naperjeno proti Jugoslaviji. Katoliški delovni odbor z vso odločnostjo zavrača vse tovrstne očitke kot popolnoma ne-osnovane. Odbor smatra te napade za zlonamerna podtikanja prizadetim duhovnikom, Družbi sv. Mohorja in vsemu koroškemu slovenskemu ljudstvu.
Duhovniki, ki so prišli med nas iz Slovenije, se med nami udejstvujejo izključno dušnopastirsko in versko prosvetno. Naše ljudstvo nagraja njihovo nesebično in požrtvovalno delo slej ko prej s polnim zaupanjem.
V Celovcu, 12. januarja 1970.
Za Katoliški odbor:
Dr. Joško Tischler	Dr. Vinko Zwitter
=:<
Izjavo smo čitali ponovno, ker je težko razumeti, da bi “odgovorni” ljudje in ustanove napadali delo slovenske narodno zavedne duhovščine med slovenskimi rojaki na Koroškem, skušali na ta način spodkopavati temelj njenemu uspešnemu delu in jo postavljati v slabo luč tudi pred oblastmi, cerkvenimi in svetnimi. Iz same izjave žal ni jasno, kdo so te “odgovorne in neodgovorne osebe in ustanove”, da so to nasprotniki katoliških Slovencev na Koroškem je pa očitno.
Da morajo ti nasprotniki katoliških Slovencev na Koroškem delati načrtno in na široko, izhaja že iz same objave gornje izjave. Ta ne bi bila potrebna, če bi bil kdo le “slučajno” rekel kaj škodljivega na račun slovenskih duhovnikov, ki so prišli iz matične Slovenije in delujejo med koroškimi rojaki. Večina teh duhovnikov je prišla na Koroško spomladi 1945, ko so komunisti prevzemali in utrjevali v Sloveniji svojo oblast v imenu “svobode”, zato so zagrizenim komunistom v Sloveniji še vedno hud trn v peti. Postrani jih gledajo tudi tisti na Koroškem, ki na tihem ali javno drže z Ljubljano in z njenim “socialističnim režimom.
Slovenski duhovniki so bili vedno narodno zavedni, tisti, ki so prišli na slovensko Koroško iz matične Slovenije, so še prav posebno. Kot služabnikom Cerkve jim je brez dvoma prva dolžnost in prva naloga Cerkev, toda kot zavedni Slovenci bude in krepe slovensko narodno zavest med katoliškimi slovenskimi rojaki na Koroškem, pa naj bo že to v njihovi fari ali izven nje, z vsem svojim življenjem in delom, če jo že ne naravnost tudi z besedo.
Slovenski komunisti in njihovi podporniki in pomočniki tega ne vidijo in nočejo videti. Če vidijo, jim to ni mar. Oni napadajo te duhovnike, jim jemljejo možnost mirnega dela, ki je bilo in je še vedno najuspešnejše, namesto da jih pustili na miru, če njihovega napora na narodnostnem polju žie ne morejo in ne marajo podpirati.
Zavednemu Slovencu je vedno narodna, slovenska korist prvo, potem pride šele stranka. Vse kaže, da za slovenske komuniste to ne velja, njim je vedno in povsod na prvem mestu korist njihove partije in njihovega režima, slovenstvo in slovenski narod omenjajo in ju stavljajo na svoje prapore le tedaj, kadar jim to koristi.
Slovenski narod ne more in ne sme trpeti vlade, ki ne postavlja na prvo mesto njegovo korist, ampak ji je nad to korist partije in klike, ki vlada. Slovenska vlada bi morala posvečati prvo in glavno skrb slovenskim koristim doma in onstran meje, če bi res slovenska bila. Ta, ki je sedaj v Ljubljani, žal ni slovenska vlada, je le vlada Socialistične republike Slovenije. Pognala se je res za “hitro cesto” preko Slovenije lansko poletje, pa je naglo umolknila in stisnila rep med noge, ko so se oglasili partijski vodniki v Beogradu, oziroma na Brionih. Tu in tam se še bolj tiho oglasi in terja “republiške” pravioh, slovenskih narodnih se že ne upa, da jo ne bi prehudo privili zaradi separatizma.
Slovenci smo majhen narod, imamo dovolj težav s samim seboj, s svojo narodno ohranitvijo, z vzdrževanjem vzgojnih, znanstvenih in drugih kulturnih ustanov. S trdim delom skušajo slovenski ljudje doma ohraniti svoja podjetja in z njimi svoj gospodarski obstanek, odgovorni vodniki pa uspeh njihovih naporov razmetavajo v “nerazvitih” južnih predelih. Namesto, da bi skrbeli za slovenske potrebe doma v Sloveniji in onstran njenih mej, se ženejo le za koristi partije in za koristi komnistične revolucije doma in onstran meja SR Slovenije.
Vlada v Ljubljani se za koristi slovenskega naroda in “slovenske republike” ne postavi niti doma, kot bi se slovenska vlada morala, kako naj se potem za slovenske narodne koristi v Avstriji, Italiji in na Madžarskem? Zuna-
nja politika je vendar pridržana Beogradu, pa naj ima Ljubljana v svoji “skupščini” tudi zunanjepolitični odbor!
Od ljubljanske vlade bi bilo nemara res preveč zahtevati, da brani slovenske narodne koristi v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, smeli pa bi od nje pričakovati vsaj to, da jim ne škoduje. Naj jim ne škoduje neposredno sama, kot je to storila lani s ponesrečenimi izjavami Kavčiča v Celovcu in J. Vidmarja v Gorici, in naj jim ne škoduje preko svojih pristašev in podpirancev onstran meja. Če ti kaj takega store sami od sebe, jim v Ljubljani že lahko povedo, da tega ne marajo, če je to seveda — res!
BESEDA IZ NARODA j
Tewir "Tiir—m'" t*~~ mm ~ imir" irorr" ~rr-^rr-—fi8r^-~Trv3
Zlata poroka slovenskega para v Clevelandu
1 V r, , v	^ '' -	-
odziv na prošnjo presenetljivo velik. Prosili smo za samo $90, prejeli pa smo od dobrih rojakov in rojakinj ne le iz Clevelanda in okolice, ampak tudi iz drugih krajev naše prostrane dežele, skupno $1,819.65. Za o-porni pas smo poslali bolnišnici $87, ostalo vsoto pa smo naložili v slovensko hranilnico St. Clair Savings Assn., in bo bolnemu rojaku izročena takoj, kakor hitro bo sposoben z njo odgovorno razpolagati. Za sedaj je rojak še vedno v bolnišnici, čeprav se je njegovo stanje precej popravilo.
Skoro vsakemu daru, ki smo ga prejeli po pošti, je bilo pripisanih par toplih besed, nekaterim daljša pisma polna sočutja, usmiljenja in zanimanja za bolnega “brata”. Darovalci so v pismih izražali Ameriški Domovini zahvalo za dobro voljo in pripravljenost pomagati rojaku v stiski. Zvesti kanadski naročnik je zapisal takole: “Vsa leta, odkar sem na tem kontinentu,
Po $10 Frank Staniša, Geneva, O.; Frank Čepon, Anton Ka-luša in Frank Čepon ml. (skupno), Joliet, 111., Janez Bolha, Detroit, Mich.; Rev. Iggy Beran, Milwaukee, Wis.; Joseph Sluga, Scarborough, Ont.; Leo Mauser, Brooklyn, N.Y.; Maria Grajzl, Chardon, O.; Avgust Šušteršič, Pengilly, Minn.; Mrs. Frank Roth, Northbrook, 111.; Rev. Francis Blatnik, Paterson, N.J.; Jerry Ziherl, Hammond, Ind.; Mrs. Anna Planovšek, Milwaukee, Wis.; Mr. in Mrs. Frank Pustotnik, Geneva, O.; Jože in Lojzka Kolman, P i 11 s b u rgh, Pa.; Stefan Novak, Scarborough, Ont.; Družina Pečnik, Pittsburgh, Kansas; dr. Ludvik Puš, New York; Družina Čujeceva, Quebec, Que.; Jelena in Janez Zadnik, Brooklyn, N.Y.; Mrs. Marie Bereznjak, San Leandro Calif.; Maria Schwlatsch, Claremont, Calif.
Po $8 Mr. in Mrs. Vincent
sta me resnično prizadela le dva | Vrhovnik in Anton Meglič, Cie
CLEVELAND, O. — V nede- Franka in hčeri Rose, poročeno Ijo, 1. febr. 1970, bosta prazno- Pfeil, ter Mary, poročeno Kekič, vala svojo zlato poroko g. Law- 12 vnukov in vnukinj ter dva renče in ga. Theresa Kožuh s pravnuka. Lawrence Kožuh je 13116 Astor Avenue. Zahvalna J bil zaposlen 38 let pri Midland-sv. maša bo v cerkvi Marijinega ^ Ross Corporation, ko je stopil Oznanjenja ob 10.30 dopoldne leta 1961 v pokoj. Od tega je bil
na West 130th ton Avenue.
G. Lawrence
St. in Benning-in. ga. Theresa
27 let preddelavec.
Zlatoporočencema k njunemu prazniku iskreno čestitamo ter
sta bila poročena 8. februarja' jima želimo še obilo let skupne-
leta 1920 v Polhovem gradcu pri ga življenja Ljubljani. Imata tri otroke, sina voljstvu!
zdravju in zado-A. D.
Župnik od Sv. Vida čestital Teološki fakulteti v Ljubljani
CLEVELAND, O. — V Ljubljani obhaja te dni Teološka fakulteta, ki je bila od vsega svojega začetka pa do let po drugi svetovni vojni, ko to novim o-blastnikom ni bilo več po volji, sestavni del slovenske univerze, svojo 50-letnico. Sedaj je neodvisna fakulteta, ki ji Rim in ves svet priznavata značaj visoke bogoslovne šole.
Župnik slovenske fare sv. Vida v našem mestu rev. Rudolf Praznik je poslal za to priložnost ljubljanskemu nadškofu dr. Jožetu Pogačniku sledečo brzojavko:
V zavesti, da smo tudi izseljenci del slovenskega naroda, se clevelandski Slovenci pridružujemo o b h a j an ju 50-letnice ljubljanske teološke fakultete. Iskreno obžalujemo, da je bogoslovna fakulteta izločena iz sklopa slovenske univerze. Fakulteti izražamo priznanje in čestitke za njene zasluge pri versko-kul-turnem dviganju naroda z željo za nadaljnje uspehe.
A. D.
Beseda Sz stareda ■-glas iz Cfhieap
CHICAGO, 111. — Vselej mi je prijetno pri čitanju novic med rojaki širom Amerike, katere nam prinaša list Ameriška Domovina redno iz dneva v dan. Dobre novice so nam v tolažbo in v veselje v vzemirljivih časih, v katerih živimo. Zato naj bi se še posebej oglašali mlajši, pisali in poročali, kaj mislijo oni in kaj mislijo njihovi tovariši.
nas ohranila. Toda čas prinaša nepričakovane rešitve, slovenska pesem se pri nas zopet prebuja. Veseli smo uspehov ter čestitamo mlademu g. Janezu Arku, da se je zavzel za dvig petja.
Lep značaj, ki ima smisel za ohranjanje tega, kar je zapustil med nami p. Vendelin. Tako imamo sedaj organista prof. Fi-šingerja in pevovodjo Janeza Arka. Obema čestitamo in jima želimo obilo uspeha. Zboru želimo vztrajnosti v zvestem in rednem obiskovanju vaj. Naj bi bil ves zbor kot ena družina, mladi kot starejši. S tem bomo v oporo župniku p. Hoge.
Župnija in župnik preživljata hude čase, ko odhaja toliko naših mladih ljudi, celih družin iz fare. Župnikova ljubezen do fare in faranov se kaže v lepo urejeni cerkvi, na katero smo lahko ponosni. Naša cerkev in šola, v katero hodijo naši otroci, nam morata biti tolika vrednota kot suhi zemlji dež. Brez vode zemlja ne more roditi. Ako bi imeli milijonske vrednosti, pa bi bili narod brez svoje cerkve, bi ne mogli reči: Tam smo doma. O-hranjujmo z vsemi napori, kar imamo, ne iščimo sreče drugje.
Rojak Metod Konchan je dobil sporočilo, da mu je v Sloveniji v Domžalah pod Goričico umrl brat, star 81 let. Svetošte-fanski pevski zbor mu izreka iskreno sožalje.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam v Chicagu, pa tudi povsod drugod po naši deželi!
M. G.
članka. Prvi je bil opis “Naše žalostno spričevalo”, ko se nihče ne zgane za naše ostarele, kateri so za nas največ garali. Ni domače hiše, ne nege za nje. Ta članek sem shranil. Ni dolgo, ko sem bral v Domovini, da se gradi za nje Dom v Lemontu. Pišite kaj več o tem! Drugi članek, kateri me je zadel v živo, pa je usoda tega našega fanta .. .” Neki drugi rojak iz daljne Kalifornije pa je zapisal, da bi bilo potrebno ustanoviti “stalen sklad za pomoč potrebnim”. Prav nič ne dvomi, da bi brez težav zbrali “nekaj tisočakov” in bi tako lahko priskočili na pomoč rojakom, ki bi se znašli v resnični stiski.
Najbolj ganljiv pa je bil dar šolskih otrok iz Millvale, Pa. Na vzpodbudo šolske sestre S. M. Ildefonze so njeni učenci z malimi prispevki zbrali $5 in nam jih poslali za bolnega rojaka. Božje' Dete v jaslicah je
veland, Ohio; $6 John Kadunc, Cleveland, Ohio.
Po $5 so darovali sledeči iz Clevelanda in okolice: Lojze in Marija Zorenč, Joseph Anžič, Vinko in Mara Lipovec, Mrs. Josephine Kovač, Anton Cesar, Jože Kristanc, Lojze Hribar, John Cercek, Alojz in Viki Vrtačnik, Rudolf Dermota, Mrs. Agnes Debelak, Zora Petruška. Vinko Rožman, Frank Šega, A-nica Govže, Anton Kužnik, Anton Oblak, Anton Žakelj, Frances Hočevar, Frank Rihtar, Neimenovani, Franc Kogovšek. Družina Lovko, Pavla Ziherl Mihael Sršen, Anton in Marija Lavriša, Mr. in Mrs. Anthony Fortuna, Louis Sajovic, gradbenik, John Klopčič, Neimenovani, Ivan Prezelj, John Rožic. Louis Rus, John R. Telich, Marija Malenšek, Milan Dolinar. Drago Androjna, Družina Janez Semen, Mrs. Louise Kosmerlj, Fred Krečip, Charles in Mary
bilo gotovo veselo njihovega da-j^^^ Mr.’in Mrs. Joseph Legan, Mr. in Mrs. Peter Trpin,
Odzvali so se prošnji
AMERIŠKE DOMOVINE
CLEVELAND, O. — Dan Naj napišem nekaj od Sv. Šte- pred minulim Božičem se je A-fana. stare slovenske naselbine 1 meriška Domovina na prvi stra-v našem mestu. Božič je za na-
ni lista zahvalila vsem dobrim mi, upam in želim, da ni bil nih- slovenskim ljudem, ki so se od-če prikrajšan za božično ljube-^ zvali njeni prošnji in ji poslali zen in toplino, brez katerih ni denarne darove za nabavo opor-
pravega praznovanja Božiča. Padanje snega je olepšalo sveto-ncčno tišino.
Trenutno sem pri spominu druge obletnice odhoda č. g. Vendelina od nas. Obljubil je, da se bo vrnil med nas, pa iz tega ni nič, pošilja nam le pozdrave. Živo in z veseljem se ga spominjamo. Skoraj ni bilo upanja, da se bo slovenska pesem pri
nega pasu za bolnega novodo-šlega rojaka v Cleveland Metropolitan bolnišnici.
V Zahvali smo orhenili, da bodo imena darovalcev objavljena v najkrajšem času. Ker so darovi če vedno prihajali, smo se odločili, da z objavo imen še malo počakamo in nato vse skupno ob j avimo.
Kot smo že s poročili, je bil
Nešteta druga pisma so pokazala, da Slovenec v tujini, celo bolj kot kdajkoli doma čuti s svojim človekom, da se zanj zanima in mu je voljan1 pomagati. Naj bi tako ostalo tudi v bodoče, dobri Bog pa naj vsem povrne izkazano dobroto, saj je dejal:	Blagor usmiljenim, ker
bodo usmiljenje dosegli!
V naslednjem navajamo imena dobrotnikov in dobrotnic, ki so se naši prošnji odzvali, iz Clevelanda in okolice delno posebej, nato pa iz drugih predelov Združenih držav in Kanade. Darovali so:
$100 Louis Kosmač, Geneva, Ohio; $60 Built Rite Construction Co., lastniki: Matija Grdadolnik, Viktor Kmetič in Vinko Radišek, Cleveland, Ohio; $40 Frances Marolt, Gilbert, Minn.; $32 nabirka članov Belokranjskega kluba, Cleveland, O. Po $30 Nabirka Tabor, Cleveland, O.
O.
Anton Medved, Mrs. Jennie Žagar, Dorothy in Frank Mlinar, [Lojze in Kati Burjes, Louis Drobnič, Joe Brodnik, Michael Telich, Družina Frank Urankar Mary Mezgec, Frances Prhne Frank in Marija Planinšek, Mrs L. Batič, Družina Balažič, Jennie Longar, Jože Volčjak, Adolf Rot, Janez Prosen, Damijan Za-I bukovec, Edward Bell, Stanko J Ferkulj, Anton Košir, Frank Grčar, Jože Smolič, Joseph Jarc, Ed Batič, Charles in Anna Škufca, France Hren, Mrs. Planinšek.
Po $5 Frank Perpar, Madison Ohio; Nabirka šolskih otrok, Millvale, Pa.; Jože Vrečar, Ely. Minn.; Družina Maks Ovnič Geneva, Ohio; Joseph Levstik Minneapolis; Frances Cankar, North Chicago, 111.; Mrs. Johan na Petkovšek, Little Falls, N.Y.
Mr. in Mrs. Jakob Beznik, Milin Neimenovani, Cleveland,! waukee, Wis.; Anton Debevc Po $25 Neimenovana sloven-1 Madison, O.; Neimenovana vdo-ska družina, Cleveland, Ohio inlva iz Toronta, Neimenovana, Mr. in Mrs. Mike Pinculich, Cie-I Mentor, O.; Lojze in Vera Nose veland, Ohio. Po $20 Mr. in Mrs. Denver, Colo.; Rev. John Lav-Joe Petsche, Geneva, Ohio, in rib, Kinsley, Kansas; Mrs. Mary John Russ, Euclid, Ohio.	Shivitz, Forest City, Pa.; Mrs.
Po $10 so darovali sledeči iz | Mary Mlakar, Chisholm, Minn.;
Clevelanda in okolice:	Milan
Goršek, Jakob Mejač, Ameriška Domovina, John Strauss, Mr. in Mrs. Joseph Drobnič, Gabriel Drobnič, Alois Kodrich, Ferdinand Zupan, Stane Kodrin, Dominik in Ema Gallien, Polde in Ivanka Pretnar, Družina George Matič, Ciril Bogatay, Mrs. Marija Brecelj, Ana Debevec, Ljudmila Bohinc, Joseph A-bram, Neimenovani, Margaret Smole, Neimenovani, Anton Škrabec, Neimenovana, France Kovačič, Andrew in Rose Vičič, Agnes Leskovec, Družina Go-stič, Neimenovana mlada družina, Ignac Resnik, Jože Starič, Silvester Bericic, Družina Viktor Lamovec, Mrs. Jennie Centa, Avgust Dragar, Ignacij Hren, odvetnik Joseph Zorman, Neimenovani, Ivan B e r kopec,
Martin Pecharigh, Chicago, 111.; Anton in Marija Lagoja, Bridgeport, Conn.; N e i m enovani, Toronto, Ont.; Anton Medved, Chicago, 111.; Joseph in Mara Virant ter Marija Zgavc, Chicago, 111.; Mr. in Mrs. Avgust Kovač, Gilbert, Minn.; Družina John Škrbec st., Gilbert, Minn.; Jože Slobodnik, Downs view, Ontario, Canada; Družina Zupan, Columbus, O.; Joe Ceglar, New Smyrna Beach, Fla.; Mrs. Hannah Adamič, Canon City, Colo.; Neimenovani, New York; Metod Menart, Eveleth, Minn.; Mrs. Anne Stalzer, Ridgewood, N.Y.; Družina Jože Škulj, Toronto, Ont.; Neimenovani, Milwaukee, Wis.; John Plut, Toronto, Ontario; Paul Babich, Toronto, Ont.; Ignac in Matilda Tavčar, Meadville, Pa.^ John
Značka S. Društvo Lilija, Frank! Jazbinšek, Ontario, Calif.; Leo Wurzer.	'Debevc, Geneva, O.; Frank Pe-
čelin, Hammond, Ind.; Mrs. Josephine Gruden, Leadville, Colorado; Rev. Rudolf Bar bis, Forth Worth, Texas; Andrej Lo-višček, Forth Worth, Texas; Anton in Angela Zadnik, Tampa, Fla.; $4.65 Josephine Krai, Chi-cao, 111.
Po $4 so darovali: Joseph in Frances Klein, Cleveland, O.; Marijan Jakopič, Wickliffe, O.; Družina John Tushar, Gilbert, Minn.; Vili Bitenc, Cleveland, O.; Lawrence Bandi, Canon City, Colo.; Maria Sturm, Ridgewood, N.Y.; Elka Pretnar, Cleveland, O.
Po $3 so darovali: Mary Ne-manich, Cleveland, O.; Mrs. Jennie Dermastja, Cleveland, O.; Neimenovani, Cleveland, O.; N e i m e novana, Cleveland, O.; Mrs. Frances Kosem, Cleveland, O.; Helen Remec, Chicago, 111.; Neimenovana, Cleveland, O.; Angela Železnik, Cleveland, O.; James in Frank Pekol, Cleveland, O.; Mr. in Mrs. Joseph Ray, Chesterton, Ind.; Ivan Berlec, So. Euclid, O.; Valentin Potočnik, Cleveland, O.; Mrs. Mary Paternost, Gilbert, Minn.; Mrs. Frances Gruden, Gilbert, Minn.; Družina Paul Bajda, Gilbert, Minn.; Karl Valenčak, Cleveland, O.; Stanley Štepec, Cleveland, O.; Milan in Karl Zajec, Clev., O.; Nace Omahen, Cleveland, O.; Julijan Bremec, Cleveland, O.; Joe Fugina, Cleveland, O.; Družina Lojze Bajc, Cleveland, O.; Mr. in Mrs. Joseph Križman, Cleveland, O.
Po $2 so darovali: Jože Gazvoda, Cleveland, O.; John Lube, Cleveland, O.; Družina Kete, Cleveland, O.; N e i m e novani, Cleveland, O.; Vera Kos, Cleveland, O.; Mrs. Frances Somrak, Cleveland, O.; Jakob Železnik, Cleveland,, O.; Maria Balažič, Cleveland, Ohio; Mrs. Frances Kodrič, Cleveland, Ohio; Mrs. Antonija Kolegar, Cleveland, O.; Mrs. Amalia Medved, Geneva, O.; Matt Tekavec, Euclid, O.; Alojz Gosar, Cleveland, O.; Mrs. J. Gustinčič, Maple Hts., O.; Joseph in Katica Peshel, Fly, Minn.; John Mlakar, Euclid, O.; Frank Lunder, Bridgeport, Conn.; Jakob in Ana Jesenko, Cleveland, O.; Mrs. Mary Mihelčič, Richmond Hts., O.; Janez Kemperle, Picker ing, Ont., Canada; Mrs. Stanley Kalan, Cleveland, O.; Mrs. Frances Mosnik, Cleveland, O.; Mildred Zimmerman, Mentor, O.; Vincenc in Malka Povirk, Cleveland, O.; Mrs. Christina Skocaj, Maple Hts., O.; Jennie Stefanic, Cleveland, O.; John Heraver, Waukegan, 111.; Mrs. Gertrude Tushar, Mr. in Mrs. Vili Kunta-ra, Mrs. Cilka Zupančič in družina Jože Škorjance, vsi iz Gil-berta, Minn.; France Pavšič, Jože Grčar, Jožef Štepec, Ivan Jakomin, Vili Zadnikar, Ivan Hauptman, Franc Sever ml., Roman Švajger ml., Rudi Lek-šan, Franček Gorenšek, Dušan Žitnik, Tone Nemec, Edi Veider, Frank Vidmar, Tone Adamič ml.; Ciril Žagar, Lojze Mohar, Anton Slak, Adolf Korošec, Milan Benegalija, Ludvik Kalar, Leopold Spetič, vsi iz Clevelanda, Mary A. Miller, St. Petersburg, Florida.
Po $1 so darovali: Mary Zupančič, Ivana Cerar, Mrs. Louise Vovko, Franc Kamin, Neimenovana, Angela Barkovič, Antonija Mlač, Jennie Jagodnik, Neimenovana, Mrs. Mary Sholar, Mrs. Jennie Pugely, Frank Konsut, Mrs. Agnes Ber-goch, Mrs. Martin Drakšič, Mrs. John Cimperman, Melvin Douglas, Neimenovani, Joseph Ponikvar, Mrs. Frances Pr^r"?!' Viljem Zidar, Hans Žano,::;:. Joe Mavec, John Habat,
Kotar, Lojze Strniša, Joe , . i Miro Celestina, Maks Jeri nez Skubic, Neimenovani, jan Fatorič, Jaka Videtič, renc Urbanija, vsi iz Clevelanda; Frances Marolt, Oakland Park, Florida; L. Petrič, Acton, Ont., Canada.
Mrs. Mary Debevec
Vinko Lipovec
. J H*
AVlcti “
Lov-
KRIŽ NA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA
Spisal: Ivan Cankar
Hanca se je tresla kakor od strahu. “Nikoli še ni govoril tako, tudi pisal še ni nikoli”. Kakor da bi stal tik pred njo, je umeknila glavo. Bala se je, da bi se je ne doteknil, greh bi se ji zdel njegov poljub.
Zamislila se je, videla je tam v nerazločni daljavi, veliko čumno mesto. Mate je hodil po široki ulici, mimo visokih, ponosnih belih hiš. Oblečen je bil po gosposko, klobuk je imel malo postrani, lepi kodri so mu padali na čelo. Oziral se je na vse strani, nasmehnil se je včasih prijazno. Mimo njega so hodile lepe gospe, v šumečih svetlih oblekah z rožastimi klobuki na umetno friziranih laseh. Šumela je gospa mimo njega, nalahko je povzdigala dolgo krilo, kakor učiteljica na fari; ozrl se je Mate in tudi ona se je ozrla in se je nasmehnila ...
Hanca se je zdrznila; vzdignila je roke, da bi prosila.
“O, Mate, ne stori mi žalosti!”
Mate pa je bil vesel in je pisal dalje veselo pismo. Prav na tistem mestu se je poznal sled njene solze; padla je bila nekoč z očesa, orošenega od radostne, upanja polne ljubezni. Sled je razširila, zabrisala druga solza, iz bolesti porojena.
“Tvoja ljubezen mi je kakor svetinjica, ki jo nosijo pobožni fantje na svilenem traku okoli vratu in jih je sram, da bi jo pokazali drugim... Spominjam se na fanta, ki ga je posetila sestra. Prišla je v pisanem krilu, zelo širokem in šumečem, ruto na glavi, v roki velik dežnik. Povešal je glavo, ko je šel z njo po ulici in se ni ozrl nikamor. Jaz pa vem, da jo je ljubil od srca.”
Žalostna je bila Hanca, zato je obrisala prvo solzo druga, bolj vroča. “Sram ga je moje ljubezni kakor svetinjice pod vratom, povešal bi glavo in bi se ne ozrl nikamor, če bi šel z mano po ulici. Tako je zavrgel to mojo vdano ljubezen...”
Kaj se je zgodilo z njim? Kaj se je vršilo od zime do poletja? Pisal je poslednje prešerno pismo in nato je umolknil. Kod je pač hodil, s kom se je družil?. .. Spet je ugledala Hanca pred sabo in zdaj čisto razločno tisto lepo damo v šumeči svileni obleki. Ni se bila samo nasmehnila, ni ga samo pozdravila s prijaznim pogledom. Oklenila se ga je, on jo je vodil pod pazduho po svetlih ulicah, jaroti svojemu domu.. . Nič ni več čutil svetinjice pod vratom, pozabil je nanjo. Samo njeno roko je še čutil, njeno gorko, gosposko belo roko in jo je pritiskal k sebi... O, Mate!...
Žalost jo je obšla in obšel jo je sram. Spjomnila se je, da mu je bila poslala jabolk. Naj lepših je bila izbrala, rdečih, rumenih, zavila je vsako posebej v tenak papir in vsako jabolko je bilo kakor prijazen pozdrav, kakor ljubezniva beseda. Vesele so bile njene misli, ko je nesla na faro težki zavoj. Zadišalo bo po njegovi izbi vse na ulico, kadar odpre zavoj in razpoloži na polici te lepe svetle pozdrave iz globeli in spominjal se bo nanjo z mehkim srcem ...
Ej, zasmejal se je na glas siromašnemu daru. Prerezal je vrvice, odprl je zavoj in pogledala sta obadva in sta se zasmejala, .ista lepa dama z gospo-jelimi rokami. In ko sta da nasproti nad zavojem, irečale njiju oči, srečale norda njiju ustnice. “Povej mi —” je vprašala gospa, “povej mi, Mate, kakšno je tisto dekle, ki ti pošilja jabolk in ki te ima tako rado?” — Mate pa se je smejal in je odgovarjal: “Majhna je in drobna, bose noge ima in rjave roke, gole do ko-
molcev ... In veš, kaj misli?” — Gospa mu je pogledala v obraz z radovednimi, veselimi očmi in se je že narahlo smehljala, ker je vedela, da misli povedati nekaj zelo smešnega in razposajenega. “Misli, da se vrnem in da jo vzamem s seboj!” Prav do ulice je segel zvonek smeh in obema so se zasolzile oči od razposajenosti. Nato je sedla gospa in je prerezala z drobnim nož-kom lepo rdeče jabolko, ta ponižni pozdrav iz globeli...
Pred davnim časom, ko se je poslavljal, je bila njena ljubezen že vsa mirna, vdana. Spoznala je tedaj, da je previsoka in pre-imenitna njegova pot, da bi mogla z njim s svojimi drobnimi koraki. In ko je obljubil, da se vrne in da jo popelje s sebej, se je nasmehnila skoro sočutno. Šel je in nikoli se morda ne povrne več, ali nanjo misli neprestano, sladko mu je pri srcu, kadar se ozre zvečer proti nebu in se spomni, da misli ona z vla-no ljubeznijo nanj... Toda glej, nič ljubezni več, nič spomina! Utonilo je za zmerom..,.
Ob tej misli se je razžarela, je skipela njena ljubezen. Oklenila se ga je z obema rokama, držala bi ga za roko in bi ga ne izpustila, drsala bi za njim po kolenih. “Težko bo še tvoje življenje, padal boš še pod pretežkim bremenom — ne zavrzi me!”
Toda ni se hotel usmiliti, še ozrl se ni nanjo, ponižno prosečo. Vrnil se je in ji ni sporočil ...
Hanca je spravila pismo.
Kaj mu ni očitala po krivici? Ni ga še videla, ni še govorila z njim. Bog vedi, če se je vrnil. Učitelj je bil pijan, zlobnost mu je gledala iz oči. Zasmejal se je od radosti, ker je zdramil v njenem srcu neprijazno misel. Nikoli ni bil čist in jasen njegov pogled, trepetala je, kadar'se je je doteknil z roko.
“Ni govoril resnice!... Mate, odpusti mi, da sem te žalila v svojem srcu!”
Toda nemir je ostal, ostala je težka, glodajoča slutnja.
Vprašala bi sosedo, šla bi v vas, da bi videla ljudem v oči, da bi zapazila morda pomilovalen pogled, škodoželjen asmeh.
“Kaj se ni vrnil Mate?” je vprašal oče, ko je šla skozi sobo.
“Ni se vrnil!” je odgovorila Hanca z neodločnim glasom. Pogledal ji je v obraz, Hanca je povesila oči.
Ko je stopila na cesto, se je čutila zelo trudno, kakor od dolge poti, od težkega dela.
Ustavila jo je sosedova dekla.
“Mate, pravijo, da se je vrnil?”
“Bog vedi, če se je vrnil!” je odgovorila Hanca in rdečica ji je šinila v obraz.
“Na fari je menda ostal, še domu ni sporočil!”
Hanca je šla hitro dalje, dokler je gledala za njo in se je smehljala.
Prišel ji je naproti Tone, Ame-rikanec. Hanca se mu je hotela umakniti, toda razprostrl je roke in je postal pred njo.
“Čemu pa se mi umikaš, Hanca? Saj nisem tako strašilo! ... Tvoj fant se je vrnil, ali sta že govorila?”
“Nisem ga videla.”
“Glej no, taka je torej stvar?”
Pomežiknil je in se je narahlo nasmehnil, kakor da mu je bila šinila v glavo zelo vesela misel.
(Dalje prihodnjič)
• -o---------
Predsednikovi avtomobili
Avtomobili, v katerih se vozi predsednik ZDA, niso last Bele hiše ali predsednika osebno. Ta jih ima le na uporabo od velikih avtomobilskih družb proti nominalni odškodnini. Družbe dajejo te avtomobile v reklamne namene.
Pevski zbor Triglav sporoča
CLEVELAND, O. — Rojake in rojakinje, ki se žele pridružiti zboru, opozarjamo, da je malo časa za prijave, če želijo peti na koncertu, ki ga bo zbor priredil v začetku maja. Nove pevke so se prijavile:	Theresa Biricic,
Rose Biricic in Rose Slapnik. Vsem:	Dobrodošle! V imenu
vseh članov in članic zbora Triglav.
Naše čestitke v imenu zbora pevki Marie Pivik, ki je posnela prvo ploščo z godbenikom “Slo-gar”. Ta godba igra kot “Slak iz Slovenije”. Čakamo, da bodo igrane na radio in povsod, kjer ljubijo slovensko petje in godbo. Vsem želim mnogo uspeha. Upam, da bodo konec februarja že na trgu. Marie je nastopila že večkrat s to godbo na odrih slovenskih domov.
Pevce in pevke zbora opozarjajo, naj hodijo redno in točno na vaje, ker le na ta način je mogoče doseči predvideni napredek v pripravah za koncert.
Ponovno je bil operiran Ke-neth Drobnik, mož naše pevke Mariann (Culkar). Želimo, da ne bo dolgo od družine, ker ga hčerka in sinko pogrešata.
Pozdravljeni!
Anna Jesenko
Slovence v Venezueli
diplomirala dva mlada slovenska rojaka, in sicer Marija Javornik za zobozdravnico, Stanko Voglar pa je prav tako prišel do svoje inženirske diplome. O-ba diplomata živita v Valenci ji. Z obema njima, kakor tudi z njunimi starši se veselimo njunih uspehov tudi vsi drugi slovenski rojaki širom po tem velikem ameriškem kontinentu.
Po isti številki “Življenja” tudi posnemamo, da so na obeh krajih, t. j. v Caracasu in v Va-lenciji, naši rojaki tudi silvestrovali; na obeh krajih se je k slovenskemu s i 1 v e s t rovanju zbralo precej rojakov, da so se skupaj poslovili od starega leta in si voščili srečo v novem letu.	J. S.


CLEVELAND, O. — Malo je rojakov med nami, ki bi vedeli, da imajo naši rojaki v Venezueli svoj list, ki se imenuje “Življenje” in ki ima za seboj že 11 let izhajanja. List je ustanovil njihov dušni pastir g. Janez Grilc, ki je majnika lanskega leta postal župnik na novoustanovljeni fari sv. Kajetana, ki leži v najbolj zapuščenem in zanemarjenem delu glavnega mesta Caracas. Njegov odnos, i odnosno položaj do Slovencev, je ostal še naprej isti, kot je bil pred tem njegovim imenovanjem. “Življenje” izhaja vsak mesec kot raz-množenina. Urejuje ga slovenski dušni pastir s sodelavci. Izhaja v Caracasu, kjer je poleg v Valenciji največ slovenskih ljudi raztresenih.
Kakor posnemamo iz letošnje 1. številke “Življenja” (januar), sta pred kratkim v Venezueli
IZ NAŠIH VRST
Winnipeg, Man. — Spoštovani! Obnavljam mojo naročnino na Ameriško Domovino in Vam obenem želim mnogo uspeha v letu 1970. Zelo sem zadovoljen z A m e r iš k o Domovino, katero prejemam že trinajst let in jo želim tudi v bodoče.'
Vas lepo pozdravlja
Družina Murovec
*
Cleveland, O. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam ček v znesku $16 za naročnino Ameriške Domovine, katero oba z ženo rada prebirava.
Prav lep pozdrav!
John Dolinar
krat tudi slovesno proglasili. Aglija jim ni dala samo neodvisnosti, ampak tudi začasno u-stavo, sestavljeno po angleškem vzorcu.
Za pretekli ponedeljek so bile razpisane parlamentarne volitve. Za mandate sta se potegovali dve stranki: vladna, ki jo vodi predsednik Jonathan, in opozicijska, ki ji je na čelu Makheh-le. Opozicija trdi, da je vlada preveč odvisna od Juž. Afrike, kar bo najbrže držalo.
V Lesotho volitve niso neznana prikazen. Jih je deželica imela že takrat, ko je bila angleška kolonija. Že takrat se je tudi
V Vietnamu rdeči napad šele v pozni pomladi?
SAIGON, J. Viet. — Vojaški strokovnjaki trdijo, da rdeči letos ne bodo začeli večje ofenzive za Lunino novo leto, ki nastopi v prvem tednu februarja, ampak šele v maju ali v juniju. Napad naj bi bil osredotočen na področje delte Mekonga, kjer imajo rdeči zbranih zdaj že okoli dve diviziji Severnih Vietnamcev.
Nekateri ugibljejo, da hočejo rdečo izvesti naglo in močno o-fenzivo, s katero naj bi se polastili važnih središč in strategič-vežbala v političnih nemirih, kilnib postojank, nato pa bi naj v
v nesreči
so bili večkrat zvezani s prelivanjem krvi. Take nevarnosti se je vlada bala tudi ta teden. Zato je poklicala na redno službo vse policijske organe in jih poslala na volišča. Obenem je dala z letali raztrositi po deželi navodila za mirno opravljanje volivne dolžnosti.
V Johannesburgu trdijo, da so volitve potekale mirno.
Malton, Ont. — Spoštovani Sporočili ste mi, da'mi poteče naročnina vino.
Tukaj Vam pošiljam za polletna naročnino. Zelo rad berem Vaš časopis in upam, da pošiljanja ne boste prekinili, če bo to pismo dospelo do Vas kakšen dan kasneje.
S spoštovanjem!
Alojz Jenko
Utrjevanje meje med
SCiiajsfce In Sovjetljo
MOSKVA, ZSSR. Iz uradnih virov prihajajo vesti, da so Kitajci naselili vzdolž svoje meje s Sovjetsko zvezo 30 milijonov ljudi, da bi bila ta trdna in varna pred ruskimi poskusi povzročanja nemirov med obmejnim prebivalstvom. To se je v preteklosti ponovno dogajalo v Sinkiangu, pa delno tudi na meji z Notranjo Mongolijo, kjer so živela v obmejnem področju nekitajska plemena.
Kitajci naj bi v zadnjem času na Ameriško Domo- ta plemena preselili dalje v notranjost, mejno področje pa naselili s svojimi lastnimi ljudmi.
Rusi že dolgo časa poseljujejo mejna področja na svoji strani meje z Rusi in skušajo tam organizirati gospodarstvo, da bo čim lažje in čim uspešnejše .podpiralo mejne čete in vojskovanje, če bi kdaj do tega res pri šlo. Za gospodarski razvoj notranjosti Sibirije so iskali Rusi v zadnjih letih sodelovanje Japonske. Ta načrt se ne premakne, zato so v zadnjem času začeli za to snubiti Italijo.
¥ Lesolho s© imela ‘'parlamentarne veiiive”
MAŠERI, Lesotho. — Lesotho je majhen del Afrike, obdan od vseh strani s provincami, ki spadajo pod Južno Afriko. Ima milijon prebivalcev, ki so dobili leta 1966 neodvisnost in jo ta-
Parizu takoj predložili premirje in ustavitev sovražnosti. Na ta način bi' imeli močnejši vojaški položaj v podporo svojih kasnejših političnih zahtev, kot ga imajo sedaj, ko imajo pod svojim nadzorom le odmaknjena in redko poseljena področja.
Nedržavljani pozor!
Vsi nedržavljani, ki se nahajajo trenutno v ZDA, z izjemo diplomatskega osobja, se morajo tekom januarja na uradnih formularjih javiti pravosodnemu tajništvu. Prijavnice so na razpolago na Naturalization and Immigration uradih in na poštah.
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
MOGOČNI MUZEJ — Metropolitan Museum oj Art v New Yorku slavi letos 100-letnico obstoja. Razvil se je v eno najmogočnejših ustanov svoje vrste na svetu. Njegovo vzdrževanje in upravljanje stane letno 12 milijonov dolarjev. Zaposlenih je v njem 750 ljudi, vsako leto pa ga povprečno obišče okoli 5 milijonov ljudi.
Premostitev Bospora dogovorjena zadeva
ANKARA, Tur. — Turška vlada je podpisala s skupino podjetij iz Anglije in Amerike pogodbo za konstrukcijo mosta, ki naj bi preko Bospora povezal Evropo z Azijo. S tem bo u-resničena zamisel, ki je že mučila Aleksandra Velikega. Most bo dolg 5,118 čevljev, najdaljši lok pa 3,523 čevljev. Most bo imel šestpasovno cesto in na o-beh straneh široka pločnika. Končan bo v 32 mesecih, stroški zanj bodo pa znašali $35 milijor nov. Lok na mostu bo četrti najdaljši na svetu. Most bo res u-metnina v tehničnem pogledu, toda Bospor radi tega ne bo lep ši.
Tudi ga ne bo zapustila
LONDON, Ang. — Artur Robinson ne spada med vzorne zakonske može. Je skušal najeti morilca, ki naj bi ubil njegovo ženo. Ker mu je načrt spodletel in je mož prišel sodniku v roke, mu je bilo prisojeno 6 let leče.
Žena je po razglasitvi sodbe izjavila, da bo takoj začela zopet živeti z njim, kakor hitro pride iz ječe. Mož je star 21 let, žena je pa še mlajša.
Moški dobijo delo
Pomoč v oddelku za rezanje
Stalno delo; prijazna delovna okolščina. Več koristi.
WORK WEAR CORP. 1768 E. 25 St.
(21)
Zeji&ke dobijo deio
Splošno šivanje
Iščemo sposobno žensKo za splošno šivanje v čistilnici, polni čas.
JAY-DEE CLEANERS 878 E. 222 St. 731-7060
___________ (21)
Help Wanted Female
General Office
Experienced girl or trainee for general office work in modern, attractive, one-girl office. Permanent. Many benefits. No shorthand. Must be good typist. THE JUMBO HEATER & MFG. CO.
1555 East 55 St.
(23)
Housekeeper
Plain cooking, school age children, 3 days, 3 nights. References. Excellent salary. Call 292-7777 or 932-7724.
(23)
MALI OGLASI
Pretežak za zapor
Israels Shumana iz Baltimora, ki je bil zaradi prepovedane igre na srečo obsojen na šest mesecev zapora, so predčasno izpustili.
Kakor je sporočila kaznilniška uprava, sta se pod Shumanom, ki tehta 400 funtov, polomili dve postelji, razen tega pa zanj niso mogli dobiti jetniške obleke.
Sodnik je prejšnjo zaporno kazen spremenil v pogojno, vendar je Shumana opozoril, da bo ob prihodnjem prekršku te vrste moral v zapor, pa četudi bo spal na betonu.

V BLAG SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE
Anton Marolt
(zililinil je svojo plemenito dušo dne 29. januarja 196«.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
soproga JULIA, roj. Trohi sin HERMAN A. in OSTALI SORODNIKI.
Cleveland, O. 29.‘januarja 1970.
Posestvo naprodaj
Naprodaj je 150 akrov zemlje, gozda, idealno za taborjenje ali za vlogo kapitala. Thomson, O. $27,900.
LEET & ASSOC. REALTORS 946-3686
Jan 29 feb 2)
Naprodaj v Euclid
Zidan bungalow, 2 spalni sobi spodaj, ena velika zgotovljena zgoraj, se lahko predeli za 2 sobi, garaža za dva avta, velik rastlinjak, lot 60 čev. širok, blizu E. 200 St. Manj kot $30,000. LAURICH REALTY 481-1313	496 E. 200 St.
(21)
Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas!
A.M.D. REALTY
1123'/a Norwood Rd. 432-1322
NOVO ZALOGA
BLAGA KI SE PRIPOROČA V TEM ČASJJ
ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen i/ Španije. Cena: 1 šk. $1.25, 6 šk. $7.00 MUŠKATOV CVET, (Muškoplct, celi 1 oz. pk. $1.00 OREŠČEK, celi. 12 oreščkov $1.00 I LANINSKE ROŽE “čudežni” čaj je najboljše naravno sredstvo za čiščenje telesa, posebno želodca, ledvic in mehurja. Cena: (3 oz. šk. $1.85 3 šk. $5.00, 7 šk. $10.50 KAMELICE 5 oz. $2.00—Tavžcntro-že 6! >oz. $2.00,—LIPOVO CVETJE «'/2 ez. $2.00 — PRESLICA 7', oz.
v2.00 — LAPUH 6V2 oz. $2 00 _
BEZGOVO CVETJE 5*/. oz. $2.00— BRINJE 13 oz. $2.00 — HABAT 614 oz. $2.00—ŽAJBELJ 8 oz. $2.00 Za poštnino priložite 40<‘ a ko je naročilo manj nego $7.50. Od $7.50 do $10. dodajte 50«*. Od naročil za $10. ali več plačamo poštnino mi. KOLEDAR od Slovenske Izseljenske Matice v Ljubljani. Krasna, jako interesantna knjiga. Ofci. 350 strani z mnogimi slikami. Cena $3.25 skupno s poštnino DRUŽINSKA PRATIKA iz Celovca. $1.00 skupno s poštnino PAVLIHOVA PRATIKA iz Ljubljane. $1.00 skupno s poštnino
Naš nov cenik semena in drugega blaga je v tisku. Ako ga ne dobite do 1. marca pišite po njega.
STEVE MOHORKO CO.
16803 Ceres Ave Fontana Cal 92335

JAN PLESTENJAK:
HERODE2
Žalosten je šel ob senci zvonika nizdol proti svojemu domu, proti svoji mrtvašnici. In glej čudo, njegova senca je bila daljša od zvonikove in tudi njegova senca je kazala pot proti domu, ki se je to noč čudovito svetlikal, kot da je bil za praznik sv. Mohorja in Fortunata prebeljen.
“O, to bo lepo!” mu je vzklikalo v duši, ko ga je kar samo neslo po klahču.
Zavalil se je kar v seno in kot ubit zaspal. Prebudil se je, ko mesečine ni bilo več in dneva tudi še ne, vanj sta pa gledala pikova dama in križev kralj — za njima se je pa režal srčni fant... nesreča za petami — tako pravi tudi srčni fant...
XI.
Drugo jutro je bilo nekam krmežljavo. Sonce se je skrivalo in zdaj pa zdaj pomežikalo izza meglene zavese, po ravnini, pa prav do Grintovcev so se vlekli plazovi megle, za trenutek jih je razgnal veter in odkopal vasico, zvonik, pa je za hip spet vse utonilo v sivem morju.
Vodnik in Rožnik sta se domenila, da stopita k Adamovcu in da sv. Mohorju in Fortunatu na čast zabrišeta sramoto njegovi vasici in da zakopljeta greh, ki je težil vse gruntorje in bajtarje; kajti ni se še zgodilo v tej soseski, da bi v cerkvi poročena mož in žena živela narazen. No, za teden dni bi človek
3žf Obema se je pot vlekla, šla sta kar po celem čez planjavo. Trava je bila nizka, pa gosta in rosna.
“Hentaj, ne bo slaba košnja!” je zagodrnjal Rožnik, ker mu je molčanje že presedalo.
“In pa dobro seno!” je dodal Vodnik in s palico razgrinjal travo, ki je bila voljna ko volna in gosta, da bi tudi za drobec zeml je ne mogel skopati.
“O, trden je Adamovčev grunt,”
“Pa je tudi gospodar za to!”
O samih neznatnih drobnarijah sta se menila, oba sta
ne rekel, toda to gre že v leta.
V letu se pa vsaka jeza unese, v zakonu pa celo.
“Pa poskusiva!” je pozdravil Vodnika Rožnik že navsezgodaj. Ja“ ^ men,ia’ 0Da sta “Malo nerodna je taka stvar, 1Z°glbala namena SVOje Poti' ko pa ne veš natančno, kaj vse se je godilo za zidovi,” je zmajeval Vodnik in skoraj žal mu je bilo, da se je jel mešati v Kon-škarjevo godljo.
“Kar bo, pa bo! Mislim pa, da je najina dolžnost, če sva že
Adamovec je klepal koso. Brljav je že bil, da se je skoraj z nosom dotikal babice, drugače bi udaril čez klep in odkrhnil ostrino.
“Bog daj, Bog daj, možaka-rja!” je vstal in ju pozdravil.
ključarja,” je skomizgnil Rož- ((-:u^no se mu je zdelo in ni mo-nik, se jel odpravljati in na hi- ^ razumeth kaj ju je zaneslo trico izpraznil kozarček ter pri-
CHICAGQ, ILL.
griznil bob, ki je ostal kot spomin na semenj in na god sv. Mohorja in Fortunata.
“Hmm!” je zamomljal Vodnik kot zmerom, kadar je moral prijeti za nadležno reč ali pa po opravkih, ki bi se jim rad ognil. Obraz se mu je nekam čudno raztegnil, oči so pa mežikale, kot bi nečesa iskale.
“Kar nič se ne obotavljajta, zdajle Adamovec še ni siten, do opoldne ga bo pa gotovo kaj razjezilo, če drug ne muha, ki se bo usedla na njegov nos,” se je zasmejala Vodnikarica in namignila Rožniku, naj le dobro brusi jezik, da bo vse prav in
v njegovo hišo in to na ponedeljek. Oba sta delavna in se jima vsaka minuta smili. Grunt bi se podrl, če bi kaj zamudila. Dan jima je bil zmerom prekratek, noč predolga, pa čeprav sta šla spat ob enajstih ponoči in vstala zjutraj ob treh.
“Semenj je naju pobodel, pa sva rekla, od plesa sva dovolj zbita, pa popraznikujva, saj nama sv. Mohor in Fortunat ne bosta zamerila. Stara sva že in pošteno in krščansko je, ce se stare kosti zdaj pa zdaj za urico ali pa dve odpočijejo,” se je razvezalo Vodniku, da se je Rožnik kar začudil. Da bo znal tako dohtarsko začeti, tega ni vedel.
v njegovo hišo.
“V hišo stopimo. Sicer še ni pospravljeno, ponedeljek je in po semnju smo. Vse je narobe. Tudi jaz nisem za nobeno rabo,” je hotel ošvrkniti ključarja, ki se pa za ostrine nista zmenila.
“O, Bog daj, pa z vama?” ju je ogovorila v veži Adamovka, Neža pa je molčala, le pokimala je in prečudno tesno ji je bilo pri srcu. Le po kaj in čemu sta prišla v hišo. Ugibala je in ugibala, pa se le ni mogla dokopati do jasnosti. Vse ji je rojilo po glavi, da bi zaradi nje šlo, nak, tega se pa ni mogla domisliti.
“Ponedeljek je, mati, ponedeljek. In če mladi nore, zakaj bi ne stari!” se je odrezal Rožnik in še Neža se mu je zasmejala, čeprav jo je nekaj zbodlo. ‘Tn če mladi nore, zakaj bi ne stari!” ji je bilo nekam ostro, čeprav osti ni doumela.
“To pa že,v<$gj” je požugala Adamovka in jima odprla v hišo.
Sedita, precej pridem!” je spremenila glas in, preden sta se usedla za mizo, jima je prinesla češenj, žganja in bobov. Kar sama jima je natočila.
“Vem, da sta si boljšega skuhala, pa slab naš tudi ni!” se je pobahala in se zravnala, čtš ne mislita, da mi nimamo, kar imata vidva.
In so govorili o malenkostih, o zimi, o pomladi in nazadnje o
STARŠI!
da bo Neža spet res žena, ne pa O, Vodnik je dedec od fare! le na pol. Skrivaj mu je nalila j “To pa to! Da je vaju pobodel še kozarček, on se ga pa ni bra- semenj, to pa rad verjamem, nil, saj je tuja dobrota zmerom Godce sta pa najbrž posebej na-boljša kot domača.	(je^a. za taka plesalca ni vsak
godec goden, ha ha!” se je muzal Adamovec; dražilo ga je, da se možakarja že prvi trenutek nista izdala, kaj ju je nagnalo
CHICAGO, ILL.

HOUSEHOLD HELP
MALE HELP
Shipping Cierk
JANITOR
Full time positions for rapidly growing printing firm in Northwest Suburb. Good pay, free medical & major medical insurance, free life insurance. Must have own transportation.
Call HARRY WILSON 773-2100
(20)
CHEF — DAYS
Day work. No split shift. Off Sundays and holidays. Starting salary $10,000 per year plus bonuses.
Call AU 7-1600 for interview.
I	(21)
FEMALE HELP
SEAMSTRESS Nice Hours
8:30 a.m. — 1:30 p.m.
5 DAYS
Any woman who can do plain sewing can handle this job. Southwest Side
Good Pay
YA 7-5580 ext. 270
(20)
MAID — HONEST, RELIABLE 5 children. Housework. 5 day week. $65.00. References required.
Oak Park. PH. 848-7820
(20)
HOUSEKEEPER Live in. Take care of 3 small children. Weekends free. Call 408-2248 after 6 p.m. all day Saturday.
(21)
HOUSEKEEPER Live in. Motherless home. Oak Park. Own room and board plus salary.
Call Eves. EU 3-0171
(22)
HELP WANTED
HOUSEMEN AND MAIDS Immediate openings. Permanent. Full time.
Good opportunity Call Mrs. Oman
HOLIDAY INN in DESPLAINES. Touhy & Mannheim Rd. 296-8866
(20)
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP — 3 CHAIR SHOP in Professional Bldg.
Owner deceased.
3411 West Diversey.
Call Anton 9 to 5. DI 2-2777
(20)
MALE HELP
EXCELLENT OPPORTUNITIES FOR
DESIGN ENGINEERS AND DRAFTSMEN
We are manufacturers of machine tools, designing and building all types. While machine tools and fixture design experience is not necessary, it is desirable. Position will be permanent as we have been in this business for over 50 years. We offer better than average benefits with salary in keeping with experience and ability. Mail resume in strict confidence including salary requirements and experience. For appointment call:
DAVIS & THOMPSON CO.
(414) 466-3350
4460 N. 124th Street Milwaukee, Wis.
An Equal Opportunity Employer
I
Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovino, vključite jih v našo skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo spominjal na slovenstvo.

slabih semnejih v Loki.
“To bo pa Konškar vedel, kakšni so semnji v Loki!” je dregnil v osih Rožnik, ki je kar naprej oprezoval in tuhtal, kdaj udari v pravo.
“To je pa res!” je zagodel Vodnik, Adamovec si je pa grizel ustnico. Neže ni bilo v hiši, morala je v hlev, le Tonček se je tiščal k stari materi in zijal v stara možakarja. Zdela sta se mu dobra in zdaj pa zdaj se jima je izza hrbta Adamovke nasmehnil in se spet skril.
“Pravi Tone!” je šepnil Vodnik.
“Ne more ga utajiti!” je pritrdil Adamovec, ki se mu je lice kar raztegnilo ob besedah: “Pravi Tone!”
“Hmm!” je prikimala Adamovka in nalila, z očmi pa ukazala: “Pijta!” Natočila je tudi možu.
“Zato je pa greh, že zaradi otroka greh, ko je z Nežo in Tonetom tako!” je že določno, pa še zmerom omahovaje začel Vodnik v živo.
“Hm!” je zamomljal Adamovec. Sam ni vedel, pri čem da je in kaj naj reče. Vse mu je bilo uganka. Z očmi je spraševal ženo, ta pa njega.
“Takole sva mislila: če je bilo kar koli med njima, se je v tem času že uneslo. Zakon je vendar sveta reč in ne gre, da bi se igrali z njim. Mislim, da bi bilo prav za nas vse, če se pobotata. Zdaj je še čas, če se bo pa še vleklo, Konškarjevemu gruntu zapoje boben. Grdo bi se slišalo, ko bi ljudje klobasali in nami-gavali: “Tudi Neža ga ima na vesti!” čeprav je popolnoma nedolžna. To ve vsak pameten človek. Toda potrpeti je treba, tudi nam ni bilo zmerom vse všeč in ni šlo vse po gladkih kolesnicah. Marsikdaj je zdrpa-lilo čez drče, ali ne, Rožnik,” je preudarno in počasi razpredal Vodnik in Adamovec si je bil sedaj na jasnem.
Prošnja in obvestilo uprave [
■
Naše naročnike v st. clairski okolici lepo prosimo, da bi ■ do nadaljnc-ga poravnali naročnino direktno, osebno v uradu ■ ali po pošti potom denarne nakaznice. S tem nam boste ■ olajšali delo, dokler ne najdemo druge rešitve.
NAROČITE Sl
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJJ
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
Tudi v zadevi smrtnih naznanil; zahval in obletnic, prosimo, da se poslužujete telefona ali pošte, če Vam ni mogoče osebno priti v urad.
Prosimo, sporočajte osebne in splošne domače novice, da bo list bolj pester in zanimiv. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628.
Se priporočamo za nadaljno naklonjenost in vse lepo pozdravljamo!
AMERIŠKA DOMOVINA
■
■
■
■
n
■
■
■
■
■
■
n
n
■
■
m
Ul
iRiBHBREasBiiHnanaiiiiBiHnniiBiDiiiBBiiiiiiiiBani
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
V BLAG SPOMIN
OB ŠESTINDVAJSETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT
K o Ib e r I J, Starc
ki je dal svoje mlado življenje 29. jan. 1944 za zmago Amerike na italijanskem bojišču.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
JOSEPH in MARY STARC JOSEPH — brat Cleveland, O. 29. januarja 1970.
Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče, žalujemo in molimo, dokler se spet ne snidemo.
starši
	 	
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
STOTINE RIBIC — V perišču je na stotine iker salmona. iz katerih se bodo razvile ribice, namenjene v morja okoli otoka Sahalina ob sibirski obali Pacifika.