ISSN 7704-01985 9 . . ______ RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 5. septembra 2002 / letnik LV / št. 36 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT TA TEDEN / ta teden Še leto dni casa Potem ko je v Sloveniji sto trideset let veljala osemletna splošna šolska obveznost, se je v letu 1999 začela postopoma uvajati v našem osnovnem šolstvu devetletka. Devetletno osnovno šolanje danes poznajo v večini držav z visoko razvitim šolskim sistemom. Devetletka prinaša v šolski sistem številne novosti. Ob tem, da otroci začenjajo obiskovati osnovno šolo v povprečju s šestimi leti (to ni nekaj posebnega, saj je že šolski zakon iz časov Marije Terezije iz leta 1774 predvideval, da otroci s šestimi leti začnejo hoditi v šolo), je predvideno, da imajo v prvem razredu pri polovici predmetov dva učitelja (drugi je vzgojitelj), da se ocenjuje pisno, učni načrti so narejeni tako, da se znanje pridobiva postopoma in da se doseganje ciljev razporedi na celotno prvo triletje. V četrtem razredu se uvaja tuji jezik, učenec pa si v zadnjem triletju izbere tudi drugi tuji jezik. Devetletka naj bi nudila skrb vsakemu učencu z možnostjo izbire treh predmetov v zadnjih treh letih, skrbela pa naj bi tudi za učence s posebnimi potrebami. Za uspešno delo devetletke pa so potrebni prostorski in kadrovski pogoji. Zato se je devetletka začela uvajati postopoma. V prvem letu je bilo vanjo vključenih 42 slovenskih šol, v letošnjem letu jih deluje po tem programu že 262, kar pomeni, da okrog šestdeset slovenskih šol čaka na naslednje šolsko leto, ko bodo po zakonu vse šole devetletke. Nedvomno bodo šole poskrbele za vsebinske in kadrovske priprave, mnoge pa se bodo znašle v velikih prostorskih problemih in bo potrebno improvizirati. Trideset slovenskih šol naj ne bi imelo prostorov za devetletko, žal tudi šole z našega področja: ptujske, razen Mladike, podlehniška, nekatere podružnične šole pa že sedaj kot devetletke prilagajajo svoje delo možnostim, ki jih nudijo prostori (Trnovska vas, Vitomarci). Morda je bil čas za prehod na devetletko zaradi financ prekratek, v šolski prostor se je v zadnjem času v Sloveniji veliko investiralo, v mnogih krajih so bile želje tudi večje od potreb, krajevna središča pa so z novimi šolami dobila tudi svoja kulturna in športna središča. Mislim pa, da ni vse v novih prostorih, prijazna šola se naredi tudi s prijaznimi programi, ki jih izvajajo prijazni Ijudje Pa še en lep pregovor /9 imamo: "Nohena juha se ne poje , tako vroča, kot se skuha!" 1 Glasbeni september TUdi letos bomo lahko na Ptuju v okviru mednarodnega festivala komorne glasbe pod nazivom Glasbeni september 2002 in v soorganizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj prisluhnili vrhunskim glasbenikom. Najprej se bo v cerkvi sv. Jurija na Ptuju predstavil svetovno znani pevski kvartet The Hilliard Ensemble iz Londona, ki ga sestavljajo kontratenorist, dva tenorista in baritonist. Koncert bo v torek, 17. septembra. V nedeljo, 22. septembra, bo na matineji nastopil kvartet Feguš, v torek, 24. septembra, pa bomo prisluhnili komornemu godalnemu orkestru z dodatkom klarineta, basnega roga in klavirja, na katerega igra Arvid Enge-gard, ki smo ga že lani gostili na Ptuju. Zadnja dva nastopa bosta v viteški dvorani na ptujskem gradu. Fl Volkswagen Golf - preprosto navduii! 270.000 SIT prihranka! ta za omejeno gteviio vozil in modeloví Dominko d.D.o., Zadmini I19 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.0.0. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO Trije za enega, eden za tri. Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler Jeep SAMO EDEN JE PRAVI. | DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 f 78811 10 Šolska vrata so se za več kot 280 tisoč slovenskih osnovno- in srednješolcev v ponedeljek odprla; v veliko veselje grajenskih šolarjev jih je letos sprejela nova šola. Foto: M. Ozmec PTUJ / stavka v emoni merkurju se nadaljuje Oškodovani delavci predlagajo stečaj Delavci Emone - Merkurja, d.d., Ptuj, še naprej stavkajo. Stavko so pričeli 9. avgusta, trajala pa bo do izpolnitve zahtev. [e vedno niso prejeli junijske in julijske plače, približuje pa se tudi rok za izplačilo avgustovske plače. Če zaposleni tri mesece ne dobijo plače, mora svoje povedati tudi delovni inšpektor, ki s posebno odločbo naloži upravi, da v določenem roku zadeve uredi. Sicer sledi uvedba stečaja po uradni dolžnosti. Neuradno smo izvedeli, da je skupina oškodovanih delavcev 13. avgusta pri okrožnem sodišču na Ptuju vložila predlog za uvedbo stečaja podjetja. Uprava podjetja je v torek, 3. septembra, tudi uradno objavila, da je družba List, d.o.o., Ljubljana, pridobila več kot 50 odstotkov celotne emisije delnic družbe Emona Merkur, d.d., Ptuj, potem ko so kar nekaj časa skrivali podatke o novih lastnikih družbe. Gre za skupino ljudi, ki naj bi jih dolgoletni direktor Emone Merkur Marjan Ostroško povabil na "ogled" firme že pred dvema letoma. Večinski lastnik firme List je Franc Gajšek, ki je tudi izjavil, da želi Metalka Trgovina, katere lastnik je List, zaposliti 44 odstotkov tistih delavcev ptujske Emone Merkur, ki imajo posebna znanja. Na skupščini podjetja Emona Merkur, d.d., Ptuj, ki bo 9. septembra na sedežu podjetja na Ptuju, bodo na predlog uprave in nadzornega sveta, odločali o sprejemu letnega poročila za leto 2001 z mnenjem revizorja. V nadaljevanju pa bodo razrešili upravo in člane nadzornega sveta. Odstopno izjavo sta podala dva člana nadzornega sveta, in sicer predsednik Dragan Gregorac in član Darko Podreberšek. Za nova člana nadzornega sveta bodo imenovali Franca Gajška in Bori-slava Zupanca, predstavnika delavcev v nadzornem svetu, po ugotovitvah skupščine ostaja Boris Frajnkovic. Peter Gaspari, ki je Emono Merkur vodil od aprila letos, je imel mandat direktorja do sklica skupščine. Revizijo poslovanja za leto 2002 bo izvedla revizijska družba Auditor, d.o.o., Ptuj. MG LyilOď^Q Mlajšo • p Glasujte m svojo ^4fkelnm! i Pokrovitelj nagrade RELAX' tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi (več na strani 17) PO NAŠIH OBČINAH MAJŠPERK: Škof Kramber-ger odprl župnijski dom STRAN 8 PO MESTNI OBČINI PTUJ: Ustvarjalci grafitov krepijo dejavnost STRAN 6 ČRNA KRONIKA ANGELSKA TROBENTA: Slastna omama, ki ubija STRAN 32 PO NAŠIH OBČINAH GORIŠNICA: Proračun vse bliže milijardi tolarjev STRAN 10 SREDI ŽIVLJENJA ATEISTI SE BODO ZDRUŽILI: Slovenija - dežela črnega enoumja? STRAN 14 KRI zavejo Doljši Supenuesto, Ormoška c. 30 9770040197046 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI že enajsti predsedniški kandidat Kandidaturo na novembrskih predsedniških volitvah je napovedal še en, že enajsti kandidat. To je Dušan Mihajlovic, ki se je za kandidaturo odločil, "da izpolni obljubo, dano nekaterim posameznikom in skupinam". Kandidiral bo kot nestrankarski kandidat, kar pomeni, da bo moral za vložitev kandidature za predsednika republike zbrati najmanj 5000 podpisov volivcev, kar po njegovem ne bo predstavljalo večje težave, saj ga pozna veliko ljudi, ki delijo njegova prepričanja. Zavzema se za nevtralno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da odločno nasprotuje vključitvi v zvezo NATO. Izvolili dekana mariborske medicinske fakultete Na Univerzi v Mariboru se je na konstitutivni seji sestal 17-č-lanski senat mariborske medicinske fakultete v ustanavljanju ter za dekana soglasno izvolil Ivana Krajnca, strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Maribor. Senatorji so tudi imenovali šestčlanski poslovodni odbor fakultete, ki mu bo predsedoval direktor mariborske bolnišnice Gregor Pi- 22.700 prvo{ol~kov Za skoraj 176.500 osnovnošolcev in približno 106.700 srednješolcev se je začelo novo šolsko leto, ki bo za skoraj 22.700 prvošolčkov prvo. Združenje občin Slovenije (ZOS) ob začetku šolskega leta opozarja vse svoje članice in druge občine, predvsem pa starše, da se bo v začetem šolskem letu še povečal pritisk nanje, da se bo brezkompromisno izvajal načrt ministrstva za šolstvo, znanost in šport oziroma vlade. Pritisk bo po mnenju ZOS pomenil predvsem večje finančne obremenitve, ki jih na "odkrit in prikrit način vlada vsako leto bolj nalaga na ramena občin in staršev". Dražje gorivo Od polnoči v ponedeljek je v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov na vseh bencinskih servisih po Sloveniji cena litra motornega bencina višja za 0,2 odstotka. Najbolj prodajani neosvinčeni 95-oktans-ki bencin bo dražji za 30 stoti-nov in bo po novem stal natanko 185 tolarjev za liter, neosvinčeni 98-oktanski pa se bo pocenil za 30 stotinov na 192,8 tolarja. Občutneje pa se bosta podražila dizelsko gorivo in kurilno olje, prvo za 4,4 tolarja na 154,8 tolarja, drugo pa za 4,1 tolarja na 91,6 tolarja za liter. Dražja pošta S 1. septembrom so začele veljati nove, višje cene prenosa nekaterih poštnih pošiljk v notranjem prometu. Cena prenosa standardiziranega pisma in dopisnice, za katerega je bilo treba doslej odšteti 30 tolarjev, po novem znaša 34 tolarjev, cena prenosa nestandardiziranega pisma z maso do 20 gramov in nestandardizirane dopisnice se z dosedanjih 31 tolarjev zviša na 39 tolarjev, cena prenosa nestandardiziranega pisma z maso med 20 in 100 grami pa se s sedanjih 56 tolarjev poveča na 66 tolarjev, so sporočili iz Pošte Slovenije. VITOMARCI / TISKOVNA KONFERENCA KOALICIJSKIH STRANK Nezadovoljni z delom župana Težave šolstva v Vitomarcih se vlečejo že precej let. Tamkajšnja šola je dolgo delovala kot podružnična šola OŠ Mladika Ptuj. Po prvi spremembi lokalne samouprave je občina Destrnik - Trnovska vas zaokrožila šolski okoliš v mejah občine in tako ustanovila Javni vzgojno izobraževalni zavod Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci z možnostjo, da učenci višjih razredov obeh podružničnih šol Trnovska vas in Vi-tomarci še naprej obiskujejo OŠ Mladika Ptuj. Po ponovni spremembi lokalne samouprave leta 1998 so iz občine Des-trnik nastale tri občine. Podružnični šoli sta še naprej spadali v JVIZ Destrnik - Trnovska vas - Vitomarci, čeravno ga občine niso ustanovile. Vodstvo občine Sv. Andraž se je hotelo izločiti iz tega zavoda, zato so se pričeli pogovarjati z občino Cerkvenjak o ustanovitvi JVIZ Cerkvenjak - Vitomarci in ga letos 1. septembra tudi ustanovili. Z odločitvijo občinskega sveta občine Sv. Andraž se ne strinjajo v občinskih odborih SDS, LDS in SLS. Zato so sklicali v ponedeljek tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svoje poglede in izrazili nezadovoljstvo z županom Francijem Kre-pšo in občinsko upravo. Milan Kuri, predsednik OO LDS, je na tiskovni konferenci povedal, da je z vodstvom občine nekaj zelo narobe, kar dokazujejo tudi odstopi dveh svetnikov, predsednika nadzornega odbora in podžupana. Po besedah Kurija jih najbolj moti nedemokratično odločanje v občinskem svetu, saj v občini nimajo vaških odborov, odbori pri občinskem svetu pa ne delujejo. Svetnike, ki so ostali v občinskem svetu, si je župan pridobil na svojo stran tako, da je v občinski upravi zaposlil njihove sorodnike in partnerje. Tako je tudi župan mami občinskega svetnika prodal stanovanje za dobre tri milijone tolarjev brez javnega razpisa in po bistveno prenizki ceni. Pod enakimi pogoji so bili prodani prostori pošte. Kuri je menil, da je vprašljiv obstoj občine Sv. Andraž, saj izgubljajo temeljne pogoje za delovanje, kot je izguba šole. Brez vednosti staršev in širše javnosti so trije svetniki od sedmih sprejeli odlok o usta- novitvi JVIZ Cerkvenjak — Sv. Andraž, kjer so v drugem členu zapisali, da lahko ustanovitelja podružnično šolo ukineta. Največji problem pomeni gradnja nove šole, ki jo župan obljublja še letos, če ravno vitomarške investicije ni v nobenem državnem programu do leta 2004. Župan trdi, da je prva faza gradnje šole, gradnja igrišča, ampak igrišče še ni šola. Za gradnjo šole je bil izglasovan samoprispevek, ki se namensko troši. Pred volitvami je župan obljubljal, da bo nepro-fesionalec, po volitvah se je zelo hitro zaposlil in si okrog sebe ustvaril veliko občinsko upravo, ki je z njim na čelu predraga. Občinska uprava občine Sv. Andraž porabi 15 milijonov tolarjev več kot druge uprave primerljivih občin. To pa v štirih letih pomeni 60 milijonov ali tretjino sredstev, ki jih mora zagotoviti občina za gradnjo šole. Boris Toš, predsednik OO SDS Vitomarci, se je v svoji predstavitvi problematike dotaknil ustanovitve JVIZ Cerkvenjak — Sv. Andraž. Povedal je, da si Vitomarčani še vedno želijo, da bi njihova šola spadala pod OŠ Mladika Ptuj, vendar se s tem ne strinja občinska uprava z županom Francijem Krepšo na čelu. To je podkrepil s podatkom, da se je na majskem sestanku za OŠ ROGLA Sreianje mobílízírancev Nekaj nad tisoč mobilizirancev in njihovih spremljevalcev se je v petek, 23. avgusta, zbralo na Rogli. Organizator tega prijateljskega srečanja je bila Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko s sedežem v Celju ob 60. obletnici prvih vpoklicev v enote nemške armade. Dobro četrtino teh mladih fantov so pogoltnili vrtinci na bojiščih po Evropi in delno tudi Afriki. Preživeli starčki so pred 11 leti začeli boj za popravo krivic, ki so jim bile prizadejane. Dosegli so že nekaj. Pred petimi leti so na podlagi posebnega zakona postali žrtve vojnega nasilja in s tem so bili deležni nekaterih ugodnosti. Letos je večina živečih že prejela prvi obrok simbolične vojne odškodnine od Slovenske odškodninske družbe. Boj pa se še nadaljuje za vojno odškodnino, ki bi jo morala izplačati nemška država. Glede na to pa slovenska vlada še vedno omahuje. Od Nemčije ni odločno zahtevala odškodnine, zahteva pa jo lahko le država od države. O vseh teh problemih je govoril Ludvik Puklavec, predsednik zveze društev mobi- liziranih Slovencev. Z odobravajočim ploskanjem so navzoči sprejeli in spremljali govor mag. Franca Žnidaršiča, državnega sekretarja z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, za področje žrtev vojnega nasilja, ki je pritrdil mnogim besedam predsednika Puklavca in obrazložil prizadevanja na ministrstvu, kjer pripravijo posamezne predloge, ki potem gredo v obravnavo v razne komisije in odbore, na sejo vlade in nazadnje še v odločanje v državni zbor. Obljubil je tudi, da bo njegovo ministrstvo posredovalo pri vladi zaradi oblikovanja zahteve do Nemčije, ki naj plača vojno odškodnino, s tem dejanjem pa bi se problem premaknil z mrtve točke. Franc Fideršek Mladika Ptuj izreklo 34 staršev učencev prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov od 48, za Destrnik 7, za Cerkvenjak pa samo dva. Župan nasprotuje, da bi OŠ Vitomarci spadala pod OŠ Mladiko Ptuj ali OŠ Destrnik, ker je sprt z županoma Pukšičem in Lucijem. Zadnjo sejo občinskega sveta pa je komentiral: "Na je otroke, ki jih bo zahtevala iz naše občine." Predstavnik SLS Alojz Cigu-la je predstavil porabo občinske uprave od ustanovitve naprej in dejal, da je občina v začetkih dokaj normalno poslovala, od leta 2000 pa stroški delovanja občinske uprave strmo naraščajo Predsednik OO SLS Albin Problematiko so predstavili (od leve): Milan Kuri, predsednik OO LDS Vitomarci, Boris To{, predsednik OO SDS Vitomarci, Alojz Cigula, predstavnik OO SLS, in Albin Druzovi~, predsednik OO SLS Vitomarci sejo smo šli dobronamerno, da svetnike opozorimo na 2. člen odloka o ustanovitvi JVIZ Cerkvenjak — Sv. Andraž. A smo bili izigrani, saj smo morali prostore zapustiti in so stavbo zaklenili. Naslednji dan so na korespodenčni seji ta odstavek črtali iz odloka. Župan zagotavlja, da se z reorganizacijo zavoda ne bo nič spremenilo, zakaj potem novi zavod? Odgovor se ponuja: OŠ Cerkvenjak potrebu- Druzovi~ pa je povedal, da s to konferenco želijo seznaniti širšo javnost z nepravilnostmi, ki se dogajajo v občini Sv. Andraž, in poudaril, da to ni povezano z bližajočimi se volitvami, saj noben od prisotnih ne namerava kandidirati za župana in dodal: "Osebno me ne bi motilo, če je naša občinska uprava draga, vendar bi moral biti napredek, tega pa žal ni." Zmago Šalamun PTUJ / KANDIDIRANJE SE JE PRIČELO Vrvež že prvi dan Drugega septembra se je tudi uradno pričelo eno najpomembnejših volilnih opravil - kandidiranje. Pričelo se je zbiranje podpisov podpore za predsedniške in županske kandidate. Rok za oddajo vseh kandidatur se izteče 16. oktobra. Kandidate za predsednika države lahko predlagajo skupina najmanj desetih kandidatov, politične stranke s podporo najmanj treh poslancev ali tri tisoč volivcev, teh pa mora biti najmanj pet tisoč. Obrazce v podporo kandidatom je potrebno podpisati na upravnem organu pred pristojno osebo. Na njem je obvezno zapisati tudi ime kandidata. Podpisani obrazec lahko volivec izroči kandidatu, politični stranki ali njegovemu volilnemu štabu. Zbiranje podpisov podpore bo trajalo dva tedna. MG Zbiranje podpisov podpore se je pri~elo tudi na Ptuju. Mestna odbora Nove Slovenije Ptuj in SDS Ptuj sta pred ptujsko upravno enoto postavila stojnico, na kateri zbirajo podpise podpore neodvisni kandidatki za predsednico Republike Slovenije Barbari Brezigar. Foto: Črtomir Goznik PO SVETU Sporazum brez ~asovnih okvirov V okviru sklepnega dela desetdnevnega svetovnega vrha o traj-nostnem razvoju v Johannesburgu so udeleženci po večdnevnih pogajanjih dosegli dogovor o gradnji obnovljivih virov energije, vendar pa se niso sporazumeli o konkretnih ciljih in časovnih okvirih. S tem so dosegli dogovor o zadnji poglavitni temi, ki je bila dolgo časa sporna. EU je namreč predlagala, da bi do leta 2010 pridobili 15 odstotkov vse energije iz obnovljivih virov, temu pa so poleg ZDA, Avstralije in Japonske nasprotovale tudi države članice Organizacije izvoznic nafte (OPEC). Vedno ve~ nasprotnikov ameriške vojaške akcije Morebitni ameriški vojaški akciji v Iraku nasprotuje iz dneva v dan več držav. Proti napadu na to državo se je znova izrekla Rusija, kjer je na obisku iraški zunanji minister Nadži Sabri. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je dejal, da vojaška rešitev ne bi zapletla le iraškega vprašanja, temveč bi destabilizirala položaj na celotnem Bližnjem vzhodu. Pakistan je opozoril, da bi morebitni napad na Irak sprožil jezo muslimanskega sveta. Tudi Iran, dolgoletni sovražnik Iraka, nasprotuje ameriškemu napadu in opozarja, da ne bo stal križem rok ob grožnji nove regionalne nestabilnosti. ZDA je hrbet obrnil celo najzvestejši in eden zadnjih zaveznikov - Izrael. Izraelski zunanji minister Peres je zatrdil, da Izrael ne bo sodeloval pri ameriški odločitvi o morebitnem napadu na Irak. "ZDA želijo samo nafto!" Iraški voditelj Sadam Husein je ob obisku beloruske delegacije v Bagdadu ZDA očital, da želijo uničiti Irak in prevzeti nadzor nad nafto na Bližnjem vzhodu. "ZDA menijo, da bodo v primeru uničenja Iraka lahko nadzorovale nafto z Bližnjega vzhoda, ki predstavlja 65 odstotkov vseh znanih naftnih zalog na svetu," je pojasnil iraški diktator. Kot je dejal, želijo ZDA tako določati ceno nafte in stopnjo gospodarske rasti držav potrošnic nafte ter tako vladati celotnemu svetu. Po besedah Sadama Huseina je Evropa končno le sprevidela ameriške namene. Obtožnica proti ugrabiteljem Makedonsko notranje ministrstvo je vložilo obtožnico proti storilcem, ki so v četrtek na cesti Gostivar-Tetovo ugrabili makedonske državljane in jih nato v soboto izpustili. Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva Voislava Zafirovskega oblasti še vedno zbirajo podatke o storilcih, njihova imena pa bodo objavili, ko bodo zbrali dovolj dokazov. Po navedbah francoske agencije AFP je Zafirovski odgovornost za ugrabitev pripisal vodji albanske stranke Demokratska unija za integracijo (DUI) Aliju Ahmetiju. DUI pa je medtem že zanikala vsakršno odgovornost za ugrabitev. Zlo~ina ni bilo V nadaljevanju procesa proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču je pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nastopil Albanec Behar Hadžiabdi iz Djakovi-ce, ki je pričal o poboju v Djakovici 1. aprila 1999, v katerem je umrlo 21 ljudi, med njimi Hadžiabdijeva soproga in trije otroci. Miloševič je v navzkrižnem zaslišanju skušal dokazati, da zločina ni bilo in je vztrajal, da je šlo za žrtve bombardiranja zveze NATO. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metllčar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 prl NovI KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 Izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda In se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni llst 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radlo-tednlk.sl. E-pošta: tednlkeamls.net, nabiralnikeradlo-tednik.sl vec AKTUALNO GRAJENA / odprli novo solsko poslopje Po znanje v novo šolo V ponedeljek so osnovne in srednje šole na stežaj odprle vrata in mladi nadebudneži so si z zanimanjem ogledovali pridobitve, za katere so med po~itnicami poskrbeli na mnogih {olah. Zelo svečano je bilo v Grajeni, kjer se je v novo šolsko stavbo vselilo 172 učencev osnovne šole in 22 malošolcev. To je bil velik dogodek za učence, starše in prebivalce Grajene, ki lel tudi ptujski župan Miroslav Luci. V tem šolskem letu bodo nove šolske prostore koristili še v osnovnih šolah v Cirkovcah, Leskovcu in Gorišnici ter s tem Grojenčani so začeli pouk v novi šolski stavbi so končno dočakali lepo, sodobno šolo. Uradno odprtje šole bo sicer v oktobru, saj še manjka nekoliko opreme v posebnih učilnicah, knjižnici in telovadnici, kljub temu pa je šola dobila uporabno dovoljenje za delovanje. Odslej bo pouk v Grajeni potekal v eni izmeni in šola ima pogoje za devetletko, to pa ne velja za matično šolo Ljudski vrt na Ptuju. Preden so se učenci s svojimi razredniki podali v prostore nove šole, je številne obiskovalce pozdravila ravnateljica šole Tatjana Vaupotic, dobro počutje v šoli pa je učencem zaže- pridobili pogoje za devetletno šolo. Letos se bosta osnovnim šolam, ki že delujejo po programu devetletke (na Ptujskem so to: Hajdina, Kidričevo, Cirku-lane, Markovci, Destrnik, Mladika) pridružili še Videm in Žetale. Na ormoškem območju do sedaj deluje kot devetletka šola v Ivanjkovcih, letos se ji je pridružila šola pri Tomažu pri Ormožu. Na lenarškem koncu že deluje devetletka v Cerkve-njaku, letos začnejo devetletko v Lenartu in pri Sv. Ani, na slo-venjebistriškem območju pa se bodo Črešnjevcu in Poljčanam pridružile še šole na Spodnji Polskavi, v Laporju in Oplot-nici. Po programu devetletke bodo začeli delati tudi pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V srednje šole se letos prvič vpisujejo učenci, ki so končali devetletka. Tudi v Šolskem centru na Ptuju je bilo v ponedeljek zelo živahno, saj je šolski prag prestopilo kar 2400 dijakov, ki bodo nabirali novo znanje na ekonomski, strojni, kmetijski Pred ogledom šole sto govorila ravnateljico Tatjano Voupotič in ptujski župan Miroslav Luci. Foto: Fl devetletko (Hajdina je bila med šolami, ki so v letu 1999 začele devetletni program). Čas bo pokazal, ali so tudi srednje šole pripravljene na nove metode dela, ki jih uvaja in elektro šoli. Na ptujski gimnaziji so sprejeli kar 832 dijakov; gre za dva oddelka več kot v lanskem šolskem letu. Franc Lačen ZABOVCI / srbska delegacija obiskal mlin KOROSEC V Srbiji obiutno nižje cene Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge je med 28. in 31. avgustom gostila delegacijo srbskih kmetovalcev in strokovnjakov agronomske fakultete v Novem Sadu. Delegacijo 36 kmetov in strokovnih delavcev, ki so si v nekaj dneh ogledali kmetijstvo na obmo~ju SV Slovenije, so spremljali tudi njihovi novinarji, ki so posneli nekaj reportaž o slovenskem kmetijstvu in slovenski predelovalni industriji. V sredo zjutraj so gostje v okviru vodenih ogledov najprej obiskali Kmečki mlin Korošec v Zabovcih. Tam jih je poleg lastnika mlina Vlada Korošca sprejel in pozdravil tudi župan občine Markovci Franc Kekec. Župan je gostom v nekaj besedah predstavil gospodarstvo občine Markovci, Korošec pa je svojim obiskovalcem razkazal celotno mlinsko poslopje in razložil delovanje večine naprav. Gostje iz Srbije so mlin občudovali in bili nadvse presenečeni, da je takšen obrat v popolnoma zasebni lasti. V pogovoru s srbskimi kmeti je steklo nekaj besed tudi o njihovem kmetijstvu in odkupnih cenah pridelkov. Kot so pripovedovali gostje, je pri njih v ospredju pridelava vrtnin, ki jo sadijo strojno, pobirajo pa večinoma ročno. Kmet, ki ima posestvo blizu romunske meje, je povedal, da obdeluje 11 hektarjev zemlje, od tega goji na dveh hektarjih površin papriko in paradižnik. Kot je razložil, se paradižnik v Srbiji prodaja po približno 30 tolarjev za kilogram, papriko pa prideluje v prvi vrsti za proizvodnjo semen, poleg prodaje za seme pa je nekaj proda za predelavo; delež proda neposredno na trg, ostanek pa vnovči s kompenzacijo. Kot so omenili srbski kmetovalci, so odkupne cene pšenice in koruze v Srbiji skoraj za tretjino nižje od slovenskih. V skladu s cenami pa so nižje tudi plače zaposlenih. Povprečna delavska plača znaša po njihovih besedah okrog 150 evrov. Kmet, ki obdeluje 125 hektarjev obdelovalnih površin, je dejal, da goji predvsem pšenico. Zemljo obdeluje z mehanizacijo, ki pa je večji del že zastarela. Poleg poljedelstva pa se omenjeni kmetovalec ukvarja še z vzrejo plemenskih prašičev. Kot je pojasnil, ima v hlevu 70 prašičev, ki jih vzredi malo nad sto kilogramov. Nato da prašiče v zakol -zaposlene ima svoje mesarje- in meso proda v lastnih mesnicah. V Zabovcih pa smo se pogo- varjali še s sadjarjem iz Vinče, ki ima na 13,5 hektarjih posajenih šest hektarjev jabolk, tri hektarje hrušk in tri hektarje breskev. Na hektarju in pol pa goji še marelice in slive. Čeprav je letošnji pridelek srbskim sadjarjem nekoliko okrnila pozeba, pa kmetovalec razlaga, da kljub lenc, Tovarno sladkorja Ormož, sadjarsko kmetijo Ivana Pučnika v Slovenski Bistrici in podjetje SIP Šempeter. V četrtek so se seznanili z mlekarstvom in prašičerejo v Prekmurju, v petek pa so si ogledali proizvodnjo v koroški Muti in ptujski Perut- Vlado Korošec z gosti iz Srbije temu pridela okrog 50 ton sadja. Z odkupnimi cenami, je dejal, je zadovoljen, saj omogočajo razvoj te gospodarske panoge. Srbko delegacijo je na njihovem obisku po SV Sloveniji vodil Franc Obran, kmetovalec in član sveta občine Markovci. Obran je povedal, da so gostje v okviru štiridnevnega obiska SV v sredo obiskali še kmetijo Ke- nini. V podjetju Perutnina Ptuj sta se jim med ogledom pridružila še kmetijska ministra Slovenije in Srbije. V soboto so si gostje iz Srbije ogledali še 40. kmetijsko-živilski sejem, veliko zanimanja in vprašanj pa so med obiskom v Sloveniji posvetili postopkom lastninjenja državnega premoženja. Moica J.emliarič SPODNJE PODRAVJE / prometna varnost in začetek sole Mladi in promet V ponedeljek je Policijska uprava Maribor na osnovni šoli Mladika na Ptuju sklicala tiskovno konferenco, ki jo je vodil Ivo Usar, predstavnik za stike z javnostjo. O skrbi za prometno varnost otrok je govoril Alojz Breznik, inšpektor Urada za informiranje ter vodja skupine za promet, in z zadovoljstvom ugotavljal, da v prvih šolskih dneh policisti in prostovoljci skrbijo za prometno varnost otrok, ob tem pa pohvalil delo svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu po ob~inah. Posebna prometna varnost je namenjena najmlajšim učencem, ki prihajajo v šolo skupaj s starši, učence je potrebno poučiti glede prometne varnosti. Za učence prvih razredov je policija pripravila pobarvanke, s katerimi bi skozi igro spoznavali prometne predpise. Pri tem je potrebno omeniti sodelovanje policije s šolami in s starši. Alojz Breznik je opozoril še na problem, da vse več dijakov pri vožnji mopedov ne uporablja čelade. Izjavil je, da bodo policisti dosledno bdeli nad upoštevanjem predpisov glede prevozov otrok v šole. Boris Kozenburger, pomočnik na Policijski postaji Ptuj, je govoril o sodelovanju na področju ptujske policijske postaje, pri čemer je posebej pohvalil vključitev nekaterih društev upokojencev v skrb za prometno varnost v začetku pouka. Na tiskovni konferenci je o prometni varnosti na svoji šoli govorila tudi ravnateljica Sonja Purgaj in z zadovoljstvom ugotavljala, da nenehno opozarjanje na prometno varnost na roditeljskih sestankih ob sodelovanju policije in sveta za vzgojo v cestnem prometu kaže zelo dobre rezultate in v zadnjih letih ne opažajo tovrstnih problemov. Res je, da opozoril na prometno varnost ni nikoli dovolj, med žrtvami prometnih nesreč je namreč vse več mladih, in to je zaskrbljujoče. Fl GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO PTUJ / SRBSKI IN SLOVENSKI MINISTER ZA KMETIJSTVO V PERUTNINI PTUJ Jugoslavija - velika priložnost za Perutnino Ptuj V petek, 30. avgusta, je Perutnino Ptuj obiskal minister za kmetijstvo Republike Srbije prof. dr. Dragan Veselinov v spremstvu svojega slovenskega kolega mag. Francija Buta, z njim pa so bili tudi jugoslovanski ambasador v RS dr. Ivo Viskovic in se nekateri visoki uradniki obeh držav. Med obiskom je predsednik uprave in generalni direktor dr. Roman Glaser izrazil nezadovoljstvo, da so iz pogovorov o sprejetju prostotrgovinskega sporazuma med državama že kar na začetku izločili piščančje meso, ki je pred izvozom v Srbijo deležno enormnih dajatev: 0,5 evra prelevmanov za vsak kilogram in še 30% carinskih dajatev. "Očitno gre za spodrsljaj, ki ga je še mogoče popraviti, saj se je Perutnina Ptuj več let pripravljala na ponovno gospodarsko sodelovanje s Srbijo. Vzpostavila ga je takoj, ko so bili za to dani prvi pogoji in kljub nerešeni pravici do upravljanja z lastnim premoženjem v skladiščno distribucijskem centru in trgovinah, v Beogradu že ustanovila novo podjetje, ki se ukvarja s prodajo Perutnininih živil, ki so na srbskem trgu ponovno pojem visoke kakovosti," je poudaril dr. Roman Glaser. Dodal je, da so pričakovanja Srbije, da bi Perutnina Ptuj takoj in na veliko vzpostavila tako vzrejo kot predelavo perutninskega mesa in izdelkov v Srbiji, vseeno prevelika. Gre za zahteven proces, ki se ga je Perutnina Ptuj pripravljena in sposobna lotiti, vendar na način, ki bo zagotavljal njegovo dolgoročno stabilnost, akumula-tivnost in obojestransko zadovoljstvo. Perutnina Ptuj se ga bo vsekakor lotila, toda njegova dinamika je odvisna tudi od tr-ženjskih rezultatov na tem trgu, ki ima velike potenciale za doseganje sinergijskih učinkov tako na podjetniški, kot na državni ravni. "Perutnina Ptuj želi postati in- tegrator perutninarske proizvodnje tudi v Srbiji. Iz te države bi lahko takoj začeli kupovati po 80.000 ton koruze vsako leto, pri vzpostavljanju vzreje in predelave pa bi lahko ponovili zgodbo s Hrvaške, kjer naše podjetje Perutnina Ptuj Pipo Čakovec predstavlja enega od najuspešnejših transferjev znanja, tehnologije in ekonomike iz matičnega podjetja v tujino," je še izpostavil dr. Roman Glaser. Oba ministra sta se strinjala s poslovodstvom Perutnine Ptuj, da je lahko gospodarsko sodelovanje med državama velika nova priložnost za ustvarjanje koristi na obeh straneh. Perutnina Ptuj je podjetje z vzpostavljenimi prodajnimi kanali v 13 evropskih državah, najsodobnejšo opremo za obdelavo in predelavo perutninskega mesa, izkušnjami s širjenjem v mednarodni prostor in kvaliteto izdelkov, ki je primerljiva z vsemi evropskimi konkurenti. V marsičem jih celo močno presega, njeni potenciali pa so še toliko večji, ker zaključuje svoj petletni RADIO PTUJ UTRJUJE SVOJ POLOŽAJ Na obzorju povezave z radiem Ormož 10 najbolj poslušanih radijskih programov na področju slišnosti za Radio Ptuj - doseg v % 25% 20% 15% 10% 5% 0% 21,5% 15,6% 116% 10.5% BJ% 7.3% SJ% 4,4% 3,6% 3.3% Radio City itedio i^dio Ptuj i^dio Nat Val 202 IVIaribor- FM MIMI i^dio Program A i^dlo Plus Radio Radio SI Bre^e Slovenske gorice Po zadnjih rezultatih raziskav je Radio Ptuj zasedel tretje mesto. Vir: Radiometrija Na mocno zasičenem medijskem trgu v Sloveniji je predvsem med radijskimi postajami konkurenca zelo močna. V devetdesetih letih, po nastanku mnogih komercialnih radijskih postaj so bila v zraku pričakovanja, kako bodo novonastale postaje uničile stare in si pridobile poslušalce. Star pregovor pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, podobno velja tudi za razdelitev radijskih poslušalcev v novih konkurenčnih razmerah. Številne nove radijske postaje so v zadnjih desetih letih 50% poslušalcev odvzele radijskim postajam pod streho nacionalne RTV (Slovenija 1, Val 202, Radio Maribor, Radio Koper) in tudi nekaterim, po starem, nekomercialnim postajam. Po drugi strani pa so nekatere od teh nekomercialnih postaj (Radio Ptuj, Radio Celje, Koroški radio, Radio Kranj, Murski val in Radio Triglav) uspele ubraniti svoj položaj na vedno zahtevnejšem trgu. Ohranile so status nekomercialnih postaj, istočasno pa se prilagodile novim zahtevam poslušalcev. Vmes se je zgodil še en svojevrsten fenomen, saj so se nekatere, na začetku zelo uspeš- ne komercialne postaje (Net FM, Radio Glas Ljubljane, Gama MM) "pokvarile" in izgubile velik del svojega začetnega zaleta. Radio Ptuj spada s svojimi 39 leti po starosti med večje, po programu, načinu in organizaciji dela ter opremljenosti pa vsekakor med sodobnejše postaje v državi. Težko je v nekaj stavkih opisati skrivnosti uspeha, ki jih seveda uspešni odgovorni uredniki ne izdajo radi. Gotovo pa drži eno: Radio Ptuj živi s poslušalci in za poslušalce. Številna javljanja in oddaje s terena, kontaktne oddaje, hitro posredovane in zanesljive lokalne informacije ter novice iz Slovenije in sveta, in nenazadnje dobra glasba so formula uspeha Radia Ptuj. Močna konkurenca je utrdila ekipo Radia Ptuj, danes so močnejši in bolj poslušani kot kadarkoli prej. To potrjujejo raziskave poslušanosti treh različnih organizacij (Radiometrija, Nacionalna raziskava branosti in Mediana RM). Na področju Štajerske je Radio Ptuj po zadnjih rezultatih Radiometrije zasedel tretje mesto, prehitel je številne komercialne radijske postaje in se močno približal v preteklosti nedosegljivemu Radiu Maribor. Če vzamemo kot merilo velikost področja, ki ga s signalom pokriva Radio Ptuj, pa je rezultat za Ptujčane še toliko boljši. Ptujski radijci pravijo, da so sicer z doseženim zadovoljni, vendar se s tem ne bodo zadovoljili. Poskusili bodo še več. Na obzorju so povezave z Radiem Ormož, ki bi skupnemu programu lahko dali še večjo perspektivo. BD investicijski ciklus, med katerim je povsem prenovila najvitalnej-še dele podjetja. Tudi zaradi tega je minister dr. Veselinov poudaril, da je Srbija postala razmeroma liberalna država z odprtim trgom, kjer so pod posebnim režimom le še najbolj strateški izdelki. Perutnina Ptuj bo lahko svojo poslovno priložnost v Srbiji našla v procesu privatizacije tamkajšnjega gospodarstva, "saj je v njenem procesu zagotovo še veliko prostih kapacitet prav v dejavnostih, s katero se ukvarja Perutnina Ptuj," je izposta- vil srbski kmetijski minister dr. Dragan Veselinov in dodal, da je v njegovi državi kar 1,2 milijona kmečkih gospodarstev in zagotovo jih je med njimi veliko, ki bi izkazali realni interes za vzre-jo piščancev za Perutnino Ptuj. "Za naložbe v našem gospodarstvu je pripravljenih tudi že več davčnih olajšav," je še izpostavil dr. Dragan Veselinov. Ob koncu si je delegacija iz Srbije ogledala še paleto živil Perutnine Ptuj v njeni delikatesni trgovini sredi mesta. (Dialog) PTUJ / izdanih 83 odstotkov dohodninskih odločb 1,8 milijarde vraiil Na davčnem uradu Ptuj so do začetka prejšnjega tedna izdali dobrih 83 odstotkov vseh odločb za odmero dohodnine za leto 2001. Davkoplačevalcem iz Upravne enote Ptuj je bilo vročenih 31.239 odločb ali 82,56 odstotka vseh, iz Upravne enote Ormož pa 8.469 odločb ali 87,03 odstotka. Kot navaja direktorica davčnega urada Ptuj Stanka Premuž, je bilo za leto 2001 vloženih 47.570 napovedi za odmero dohodnine, z območja Ormoža 9.731 in z območja Ptuja 37.839. Odločb se je razveselilo dobrih 62 odstotkov prejemnikov, saj jim prinašajo vračilo preveč plačane akontacije dohodnine, samo 7,86 odstotka odločb pa odmerja doplačilo dohodnine. Medtem ko je slaba tretjina odločb brez vračila oziroma doplačila. Povprečni znesek doplačila dohodnine znaša 53.718 tolarjev, povprečni znesek vračila pa 74.120 tolarjev. Državna blagajna je tako davkoplačevalcem doslej vrnila 1,82 milijarde tolarjev preveč plačane dohodnine, tistim, pri katerih pa je bila akontacija prenizka, pa je država odmerila 167,6 milijona tolarjev doplačila. JB SLOVENSKA BISTRICA / RAZVOJNI NAČRTI IMPOLA Trije krogi za razvoj ^"Valjarništvo je pri nas sorazmerno zastarelo. V Impolu segajo njegovi začetki v čas pred tridesetimi leti. Pri tem gre za ključni problem, ki se imenuje topla valjarna. To je tisti osnovni stroj, ki valjarstvu daje surovino, da lahko dela dalje. Že lansko leto smo pripravili strategijo razvoja Im-pola, kjer smo med drugim govorili tudi o valjarništvu in o tem, kako ga v naslednjih letih rešiti, ker je konkurenca na tem področju tako pri večji produktivnosti kot kakovosti izdelkov, že pred nami. Zavedamo se, da je za rešitev valjarništva malo časa, zato smo se že lansko leto odločili, da se bomo v bodoče posvetili predvsem izdelavi folij in nič več pločevini, trakovom in vsemu drugemu," je uvodoma na seji slovenjebistriškega občinskega sveta pri točki dnevnega reda, kjer je bilo govora o premoženjskih zadevah (preselitev Almonta na novo lokacijo) povedal direktor Impolove uprave Jernej Čokl. Kaj jim je ta odločitev prinesla? Enotni so si bili, da je za njihovo valjarništvo potrebno najti nove prostore. Ugotovili so tudi, da jih obnova starih strojev stane ravno toliko kot nabava nove opreme, ki jim bo prinela nove možnosti, da se na trgu približajo konkurenci. Zato so se odločili, da bodo v opremo valjarništva vložili približno 36 milijonov evrov. Vendar po besedah direktorja Impolove uprave vse to le ni tako enostavno, najprej so pogledali, kam bi vse to postavili, pa ne samo valjarstva, temveč vse druge spremljajoče dejavnosti, kot so livarna in drugo. Da bi lažje sledili svojim ciljem, so narisali tri kroge bodočega razvoja. Prvi predstavlja prostor, v katerem se bo razvijalo stiskal-ništvo, sredinski krog je namenjen razvoju livarništva, spodnji pa valjarništvu. Pri tem pa so se srečali tudi prostorskimi problemi, saj je znotraj Impolove ograje vse pozidano in zasedeno in nikjer ne moreš več postaviti primerne hale, kjer bi bilo dovolj prostora za proizvodnjo. Našli so prostor na območju sedanje hale, ki jo zaseda Almont, ta pa se do konca 2003 seli na novo lokacijo. Jernej Čokl je še dejal, da bodo pozidali še tisti del, kjer je sedaj dvorišče in tam postavili tri nove valjarne. S tem bo Impol pridobil možnost izdelovanja folij za okoli 20 tisoč ton, danes jih izdeluje 6.500 ton. V sami livarni bodo uvedli novo tehnologijo, ne več s pridobivanjem surovine s toplim valjanjem, temveč s kasterjem, to je posebni livni stroj za izdelavo trakov. Direktor Impolove uprave je pri tem dodal, da se s tem na ta način odpira možnost razvoja valjarništva. Tako bi bil Impol do leta 2005 v celoti prenovljen. Vida Topolovec PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Slovenijo zajela evforija Pretekli dnevi se bodo v zgodovini slovenskega trga kapitala zagotovo zapisali kot eni najzanimivejših. Da se bo slej ko prej našlo kakšno znano svetovno podjetje, ki bo želelo prevladujoč vpliv v katerem od slovenskih zelo dobro poslujočih farmacevtskih podjetij, v Leku ali Krki, je bilo povsem pričakovano. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo zgodilo. Kljub navedenemu je novica Le-kove uprave pred nekaj manj kot dvema tednoma, da potekajo zaključni pogovori s strateškim partnerjem, presenetila vse. V trenutku objave novice je bilo trgovanje z Lekovimi delnicami zaustavljeno, v finančni javnosti pa so se pričela zastavljati mnogotera vprašanja okoli prevzema, predvsem v zvezi s ceno, ki bi jo bil prevzemnik pripravljen plačati za Lek, in katero ime se skriva za prevzemajo-čim podjetjem, saj le-to ni želelo biti imenovano vse do objave namere za prevzem. Naslednji tr-govalni dan po objavljeni novici o strateških pogovorih, pretekli ponedeljek, je bilo trgovanje z Lekovi-mi delnicami ponovno sproščeno, njihova cena pa je v trenutku sunkovito narasla. Pred petkovo zaustavitvijo se je z delnicami Leka trgovalo nekje na nivoju 65.000 tolarjev, v ponedeljek pa so se posli sklepali celo po 100.000 tolarjev za delnico. Pod vplivom prevzema družbe, ki po tržni kapitalizaciji trenutno zaseda mesto največjega slovenskega borznega podjetja, so tečaji večine kotirajočih delnic dobesedno eksplodirali in slovenski borzni indeks SBI 20, ki meri splošno gibanje celotnega trga je samo v ponedeljek porasel za skoraj 9 odstotkov in dosegel rekordnih 3.256 indeksnih točk. Nakupna evforija vrednostnih papirjev je takorekoč zajela vso Slovenijo in sklenjenih je bilo nadpovprečno veliko poslov. Znatno se je povečalo povpraševanje po večini delnic, v prvi vrsti po delnicah drugega farmacevtskega podjetja, novomeške Krke, katere cena je skladno z Lekovo najprej znatno porasla, kasneje pa vsakodnevno v času trgovanja precej nihala. Proti koncu tedna se je stanje na borznem trgu začelo umirjati in stabilizirati, večina pa se je ukvarjala z ugibanjem prevzemne Lekove cene. Ta neznanka se je razblinila v petek, ko je bila javno objavljana namera, da Novartis za delnico Leka ponuja 95.000 tolarjev. Večina strokovne javnosti je enotnega mnenja, da je podjetje s tolikšnim potencialom ustvarjanja dobrih poslovnih rezultatov v prihodnosti, kot je Lek, prav gotovo vredno več od ponujene Novartisove ponudbe. Prav prevzemna cena bo v prihodnjih dneh predmet pogajanj, predvsem z obema državnima skladoma, Kapitalsko in Odškodninsko družbo, ki imata v lasti skupaj nekaj več kot 25-odstotni delež Leka. Prevzem Leka je povsem zasenčil ostale poslovne dogodke, tudi neklasično nakupno transakcijo lastniškega deleža idrijskega podjetja, pri kateri so slovenska podjetja odkupila delež podjetja, ki je bil do sedaj v lasti tujcev. Nina Pulko Ilirika BPH, d.d. Nina.pulko@ilirika.si POLITIKA PTUJ / POGOVOR S SLAVKOM BRGLEZOM, PREJEMNIKOM PEČATA MESTA PTUJA Ni rad prvi, rad pa sodeluje Slavko Brglez je eden izmed tistih Ptujčanov, ki je tudi po upokojitvi zelo aktiven. Leto{nje leto je zanj pomembno leto: dopolnil je častitljivih 70 let, v samozaložbi je izdal svojo tretjo knjižico z naslovom Iz Tominj v Brstje, v kateri opisuje življenje prednikov svoje žene Kristine. V drugi knjižici Na{ stric iz Lancove vasi je popisal življenje svojih prednikov, prva knjižica pod naslovom Reja pur na dvo-ri{čih in na farmah pa je bila čisto strokovna. Ponosen je, da je med tremi avtorji (ob njem sta še Klemen Brglez in mag. Marko Volk), ki so napisali prvo strokovno knjižico o reji puranov, ki jo je pohvalila tudi stroka. Kot edina strokovna knjižica o puranih je našla svoje mesto tudi v Enciklopediji Slovenije. Na to je še posebej ponosen. Tretja pomembna stvar iz leta 2002 pa je priznanje - pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija, ki ga je Slavko Brglez prejel ob letošnjem prazniku mestne občine Ptuj. Z njim je prišlo priznanje za tisto delo, ki predstavlja nekaj več. Tega pa je pri Slavku Brgle-zu kar nekaj. Potem ko se je leta 1992 upokojil, zadnja leta je v Perutnini Ptuj delal kot vodja investicij, je vstopil tudi v politične vode. Stranka SLS ga je povabila k sodelovanju, njen program je bil tisti, ki ga je prepričal, v duši je bil vedno pri kmetijstvu, je poudaril. Že dvakrat zapored je bil izvoljen za svetnika mestne občine Ptuj. Njegovo delo svetnika je zelo opazno. Bil je med tistimi, ki so si najbolj prizadevali za ustanovitev glasila Ptujčan. Deli pa si tudi zasluge, da se je prijela "točka pobude in vprašanja" kot druga točka dnevnega reda vsakokratne seje mestnega sveta. Z njo so dobili vodje svetniških skupin oziroma svetniki novo priložnost, da skozi vprašanja in pobude vprašujejo in opozarjajo mestno oblast, župana in vodje oddelkov ter druge o dogajanjih v okolju oziroma o tem, kako se in kako se ne uresničujejo posamezni projekti iz sredstev občinskega proračuna. Kvaliteta izvajanja posameznih projektov je poseben problem, na to Slavko Brglez pogosto opozarja. Projekt kongresno-kulturne dvorane pa je eden tistih, pri katerih je človek lahko upravičeno nejevoljen. Toliko truda je bilo potrebno, da je tri leta zapored bil vključen v proračun mestne občine Ptuj, na koncu pa se je vse skupaj izjalovilo. Projekt čaka na nov začetek. Slavko Brglez je tako kot ptujski župan Miroslav Luci prepričan, da mestni svet deluje usklajeno. Manjši sporazumi nastajajo le pri sprejemanju proračuna, več vprašanj kot običajno pa je tudi, ko gre za denar za gradnjo nove ptujske cerkve. Kaj manjka Ptuju? Dileme ni, sko razstavo. Danes bi lahko govorili tudi o Ptuju kot sejemskem mestu, tako pa se s tem žal ponašajo drugi. "Veliko pa smo izgubili tudi zato, ker se takratni občinski možje niso znali pogovarjati z Beogradom. Nekdanji perutninski direktor Tomažič je to znal, v Beogradu je bil vsaj dvakrat letno... " O tem, ali bo Slavko Brglez kandidiral za svetnika tudi v tretje, bo odločila stranka. Potrudili pa se bodo, da bodo kandidate imeli, tudi za župana. Sam županski kandidat zagotovo ne bo, v medijih se je sicer pojavilo njegovo ime, ne ve sicer od kod Slavko Brglez: »V preteklosti smo veliko izgubili tudi zato, ker se nismo znali pogovarjati z Beogradom ...« Foto: Črtomir Goznik gospodarski razvoj, poudarja Br-glez. Priče smo grobih propadov nekaterih ptujskih podjetij, kot so Stanovanjski servis, Delta, Emona - Merkur, žal pa so svetniki pri tem lahko nemi opazovalci dogajanja, ker ni v njihovi pristojnosti, da bi lahko aktivno sodelovali pri reševanju razmer. Kar pa zadeva v tem trenutku zelo aktualno povezovanje Perutnine in Kmetijskega kombinata, je po njegovem pepričanju, dobra stvar. Se ko je bil zaposlen v Perutnini, se je govorilo o tem, da bi podjetji na nek način morali povezati. Vendar je bilo v tistih časih to bolj politično kot gospodarsko vprašanje. Turizem na Ptuju nima dobrih temeljev, tudi zato, ker se je preveč pričakovalo od GIZ Poetovio Vivat. Zaradi nekaterih nerazumnih potez je Ptuj v preteklosti izgubil nekaj vitalnih projektov, na katerih bi lahko uspešno gradil tudi razvoj turizma in drugih spremljajočih projektov. Velika škoda je, da je izgubil gospodar- novinarjem takšni podatki. "Pre-tenzij, da bi bil prvi v nekem okolju, nimam, rad pa sodelujem," je o svoji "županski" kandidaturi še povedal Slavko Brglez. Ne glede na to, kako se bodo končale letošnje volitve, bomo Slavka Brgleza vedno našli med zagovorniki malega kmeta. Tudi zato so v mestni občini začeli prek odbora za gospodarstvo z izbiro kmetije leta. Ptuj ni samo mestna občina, je tudi kmetijska občina, ki se lahko pohvali s kar nekaj zelo urejenimi kmetijami, ki se že sedaj lahko enakovredno kosajo z evropsko konkurenco. Za nove izzive je vedno odprt, vedno bo našel nekaj, kar ga bo okupiralo. Kmalu bo izšla tudi že četrta knjižica. Priznanje mestne občine Ptuj, pravi, je neke vrste spodbuda, ki ti daje zagon za naprej. Je pa ga zelo vesel. Ne glede na to, kod bo še delal kot upokojenec, bo vedno našel čas za svoje vnuke: Anjo, Mojco, Živo, Julijo in Janža. MG POLITIČNI MARKETING 4 Komunikacijska strategija Politični marketing sestavljata predvsem dva elementa — kandidat (skupaj s svojim volilnim programom) in njegova komunikacija z volivci. Ko je kandidat izbran, ko so sprejete temeljne strateške odločitve in ko je izoblikovan volilni program kandidata, je na vrsti oblikovanje komunikacijskega načrta. Prva stopnja pri tem je oblikovanje komunikacijske strategije. O korakih, skozi katere se oblikuje le-ta, je bil govor že v prejšnjem nadaljevanju — naj ponovim: 1. odločitve o politikovem ciljnem imidžu 2. določitev nosilnih tem v kampanji 3. izbira časovnega poteka kampanje Odločitve o politikovem ciljnem imidžu smo obravnavali zadnjič, nadaljujmo torej, kjer smo končali: DOLOČITEV NOSILNIH TEM V KAMPANJI Preden opravimo izbiro konkretnih tem za kampanjo, se moramo odločiti za prevladujoči slog kampanje: ali bo večinoma polemičen, napadalen ali pa bo povprečno nevtralen, psev-doobjektiven. Ali bo kampanja neinovativna, vsakdanja ali pa bo poskušala najti nove teme za razpravo? Vse te odločitve so v tesni zvezi s politikovim ciljnim imidžem, kajti vsebina in način, kako to obliko sporočamo, si ne smeta nasprotovati. Tako k podobi dinamičnega, mladega človeka gotovo ne sodijo povsem navadne, vsakdanje teme. In upoštevati moramo formulo USP - poudarjanje posebnosti in poenostavljanje. Določitev nosilnih tem v kampanji je ena izmed najdeli-katnejših odločitev v procesu načrtovanja. Najzaneslivejša pot je izbira tem s pomočjo raziskave javnega mnenja, ki razkrije, katere teme so za javnost najpomembnejše (to smo opravili že v fazi analize). Vendar se v praksi pojavlja v večini primerov nekakšna mešanica tem, ki smo jih dobili po tej poti, in tem, ki jih določita stranka, ki ji pripada kandidat, in kandidat sam. Je pa ta mešanica tudi potrebna, ker lahko pričakujemo, da so raziskavo javnega mnenja PTUJ / KONČAN NOTRANJI NADZOR KTV PTUJ Lumparij in o{kodovanja naj ne bi bilo Notranji nadzor KTV Ptuj, ki ga je opravilo podjetje ITEO -ABECEDA, d.o.o., Ljubljana, je končan. Poročilo je napisano, njegova vsebina trenutno {e ni javna, ker ga morajo najprej skupaj podrobno pregledati naročniki, in sicer mestna občina Ptuj, upravni odbor, predstavnik MČ Ljudski vrt, ki je upravljala s sistemom leta 1998 in za katero je bil prav tako opravljen notranji nadzor tudi v letih 1999, 2000 in 2001, in operater Ingel ter ga uskladiti v tistih delih, za katera bodo potrebna morebitna dodatna pojasnila oziroma spremenjeni zapis. Po prvih in neuradnih podatkih je bilo poslovanje vzorno. Ce je temu tako, bo ptujski župan Miroslav Luci moral držati obljubo, ki jo je dal predstavnikom mestne četrti Ljudski vrt, ko so se na seji sveta 6. junija pogovarjali o problematiki v ptujskem kabelskem sistemu in o najnovejših potezah mestne občine Ptuj - odločitvi o notranjem nadzoru, in zdaj že bivšemu upravnemu odboru čestitati za dobro opravljeno delo, ker je delal v korist naročnikov oziroma uporabnikov sistema in se ni okoristil, kot so javno natolcevali nekateri, ki po večini niso imeli imen, ker so poosebljali glas ljudstva. Najbolj je bodel v oči podatek o tem, da so se zmanjšala sredstva KTV Ptuj v letu 2001 za 50 milijonov tolarjev. Nič ni pomagalo pojasnilo, da Ingel, ki mu je bil v letu 1999 dan v upravljanje ptujski KTV-sistem, ne v last, ni mogel vlagati v tuja osnovna sredstva, zato se tudi niso povečala sredstva mestne četrti Ljudski vrt. Davkarija vlaganja v osnovna sredstva v letu 1999 ni priznala, zato so bila vsa knjižena kot strošek. Pritožba ni pomagala, do danes namreč nanjo niso prejeli niti odgovora. Čisto poročilo o poslovanju bo zagotovo prava osnova, na kateri bodo gradili pogovore in odločitve o prihodnjem statusu KTV Ptuj; odločitev o tem mora biti sprejeta do 31. decembra 2002. Kmalu bodo za skupno mizo o tem razpravljali predstavniki stroke, mestne občine in upravnega odbora KTV. Nova statusna oblika KTV Ptuj naj bi bila takšna, da bo onemogočila oziroma preprečila divjo privatizacijo sistema. Organizacija naj bi bila neprofitna oziroma poslovanje takšno, da bo omogočilo sprotno posodabljanje sistema, kar se da nizke stroške vzdrževanja in da bo zagotovila vlagateljem glede na vložek ustrezni delež lastništva. MG Bralcem Tednika se opravičujemo, ker je v reklami napovedani tekst o ptujski kabelski iz Tednika pomotoma izpadel; objavljamo ga danes. opravili tudi tekmeci, ki se bodo pojavili z enakimi ali podobnimi temami. Zato je potrebno dodati nekaj svojih, lastnih tem, ki pa morajo biti v skladu z programskimi izhodišči stranke in kandidatovim ciljnim imidžem; tako se npr. kandidat, ki želi prenesti miroljuben, ne-agresiven imidž k svojim volivcem, ne sme zavzemati za odpravo prepovedi posedovanja orožja ipd. Seznam tem, izmed katerih jih bo kandidat izbral nekaj, ki bodo nosilne za kampanjo, je lahko dokaj širok, s pomočjo javnomnenjske raziskave in ob upoštevanju drugih dejavnikov nato izberemo samo nekaj takih, ki bodo najzanimivejše za kampanjo. Teme se delijo na tiste, za katere se bo kandidat zavzemal, in tiste, proti katerim se bo kandidat boril. Zadnja odločitev pri oblikovanju komunikacijske strategije je izbira časovnega poteka kampanje, kjer moramo sprejeti dve odločitvi: - Izbira datuma začetka kampanje Obstaja veliko število dokazov za zgodnji in pozni začetek kampanje. Obstajajo primeri, ko so kandidati zaradi enega ali drugega zmagali ali izgubili volitve. Vendar se je z leti izoblikovalo nekakšno splošno pravilo, ki pravi, da naj kandidati, ki so malo znani, začnejo s kampanjo hitro, dobro znani kandidati pa lahko začnejo pozneje. Vendar je čas začetka kampanje odvisen tudi od pričakovanega začetka kampanj tekmecev, kajti tudi znani kandidati si ne morejo privoščiti, da bi pustili tekmecem preveč manevrskega prostora. Zato je priporočljivo, da tisti, ki menijo, da je njihov kandidat dovolj znan, da si lahko privošči pozni začetek kampanje, pripravijo tudi rezervno različico kampanje, ki jo lahko uporabijo v primeru, če večina tekmecev začne kampanjo zgodaj, ker obstaja nevarnost, da bodo tekmeci pred nami zavzeli ciljne skupine volivcev našega kandidata. Skupine volivcev, ki so se že odločili, koga bodo volili, pa je izredno težko pozneje prepričati, da naj volijo nekoga drugega. - Izbira tipa časovnega poteka kampanje Možni so štirje tipi časovnega poteka: - progresivni potek Kampanja s progresivnim potekom povečuje svojo intenzivnost s približevanjem dneva volitev. Zahteva relativno redno prisotnost na terenu. Opira se na povečevanje zanimanja volivcev, ki je povezano z vedno večjo pozornostjo medijev, ko se približuje dan volitev. Zanimanje je seveda največje v dnevih tik pred volitvami. To je največkrat uporabljan tip časovnega načrta. - bliskovita kampanja Bliskovita kampanja je skon-centrirana na kratko časovno obdobje, ko uporablja vse oblike medijev in komunikacijskih orodij hkrati. - postopna kampanja Kandidatov imidž se oblikuje postopoma skozi kampanjo s pomočjo psevdo dogodkov, ki so vnaprej skrbno pripravljeni in pomagajo usmerjati pozornost medijev in volivcev na kandidata. Ta tip je med najučinkovitejšimi, a zahteva veliko izkušenj in skrbno načrtovanje, da je lahko uspešna. - kampanja 'ustavi in poženi' Uporablja se takrat, ko politiku primanjkuje virov za kampanjo. Začne se vsakokrat, ko se zgodi kak pomemben dogodek, ki ga uporabi za svoj pogon (objava javnomnenjske raziskave, TV oddaja s kandidatom kot gostom ...), čez nekaj časa zamre in se spet začne ob naslednjem primernem dogodku. "PTUJSKE" TEME ZA KAMPANJO Če se ozremo na ptujsko prizorišče bodočih spopadov, lahko na hitro sestavimo krajši seznam tem, ki bi bile zanimive za volivce s tega območja. Na pozitivni seznam (teme, za katere se bo kandidat zavzemal) bi tako lahko uvrstili: - vlaganja v dejavnost namesto v zidove — turistične prireditve, financiranje kulturnih dejavnosti čez vse leto na prostem, drugi programi kulture, vlaganja v znanje, vlaganja v programe za mlade - izgradnja južnega mostu in obvoznice za tranzitni promet - zgradnja humanističnega centra - izgradnja prireditvene dvorane - ureditev rekreacijske poti okrog akumulacijskega jezera - ustvarjanje pogojev za priselitev podjetij v mesto - izgradnja garažne hiše pod grajskim hribom - nova namembnost panorame kot vzhodnega poslovnega centra - izboljšanje varnosti in preprečevanje vadalizma — uvedba mestnih redarjev, skrb za upoštevanje predpisov glede točenja alkohola ... To je seveda samo nekaj, na hitro naštetih tem, obstaja jih še mnogo, mnogo ... Klas Berlič __gg;8î58,2404t3wh___ —nrmn- iUltnlHilirw*a Dmžba za časopisno In radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.0,0., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6, S250 Ptuj, tel.: Qg/74»34-1Q, poítirňěBIŘnňTIčSráaio-tedi^^ straiíiTlpiTTww.rdaióttělriTIčil --- PO MESTNI OBČINI PTUJ / SODELOVANJE PARTNERSKIH MEST Najprej turizem in promocija V nedeljo, 25. avgusta, se je iz nemškega partnerskega mesta Burghausen vrnila {est~lanska delegacija predstavnikov ptujskih turisti~nih in gostinskih delavcev ter Obrtne zbornice Ptuj, ki je na povabilo tamkaj{njega turisti~nega društva sodelovala na delovnem sre~anju o možnostih konkretnega sodelovanja na podro~ju turizma in promocije. Ptuj so tokrat predstavljali Tadej Bojnec, direktor Lokalne turistične organizacije Ptuj, Boris Zajko iz Vinarstva Slovenske gorice - Haloze, Jure Sarman iz Centra interesnih dejavnosti, Vesna Verlak iz Golf igri{~a Ptuj, ~lan sveta LTO Bojan Mi-{ko ter Nevenka Koren iz hotela Mitra. O konkretnih oblikah sodelovanja na podro~ju turizma, kulture, {porta in promocije so se pogovarjali z direktorjem turi-sti~nega biroja v Burghausnu Wernerjwm Lechnerjem, s turistično aktivistko Barbaro Ste-iner, z vodjem Marketinga hotelov in turisti~nih birojev Wernerjem Gartnerjem, pred- stavnico partnerskih mest Christine Semmann, predsednikom združenja partnerskih mest Uwe G. Kerstenom ter z Uwe Gles-bergom, predstavnikom partnerskega mesta Hohenstein, ki je rojstno mesto Karla Maya. Kot je povedal Tadej Bojnec, so se v Burghausnu skupaj s predstavniki partnerskih mest Fummel iz Francije in nem{ke-ga Hohensteina po uvodni predstavitvi posameznih mest in turističnih možnosti dogovorili o konkretnih oblikah medsebojnega sodelovanja. Začeli naj bi s sodelovanjem na turističnih sejmih in delavnicah. Za partnerska mesta so se dogovorili o posebnih popustih za nočitve in gostinske storitve, pripravili bodo skupne pakete z različno ponudbo oziroma tematiko Od golfa do trgatve, pri čemer so se dogovorili o medsebojni pomoči in sodelovanju pri prevodih v tuje jezike za promocijsko gradivo in posebnih ponudbah. Dogovorili so se tudi o čim-prej{nji izmenjavi medsebojnih turističnih ponudb ter medsebojnem sodelovanju med turističnimi agencijami, si obljubili medsebojno pomoč pri promociji prek internetnih strani oziroma linkov, o izmenjavi prospektov ter o možnostih posebnega predstavitvenega mesta ali panoja, pa tudi o projektnem sodelovanju na področju mladinskega turizma ter o sodelovanju med {portnimi in folklornimi dru{-tvi. Ze sedaj so se dogovorili za konkretno sodelovanje na njihovi državni razstavi "Landes-gartenschau", ki bo leta 2004 v PTUJ / USTVARJALCI GRAFITOV KREPIJO DEJAVNOST Kako dolgo se bodo nor-~evali iz vseh? Prejšnji konec tedna so bile na udaru ptujskih vandalov tri enote ptujskega vrtca, in sicer Potr~eva 9 in Potr~eva 9/a ter Med vrti 2. Nepridipravi so fasade vseh treh objektov prekrili z grafiti. Gre za doslej najve~ji in najhujši tovrstni "napad" na objekte. O sanaciji objektov {e razmi-{ljajo, pravi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, a doslej se jim podobne sanacije - sicer v manj{em obsegu - niso obrestovale. Eno od sten hajdinskega vrtca so na primer opravljali že skoraj dvajsetkrat. Kakor hitro je fasada na novo prepleskana, jo hitro popi{ejo. Sami tak{ne-mu početju niso kos, kot kaže, pa je nemočna tudi mestna občina Ptuj s svojim varnostnim sosvetom in policijo. Na eni od sej četrti Center je območni policist sicer povedal, da bi se uničevalca ptujskih fasad dalo hitro odkriti glede na to, da slika bolj ali manj enake motive. Pred kratkim se je lotil tudi zidov v Vo{njakovi ulici, kjer so prizadetim baje povedali, da je avtor omenjenih napisov sin iz znane ptujske zdrav- ni{ke družine, ki da s pisanjem po fasadah izraža nezadovoljstvo s ptujsko mestno oblastjo. Občanov oziroma o{kodovancov ne Vrtec Med vrti 2 je eden izmed prejšnji konec tedna pomagali mir Goznik LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2 - telefon: 749 21 50 - www.lu-ptuj.si VPISUJE v šolskem letu 2002/2003 v naslednje programe za pridobitev izobrazbe OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - BREZPLAČNO TRGOVEC, TRGOVEC PREKVALIFIKACIJA GOSTINSKA DELA /KUHAR, NATAKAR/ EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK STROJNI TEHNIK VISOKA POSLOVNA ŠOLA ŠTUDIJ NA DAUAVO SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA Podrobne informacije in svetovalni pogovori vsak delovni dan od 8.00 do 17. 00 / v petek do 13.00 ure / Udeleženci štirih evropskih partnerskih mest med delovnim srečanjem v Burghausnu zanima uničevalčevo življenje, temveč predvsem, kdaj ga bodo odgovorni zaustavili in primerno kaznovali. Dokler ne bo kaznovan, bodo v posmeh okolici vse bro{ure o preprečevanju vandalizma in o tem, kako ga učinkovito preprečiti. MG treh, ki so mu ptujski grafitarji do »nove« podobe. Foto: Crto- Burghausnu. Gre za obsežen 18 milijonov evrov vreden projekt, na podlagi katerega bodo preuredili del mestnega jedra v velik razstavni prostor, na njem pa postavili na ogled poleg floristi-ke {e dosežke na področju arhitekture, gradbeni{tva ter drobne obrti. V pogovoru so ugotovili, da obstaja obojestranski interes tudi za poglobitev sodelovanja na področju gospodarstva in obrti, poseben delovni pogovor pa je potekal s predstavniki Golf klubov iz Ptuja in Burghausna, kjer so se dogovorili o izmenjavi obiskov {e leto{njo jesen. Ob koncu so se dogovorili tudi za naslednje delovno srečanje predstavnikov partnerskih mest, ki naj bi se zgodilo {e letos, tokrat pri nas na Ptuju, in sicer 19. in 20. oktobra. Do takrat pa mora biti nekaj uvodnih nalog na področju medsebojnega sodelovanja že realiziranih. M. Ozmec Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali: BELIN-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina 146.279,24 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za pri-spevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski račun številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica. mm--- Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Rafčeva 6,2250 Ptui tel.: Og/74»34-1Q, poltrňffilSIňlRSráaib-tedňlIči^ ----mámq^oášmkkv^- PTUJ / POLO@ILI PROTIPRA[NO PREVLEKO Za zdaj {e brezpla~no Ena najeminentnej{ih ptujskih lokacij - prostor nekdanjega voja{kega skladi{ča ob Potrčevi - je {e vedno le parkiri{če, ki je dobilo protipra{no prevleko. Na njem dnevno parkira okrog 350 avtomobilov in je trenutno {e največje brezplačno parkiri{-če na Ptuju. Nekaj časa bo na tem območju {e mogoče brezplačno parkirati, vse dokler ne bo mesto dobilo novega parkiri{ča, čeprav so si nekateri že sedaj močno prizadevali, da bi tudi tu uvedli plačevanje parkirnine. MG Parkirišče ob Potrčevi so nekoliko uredili. Foto: Črtomir Goznik PO NAŠIH OBČINAH DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2002 Na ogled sicer nedostopna dediščina 31. avgusta so se pričeli letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine, katerih osrednji cilj je vzpodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine. Že po tradiciji bodo potekali septembra, prvič so jih izvedli leta 1991. V tem letu se je enajst evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, dogovorilo, da bodo različne prireditve, ki so jih v posameznih deželah organizirali že od leta 1985, strnili pod skupnim imenom Dnevi evropske kulturne dediščine. V letu 2002 je že mogoče reči, da so se jim z različnimi aktivnostmi priključile vse evropske države. V Sloveniji smo jih letos podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah posvetili industrijski dediščini. Industrijska dediščina sodi med najpomembnejše dokumente o razvoju mest in naselij, transportnih sredstev, o tehnološki razvitosti in gospodarski moči v različnih deželah v zadnjih dveh stoletjih. Dnevi evropske kulturne dediščine so priložnost, da muzeji, galerije in druge zgodovinske stavbe izjemnega pomena odprejo vrata za javnost, sicer nedostopnih prostorov. V Sloveniji bodo osrednje aktivnosti potekale med 23. septembrom in prvim oktobrom. Po svečani otvoritvi, ki bo 23. septembra na gradu Bistra, kjer domuje Teh-ni{ki muzej Slovenije, bo 24. septembra teden odprtih vrat toba~nega muzeja. 26. septembra bodo na okrogli mizi govorili o varovanju in prezentaciji tehni{ke dedi{~ine v Sloveniji v lu~i vstopa v Evropsko unijo. V arhitekturni delavnici pod naslovom [tauharija Ravne na Koroškem - območje opuščene industrije bodo v ospredju vpra- šanja metodološkega pristopa pri varovanju tistih industrijskih območij, ki so opredeljena kot varstvena območja kultur- Letošnjo Fotografska izkušnja je bila posvečena evropski industrijski kulturni dediščini. Za trenutek so se odprli industrijski objekti, katerih notranjost je sicer nedostopna. Na fotografiji hidrocentrala Fala, ki je spremenjena v muzej. Foto: Črtomir Goznik no tehniške dediščine. @e od leta 1998 Slovenija sodeluje tudi pri fotografskem nate~aju Fotografska izkušnja, ki ga pod pokroviteljstvom Sveta Evrope organizira katalonska uprava za kulturno dedi{~ino. Slovenski del natečaja je v letošnjem letu koordiniral novomeški zavod LokalPatriot. Osrednja tema mednarodnega fotografskega natečaja so kulturni spomeniki, letošnji je imel poudarek na evropski industrijski kulturni dedi{~ini. Mladi fotografi so dobili priložnost fotografirati motive znotraj industrijskih objektov, ki so sicer javnosti nedostopni. Nedostopnost motiva je bila za udeležence tudi glavni izziv. Zaradi pristopa k motivu je bil letošnji natečaj tudi najbolj zahteven. Razstavo letošnjih udeležencev bodo na gradu Grm v Novem mestu odprli 27. septembra - ob svetovnem dnevu turizma. Tudi letos so s svojimi izdelki pozornost vzbudili mladi fotografi s Ptujskega. MG OB 120-LETNIa NARODNEGA DOMA NA PTUJU (I.) Ptujski UtalnUarji zapisani v zgodovino slovenstva Pred kratkim smo že pisali o letošnjem jubileju Narodnega doma in javnost seznanili s strokovnim posvetom v maju. tu je stekla beseda o pomenu narodnih domov na slovenskem Štajerskem pred prvo svetovno vojno. Spregovorili smo o nemškem agresivnem nacionalizmu, oprtem na močan nemški kapital, in zato o nujnosti razvijanja in utrjevanja slovenske narodne zavesti. Na narodnostno izpostavljenem štajerskem območju so na čitalniških družabnih in kulturnih prireditvah skušali Slovenci utrjevati svoje pozicije. Boj za slovenski jezik v šolah in uradih je postal jedro slovenskih političnih prizadevanj v štajerskem deželnem in državnem zboru habsburške monarhije. Omenjeni posvet naj bi tudi ovrednotil vlogo ptujske Narodne čitalnice in njenega Narodnega doma, do katerega so prišli po težkih prizadevanjih vneti čitalničarji 29. maja 1882. Splošna ugotovitev razpravljalcev je bila, da je bil Narodni dom s svojo Narodno čitalnico v mestu matica slovenstva in da je Narodni dom med obema vojnama, kljub političnim strankarskim Program "besede" ob odprtju Narodne ~italnice na Ptuju leta 1864. ZAP, MD, {k. 28. nesoglasjem v mestni občini, ohranil svoj prvotni značaj. Prezreti tudi ni bilo mogo~e narodnega dela ~italni~arjev, ki so se pogumno zoperstavljali nem{-kemu raznarodovanju. Predstavimo nekaj stebrov slovenstva na Ptuju, katerih misli in hotenja so sooblikovale narodovo preteklost. Narodna čitalnica na Ptuju naj bi pri ljudstvu, me{čanstvu in slovenskem razumni{tvu utr- jevala narodno zavest. "Staros-lovensko ptujsko mesto, za ljudstvo daleko vi{e sto tiso~ du{ najznamenitej{i kraj, je vidoma poklicano se za nje povzdigi narodnega duha za sredi{če postaviti," so zapisali njeni ustanovni ~lani leta 1863. Slednje naj bi počeli ob branju časnikov, razgovorih in prirejanjem "besed" -s petjem in plesi, z govori, gleda-li{kimi igrami. Čitalnica naj bi bila vsem "narodna učilnica". Toda že ustanavljanje slovenske čitalnice je vzbujalo strah v mestu in potrebno je bilo utemeljevati, da pri razvijanju duha in napredka ne bo prihajalo do "kaljenja miru ali snovanja kakih spletk". Res je, da je do otvoritve ptujske Narodne čitalnice, 5. septembra 1864, pri{lo {e v času, ko se v mestu {e niso zaostrila slovensko— nem{ka nasprotja, tako da se je celo nekaj Nemcev dejavno vključilo v njeno delo. Po dvajsetih letih je bila podoba drugačna — sovražnost do Slovencev se je razbohotila. Ob odprtju Narodne čitalnice, ko je Ptuj doživljal narodno slavje, jih je veliko z naklonjenostjo pozdravilo pomembni dogodek. Odvetnik dr. Janko Sernec, soustanovitelj Slovenskega naroda in Slovenske matice, je v pozdravnem nagovoru izpostavil, da poslej Ptuj "Slovencem ne bo več tuji kraj, ampak domače narodno mesto na domači zemlji." Svoja narodna čustva je po otvoritvi čitalnice vzhičeno izlil v Novicah zdravnik in publicist dr. Josip Vo{njak, ki je na slo- vesnosti vodil slovenskobistri-ško delegacijo. Zapisal je, da si "skoro ne upa dostojno popisati imenitne, ne le za ptujsko mesto in okolico, temveč za vse {tirske Slovence velmožne slavnosti". Ljudski pesnik iz Sv. Trojice pri Slatini Janez Žurman je čitalni{kemu odboru namenil besede: "Bog vam daj srečno do-ver{iti, kaj ste pričeli. Vi bodete hvalo od celega slovenskega naroda imeli." "Jaro in možno" je po nekdanjem mestnem kaplanu Davorinu Trstenjaku iz Kralovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici postalo ges- Ljudski pesnik iz Sv. Trojice pri Slatini pozdravlja ustanovitev ~italni{kega odbora leta 1863. ZAP, MD, sk. 28. lo ptujske čitalnice. Po bogu groma in bliska Perunu (Jarmogu) bi to pomenilo, da naj bo delovanje dru{tva goreče in mogočno. V pozdravnem pismu je Trstenjak {e zapisal, naj se "narodna čitalnica ptujska lepo razcveti." Prvi čitalni{ki odbor, ki so ga sestavljali dr. Avgust Čuček, Mihael Herman, Franc Krajnc, dr. Anton Mravljak, dr. Ivan Peto-var, Božidar Raič, Janez Schon-wetter, Karel Švajgel in dr. Ivan Vo{njak, se je načrtno lotil narodnega dela. Spregovorimo o posameznikih, ki so se posvetili narodno-prebudnemu delu. Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Suligoj PTUJ / LITERARNI VEČER MEDANSKIH PESNIKOV Medana povsod v atmosferi Že šesto leto zapored so v Medani v Goriških brdih potekali Dnevi poezije in vina pod geslom "Medana je povsod v atmosferi". Del svoje atmosfere je razgrnila tudi nad Ptujem. Vsako leto se ob koncu poletja v čarobno lepi majhni vasici, ki leži na meji z Italijo, zberejo mladi pesniki iz vse Evrope. Na festivalu lahko nastopi vsak le enkrat, čeprav je seveda vsak povabljen na naslednja srečanja kot poslušalec. Pesnikov ne predstavljajo literarni kritiki, predstavlja jih samo njihova poezija, ki jo berejo pod častitljivo murvo na dvorišču domačije Alojza Gradnika ob soju sveč. O poeziji se torej ne govori, temveč se jo posluša. In to ne le v slovenskih prevodih, pač pa tudi v jezikih, v katerih so bile pesmi napisane. Tako lahko publika sliši pesmi v katalonščini, finščini, bolgarščini, pa tudi v splošno razumljivi angleščini in spoznava najnovejše tokove evropske in ameriške poezije. Prebiranje poezije spremljajo koncerti, likovni projekti, prikazovanja filmov o poeziji in degustacije slavnih me-danskih vin. Letos se je festival prvič iz Me-dane razširil tudi v nekatera druga slovenska mesta, in sicer v Ljubljano, Maribor, Novo mesto, Koper in na Ptuj. Na Ptuju se je praznik poezije in vina razvil ob pomoči Kluba ptujskih študentov in Knjižnice Ivana Potrča. V prireditvenem prostoru ptujske knjižnice smo v sredo, 21. avgusta, imeli priložnost slišati poezijo Poljaka Mariusza Grzebalskega in Švicarja Michaela Staufferja. Mariusz Grzebalski, rojen 1969 v £ódzu, je eden najperspektivnejših mladih poljskih pesnikov, ki je prejel že več pomembnih pesniških nagrad, med drugim nagrado za najboljši poljski pesniški prvenec za zbirko Negatyw, njegove pesmi pa so prevedene v več tujih jezikov. Diplomiral je iz filozofije, kar se delno odraža v njegovi razmišljujoči poeziji, ki temelji na doživetju trenutka. Tudi Michael Stauffer, rojen 1972 v Zuric-hu, je kljub svoji mladosti prejel že več pesniških nagrad in štipendij, njegova poezija pa se odlikuje z mladostno neobremenjenostjo, veseljem do igre z jezikom in s humorjem. Številno občinstvo se je tako lahko zabavalo ob besednih igrah, ostrih opažanjih in jezikovnem bogastvu pesmi, katerih prebiranje je občasno že mejilo na performans. Pesniški večer se je zaključil z degustacijo dobrih vin in s sproščenim pogovorom. Jelka Ciglenečki PTUJ / muzej s pomočjo perutnine ptuj spodbuja mlade umetnike v Na gradu razstavlja Peter Strovs V ponedeljek, 26. avgusta, zvečer, po skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ki že po tradiciji poteka v eni izmed dvoran ptujskega gradu, so v grajskih prostorih pod pokroviteljstvom tega podjetja odprli razstavo mladega, vendar že uveljavljenega slovenskega slikarja Petra Štrovsa iz Ljubljane. Ob tej priložnosti je dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, izpostavil pomen kulture in kulturnih dogodkov za osmišljanje vsakdanjega življenja in dela. Razstava bo odprta ves mesec. Darilo mlademu slikarju Petru Strovsu, ki ob otvoritvi ni skrival zadovoljstva nad odločitvijo Perutnine Ptuj, da je pomagala k razstavi, ima letos še eno simbolno sporočilo: Perutnina Ptuj se je namreč odločila, da bo odslej v sklopu svojih prispevkov za kulturne prireditve posebno pozornost namenila uveljavitvi predvsem mladih slovenskih slikarjev doma in v tujini. (Dialog) MARKETING Briefing 1- del V pretekli številki smo si ogledali različne vrste agencij, pri katerih lahko naročite različne storitve s področja tržnega komuniciranja. V današnji številki pa bomo spoznali briefing. Najprej povejmo, kaj briefing sploh je oz. kaj pomeni. Kot veliko strokovnih pojmov tudi ta nima ustreznega slovenskega prevoda, v osnovi pa ga lahko opredelimo kot projektna izhodišča. V strokovni praksi se uporablja tujka, zato bomo tudi mi uporabljali angleško različico. Porekli boste, da vi briefinga ne potrebujete. Vendar vsako podjetje, ki se odloči za sodelovanje z agencijo oz. z njo že sodeluje, briefing uporablja, saj ga na začetku sodelovanja oz pri začetku posameznih akcij predstavi agenciji. Razlika je samo v tem, da so nekateri pripravljeni profesionalno in z vsemi odgovori, ki jih agencija potrebuje, drugi pa so narejeni samo v osnovi in ponavadi ne dajo odgovorov, ki so potrebni agenciji za delo in kreativne rešitve. Poglejmo si najznačilnejše bri-efe, ki jih podjetja dajejo agencijam, ko se odločijo za sodelovanje z njimi oz. ko določeno agencijo iščejo s pomočjo natečaja (pravila za natečaje si lahko ogledate na spletnih straneh Slovenske oglaševalske zbornice — www.soz.si): - popolni briefing odgovarja na vprašanja o strategiji podjetja, tržišču, ciljnih skupinah, ciljih akcije, proračunu, okvirnih rokih ipd. - delni briefing večinoma odgovarja na vprašanja o prodajnih ciljih ipd. - obstaja pa tudi briefing, ko podjetja agencijam namesto potrebnih podatkov dajejo izjave tipa "zanima na oglaševanje v tem in tem časopisu", "kakšne provizije nam nudite?' ipd. Oglaševalske akcije, posamezni oglasi, različni dogodki ipd. predstavljajo za podjetja visok strošek, zato jih morajo agencije speljati čimbolj učinkovito. To pomeni, da informacije in sporočila predstavijo potrošnikom na način, ki bo zadovoljil tako podjetje ter potrošnika, nenazadnje pa tudi agencijo, ki sporočila pripravi. Zato mora podjetje pripraviti popolni briefing, ki ne samo da odgovarja na določena vprašanja, ampak ustvarja tudi klimo, ki bo agenciji omogočila, da najde nove ideje in pripravi ustrezne kreativne rešitve. Za izdelavo popolnega briefa je potrebno poznati njegovo strukturo, ki je boste našli v različnih strokovnih knjigah in zbornikih. Vsi, ki želite o tej temi več informacij, pa se lahko obrnete na spodnji naslov in z veseljem vam jih bom posredoval. Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidelJorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne. Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog PO NAŠIH OBČINAH MAJŠPERK / OB 6. OBČINSKEM PRAZNIKU Škof Kramberger odprl župnijski dom V več kot 740-letni zgodovini majšperške župnije so v nedeljo, 1. septembra, zapisali pomemben datum - odprtje in blagoslov novega župnijskega doma, ki so ga zgradili v letu dni tik ob cerkvi. Največjo pridobitev na območju haloške občine Majšperk v zadnjih desetih letih je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je skupaj s farnim župnikom Jankom Frangežem in majšperškim županom Francem Bezjakom svečano prerezal vrvico pred njegovim vhodom. Okrog 1000 vernikov, drugih domačinov in gostov, ki so se zbrali pred novim župnijskim domom in farno cerkvijo, je nagovoril mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je izrazil posebno veselje, da so po tem, ko je bilo staro župnišče popolnoma dotrajano, v župniji uspeli zgraditi tako lep in prostoren župnijski dom. Zgradili so dom, v katerega bodo prihajali verni otroci, k svojemu dušnemu pastirju bodo prihajali verniki, v njem pa bo tudi krajevna zgodovinska knjiga ali kronika tega kraja. Toplo se je zahvalil vsem krajanom, ki so s prostovoljnim delom in prispevki pomagali pri izgradnji doma, še posebej pa članom župnijskega sveta in gradbenega odbora. Svoje slavnostne besede pa je sklenil z ugotovitvijo, da je krščanstvo najbolj socialna karizma, saj kristjani živijo drug za drugega in si med seboj pomagajo. Za novi župnijski dom se je vsem krajanom, še posebej pa svetnikom in občini Majšperk zahvalil tudi farni župnik Janko Frangež, ki je poudaril predvsem izredno sodelovanje krajanov ter njihovo, skoraj 100-odstotno udeležbo tako z denarjem kot s prostovoljnim delom, materialom, hrano ali pijačo. Zgodovino prizadevanj in potek gradnje župnijskega doma pa je predstavil majšperški župan Franc Bezjak, ki je povedal, da so na občini sredi avgusta lani prejeli vlogo za sofinanciranje gradnje tega doma. Kljub nekaterim nasprotovanjem so na seji občinskega sveta sklenili, da za njegovo izgradnjo prispevajo 40 milijonov tolarjev. O tem so javnost seznanili ob lanskem občinskem prazniku, župniji pa so omenjena sredstva tudi nakazali. Ob tem je župan izrazil začudenje nad pisanjem v nekaterih medijih, ki so bili po njegovem proti temu, da bi občina prispevala svoj delež k iz- Presenečenje za župnika Janka Frangeža ob 25-letnici maše-vanja, velika torta v obliki župnijskega doma, ki jo je izdelala županova žena Jožica Bezjak. Foto: M. Ozmec DORNAVA / STARI OBIČAJI NA LUKARSKEM PRAZNIKU Luk - zmahilo, zdravilo in razvedrilo Prejšnjo nedeljo je bilo v Dornavi čutiti vzdušje, kakor se ga spomnijo prebivalci neko~, predvsem v ~asih, ko so na skrbno urejenih njivah gojili čebulo ali luk, kot mu rečejo domačini. Prebivalci pa so po tej žlahtni kulturi dobili ime Lukari. Turistično-etnografsko društvo je pripravilo že deveti lukarski praznik, da obiskovalcem, ki so tudi tokrat prišli v velikem številu od blizu in daleč, prikažejo, kaj se lahko počne s čebulo. Najprej so v vaški kulturni dvorani odprli bogato etnografsko in kulinarično razstavo, ki jo je tudi letos pripravila aranžerska skupina, ki deluje v sklopu društva. Za kulinarične specialitete pa so poskrbele žene iz Dornave in Mezgovcev ter članice domačega društva kmečkih žena. Osrednja tematika letošnje razstave je bila prikazati opravila in vse, kar sodi na kmečko dvorišče. Še posebej za mlajše obiskovalce je bilo zelo zanimivo, ker so se lahko dotaknili domačih živali in spoznavali kmečke običaje, orodja ter spominke. Potem so se tako kot nekoč pripeljali na prizorišče z vozovi in obloženi s čebulo. Igralec Lojze Matjašič je obiskovalcem na šaljiv način zaupal nekatere skrivnosti te žlahtne poljščine, ki jih naj upoštevajo pri sajenju in uživanju. Letos so prišli v goste tudi Mladi lukarji iz sosednjih Moškanjcev, ki jih vodi Genovefa Vučak. V kulturnem programu so nastopili: ljudske pevke, moški oktet in lukarski podmladek in domača godba na pihala, vsi ti delujejo v okviru društva Trio Veternica in Fantje z vasi iz občine Goriš-nica. Utrip delovanja društva je predstavila predsednica društva Marija Belšak. Prikazali so tudi postopek spletanja čebule v vence, ki so jih kasneje tudi prodajali. Naj-debelejša rdeča čebula je tehtala nekaj manj kot 42 dkg, ki jo je prinesel domačin Vlado Markovič. Člani Turistično-etnografskega društva Lukari so se tudi letos izkazali kot dobri organizatorji. MS gradnji župnijskega doma, češ, da s tem vlagajo sredstva v Vatikan. Prepričan je, da so tudi zaradi tega, predvsem pa zahtevka s podpisom nekaj več kot 20 krajanov maja letos dobili kontrolo državnih inšpektorjev. Toliko bolj srečni so, da so konec maja prejeli zapisnik, v katerem inšpektorji ugotovljajo, da so pregledali vso dokumentacijo in niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Župan je spomnil tudi na Zakon o verskih skupnostih, ki med drugim govori, da občina lahko pomaga verski skupnosti, oziroma cerkvi, in še enkrat zagotovil, da so bila vsa sredstva, ki jih je za novi dom prispevala občina, uporabljena na zakonit način, župniji pa je obljubil, da jim bodo bančno garancijo v kratkem vrnili, saj ni nobene bojazni, da bi sredstva odšla v Vatikan. Izpostavil je, da ta dom potrebujejo vsi krajani, da ga bodo lahko vsi koristili, in dodal, da je v 8 letih njegovega županovanja to največji projekt v občini Majšperk, da je pri njegovi realizaciji sodelovalo največje število občanov, ki so prispevali tudi daleč največje število prostovoljnih delovnih ur, pa tudi največ materiala, hrane in pijače. Posebej je čestital farnemu župniku Janku Frangežu ter tistim, ki so župnijski dom projektirali in zgradili tako, da je vsem v ponos. Posebej prisrčna je bila čestitka krajanke Martine Eberl, ki Vrvico pred vhodom v župnijski dom so svečano prerezali mariborski škof dr. Franc Kramberger, farni župnik Janko Frangež in župan Franc Bezjak je v imenu župnijskega pastoralnega sveta, župnijske Karitas, pevskega zbora Sv. Miklavža in v imenu vseh faranov župnije Sv. Miklavža Majšperk farnemu župniku Janku Frangežu čestitala ob 25-letnici maševanja. Ob tem je izrazila iskreno željo, da bi v tej fari skupaj obhajali tudi njegovo zlato mašo. Ob koncu se je še enkrat oglasil Franc Bezjak, tokrat v vlogi tajnika župnijskega pastoralnega sveta in predsednika župnijskega gradbenega odbora, in v kratkem orisal delo in prizadevanja obeh institucij. Na koncu je v imenu svoje družine izročil farnemu župniku okoli 2 m veliko torto v obliki župnijskega doma, izdelek njegove žene in otrok, pa tudi nekaj njegovega dela je bilo vmes. V novem župnijskem domu se v treh etažah in kletnih prostorih na dobrih 600 kvadratnih metrih razprostirajo veroučne učilnice, prostori za Karitas, prostori za KUD Sv. Miklavža Majšperk z vsemi njegovimi sekcijami, prostor za srečanje in druženje starejših, mladinska soba in prostor za druženje mladih, prostor za srečanje mladih družin, prostor župnijskega pastoralnega sveta, zimska kapela za maševanje v zimskem času ter kuhinjski, garažni in pomožni prostori. Novi župnijski dom je blagoslovil škof dr. Franc Kramberger, ki je zatem skupaj s Francem Bezjakom in farnim župnikom Jankom Frangežem svečano prerezal trak pred vhodom in tako novo pridobitev tudi uradno odprl. Med prireditvijo so dogodek kulturno bogatili pevke in pevci mešanega pevskega zbora Sv. Miklavža pod vodstvom Jožeta Jagra iz Majšperka in godba na pihala iz Markovcev pod vodstvom Helene Bezjak, ob koncu pa so v velikem šotoru ob domu vse goste in sokrajane tudi lepo pogostili. M. Ozmec MAJŠPERK / OBČINA PRAZNUJE SESTI PRAZNIK Številna odprtja in prireditve V občini Majšperk so te dni sredi številnih prireditev, ki so jih pripravili v počastitev 6. občinskega praznika; pričeli so jih v soboto, 31. avgusta, sklenili pa jih bodo z osrednjo slovesnostjo v nedeljo, 15. septembra. V soboto, 31. avgusta, so proslavili 80-letnico lovske družine Dravinja Majšperk, na igrišču na Ptujski Gori pa izvedli turnir trojk v košarki. V nedeljo, 1. septembra, dopoldne so v organizaciji radiokluba Ptujska Gora izvedli tekmovanje radioamaterjev na 145 MHz področju, popoldne je bila velika svečanost ob odprtju novega Ob tem, ko so lukarice spletale »krence«, so obujale spomine na stare čase in prepevale. Marketing Radia Ptuj, ^ 02 748 34 30,02 749 34 39, fais 02 749 34 36 ' e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si iJlJrlJlA\j:/JUj JIAUJJU^ILU ČETRTEK, 5. septembra: 09.05 Z ormoškega konca (Majda Frldl) 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Skorba CTatjana Mohorko in Peter Kukovec) PETEK, 6. septembra: 09.40 Vedeževanje PONEDEUEK, 9. septembra: 09.10 Odmevi iz športa (Danilo Klajnšek) 18.00 Kultura TOREK, 10. septembra: 18.00 Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak) SREDA, 11. septembra: 09.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun) župnijskega doma ter turnir v malem nogometu na Ptujski Gori. V torek, 3. septembra, so odprli odsek ceste Grdina - televizijski repetitor. V sredo, 4. septembra, pa so slovesno odprli odsek modernizirane ceste Spodnja Sveča-Dežno. Danes, 5. septembra, ob 18. uri bo slovenost ob odprtju modernizirane ceste Preša-Novak. V petek, 6. septembra, ob 17. uri bo svečanost ob odprtju ceste Vrhe-Brezje-Lovski dom z odcepi. Uro pred tem, ob 16. uri, bo v telovadnici OŠ Maj-šperk turnir v košarki, ob 19. uri pa bodo v Majšperku izvedli nočni turnir v malem nogometu. V soboto, 7. septembra, ob 8. uri bodo na Ptujski Gori izvedli občinsko gasilsko tekmovanje, ob 18. uri pa bo slovesnost ob odprtju treh investicij v Sto-percah: obnovljenih prostorov doma krajanov, javne razsvetljave in preplastitve igrišča. Ob 18. uri bo na mivki v Sestržah še nočni turnir četvork v odbojki. V nedeljo, 8. septembra, ob 10. uri bodo v Podložah pričeli turnir veteranov v malem nogometu, od 14. ure naprej bodo na igrišču v Majšperku potekale igre brez meja, ob 17. uri pa bodo v Sestržah že tretje kmečke igre. V torek, 10. septembra, bodo ob 17. uri delavnice Dodajmo dnevom življenje, ob 18. uri pa bodo odprli modernizirano cesto Vila-Podlože-Murat. V sredo, 11. septembra, ob 18. uri bodo svečano odprli modernizirano cesto Ptujska Gora-Zolar. V ~etrtek, 12. septembra, ob 18. uri bo v župnijskem domu literarna delavnica in razglasitev pesmi 2002, ob 20. uri bodo odprli razsvetljavo na igrišču v Podložah. V petek, 13. septembra, se bodo ob 18. uri sestali na svečani seji sveta občine Majšperk, ob istem času pa bodo pričeli tudi s tradicionalnim tekom od Ptujske Gore do Majšperka, ob 20. uri pa bo v Majšperku družabna prireditev Večer glasbe, športa in zabave. V soboto, 14. septembra, dopoldne bo tradicionalno srečanje starejših občanov, ob 10. uri bo v farni cerkvi sveta maša, ob 11. uri bodo odprli razstavo društev, ob 19. uri pa bo v organizaciji Stranke mladih Slovenije velika zabavnoglasbena prireditev pod naslovom "Za prvo paleto cigla za gradnjo nove OŠ Majšperk!" Osrednja in sklepna prireditev ob 6. prazniku občine Majšperk pa bo v nedeljo, 15. septembra, ob 15. uri v prireditvenem prostoru, kjer bodo po pozdravnem nagovoru župana Franca Bezjaka podelili letošnja občinska priznanja, po kulturnem programu pa bo veliko družabno srečanje občanov. -OM PO NAŠIH OBČINAH SOVJAK / BLAGOSLOVILI NOVO KAPELO Kapelica - darilo očetu V nedeljo, 18. avgusta, je ptujski naslovni in mariborski pomožni {kof dr. Anton Stres blagoslovil kapelo, oltar in zvon v Sovjaku pri Trnovski vasi. Gre za izraz hvaležnosti Krajnčevih otrok in njihovih družin star{em za dar življenja in vere ter izpolnitev želje očeta Ludvika, da bi postavili kapelico v zahvalo Bogu za dar duhovni{tva njegovih sinov Slavka in Ivana. Kapelico so zgradili v dveh mesecih. Njena svojstvena podoba govori o {tevilni družini Marije in Ludvika s petnajstimi otroki. Zato sta v kapeli podoba Božje matere Marije in sv. Ludvika ter ob vhodu v kapelico dva stebra, simbol star{ev, ki sta omogočila otrokom vstop v sveti{če vere, okrog kapele pa stoji 15 stebrov, ki simbolizirajo njunih 15 otrok. V kapelici stoji nov oltar, sestavljen iz 32 de{čic, ki simbolizirajo 32 svakinj in svakov, nečakinj in nečakov. Tloris kapelice in poti do nje predstavlja kelih in hostijo in tako govori o Božji navzočnosti v duhu Kristusovih be- sed: "Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi." V zvoniku kapelice je zvon, ki so ga darovali Sovjačani. Na njem je zapisano: "Slavo Božjo oznanjujem, žive vabim in budim; mrtve milo objokujem, v milost Božjo jih izročim." Zvon, težak 50 kg, je po krstu potegnila v zvonik množica dvanajstletnih otrok. Domačin Danilo Mur{ec je naslikal freski; prva prikazuje kralja sv. Ludvika, v ozadju je Krajnčeva domačija, druga pa sv. Florijana. V kupoli je Mur-{ec naslikal angele z različnimi JiADJOPTtO^ mmr-- wmi 1 1 glasbili. Obiskovalec lahko takoj prepozna tri dominantne barve: modro, rdečo in zlato-rumeno. Modra barva pomeni visoko nebo, hrepenenje in odprtost do Boga, rdeča predstavlja ljubezen, ogenj in življenje, zlatorumena pa ponazarja son- BOGATA JESENSKA PONUDBA! Vabljeni v vrtni center KALIA SEMENARNE Ljubljana na □rmošici 3, na Ptuju, kjer vam za lepši vrt in dom nudimo: ŠIROKO PONUDBO * semena vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice * lončnice, semena okrasnih trat * ozimna žita in ostale poljščine * lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena * sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota * hrana in oprema za male živali "Vrtni center KALIA z NARAVO V SRCU SVETOVANJE * vsak dan svetovanje * vsak petek od 8. do 14. ure pa strokovno svetovanje o uporabi fitofarmacevtskih sredstev UGODNOSTI * "Ponudba meseca" - akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu * Kartica popustov * 0d1. septembra 2002 možnost obročnega odplačevanja UREJENO PARKIRIŠČE * delovni čas: od 7.30 do 17 ure, ob sobotah od 7.30 do 12 ure * informacije: 02/774-04-11 SOUSTVARJAJMO NARAVO - SEMENARNA Ljubljana! Semenarna Ljubljana, d.d.. Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.semenarna.si ce, toplino in Božjo veličastnost. V duhu pregovora "Če bi kaplje ostale same, nikoli ne bi mogli piti vode!" je predstavnik va{ke skupnosti Štefan povedal, kako so se va{čani z veliko prizadevnostjo povezali med seboj in pripravili pogostitev. Nato je vse navzoče, zbralo se jih je čez 500, povabil k bratski mizi. Iskrena zahvala gre v prvi vrsti vsem Krajnčevim in njihovim družinam za velik dar, s katerim smo postavili kapelo. Ob tem velja beseda zahvale Sovjačanom za zvon in pogostitev, arhitektu Borisu Volku iz Ljubljane, gradbenemu podjetju Ivana Slačka in tesarjem Ivana Gomil{aka iz Jur{incev, kleparskemu podjetju Martina Kokola s Ptuja za čudovito patinirano zunanjo podobo zvonika, pozlačeno kroglo in križ, nadzornici del Kristini Jagari-nec, slikarju Danilu Mur{cu, elektrikarju Milanu Murku, Viktorju Gojkoviču za restavrira-nje Pieta, Mirku Hočevarju in Albertu Štrausu iz Ljubljane za oltar, Tereziji Zelenko za oltarni prt, Jančiču iz Lenarta za posaditev cipres, Zakonski skupini sv. Jurija in vsem, ki ste na vam lasten način prispevali h gradnji, skrbeli za bolnega očeta in pripravili čudovito praznovanje. Posebej gre zahvala vsem duhovnikom, pevskemu zboru Jakoba Gomil{aka, p. Janezu in bratoma Matjažu in Bo{tjanu za glasbeno predstavo, {e posebej gospodu {kofu dr. Antonu Stresu za blagoslov kapele, oltarja in zvona ter za obhajanje svete ma{e. Ob tej priložnosti je va{ka skupnost izobesila tudi svojo zastavo, ki se bistveno ne razlikuje od občinske. Verjetno je to edina vas daleč naokrog, ki ima svojo zastavo. Kapelica je nov kraj, kjer se obup preliva v upanje, žalost v veselje, utrujenost v spokojnost ter sprtost v odprtost, k bližnjemu in Bogu. Vljudno ste vabljeni, da si jo ogledate in se obogatite z njenim sporočilom. p. Slavko Krajnc ... PA BREZ ZAMERE Nevarni športi MODROST PRETEKLOSTI IN NEUMNOST SEDANJOSTI Osebno sem globoko prepričan o precejšnjem smislu starih rekov, ljudskih modrosti, pregovorov in vseh drugih naukov, ki jih je ljudska modrost skozi stoletja opazovanja ~love{kih vrlin, predvsem pa napak in neumnosti akumulirala in izrazila v največkrat eno- ali dvovrstičnih simpatičnih orakelj-čkih. Z malo pozornosti in smisla za razčlenjevanje le-teh se lahko človek marsikdaj nauči veliko koristnega. V teh modrih malih skrivnostih življenja se skrivajo izkušnje in spoznanja naših prednikov, ki so si jih pridobili v opazovanju človeške čudi, zgod, nezgod in pač vseh peripetij, ki se lahko človeku pripetijo med tem, ko taca po Modrem planetu. Verjetno vam ni potrebno posebej razlagati in vas opominjati na velikansko množico dvoumnih, butastih, nepredvidljivih, šokantnih, v zadrego spravljajočih in kaj je še takih zagat, v katere lahko povprečnega človeka spravijo določena situacija, drugi ljudje, precejkrat pa tudi sam sebe. Ko takšna situacija nastopi, ali pa še bolje, da bi take situacije nastopile čim manj-krat, pridejo takšne male velike modrosti še kako prav. In če dostikrat rečemo, daje zgodovina učiteljica resnice (ha, vidite, že ena taka modrost!), kar seveda pomeni, da naj bi se iz zgodovine, njenih akterjev in predvsem neumnosti, ki so jih počeli, mi v sedanjosti nekaj naučili in potemtakem ne ponavljali istih butastih napak, če torej to nekako na splošno velja, potem lahko postavimo, da so te ljudske modrosti dejansko zgodovina v malem. Instant zgodovina. Seveda pa se človek iz napak zgodovine ni še nikoli prav dosti naučil, kar torej pomeni, da tudi modrosti, skritih v stari rekih, nekako ne jemlje preveč resno. Verjemite, če bi se znali iz njih kaj naučiti, bi mnogokrat krepko manj pekla glava in marsikatero zaskrbljeno praskanje po zatilju bi nam bilo prihranjeno. Zagotovo. Ampak kot smo rekli in kot nam kaže vsakodnevna izkušnja, nismo ravno pretirano dobri učenci. Zato nam dostikrat ne preostane nič drugega kot to, da smo prisiljeni rabo modrih rekov naših babic in dedov malce prikrojiti, in sicer iz pametnih nasvetov, kako se tu in tam obvarovati in izogniti bedastim in nepotrebnim dejanjem, v bolj ali manj opisne dovtipe, potem ko so se ta dejanja na žalost že zgodila. In en takšnih dovtipov, ki se v sedanjih časih kar sam od sebe ponuja, je (bolj ali manj točen) prevod izreka naših bivših bratov južno od Kolpe, ki ga po njegovi vsebini lahko mirno označimo kot dogmo, se pravi, nesporno in večno resnico, glasi pa se nekako takole: Neumnost je neuničljiva (Glupost je neuništiva). Ironično, ta mod-roslovna domislica, katere veljavnost se absolutno potrjuje znova in znova, je trenutno najbolj aktualna prav v naših medsosedskih odnosih. Za katere vsi veste, kakšni so. In na tem mestu se vsakemu človeku, ki ima v piskru vsaj za ščepec pameti, čelo hudo in zaskrbljeno zguba. Zato je povsem normalno, da tudi v tem pisanju od tega mesta dalje izginja vsak, pa če še tako majcen prešeren ton. Ker preprosto o tako resnih stvareh ni mogoče pisati s humorjem. Če lahko to storite, pač dajte, jaz tega ne morem. Morda se bi to dalo še pred dobrim tednom dni, a zdaj je hudič vzel prav vsako, še tako neznatno šalo. Poglejmo. Problemi, različna mnenja, tudi zaostritve v odnosih med državami niso nič posebnega. Se več, prav vsakdanji so. Dogajajo so tako rekoč nonstop. So redno na dnevnem redu. Kažejo pač na razhajanje mnenj, na pluralnost pogledov in spadajo pod poglavje z naslovom demokracija. S tem ni pri državah prav nič drugače, kot pri ljudeh, se pravi, pri posameznikih, pri medčloveških odnosih. Lahko preverite kar pri sebi. Spomnite se, kdaj ste se nazadnje o kaki stvari že takoj na začetku strinjali z vsemi, ki so imeli o tej stvari svoje mnenje. Ja, zelo verjetno nikoli. In se verjetno tudi nikoli ne boste. Ampak s tem ni nič narobe. Sama razhajanja mnenj niso sama po sebi nič slabega. Slabo, in to zelo slabo pa je, kadar se dva, ki se o čemer ne strinjata, nekako ne moreta dogovoriti, za kaj pri sporni stvari gre. Takrat pa lahko, odvisno od pomembnosti te stvari, nastopi tudi kakšno krizno obdobje med, recimo, vami in vašim znancem. Zgodi se, da se zaradi ene take stvari podre kar soliden, ali pa vsaj zrel medsebojni odnos, rodi pa se zavračanje, sovraštvo ali še kaj več. Zagotovo poznate take posameznike. Ali pa ste celo eni od teh. No, popolnoma enaka, le na drugem nivoju, pa je situacija z državami. Rekli smo, da bodo med državami vedno obstajala razhajanja glede določenih stvari. Pri nekaterih večja, pri drugih manjša. Okej, sploh ni problema. Smo civilizirani, obnašajmo se civilizirano in problem bomo že nekako rešili. Ni razloga za zaskrbljenost. Ta razlog, v to bodite prepričani, pa se pojavi, ko se zadeve zaostrijo do te mere, da se začne omenjati celo največje zlo, vojna. In to ne v kakih gostilniško-mačističnih debatah, ampak kar krepko v javnosti. Ko se začne govoriti o tem, da je edina rešitev ali arbitraža ali vojna. Hvalabogu to sicer (še?) ne počenjajo vodilni politiki, a že samo dejstvo, da se v medijih lahko pojavi človek, ki ne nastopa zgolj v svojem imenu, se pravi, kot posameznik, ter sploh omenja vojno, že to dejstvo je grozljivo in nepojmljivo. Tukaj mislimo seveda na predsednika ribiške sekcije pri Obrtnem združenju za območje Buj in njegove bojevite izjave. Sicer je gospod naknadno pojasnil, da ni mislil pozivati k vojni, ampak je želel zgolj reči, da, če ne bo arbitraže, je mogoče vse, tudi vojna. S čimer ni, če dobro premislite, izjavil prav nič drugega kot prvič. Nepojmljivo. Gospodovega imena nalašč nismo zapisali. Pa ne zato, ker ga ne bi vedeli, ampak zato, ker bi se tudi na slovenski strani brez problema lahko pojavil kak tak boje-vitež, ki bi trobil podobne nesmisle in bedarije. Njegovo ime pravzaprav sploh ni pomembno. Pomembno je, da takih izjav enostavno ne bi smelo biti. Žalostno pa je, da se na obeh straneh Kolpe najde dovolj norcev, ki se s takimi izjavami na tihem strinjajo. Neumnost je očitno res neuničljiva. Gregor Allé OD TOD IN TAM GORISNICA / 28. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Proraiun vse bliže milijardi tolarjev Gorišniški svetniki in svetnice z županom na čelu so se v četrtek, 29. avgusta, sestali na 28. redni seji očinskega sveta. Te sta se med drugimi udeležila tudi Jernej Golc iz podjetja Halo, d.o.o., in Jernej Somen, predstavnik Komunalnega podjetja Ptuj. Uvodoma so prisotni razpravljali o ustanovitvi podeželskega razvojnega jedra Haloze, nato pa so soglasno sprejeli odlok o sofinanciranju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in sklenili krovno pogodbo o združevanju finančnih sredstev za realizacijo regionalnega projekta o zaščiti kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Jernej Golc iz podjetja Halo, d.o.o., je prisotne seznanil z ustanovitvijo Lokalnega pospe{e-valnega centra Haloze (LPC) in predstavil aktivnosti lokalne tu-risti~ne organizacije. Dejal je, da je bil lokalni pospe{evalni center, ki je eden izmed 37 v Sloveniji, ustanovljen leta 2000 in da si le-ta v prvi vrsti s svojimi projekti prizadeva za udejanjanje lokalnih zaposlitvenih iniciativ ter zmanj{anje brezposelnosti na obmo~ju Haloz. Pobuda predstavnika LPC-ja o podpisu pisma o nameri, da ob-~ina Gori{nica pristopi k izvajanju njihovih programov, je med svetniki sprožila skoraj enour-no razpravo. Nekateri so opozorili, da so bili podobni programi že pripravljeni, a žal niso bili potem nikoli realizirani. Ker pa svetnike zanima konkretna izvedba, konkretna realizacija tega projekta, pa so soglasno izglasovali, da se pobuda o podpisu pisma o nameri za sodelovanje ob~ine v LPC-ju v nadaljnje prepusti odboru za gospodarstvo, kjer se bo zadeva temeljiteje pregledala. V nadaljevanju so svetniki in svetnice prisluhnili {e Jerneju Šomnu, predstavniku Komunalnega podjetja Ptuj, ki je spregovoril o za{~iti podtalnice na Dravskem in Ptujskem polju. O podpisu krovne pogodbe o združevanju finan~nih sredstev za realizacijo regionalnega projekta o za{~iti kakovostne podtalnice Dravskega in Ptujskega polja so se svetniki soglasno strinjali. Kot je omenil Šomen, je poglavitni cilj projekta, h kateremu so že pristopile ob~ine Hajdina, Markovci in Ptuj, dolgoro~na oskrba s kakovostno pitno vodo. Med poglavitne dolgoro~ne cilje pa je predstavnik komunalnega podjetja navedel {e uvedbo sistema ravnanja z odpadnimi vodami po sodobnih na~elih v skladu s stanjem tehnike in stroke na obmo~jih vseh ob~in podpisnic. Nato so gori{ni{ki svetniki soglasno sprejeli {e predlog odloka o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj in se strinjali s sklepom o delni povrnitvi stro{kov za organizacijo volilne kampanje. Prav tako so soglasno potrdili {e predlog direktorja ob~inske uprave Matevža Cestnika, ki pravi, da bodo v predvolilnem obdobju oglasne table po vaseh namenjene brezpla~-nemu ogla{evanju. Pod {esto to~ko dnevnega reda so prisluhnili pregledu realizacije prora~una za prvo polovico leto{njega leta. Kot je povedal župan Slavko Visenjak, so v prvi polovici leta zabeležili 46,75% prihodkov in 49% odhodkov celotnega proračuna. Dosedanja proračunska postavka, ki je bila okrog 850 milijonov tolarjev, se je v minulih dneh povečala kar za 90 milijonov. Te bo v občinsko blagajno prispevalo Ministrstvo za šolstvo. Župan Visenjak pa je ob sprejetju rebalansa, ki znaša 938.902.000 tolarjev, dejal, da nekaj dodatnih sredstev iz državne blagajne pričakujejo še za ureditev občinskega trga v centru Gorišnice. Pod sedmo točko dnevnega reda so svetniki potrdili sklep o podaljšanju izvajalca javne službe čiščenja in odvajanja javnih voda, pod točko osem pa so imenovali predsednico, namestnico in člane volilne komisije. Za predsednico volilne komisije so potrdili Barbaro Debevc, za njeno namestnico pa Simono Zamuda. V nadaljevanju so svetniki imenovali člane uredniškega odbora kabelske televizije in sprejeli soglasje za vknjižbo lastninske pravice občinam Podlehnik, Hajdina, Trnovska vas in Kidričevo. Točka 12 je bila na predlog svetnika Ivanuše ukinjena, nato pa je spregovoril še Jože Kokot, ki je predstavil poročilo o delovanju odbora za gospodarstvo. Mojca Zemljaric HAJDINA / Z IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Plakatnih mest niso omejili V občini Hajdina potekajo v tem času številna investicijska in vzdrževalna dela. Med drugim so končali uredili nove avtobusne postaje s podaljšanim pločnikom v Dražencih. Vse, kar bodo letos naredili novega, bodo svečano predali namenu ob občinskem prazniku v novembru. Občina Hajdina je ena izmed tistih občin, kjer ne pripravljajo posamičnih otvoritev, temveč jih združujejo v okviru občinskega praznovanja. Letos jih bo kar nekaj. Podobno kot v ostalih okoljih so se tudi v občini Hajdina pričeli pripravljati na jesenske volitve. Tem so posvetili tudi četrto izredno sejo občinskega sveta, ki je bila 28. avgusta. Sprejeli so odlok o določitvi volilnih enot za volitve v občinski svet občine Hajdina, imenovali občinsko volilno komisijo in opredelili pogoje za plakatiranje v času volilne kampanje. Kot je povedal župan občine Hajdina Radoslav Simonič sta v občini Hajdina dve volilni enoti za volitve 14 članov občinskega sveta. Eno volilno enoto sestavljajo Dra-ženci, Spodnja in Zgornja Hajdina. V njej se voli 6 članov občinskega sveta. V drugi volilni enoti so naselja Gerečja vas, Hajdoše, Skorba in Slovenja vas. V njej se voli 8 članov občinskeg sveta. Občinsko volilno komi- sijo, ki jo vodi Diana Seruga iz Hajdoš, sestavljajo še Jožica Jerenko iz Slovenje vasi (tudi podpredsednica), Milena Goj-kovič s Spodnje Hajdine, Kristijan Cafuta iz Dražencev, Ivan Ogrinc iz Skorbe, Sabina Stei-ner iz Gerečje vasi, Silva Haj{ek z Zgornje Hajdine in Mateja Majhen z Zgornje Hajdine. Brezplačna plakatna mesta so v občini Hajdina zagotovili na t.i. oglasnih deskah. Vseh skupaj bo trinajst. Plačljivih plakatnih mest pa niso omejili. Predvidili so jih v vseh naseljih, vse pa bo odvisno od tega, koliko denarja bodo imeli organizatorji volilne kampanje na voljo. MG SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Prodajanje Slovenije? Po svoje je že kar tragikomično, da te dni ob napovedani prodaji Leka {vicarskemu Novartisu velik del slovenskih medijev ponavlja predvsem staro "resnico" iz najnovej{ega razmi{ljanja znanega ekonomista prof. dr. Jožeta Mencingerja, da ni samoumevno dobro, da kmet proda njivo in postane dninar. Na veliko je citirano tudi Mencingerjevo mnenje, da ni potrebno prodajati tistega, česar ni treba prodati, in da je koristno prodati tisto, kar je potrebno prodati. Zatekanje k "splo{nim receptom" v veliki meri dokazuje kar precej{njo zadrego in zmedo, ki je ne morejo prikriti niti vrhunski ekonomski strokovnjak niti mediji. GLASNI MENCINGER, MOLČEČI VODITELJI Seveda bi bilo krivično in netočno, če bi dr. Mencingerju pripisali zgolj zatekanje k vsesplo{no znanim naukom. V svojem odzivu na dogajanja med Lekom in Novartisom je v zadnji {tevilki sobotne priloge Dela načel kar nekaj najbolj vitalnih vpra{anj sedanjega trenutka in prihodnosti Slovenije. Očitno gre za usodne dileme in odločitve. In prav zaradi tega se zdi {e toliko bolj nerazumljivo in presenetljivo, da je v svojih razmi{ljanjih in strahovih razmeroma osamljen. Ljudje so zagotovo presenečeni in začudeni ob sedanjem molku večine vrhunskih slovenskih politikov. Nekako ne morejo razumeti in logično povezati velikega in nekajmesečnega prepira glede "slovenskih nacionalnih interesov", ki se je med njimi, tudi med predsednikom Republike Milanom Kučanom in premi-erjem dr. Janezom Drnov{kom, razvnel ob prodajanju Ljubljanske banke in pivovarne Union tujcem, in njihove malodane popolne nezainteresiranosti ob prehajanju Leka v roke {vicarske multinacionalke. Vse skupaj je {e toliko bolj nerodno (in nerazumljivo), ker gre pri Leku za dejanski simbol slovenskega gospodarstva, za podjetje, ki neprimerno bolj kot kak{na banka ali pivovarna združuje velike količine slovenskega vrhunskega znanja in kapitala. Z njim je slovenska država razpoznavna v mnogih državah sveta kot sodobna in razvita, ki se enakopravno vključuje v mednarodno delitev dela. Tak{na prepoznavnost seveda {e zdaleč ni samo simbolična. V dana{nji Evropi si kljub vsem velikim besedam o globalizaciji, ali pa morda prav zaradi njih, v vsaki državi posebej prizadevajo, da bi ohranili ali vzpostavili nekaj močnih ekonomskih stebrov, ki so in ostajajo sinonim za njihovo izjemnost in samobitnost. Slovenija ne bi smela lahkotno zapravljati tistega, kar že ima, vse potrebne predznake slovenske izvirnosti in kvalitete. S tem seveda ne mislim, da bi se morala hermetično zapirati pred Evropo in svetom, da bi morala postavljati kak{na splo{na stroga in toga pravila o (ne)povezovanju s tujim kapitalom. Po drugi strani pa to vendarle pomeni, da ne bi smeli kar povprek prisegati na splo{no, bolj ali manj stihijsko razprodajo slovenskih podjetij in to progla{ati za vrhunski dokaz na{ega "vključevanja" v Evropo in svet, na{e ekonomske demokratičnosti in nasploh "pravilne" naravnanosti. V načelu seveda tudi ni moč kar tako ugovarjati prodaji Leka Novartisu. Seveda pa ima Slovenija kot država, in kot sedanja pretežna lastnica Leka, vso pravico, da vsestransko tehta in analizira, kaj napovedana sprememba lastni{tva pomeni, kaj prina{a Leku in Sloveniji kot celoti. Pravzaprav bi morala država glede na predvidljiva gibanja v evropskem in svetovnem gospodarstvu že v naprej razpolagati z nekaj možnimi scenariji, pri nastajanju katerih bi sodelovali najmanj vsi domači vrhunski strokovnjaki z ekonomskega in drugih pomembnih področij. Prav grozljivo se zdi, da je že pred časom nek britanski poznavalec mednarodnega gospodarstva skorajda do pikice natančno predvidel vse, kar se zdaj v "združevalnem" procesu dogaja v Sloveniji z njenimi paradnimi gospodarskimi konji. Grozljivo se zdi zato, ker ob tem ne vemo, kaj je tedaj o bližnjih dogajanjih na slovenskih tleh vedela in ve zdaj na{a vlada. Ali je sama vse to predvidela, ali to spodbuja ali pa se vse skupaj odziva zamud-ni{ko in povsem nezainteresirano? Ali ima kdo v vladi razvidne podatke in izračune, kaj za Slovenijo kot državo pomeni, če bo izgubila tak{nega ali podobnega giganta, kot je Lek, ne samo z ozko ekonomskega, ampak tudi {ir{e socialnega in kulturnega vidika. Predvsem namreč ni vseeno, v kak{ni organizacijski obliki bo konkretno v prihodnje deloval Lek, kje se bo ugotavljal in kam se bo stekal dobiček, pri čem bo v novih razmerah participirala slovenska država, kaj pa bo zanjo dokončno zgubljeno. Te dni je predsednik Svobodnih sindikatov Du{an Semolič javno postavil vpra{anja, pri katerih bi morala veliko bolj zaznavno vztrajati predvsem slovenska vlada, ali napovedana prodaja Leka Novartisu zagotavlja ohranjanje delovnih mest in sedanjega položaja zaposlenim, ali bodo novi lastniki zagotovili nemoten razvoj Lekovega lastnega znanstvenoraziskovalnega dela in Lekovih strokovnih kadrov. Glede vsega tega bi vlada lahko postavila zelo natančne zahteve, predvsem pa bi morala s {ir{ih nacionalnih vidikov zelo avtonomno in odgovorno presojati, kak{no združevanje in izpolnjevanje katerih pogojev je lahko koristno in minimum za njeno prižganje zelene luči. Vlada, ki ob tako pomembnih gospodarskih odločitvah, kot je zadeva Lek - Novartis, nima svojega mnenja in svojih zahtev, izgleda nekompetentna, ne glede na to, kaj si o sebi sicer misli. "NEPRIZADETI" OPAZOVALCI Kljub vsej "liberalnosti" se niti Drnov{kovi liberalci niti Pahorjevi socialni demokrati in Butova slovenska ljudska stranka ter "politizirani" upokojenci kot koalicijska {tiriperesna deteljica ne morejo postavljati zgolj v vlogo "neprizadetih" opazovalcev. Konec koncev gre prav zdaj za poteze, ki bodo na dolgi rok zapečatile usodo ne le nekaj pomembnih podjetij, ampak Slovenije kot celote. Bolj določno bi se moralo vedeti, kak{no vlogo je imela in ima pri tem vladajoča koalicija. Dr. Drno-v{ek se je svojčas na veliko hvalil z nekak{no slovensko politiko, ki naj bi, za razliko od tistega, kar se je dogajalo v drugih tranzicijskih državah, preprečila brezglavo prodajo slovenskega gospodarstva tujemu kapitalu. Kaj zdaj narekuje spremembo tak{ne politike in kak{ne so garancije, da ne bodo nove gospodarske poteze brezglave? Ali pa morda tedaj in zdaj sploh ni {lo za politiko vlade, ampak zgolj za srečna naključja, ki si jih je {ele pozneje prisvojila vlada? Koalicijska vlada se zagotovo ne more sprenevedati tudi ob vseh umazanih igrah in spotika-njih, ki prav ta čas potekajo med posameznimi slovenskimi gospodarskimi akterji in katerih skupni imenovalec je masikdaj predvsem pomanjkanje poslovne kulture, medsebojnega spo{tovanja in - zaupanja. Ali je vlada načelno in konkretno storila dovolj pri vzpostavljanju novega poslovnega duha in novih vrednot poslovanja na Slovenskem? Je vlada zares povsem nedolžna in brez krivde pri sedanjih neokusnih spotikanjih med slovenskima proizvajalcema piva, katerih sodelovanje bi bilo zagotovo lahko koristno za oba in - za Slovenijo? Trenutno pa je položaj tak, da bi eden izmed domačih proizvajalcev očitno raje sodeloval s hudičem, kot pa z drugim domačim pivovarjem... Je vlada kdaj raz-mi{ljala o tesnej{em sodelovanju dveh domačih fermacevtskih gigantov - Leka in Krke? Zakaj ni?! Jak Koprive PTUJ / NOVE CENE KRUHA S prvim septembrom so Ptujske pekarne in slaščičarne v povprečju za pet odstotkov povišale cene kruha in ostalih pekovskih izdelkov, cene slaščičarskega peciva so ostale nespremenjene. Pri pregledu polletnih rezultatov so ugotovili, da so se jim za 12 odstotkov povišali stroški materiala in storitev, nekoliko manj pa stroški osebnih prejemkov. Nove cene so kljub temu nižje od nekaterih drugih pekarn. PTUJ / DIALIZA TUDI ZA TURISTE Ptujska bolnišnica je z razširitvijo dializnega centra ponudila te storitve tudi obiskovalcem oziroma turistom, ki na Ptuju oziroma njegovi okolici preživljajo dopust. Dializni bolniki iz Slovenije oziroma zunaj njenih meja, ki so bili doslej bolj ali manj vezani na dializne aparate v svojem kraju, lahko po novem te storitve koristijo tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, je povedal njen direktor Lojze Arko. KIDRIČEVO / SVETNIKI O VOLITVAH Svetniki občine Kidričevo so se na torkovi izredni seji pogovarjali in dogovarjali le o eni točki dnevnega reda. Na predlog župana Alojza Špraha so se lotili predloga pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. (-OM) ZAVRČ / V PETEK SEJA SVETA Svetniki občine Zavrč, ki se bodo sestali v petek, 6. septembra, na 39. redni seji, bodo tokrat razpravljali o vrtcu v Za-vrču, lotili se bodo osnutka odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter predlaganih sprememb odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana na območju završke občine. Sklepali bodo tudi o Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju ter o sofinanciranju nakupa bi-biliobusa, o domačih zadevah, o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Zavrč, o predlogu za podelitev letošnjih priznanj ob občinskem prazniku ter o vsebini občinskega praznika, ki ga praznujejo v drugi polovici septembra. (-OM) MAJŠPERK / MLADI ZA NOVO OSNOVNO [OLO Občinski odbor Stranke mladih Slovenije iz Majšperka pripravlja v okviru 6. občinskega praznika v soboto, 14. septembra, ob 19. uri v Tovarni volnenih izdelkov v Majšperku na Bregu veliko dobrodelno prireditev pod naslovom Za prvo paleto cigla za novo osnovno šolo v Majšperku. Kot je povedal predsednik občinskega odbora Stranke mladih Dragan Lorber, so se za prireditev odločili zato, ker želijo prispevati svoj delež k pospešitvi gradnje nove osnovne {ole v tem kraju. (-OM) KMETIJSTVO - PODEŽELJE TRZEC / PRVI KRAJEVNI PRAZNIK Štiriletno obdobje uspešnega dela V krajevni skupnosti Tržec, eni od osmih KS v občini Videm, so konec tega tedna praznovali svoj prvi krajevni praznik. Prireditve so se začele v petek popoldne z nogometno tekmo med krajani KS Tržec in KS Lancova vas, sledil je turnir v malem nogometu, kjer so se pomerile ekipe vasi z območja krajevne skupnosti, osrednja prireditev pa je bila v soboto ob 16. uri v Športnem parku Tržec, kjer so po kulturnem uvodu simbolično predali namenu pridobitve štiriletnega obdobja, predstavili zastavo in grb KS ter se pozabavali na družabnih igrah. Krajevno skupnost Tržec sestavljajo naselja Tržec, Jurovci in del naselja Majski Vrh, na njenem območju pa živi 535 krajanov. V razvoj so v zadnjih štirih letih vložili okoli 38 milijonov tolarjev. Pri tem so po- 67, Jurovcem 28 in osmim hišam Majskega Vrha 5 odstotkov pridobljenih sredstev. Na vprašanje ob večkratni razpravi o smiselnosti delovanja krajevnih skupnosti znotraj občine Videm predsednik sveta KS Tržec Grb in zastavo KS Tržec so odkrili Franc Kirbiš ml., Franc Sitar ml. in najstarejši član sveta KS Andrej Štrucl skušali iz občinske blagajne pridobljena sredstva porabiti v sorazmerju, kot jih po načelu "glavarine" tudi pridobivajo, večje projekte pa so lahko izpeljali le s solidarnostnim prelivanjem sredstev. Tržcu pripada Franc Kirbiš ml. pravi, da krajevne skupnosti morajo ostati, saj se prek njih najbolje zaznava aktualne krajevne probleme in načrtuje njihova rešitev. Ni pa nujno, da so KS pravne osebe in da imajo svoje račune, saj se tako in tako vse dogaja prek občinske blagajne. Krajevna skupnost je v zadnjem obdobju dosegla pomembne uspehe, in sicer so leta 1999 asfaltirali odsek ceste na Tranek v Jurovcih in ustvarili povezavo s Popovci v dolžini 600 metrov. Istega leta so uredi- metrov, začeli pa so graditi od-jemna mesta in opravljati izkope za javno razsvetljavo. Leta 2001 so končno uspeli z zahtevo za razsvetljavo nevarnega križišča na magistralni cesti v Jurov-cih, v Tržcu pa postavili prvih 21 luči javne razsvetljave. Razširili in preplastili so cesto ob "Ob sebi sem imel sposobne sodelavce," je na prazniku povedal predsednik sveta KS Tržec Franc Kirbiš ml. li avtobusno postajališče v Tržcu. Leta 2000 so uredili prostore krajevne skupnosti v stavbi občinskega režijskega obrata v Tržcu, uredili razsvetljavo asfaltnega igrišča v športnem parku v Tržcu, postavili tri reklamne panoje za plakatiranje, asfaltirali 150 metrov ceste v Majskem Vrhu ter položili odvodne kanale in navozili gramoz za avtobusno postajo v Jurov-cih. Istega leta so z novim asfaltom preplastili cesto od mlekarne v Tržcu do nogometnega igrišča v približni izmeri 800 športnem parku ter na napre-glednih križiščih postavili ogledala. V letošnjem letu so najprej zgradili pločnik od mlekarne do bistroja Majolka v dolžini 300 metrov. Pomembni pridobitvi sta tudi parkirišča pri trgovini v Tržcu in ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. V teku je gradnja odvzemnih mest za javno razsvetljavo v Jurovcih in v drugem delu Tržca, v obeh delih krajevne skupnosti pa bo 16 novih luči zasvetilo že čez kak mesec dni. Letošnje leto pome- _ -..... ni tudi začetek gradnje kabelskega sistema v Jurovcih. Vsa štiri leta so skrbeli za redno gramoziranje cest na svojem območju, prav tako za sofinanciranje dejavnosti svojih društev, pridobljena pa je tudi dokumentacija za gradnjo kanalizacije. GRB IN ZASTAVA ZA BOLJŠO PREPOZNAVNOST Ob prvem krajevnem prazniku so v Tržcu razvili krajevno zastavo in predstavili grb, sestavljen iz značilnosti območja krajevne skupnosti. Zgornja je bil tudi priložnost za podelitev zahval in priznanj, prejeli so jih občina Videm, župan Franc Kirbiš in predsednik Športnega društva Tržec Dušan Serdi-nšek. Ob tej priložnosti pa je župan Kirbiš povedal, da so bile pravzaprav KS tiste, ki so v zadnjih letih bile v veliko pomoč občinam, naredile so precej za napredek v vaseh, vseskozi pa so vodstva KS skrbela za boljše pogoje svojih krajanov. Predsednik sosednje KS Pobrežje Branko Marinič pa je poudaril, da so v trževski KS veliko naredili, kar je bilo slišati tudi v nagovoru predsednika sveta KS, po opravljenem delu v komu- V košnji so tokrat merili moči domači kosci, med njimi tudi župan Franc Kirbiš polovica grba predstavlja kozolec na zeleni podlagi, ki predstavlja ravninsko kmetijsko območje. Na kozolcu so tri letve, simbol treh, v skupnost povezanih vasi. Spodnja polovica grba pa predstavlja jez nad vodo in v sredini vodno kolo. Na območju KS Tržec so namreč kar trije jezovi, eden na Polskavi in dva na Dravinji, voda pa poganja kar dve elektrarni in žago. Prvi trževski krajevni praznik nalni infrastrukturi in vidnem napredku, pa bi jim lahko marsikdo tudi zavidal. S pesmijo so prijetno druženje v Tržcu obogatili tudi domači pevci Fantje iz Jurovcev, s pokanjem so se predstavili še pokači iz Tržca, domače gospodinje pa so pripravile zvrhano goro pekovskih dobrot. J. Bračič T. Mohorko i- Vft ^ V >v - ^ C \ \ v v ^ . ivi i' i'. Im^mm ' biï, le prednost Je v s iste m u JESENSKA AKCIJA BAUMIT FASADNEGA SISTEMA STIROPOR - EPS ■ Baumit lepilo KlebeSpachtel ■ Baumit armlrna mrežica TexťilglasGItter ■ Baumit zaključni sloj LAMELNE PLOŠČE - LAMELE ■ Baumit lepilo HaftMortel ■ Baumit armlrna mrežica TextlIglasGItter ■ Baumit zaključni sloj IKiaumit BAUMIT Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si KULTURA, IZOBRAŽEVANJE BORL / TAMBURAŠKI VEČERI OB VINU Tamburaši navdušili obiinstvo Med 27. julijem in 24. avgustom se je na gradu Bor! odvija! ciklus tamburaških večerov z degustacijo haloških vin. Tamburanje ob večerih na gradu Bor! je pritegnilo množico obiskovalcev, organizatorji iz Kulturno-prosvetnega društva Frančka Kozela iz Cirkulan pa poudarjajo, da je ciklus koncertov presegel vsa pričakovanja in da se bodo podobnega projekta lotili tudi prihodnje leto. V soboto, 27. julija, so na gradu Borl prvi zaigrali tamburaši iz Cirkulan, sicer člani KPD Cirkulane. Po odmoru in predstavitvi vinogradniške kmetije Arnečič, ki je po zaključku koncerta pripravila tudi degustacijo, pa so zaigrali še gostje iz slovenske Istre, Šavrinski godci KD Šmarje. Na koncertu 10. avgusta sta se predstavila Tamburaški orkester KD Videm pri Ptuju in Tamburaški orkestar KUD "Varteks" Varaždin s sosednje Hrvaške. Za predstavitev vinogradniške dejavnosti in de-gustacijo vin pa je poskrbelo Vinogradništvo Janžekovič. Na zadnjem koncertu ciklusa Tamburanje ob večerih na gradu Borl so zaigrali Tamburaši KUD Opčine Cestica s Hrvaške in Drotmantraši TD Radenci. Med odmorom med skupinama tamburašev se je predstavilo Vinogradništvo Hebar, ki je po koncertu prav tako pripravilo degustacijo svojih vin. Boštjan Polajžer, programski vodja ciklusa tamburaških večerov na gradu Borl in vodja tamburašev iz Cirkulan, je dejal, da je projekt ciklusa tamburaških koncertov prvotno sestavil Jernej Golc. Pri sofinanciranju projekta so poleg občine Gorišnica, Ministrstva RS za gospodarstvo in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sodelovali tudi {tevilni sponzorji. "Prva ideja, ki se mi je v pogovoru z Jernejem Golcem porodila, je bila, da se na gradu pripravijo tambura{ki ve~eri, ki bi bili namenjeni le povablje- tambura{ki skupini in da se bo med odmorom v skupinah predstavil vinogradnik, ki bo po koncertu pripravil {e degu-stacijo svojega vina. Tako smo na odprtem grajskem dvori{~u združili skrivnosti Borla, glasbe in dobrih halo{kih vin. Ciklus tambura{kih ve~erov je pritegnil okrog 600 gledalcev, ki so na vsakem izmed koncertov zapolnili prostor do zadnjega ko-ti~ka. Menim, da smo izbrali ustrezen tako ~as kot tudi {tevi-lo koncertov. Na splo{no lahko re~em, da so koncertni ve~eri uspeli celo bolje, kot smo si za- Na zadnjem koncertu so nastopili tudi Drotmantraši iz Raden-cev. Foto: Laura nim. Glede na to zamisel bi se koncerti v manj{em obsegu odvijali v grajski dvorani, gostje bi sedeli za mizami, vse pa bi potekalo v komornem vzdu{ju. No, nato smo se vseeno dogovorili, da zadevo izpeljemo bolj spontano. Odlo~ili smo se, da bosta na koncertu nastopili po dve mislili. Sode~ po odzivu publike, pa so se skupine res dobro odrezale, in ~e bo prihodnje leto volja, denar in skupine, ki bile pripravljene nastopiti, bomo ciklus vsekakor ponovili," je razložil Polajžer. Mojca Zemljarič LENART / SREBRNI JUBILEJ LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA PIKA Predpremiera oddaje Hiša Ciraiara V soboto, 17. avgusta, je Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta s predpremiero televizijske oddaje Hiša čiračara pričelo praznovanje 25-letnice delovanja. V jubilejnem letu nameravajo posneti zgoščenko s pesmimi in jo skupaj z besedili in notami ponuditi otrokom in učiteljem. Za konec praznovanja srebrnega jubileja pa bodo pripravili rock koncert pesmi z lutkovnih predstav. Clani uveljavljenega in priljubljenega lutkovnega gleda-li{~a Pika iz Lenarta Sre~ko Pavli~, Silvo Safran, Kristina Travnekar, Darka Zakel{ek in Tinka Markoli ter otroci skupine Son~ki iz vrtca v Voli~ini Žiga Živko, Primož Rojko, Tomi Tu{, Tomi Kramberger, Nejc Krajnc, Klemen Ahmetovi~, Domen Horvat, Matija Dami{, Tja{a Polanec, Špela Ekselen-ski in Ina Pivljakovi~ so sodelovali pri snemanju televizijske lutkovne oddaje Hi{a ~ira~ara, ki jo je posnela televizijska ekipa regionalnega centra TV Maribor. Televizijska oddaja ni samostojna lutkovna predstava, ampak je sestavljena iz razli~nih pesmi z lutkovnih predstav zadnjih petih let, z animacijo lutk in povezovalcem gusarjem Ber-tom. Predpremiere TV-oddaje so se poleg {tevilnih doma~-inov udeležili tudi predstavniki zveze kulturnih dru{tev Lenart, župan ob~ine Lenart mag. Ivan Vogrin, ~lani snemalne ekipe s kamermanom Kristjanom San-detom, novinarka Angela Pajn-kiher — Prem in odgovorni urednik regionalnega TV-programa Maribor mag. Zoran Medved. Kot je povedala predstavnica in gonilna sila lutkovnega gle-dali{~a Pika Kristina Travne-kar, imajo sre~o, da premorejo v skupini dva stalna ~lana, in snamejo zgo{~enko s temi pesmimi in jo skupaj z besedili in notami podarili otrokom in u~iteljem nižjih razredov. V decembru pa bodo otroke razveselili z novo lutkovno predstavo. Praznovanje srebrnega jubileja bodo zaklju~ili spomladi s koncertom pesmi z lutkovnih predstav v rock izvedbi. Idejo zanjo je dal Sre~ko Pavli~, ki je k sodelovanju pritegnil prijatelje, s katerimi je v~asih igral rock. Za-klju~no prireditev bodo organizirali skupaj z Zavr{kimi fanti, Clani lutkovnega gledališča Pika: od leve Silvo Safran, Tinka Markoli, Kristina Travnekar, Darka Zakelšek in Srečko Pavlič; spredaj Tomi Kramberger iz skupine Sončki sicer Sre~ka Pavli~a in Tinko Markoli, ki za vsako predstavo napi{eta izvirne pesmi. Da pesmi ne bi utonile v pozabo, so se odlo~ili, da v jubilejnem letu po- ki praznujejo 20-letnico delovanja in skupaj delujejo v Kulturnem dru{tvu Radka Smiljana iz Lenarta. Zmago Šalamun LENART / 5. MEDNARODNI POLETNI LUTKOVNI PRISTAN Lutke za otroke in odrasle Lenarška območna izpostava sklada za kulturo organizira od 4. do 30. septembra 5. mednarodni poletni lutkovni pristan. Predstave bodo v Benediktu, Cerkvenjaku, Jurov-skem Dolu, Lenartu, pri Sv. Trojici, Sv. Ani, v Voličini, Selcih in Lokavcu. Letos bosta dve novi predstavi odigrani na prostem, dve pa bosta namenjeni tudi odraslim. V 22 festivalskih dneh se bo zvrstilo 15 lutkovnih predstav, ki jih bodo uprizorile doma~e in gostujo~e lutkovne skupine in gledali{~a. Od sedmih doma~-ih skupin bodo letos nastopile {tiri, in sicer lutkovna skupina Detel iz lenar{kega vrtca, Lutkovno gledali{~e Pika iz Lenarta, lutkovna skupina Kobaceki z OŠ Lenart in lutkovna skupina OŠ Sv. Trojica. Ob peti obletnici pa so k sodelovanju povabili tudi dramsko skupino z OŠ Lenart. Od gostujo~ih gledali{~ bodo prisotna Lutkovno gledali{~e KUD Koruzno zrno iz Slovenske Bi- strice, lutkovna skupina Zveze kulturnih dru{tev Karola Pahorja iz Pirana, Gledali{~e Steps iz Izole in Lutkovno gledali{~e iz Maribora. Od tujih gledali{~ pa bodo nastopila Naivno gledali-{~e Liberec s Če{ke. Za~etkov omenjene prireditve se Breda Rakuša Slavinec, voditeljica obmo~ne enote, spominja: "Za~eli smo leta 1998 na povabilo Tineta Varla, takratnega direktorja mariborskega lutkovnega gledali{~a, ki je vsa leta tudi umetni{ki direktor festivala. Skupaj z Lutkovnim gledali- {~em Pika smo si {teli v ~ast, da pripravimo ta festival. S festivalom želimo lutkovne predstave približati, predvsem v ~asu, ko se kon~a pouk in se za~nejo po~itnice, otrokom, zanje bomo uprizorili predstave, ki si jih med letom ne morejo ogledati. V zadnjih letih so pri nas gostovala gledali{~a s Kitajske, iz Mehike, Bolgarije, s Če{ke in Slova{ke. Zanimivo je predvsem to, da je ve~ina med njimi igrala v slovenskem jeziku." Mednarodni lutkovni pristan se bo letos kon~al z delavnicama v vrtcu v Sv. Trojici in Jurovskem Dolu z naslovom Lutkarske vragolije. V omenjenih delavnicah bodo izdelovali lutke, ki jih bosta vodila Breda Varl in Slavko Raku{a Slavinec. Zmago Šalamun ORMOŽ / V NOVEM ŠOLSKEM LETU 1633 OSNOVNOŠOLCEV Samo dve {oli v devetletki V 81 popolnih in petih kombiniranih oddelkih je v letošnjem šolskem letu v ormoški občini sedlo v šolske klopi na sedmih osnovnih šolah 1633 šolarjev. Za devetletko so se odločili na dveh šolah, v Ivanjkovcih in pri Tomažu. Med počitnicami pa so na nekaterih šolah opravili nekaj najnujnejših del. Najve~ u~encev v ormo{ki ob~-ini ima OŠ Ormož, kjer je 432 otrok, 372 jih je na OŠ Velika Nedelja s podružnico Podgorci, 224 OŠ Tomaž, 211 {olarjev na OŠ Miklavž s podružnico Kog, na OŠ Ivanjkovci jih je 196, v Sre-di{~u 173, na OŠ Stanka Vraza v Ormožu pa 25; tu so zaradi malega {tevila otrok trije kombinirali oddelki ter oddelek vzgoje in izobraževanja s {estimi {olarji. V prvih razredih osemletke je na petih osnovnih {olah pri~elo osnovno izobraževanje 155 {olar-jev, od tega 54 v Ormožu, pri Miklavžu s Kogom 17, pri Tomažu 20, v Sredi{~u 16 ter v Veliki Nedelji s Podgorci 48. V prvi razred devetletke je pri Tomažu vpisanih 24 malih {olarjev, tu so se odlo~ili za devetletni program {e v sedmem razredu, ter v Ivanj-kovcih, kjer je v devetletki 15 prvo{olcev. Navada je, da pred pri~etkom novega {olskega leta na {olah opravijo najnujnej{a vzdrževal- na dela. Na ormo{ki {oli so bila to slikopleskarska in parketarska dela, poleg tega so montirali {e žaluzije, steklena vrata in vetrolov. Vsa ta dela so veljala nekaj manj kot sedem in pol milijona tolarjev. Pri Tomažu so montirali sen~ila, za kar so od{teli skoraj {tiri milijone tolarjev, pri Miklavžu so nabavili novo opremo, ki je po oceni stala dva in pol milijona tolarjev. Na vseh osnovnih {olah v ob~ini so iz ob~inskega prora~una sofinancirali nabavo ra~unalni{ke opreme v vi{ini 50 odstotkov vrednosti, za kar so od{teli nekaj manj kot {est milijonov tolarjev, drugo polovico pa je pla~alo resorno ministrstvo. VT TEDNIKOVA KNJIGARNICA Makedonske ljudske pripovedke Ljudske pravljice in pripovedke sodijo med temeljne prvine narodovega spomina in kulturnega žitja. Med mladim bralstvom so zelo priljubljene, še posebej če knjižno izdajo spremljajo dobre ilustracije. A pravljice ne bi smele biti domena le najmlajših bralcev, saj so bile sprva s svojo neusahljivo pripovedjo namenjene predvsem odraslim poslušalcem. Zadnja leta, ko globalizacija vse bolj pritiska tudi na področja kulture, postaja pravljično in pripovedno izročilo vse bolj popularno: ljudsko blago, pa naj bo to glasbeno, slikarsko, oblikovalsko, arhitekturno izročilo, postaja vir in komponenta ustvarjalnega navdiha na mnogih področjih izražanja. Navedeno je očitno tudi na področju pisnega izražanja, vse več je zatekanja k najstarejšim literarnim tradicijam in založniki radi objavljajo različne izbore ljudskega literarnega blaga. Na slovenskem knjižnem trgu ima hvalevredno tradicijo knjižna zbirka Zlata ptica založbe Mladinska knjiga. Le-ta je začela izdajati svetovne pravljice v omenjeni zbirki davnega leta 1956 in je leta 1987 dosegla sto naslovov ter pomeni z bogatimi spremnimi besedami odličen pregled svetovnega ljudskega slovstva z vseh strani sveta. V današnji Tednikovi knjigarnici predstavljam iz zbirke najlepših pravljic in pripovedk iz svetovne književnosti Zlate ptice Makedonske narodne pripovedke (1981, prevedel Maks Robič, ilustrirala Irena Majcen), tudi zato ker bo danes ob 19. uri v slavnostni dvorani MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE Knjižnice Ivana Potrča otvoritev razstave grafik makedonskega umetnika Dimitra Miladinova ter bo ob tej priložnosti pripovedovana pravljica iz omenjene knjige. Makedonske ljudske pravljice imajo veliko motivov in junakov, ki jih lahko srečamo v taki ali drugačni obliki v pripovedništvu drugih narodov, kar je tudi sicer značilnost pravljic. A vsak narod ima svojo pravljično specifiko in tako je tudi z makedonskim ustnim izročilom: poseben jezik, nacionalni junaki, podobe vsakdanjega življenja, krajevne značilnosti in podobe ... Pri makedonskih pravljicah so posebej zanimive tiste, sicer kratke, ki jih odlikujeta ljudski humor in lucidnost: Zviti Peter — zvitejši kakor Nasredin hodža, Golobradi mlinar in zviti mladenič, Tekma v laganju, Naš Trajče je prišel ... Prav zanimiva je skušnja, ko bralec med starim pripovednim blagom najde sodobno smešnico (vic), le v nekoliko drugačni preobleki: Trajka so nekoč vprašali: "Kako ste kaj pri vas doma?" "Vsi smo živi, vsi smo zdravi, le pes leži na opeki bolan." "Kaj pa mu je?" so dalje vprašali Trajka. "Jedel je kosti naše mule, kost se mu je zataknila v grlu, zato je bolan." "A vam je poginila mula? Od česa?" "Da, poginila nam je, ker je nosila kamenje na materin grob: ožulilo jo je kamenje in je od tega poginila." "Ali vam je mati umrla? Od česa?" "Od žalosti za očetom ..." itd. Knjiga makedonskih pravljic obsega dvesto petnajst strani, spremno besedo je prispeval dr. Dragi Štefanija. Priporočam jo bralcem od desetega leta dalje. Liljana Klemenčič LITERARNA STRAN LITERARNO KOLO (8) / IVAN POTRČ - 5 Taborišča niso nikjer po ^^etu drugačna Zaprli so ga v Mauthausnu, enem od zloglasnih taborišč, kjer se je pisatelj srečal s človeško močjo in surovostjo. Šele taborišče mu je, kot pravi na nekem mestu, pokazalo, do kod seže človek in kaj lahko povzroči. Gre za moč in pogubo hkrati, za nasilje in lepoto, ki jo človek kljub nečloveškim razmeram zmore in najde. In Potrčeva pisateljska lepota se tudi ob tej tako veliki oviri ni ustavila. Klanje, strahotni udarci, smrt! Podobe, ki so se vanj ostro zarezale, globoko in za vedno. V noveli, ki mi jo je gospod omenil, in s katerim sem {e dolgo govoril o tem in onem, je na pretresljiv na~in izpovedana izku{nja tabori{~a. Nezaupanje med ljudmi in sovražna čustva do sočloveka pa so se zna{la {e v partizanski noveli Komisarka, ki jo je napisal po vojni. Žal me je prijazni gospod zapustil, ker je imel neke opravke, zato sem moral razmi{ljanje o pisatelju sam pripeljati do konca — v tabori{ču je preživel vse do leta 1942, ko so ga spomladi izpustili. O tem se je pisatelj spominjal: »Izpu{čali so nas po skupinah, ne vem pa, da bi se tam kaj podpisovalo, le tega se spominjam, kako nam je gestapovec pred odhodom povedal, naj ne čvekamo o tabori{ču, ker bi se znalo zgoditi, da bi pri{li nazaj. In spominjam se {e, kako nam je povedal, naj se zavedamo, da niso ta-bori{ča nikjer po svetu drugačna, pa naj bodo na vzhodu ali zahodu.Res, da se je z novinarskim delom srečal že pri Večer-niku, toda zdaj se je tega lotil s {e večjo vnemo. Kot novinar je deloval v uredni{tvu Ljudske pravice na Bazi 20, pri Borbi v osvobojenem Beogradu, po maju leta 1945 pa pri Borbi in Ljud- ski pravici v Ljubljani. Nič ga ni ustavilo. Njegova pisateljska pot je {la le navzgor, ob to pa je »trčilo«e delo urednika, ki ga je prevzel leta 1947, in sicer pri Mladinski knjigi. Tudi to vlogo je opravljal s polno mero odgovornosti, saj odlo~anje o tem, kaj in komu natisniti, ni lahko. Če mu je kdo dal v pregled kako literarno besedilo, ga je dodobra pre»elal in zmeraj z vso resnostjo pristopil k temu človeku, da bi mu pojasnil, zakaj se mu zdi nekaj dobro oziroma slabo. Seznami besedil, ki so bili objavljeni v tistem času, so predolgi, da bi jih izpisovali. Dolgi so tudi seznami raznih častnih naslovov, ki jih je Ivan Potrč prejel. Z našim krajem je povezan naslov častnega občana Mestne občine Ptuj in častnega člana Zgodovinskega društva Ptuj. Izjemnega pomena pa je tudi pisateljevo članstvo v SAZU-ju od leta 1977. Seveda pa uredniško delo ni zaustavljalo njegovega nemirnega ustvarjalnega duha. Po vojni je napisal vrsto odličnih pripovednih del, med katere spada zlasti roman Na kmetih, ki je izšel po vojni leta 1954, in povest Zločin iz leta 1955, naslov, ki je zanimiv iz različnih vidikov. Ne le da je poleg romana Na kmetih to eno najboljših besedil, ki jih je njegovo pero ustvarilo, temveč gre v prvi vrsti za politično povest. Politika in umetnost pa sta bili v tem času še vedno v veliki meri v nasprotju. Oblast namreč ni podpirala sicer zelo nadarjenih umetnikov, ki pa so tako ali drugače razkrivali tiste plasti družbenega življenja, katere je sama raje zakrivala. Gre torej za nihanje med umetniško resnico, v tem primeru pisateljsko, in zgodovinsko resnico. Čeprav je pisatelj razkrival, kar ta resnica doživeto in prepričljivo napisana, to je stvar bralcev samih in stvar kritike.an Srečanje je snovno in slogovno zelo zanimiv, literarna zgodovina pa ga šteje za najprepričljivejši prozni tekst o partizanstvu, drugače je bera na tem področju nekoliko bolj skopa, če bi jo primerjali z ono, ki se poglablja v posameznika, ali s tisto, v kateri se Potrč ukvarja s problemom bi oblasti raje zamolčale, pa se je v omenjenem nihanju vendarle brez odlašanja odločil za pisateljsko resnico. Prav ta je namreč edina, ki jo je lahko kot umetnik docela obvladoval, saj zgodovinska — nasprotno - ni nikoli povsem odkrita, večkrat preveč razdrobljena in prav zato se je kot pisatelj zavedal, da zgodovinske resnice ne more predstaviti v celoti. O tem nihanju je na nekem mestu izjavil: »Kot pisatelja te kronike mi je šlo za neko, z našim obdobjem povezano in doživljeno resnico: Ne morem sam soditi, koliko je bila kmečkih množic. Roman je izšel leta 1962, tri leta pred izborom novel Nesmilečno življenje, ki je bil omenjen v prejšnji številki. Ta izbor napoveduje še vrsto drugih: Onkraj zarje (1966), Na verne duše (1973), Imel sem ljubi dve (1976) in Ko smo se ženili (1983). Dolgi seznam posameznih novel nam še enkrat potrdi, da je bil zelo naklonjen tej krajši literarni vrsti. Naklonjen pa je bil tudi pisanju za mladino, saj je napisal tudi nekaj mladinskih del, med katerimi izstopajo Pravljice o Vanču (1983) ter istega leta izdane Zebe in še nekaj takih o živalih. Precej mlajšega datuma pa je izdaja mladinskega dela Dva admirala in druge zgodbe, ki nosi letnico 1993. Pisatelj se je dobro razumel z mladimi ljudmi, o ~emer pri~ajo tudi njegova sre~anja z njimi ob bralnih zna~kah in drugih priložnostih. Z obojim pa ga je povezovala tudi žena Branka Jurca, ki jo prav tako poznamo kot priznano mladinsko pripo-vednico. Kratki pogled v njegova mladinska dela pokaže, da je pisatelj s prav takim žarom kot v delih za odrasle pisal tudi za otroke. To so zabavne in poeti~-ne zgodbe, ki dihajo in nagovarjajo mladega bralca — vrednota, ki so jo in jo zmorejo le redki pisatelji za mladino. Je pa to le še ena to~ka, na podlagi katere bi ga lahko povezali tudi z Antonom Ingoli~em, ki je to prav tako dobro obvladal. Potr~ev obsežni opus se je zgostil v zadnji roman Tesnoba, ki je izšel leta 1991 in predstavlja svojevrstno slogovno pa tudi tematsko sintezo. Pisatelj namre~ ne more ubežati tematiki krivi~no-sti in moralne pokvarjenosti, ki ga je spremljala skozi številna besedila na razli~ne na~ine in ki se v tem romanu združi v intenzivni ob~utek tesnobe, nekaj, kar pisatelja notranje gloda in uni~uje, nekaj, s ~imer se je vse življenje potihoma boril. France Zadravec je ob izidu romana zapisal: »Tudi v romanu Tesnoba doživlja socialisti~ni umetnik težave, ve~, svojo in svojega idejnega okolja moralno tesnobo.« _ Ivan Potr~ je bil zelo zapletena osebnost, a hkrati povsem preprosta; in prav to je tudi v vsej širini in lepoti ljubil, nam-re~, preprosto in iskreno življenje, ljubil je resnico in ~loveka, ~eprav je tega spoznal tudi skozi temne plati. V svojih besedilih se je vedno znova vra~al domov, v svoje kraje, vra~al med ljudi, ki jih je najbolje poznal in ki so bili — združeni v njegov bogati opus — on sam, pisatelj, ki nam je zapustil literarno zapuš~ino, vredno pozornosti. Ne le da se lahko iz te pou~imo o njegovem življenju in umetniških nazorih, tem-ve~ pridobimo veliko novega, kar nas lahko spodbudi k razmišljanju o pravi~nosti, o svetu, v katerem bivamo, in o neprecenljivosti življenja. Potr~ je namre~ cenil življenje in njegovo je bilo gotovo zelo lepo, napeto, v~asih že skoraj pustolovsko, in to vse do smrti l2. junija 1993, ko je naposled umrl v Ljubljani. Za zaklju~ek pa še nekaj podatkov, ki bi bolj radovedne bralce morebiti zanimali. O Potr~u je napisanih ve~ zanimivih razprav in študij. Zlasti pou~ni so Portreti Mitja Mejaka, o dramatiki pa Andreja Inkreta Aksio-loški vidik v Potr~evi dramski trilogiji o Kreflih. Veliko se je s Potr~em ukvarjal tudi Fran~ek Bohanec, ki je avtor letos izdanega dela Portret Ivana Potr~a (literarno-zgodovinski oris), v katerem je tudi zanimiv prispevek Tjaše Mrgole Juki~ o Knjižnici Ivana Potr~a Ptuj in dve objavljeni pismi Viktorije Dabi~ avtorju Fran~ku Bohancu. Prav gospa Dabi~eva ima najve~je zasluge za odkritje spominske plo-š~e in vrsto pohodniških akcij v zvezi s pokojnim pisateljem. In ~e vam v teh poletnih dneh branje ne diši preve~, se lahko sprehodite do Stukov, kjer stoji pisateljeva rojstna hiša, ki nas še vedno nagovarja z glasovi iz preteklosti. David Bedrač KNJIGA MESECA Zbornik dnevov poezije in vina 2002 Tako kot vsako leto je tudi letos ob Festivalu poezije in vina v Medani (Goriška brda) izšel večjezični zbornik s pesmimi udeležencev tega festivala, ki ga je uredil programski vodja festivala, Aleš Šteger. Namen zbornika je predvsem približati poezijo mladih, tujih avtorjev, ki še večinoma nimajo prevodov svojih pesmi v slovenskem jeziku, slovenskemu bralstvu. Gre za pesnike s celega sveta in tako so letos v Zborniku predstavljeni: Sujata Bhatt iz Indije, Lee Ann Brown, Cristine Hume in Eleni Sikelianos iz ZDA, Lidija Dimkovska iz Makedonije, Horia Garbea in Simona Pope-scu iz Romunije, Mariusz Gr-zebalski in Bartek Majzel iz Poljske, Fabjan Hafner iz avstrijske Koroške, Jouni Inkala iz Finske, Asko Kunnap iz Estonije, Tsanko Lalev iz Bolgarije, Gaetano Longo iz Italije, Melci-on Mateu iz Španije, Krešimir Pintaric iz Hrvaške, Edvins Ra-ups iz Latvije, Salajdin Salihu iz Albanije, Michael Stauffer iz Švice in edina predstavnica slovenske poezije, Katja Plut. To so predvsem mlajši avtorji, ki so v svoji državi kot pesniki že zelo priznani, so prejemniki številnih literarnih nagrad in štipendij, obenem pa so mednarodno še nepoznani. Njihove pesmi so v pričujočem zborniku objavljene v njihovem mater-nem jeziku, pospremljene z slovenskimi in angleškimi prevodi. V zborniku lahko najdete seveda tudi kratko predstavitev avtorjev in njihovega dela ter seznam vseh pesnikov, ki so na tem festivalu gostovali prejšnja leta. In pri nekaterih imenih iz prejšnjih let lahko v knjigarnah že najdete prevode njihove celotne pesniške zbirke v slovenski jezik, ki so vsekakor posledica navezanih stikov s Slovenijo na festivalih dnevov poezije in vina. Pesniki, katerih pesmi so objavljene v Zborniku dnevov poezije in vina 2002, so pretekli teden, od 20. do 25. avgusta tudi gostovali v Sloveniji, in sicer v mali briški vasici, imenovani Meda-na. Šlo je predvsem za druženje, za interakcijo različnih kultur in jezikov, za navezovanje stikov z različnimi državami in nenazadnje tako za promocijo tujih avtorjev v Sloveniji kot predstavitev Slovenije tujcem. Vendar poezija ni intervernirala le v Goriških brdih, ampak se je selila tudi po drugih slovenskih mestih, kamor so avtorji prenašali duh poezije. Gostovali so v Novem mestu, Kopru, Mariboru, Ljubljani in na Ptuju. Ker bi bilo nemogoče v tem prispevku predstaviti vseh avtorjev, smo se odločili, da vam posebej predstavimo tista pesnika, ki sta obiskala Ptuj. Tako sta Michael Stauffer iz Švice in Mariusz Gr-zebalski iz Poljske nastopila v knjižnici Ivana Potrča v soorga-nizatorstvu knjižnice in Kluba ptujskih študentov. Michael Stauffer je bil rojen leta 1972 v Zurichu. Na univerzi v Bernu je študiral nemščino, francoščino in vizualno umetnost. Je član švicarskega društva pisateljev. Prejel je številne nagrade in štipendije, med drugim nagrado Herman-Ganz (2001), 12-mesečno štipendijo akademije Schloss Solitude (Stuttgart, 2001), prvo nagrado na 7th open mike (Berlin, 1999) in mnoge druge. O svojem gostovanju na Ptuju je Stauffer povedal, da so ga organizatorji in publika zelo lepo sprejeli. "Čutil sem energijo v prostoru, ki so jo oddajali poslušalci ob branju. Bilo je neverjetno, pa tudi sam prostor je čudovit. Po branju so ljudje prišli do naju z Mariuszom, se pogovarjali z nama in naju veliko spraševali. Neverjetno, koliko zanimanja so pokazali. Takšna publika te res poživi," je povedal. "In mesto Ptuj je čarobno," je še dodal. Mariusz Grzebalski je bil rojen leta 1969 v Lódzu. Diplomiral je na Oddelku za filozofijo Univerze Adam Mickiewicz v Poznanu. Doslej je objavil pet pesniških zbirk. Je zmagovalec pesniške nagrade Illakowiczówna za najboljši pesniški prvenec in prejemnik nagrade poljskega društva knjižnih založnikov. Nedavno je bilo dogovorjeno za izid njegove zbirke zgodb Kovanci, tako kot tudi novelo Dnevi. Prej je bil glavni urednik poljskega literarnega tednika Nowy Nurt. Njegove pesmi so bile doslej prevedene in objavljene v an-gleš~ini, nemš~ini, ~eš~ini in slo-venš~ini. Kot je povedal, je že gostoval na mnogih festivalih po Evropi, a po njegovih besedah je Festival poezije in vina najbolje organiziran in izdelan festival, kar jih pozna. In ker je poezijo treba predvsem ob~utiti, vam ponujamo, da vzamete Zbornik dnevov poezije in vina v roko, kjer boste izvedeli ve~ o vseh udeležencih Festivala, predvsem pa se boste lahko potopili v magi~nost njihovih besed. Jana Skaza O" S u O 3 OC Q > U1 OC U ta ui (A Seznami knjig v drugem razredu so lah-kotnejši, s knjigami, ki se nekaterim mladim bralcem za vedno vtisnejo v spomin. Pa si poglejmo, katere so te: - Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice - Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon - Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš - Lojze Kovačič: Možiček med dimniki - Bina Štampe Žmavc: Popravljalnica igrač - Srečko Kosovel: Zlati zvončki David Bedrač SREDI ŽIVLJENJA RAZMIŠLJAMO Sodni mlini meljejo poiasi Primer slovenjgraškega novinarja Mira Petka se zdaj vleče že dobro leto dni. Vleče so kot jara kača. Brez konca in kraja. Pravzaprav ostaja tožilstvu v letu dni, odkar se je zgodil brutalen pretep, kar se dokazov tiče, v popolni temi. Vse je zavito v celofan, nihče kot ponavadi ničesar ne ve, tega pa ne ve zato, ker dejansko ne bi ničesar vedeli, ampak bolj v tistem smislu zavarovanja "lastne riti". Pa mi, prosim, oprostite, da sem se nerodno izrazila. Samo tako pač je. Nihče se v tako majhni državici, kot je naša, ne upa izpostavljati. Saj, navsezadnje, zakaj pa bi se in si tako pljuval v lastno skledo. Četudi nekaj veš, se je najbolje narediti neumnega. To je taktika, strategija pametnejšega. Kakšna pa je situacija, če živiš v majhnem kraju, pa še kako dobro vemo prav vsi. Vsak o vsakem ve vse. To je jasno tako nam Ptujčanom kakor tudi Slo-venjgradčanom. Tako so prejšnji teden za izločitev iz postopka zaprosili vsi tožilci iz Slovenj Gradca, ker pač niso čutili več "prave klime", v kateri bi lahko nemoteno opravljali svoje delo. Vrh slovenskega tožilstva je tako preiskavo napada na novinarja Večera Mira Petka preselil s slovenjgra-škega na mariborsko tožilstvo. Ker so se bili izločeni vsi slo-venjgraški tožilci, so bili tako izpolnjeni tudi zakonski pogoji, ki dopuščajo tovrstno premestitev tožilskih spisov. Majhno koroško okolje naj bi po besedah tamkaj živečih preiskavo prej oviralo, kot pa ji prineslo obetajoče rezultate. Z omenjeno preselitvijo primera v Maribor bi se potemtakem lahko omogočila od okolja neodvisna in temu primerna profesionalna preiskava. Upajmo, da se to ni zgodilo prepozno in da so vsi viri informacij že skrbno zabrisani. Po besedah generalne državne tožilke Zdenke Cerar so omenjeni slovenjgraški tožilci in policija v času preiskave doživljali verbalne napade, tako da je bil pritisk nanje res hud, vsi pa vemo, da je pod nenehnim pritiskom nemogoče delati. In odločitev o selitvi primera v Maribor je samo posledica omenjenih pritiskov. Zakon baje takšne predodelitve sicer ne omogoča, razen če se individualno izločijo vsi tožilci, to pa se je tudi dejansko zgodilo. Okrožni tožilci in pomočniki na državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu so namreč ugotovili, da so izpostavljeni takšnim pritiskom, osebnim degradacijam in žalitvam, predvsem pa nenehnim napadom na svoje delo, da več ne čutijo tiste prave klime, v kateri bi lahko uspešno in objektivno delali. Ti tožilci so zato podali predlog, naj se jih izloči iz obravnavanja te zadeve. Cerarjeva je temu predlogu ugodila, nato pa je vodji višjega državnega tožilstva v Mariboru predlagala, naj izloči še njo. In primer Petek so tako po zakonu morali predati drugemu tožilstvu. Glavna državna tožilka je izrecno poudarila, da tožilstvu v Slovenj Gradcu ni moč ničesar očitati, saj so svoje delo opravili dobro in korektno, le pritiski od zunaj so bili prehudi. Slovenjgra-ški kriminalisti so sicer že pred časom dobili tudi okrepitev, ki naj bi jim pomagala dognati nova spoznanja v primeru Petek. Omenjena okrepitev je prišla z generalne policijske uprave, vse do tedaj, ko zadeva ne bo na mariborskem tožilstvu, pa bodo policijske sile okrepljene še z mariborskimi kriminalisti. Torej, zadeva s strani strokovnega kadra deluje, okrepitve so, upajmo, da bodo lete prinesle težko pričakovane rezultate! Policiji namreč doslej še ni uspelo pridobiti materialnega dokaza, ki bi raven suma ali utemeljenih razlogov za sum dvignil na raven utemeljenega suma. To je bilo zdaj malo nerodno napisano, pa saj veste, v čem je težava. Ker se primer Petek vleče že kar nekaj časa in ker rezultatov ni in ni, se sprašujemo, ali bo preusmeritev v Maribor res prinesla sodni epilog in odkrila krivca, ki je povzročil brutalen napad na novinarja. Vse bolj se zdi, da zadevi ne bodo nikoli prišli do konca, ker ni niti prič niti drugih akterjev, ki bi znali napad povezati s točno določeno osebo. So torej spet samo ugibanja, trdnih dokazov pa ni. In kot pravi slovenska ustava, je vsak nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. V medijih je bilo zaslediti do-kajšen odpor v zvezi s premestitvijo, saj je večina strokovnjakov mnenja, da s tem tožilci niso rešili ničesar, kvečjemu le del svoje odgovornosti prenesli na nekoga drugega. Vprašanje je tudi, kaj se po enem letu sploh še lahko naredi, odkrije. Mariborski tožilci so postavljeni pred nehvaležno nalogo, da rešujejo nekaj, česar drugi v letu dni niso mogli rešiti. Ali je selitev primera potemtakem samo nov poizkus izmikanja zaradi še vedno nerešenega primera in ponovno ustvarjanje vtisa, da se nekaj dela, da se zadeva premika z mrtve točke? Kaj se torej pričakuje od Maribora, če so slovenjgraški policisti delali dobro? Upajmo, da ni vse skupaj samo metanje peska v oči, dokazovanje, da eni zmorejo, drugi pa ne. Če pa pogledamo z vidika individuuma, torej v tem primeru novinarja Petka, pa nas je lahko samo strah, da se kaj podobnega ne bo zgodilo nam samim ali komu izmed ljudi iz naših krogov, ki soustvarjamo časopise, ki jih berete. In tukaj se še enkrat potrjuje teza, da je delati pod pritiskom nemogoče. Če se bo zgodil še kakšen tovrstni navad, bo tudi novinarski poklic izgubil svojo veljavo, dobil bo etiketo nevarnega poklica, za katerega se mladi iz lastne varnosti ne bodo odločali. Vi pa pač ne boste imeli ničesar brati. Saj, zakaj bi pa novinarji morali nositi lastno glavo po strelišču in čakati, da jo nekdo razstreli z vsemi idejami in informacijami vred. Bronja Habjanič MARIBOR / ATEISTI SE BODO v ZDRUZILI Slovenija - dežela irnega enoumja? Prvi stavek 41. člena nase ustave zagotavlja svobodno izpovedovanje vere in drugih opredelitev. Kaj so druge opredelitve ni jasno. V naslednjem stavku pa ustavni člen določa, da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. In kaj pomeni se ne opredeliti glede drugega prepričanja, spet ni jasno. Morda je prav zameglenost 41. člena ustave vzpodbudila nadškofa dr. Rodeta, da je v nedavni pridigi na Uršlji gori vse, kar ni kristjansko, brezobzirno zavrnil in razglasil za nič. S tem je spodbil ustavno pravico ne samo do never-ske opredelitve in ateističnega prepričanja, ampak tudi do pripadnosti vsaki drugi neka-toliški veri. Podatki o ateistih, torej ne-vernikih, so pri nas samo ugibanja. Toda po številu so zanesljivo druga najštevilnejša skupina državljank in državljanov za katoličani in prav gotovo številnejša od vseh drugih verskih skupnosti skupaj. Zanimivo bi bilo raziskati, zakaj neverniki doslej niso imeli potrebe ali kar poguma, da bi se povezali in organizirali v dejavno skupnost. Nedavna opredelitev dr. Rodeta, da je ateizem iluzionistična nevarna prevara, pa nevernike vzpodbuja in kar obvezuje - z njimi pa tudi vse druge sodobno in napredno ozaveščene umne državljanke in državljane, da se organizirajo v Združenju svobodomiselnih in od verskih ustanov neodvisnih ljudi. V ta namen pripravljali odbor sklicuje jutri, v petek, 6. septembra, ob 19. uri v dvorani Mestne četrti Tezno na Panonski c. 12 v Mariboru ustanovni sestanek združenja. Nanj prijazno vabi vse, ki so prepričani, da sta svobodo mišljenja in zagotovitev osebnega dostojanstva pomemben pogoj za strpno uglašenost vseh človekovih drugačnosti. Čas je za odločen nastop proti vsem nakanam, ki nameravajo Slovenijo prisiliti v srednjeveško deželo črnega enoumja. Dodatni podatki o ustanovnem sestanku so vam na voljo na telefonskih številkah: (02) 461-84-03 in (02) 751-16-21. nj 5.-11. september 2002 • 104,3 FM Četrtek, 5. september SLOVENIJA 1 6.25 Tedenski izbor. 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Tedenski izbor 9.05 Sme{ko med ~rkami, plesna oddaja. 9.40 Zgodbe iz {koijke. 10.15 Guii-mi{ek, oddaja za otroke, 10/10. 10.40 Aipe-Donava-Jadran: Pismo nadvojvodi janezu. 11.05 Mavri~ni koncert za mavri~no {oio, posnetek dobrodelne prireditve. 13.00 Poro~iia. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Giasbeni portreti. 14.05 Umetni raj. 14.30 Svetovni izzivi. 15.00 Veiika imena maiega ekrana: Jože Hude-~ek. 16.00 Siovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 16.30 Poro-~iia. 17.00 Dosežki. 17.20 Sirene na mejah no~i, dok. oddaja. 17.55 Enajsta {oia: September 2002. 18.25 Dober tek vam žeii Suncuke iz Japonske. 18.40 Risanka. 19.05 Va{ kraj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Rde~a pogiavja zgodovine, ang. dok. serija, 1/6. 23.35 Osmi dan, pon. 0.05 Tednik, pon. 1.00 New York: Tenis - US Open, ~etrtfinaie (m), prenos. 4.15 Mary Tyier Moore, am. nan., 25. epizoda, pon. 4.40 Sternbergovi, nem{ka nan., 1/18, pon. SLOVENIJA 2 8.30 Mostovi. 9.00 Dobro jutro. 15.35 Ushuaia, fra. dok. serija, 4/10, pon. 16.20 Mary Tyier Moore, nan., 25.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nan., 1/18. 17.50 Ljubi me, ne ijubi me, ameri{ki fiim. 20.00 Korajža veija 2002: Revija miadih pevcev, oddaja TV Maribor 21.35 Poseben pogied: Homo Sapiens 1900, {vedski CB fiim. 23.00 Praksa, ameri{ka nan., 68.epizoda. 23.40 V senci katedraie, nem{ka nan., 8/12. 0.30 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Saiome, pon. 26. deia. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 96. deia. 10.55 Med sovra{tvom in ijubeznijo, pon. 23. deia. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 3. deia. 13.10 Newyor{ka poiicija, pon. 1. deia. 14.10 Varuhi iuke, 28. dei. 15.30 Ljubezen brez greha, 4. dei. 16.25 Med sovra{tvom in ijubeznijo, 24. dei. 17.20 Mo~no me objemi, 97. dei. 18.15 Saiome, 27. dei. 19.15 24 ur. 20.00 Popoini ~etrtek: Emino živijenje, 1. dei am. nad., 1/6. 21.00 Prijateiji, 1. dei humor nan. 21.30 Seks v mestu, 1. dei nan. 22.00 Zahodno kriio, 1. dei ameri{ke nan. 22.50 Lucy na svojem, angie{ka nad., 8/8. 23.40 Odpadnik, 6. dei ameri{ka nan. 0.30 Prijateiji, 23. dei ameri{ke nan. 1.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Beveriy Hiiis, pon. 20. deia. 12.10 Jack in Jiii, pon. zadnjega deia. 13.00 Miadi in nemirni, 224. dei. 13.50 Obaia iju-bezni, 98. dei. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Beveriy Hiiis, 21. dei. 17.45 Korak za korakom, 20. dei. 18.15 Veseii rovtarji, 9. dei am. humor. nan. 18.45 Družina za umret, 5. dei humor nan. 19.15 Sov Jerryja Springerja. 20.00 Krimi~: No~ni ~uvaj, ameri{ki fiim. 21.50 Wiii in Grace, 21. dei am. humoristi~ne nan. 22.20 Tretji kamen od sonca, 5. dei ameri{ke humoristi~ne nan. 22.50 Noro zaijubijen, 4. dei ameri{ke humoristi~ne nan. 23.20 Sov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Raj, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni, risani fiim. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Dokumentarna oddaja. 09.45 iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano mareio, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani fiim. 19.20 Risanke. 20.00 Sesuti Harry, ameri{ka komedija. 22.00 iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj probiem. 23.45 Terra X Tara Tour, 4. dei potopisne reportaže. 00.45 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.45 40. otro{ki filmski festival. 11.05 Fanta-sti~na prihodnost: Nezemljani. 12.00 Novice. 12.20 Pravica do rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: Krog prevare. 15.30 Risanka. 15.45 Split: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Vpra{anja iz Azije: Umetnost. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Split: Morje. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Informativni program. 20.55 Matka Swojej Matki, poljski film. 22.25 Z vseh strani. 22.45 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Pravi ~as. 0.40 Ameriški TV film: Krog prevare. 2.10 Čarovnija, serija. 3.00 Modri bicikl, serija. 3.45 Fantasti~na prihodnost: Nezemljani. 4.35 Remek. 4.45 Matka Swojej Matki, poljski film. HTV 2 15.35 Otroški program. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Giasbeni aibum. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.10 Modri biciki, serija. 21.55 Svet mode. 22.25 Grozovit umor, serija. 22.55 Zahodno kriio ii., serija. 23.40 Dosjeji X. HTV 3 18.00 Tenis US Open, posn. 20.05 Rock Ciub. 21.05 Steeiy Dan: Two Against Nature. 22.05 Azijski potopis, dokum. serija. 22.35 Zakon in red - Oddeiek za žrtve, serija. 23.20 Športni program. AVSTRIJA 1 6.05 Otro{ki program. 8.00 Sabrina, serija. 8.25 Superman. 9.10 Herkui. 9.50 Nem{ki fiim. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, . 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkui, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybiii, serija. 19.30 Čas v siiki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Sinan Toprak, serija. 22.00 Regene-racijski ve~er. 22.35 Movie time. 23.40 Umetnine. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v siiki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in iepi, (1588). 9.50 Poiicijska in{pekcija 1. 10.15 Avstrijski fiim. 12.00 Čas v siiki. 12.05 Poietni pogovori. 13.00 Čas v siiki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Poiicijska in{pekcija 1. 14.05 iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarii, serija. 15.35 Bogati in iepi, (1589). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v siiki. 17.05 Dob-rodo{ii v Avstriji. 19.00 Zvezna dežeia danes. 19.30 Čas v siiki. 20.00 Pogiedi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Vera, magacin. 22.00 Čas v siiki. 22.30 Euro Austria. 23.00 Primer za dva, serija. Petek, 6. september SLOVENIJA 1 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Tedenski izbor 9.05 E. Majaron: V znamenju dvoj~kov, iutkovna nan., 10/12. 9.25 Risanka. 9.30 Potujo~i {krat: Zvezde na nebu, po~no-razvedriina oddaja, 4/10. 9.55 Enajsta {oia: September 2002. 10.25 Dober tek vam {eii Suncuke iz Japonske. 10.40 O živaiih in ijudeh, oddaja TV Maribor 11.05 Dose{ki. 11.25 Sirene na mejah no~i, dok. oddaja. 12.00 Syivia, nem{ka nan., 14/15. 13.00 Poro~iia. 13.35 Tedenski izbor. 13.35 Duhovni utrip. 13.55 Vsakdanjik in praznik. 15.00 Prvi in drugi. 15.20 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poro~iia. 16.50 Miadi virtuozi. 17.05 Nationai Geographic, 16/23. 18.00 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 39.epizoda. 18.10 iz popotne torbe: Veseije. 18.30 Deteijica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 So ieta miniia, angie{ka nan., 6/6. 20.30 Čudovita si, angie{ka nad., 6/7. 21.25 Cik cak. 22.00 Odmevi. 22.50 Poino~ni kiub. 0.05 Sedem dni, ameri{ka nan., 14/22. 0.50 Nationai Geographic, ameri{ka dok. serija, 16/23, pon. 1.40 Mary Tyier Moore, ameri{ka nan., 26.epizoda, pon. 2.05 Sternbergovi, nem{ka nan., 2/18, pon. 2.55 Pies na vodi, srbski fiim, pon. 5.00 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.05 Orionova pesem ieta 2001. SLOVENIJA 2 9.00 Dobro jutro, pon. 13.55 Tenis - US Open, ~etrtfinaie (m), pos. iz New Yorka. 15.25 De Gauiie-Churchiii: Memoari, fra. dok. serija, 2., zadnji dei. 16.20 Mary Tyier Moore, 26.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem. nan., 2/18. 17.45 V ijubezni in vojni, am. fiim, pon. 19.25 Beriin: Atietika - ziata iiga, prenos. 22.00 New York: Tenis - US Open, poifinaie ({), prenos. 0.30 indianapoiis: SP v ko{arki (m), ~etrtfinaie, prenos. 2.30 Videospotnice. POP TV 9.10 Saiome, pon. 27. deia. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 97. deia. 10.55 Med sovra{tvom in ijubeznijo, pon. 24. deia. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 4. deia. 13.10 Lucy na svojem, pon. ang. nad., 8/8. 14.10 Varuhi iuke, 29. dei. 15.30 Ljubezen brez greha, 5. dei. 16.25 Med sovra{tvom in ijubeznijo, 25. dei. 17.20 Mo~no me objemi, 98. dei. 18.15 Saiome, 28. dei. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija: Svetioba, ameri{ki fiim. 22.00 Kameieon, 1. dei ameri{ke nan. 22.50 Odpadnik, 7. dei ameri{ka nan. 23.30 Prija-teiji, zadnji dei ameri{ke humoristi~ne nan. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.50 Beveriy Hiiis, pon. 21. deia. 12.10 Zmikavta, pon. 10. deia. 13.00 Miadi in nemirni, 225. dei. 13.50 Obaia ijubezni, 99. dei. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sinhro-nizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija. 16.55 Beveriy Hiiis, 22. dei ameri{ke nad. 17.45 Korak za korakom, 21. dei. 18.15 Veseii rovtarji, 10. dei ameri{ke humoristi~ne nan. 18.45 Družina za umret, 6. dei am. humor nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 izganjaika vampirjev, 18. dei ameri{ke nan. 20.50 Angei, 18. dei ameri{ke nan. 21.40 Eiien, 6. dei ameri-{ke humoristi~ne nan. 22.10 Mo{ke zadeve, 6. dei ameri{ke nan. 23.00 Prava stvar, ameri{ki fiim. 0.45 Raj, eroti~na serija. TV 3 7.00 Pokemoni, risani fiim. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sediu, pon. 09.45 iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 iniine hokej, pon. 14.50 iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Ta~ke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 16. deia nan. 18.50 Pokemoni, risani fiim. 19.20 Risanke. 20.00 Pod židano mareio, giasbeno-razvedriina oddaja, romanti~na drama. 23.30 Reporter X. 00.00 Terra X Tara Tour, 5. dei potopisne reportaže. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.05 Stan in Oiio. 10.25 Risanka. 10.45 40. otro{ki fiimski festivai. 11.05 Fantasti~na prihodnost: Jaz, robot. 12.00 Novice. 12.20 Pravica do rojstva, serija. 13.10 Haio, Zagreb - kontakt-program. 14.00 TV fiim: Gospodarica raja. 15.45 Zagreb: Poietje, poietje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedova-iec, pz. serija. 17.00 Vpra{anja iz Azije: Smrt. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Pionirji egiptoiogije, dokum. serija. 18.30 Giasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Na{e maio mesto, dramska serija. 21.50 Zvo~ni udar. 23.00 Meridijan 16. 23.35 Rajska dežeia, am. fiim. 3.05 Vittorio De Sica, dokum. fiim. 4.00 V~eraj, danes, jutri - it. fiim. 5.55 Pionirji egiptoiogije, dokum. serija. 6.20 Čarovnija, serija. HTV 2 15.35 Otro{ki program. 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Re{evaina siužba, serija. 19.30 Giasbeni aibum - Moderato cantabiie. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100, serija. 22.00 Hit-depo. 23.30 Grozovit umor, serija. 0.00 Zahodno kriio ii. 0.45 Dosjeji X. HTV 3 16.20 Nogomet: Kv. za EP (miadi): Hrva{ka - Estonija, prenos. 18.20 Tenis US Open, posn. 19.45 Beriin: Atietika, prenos. 22.10 Cosbyjev show. 22.55 Ziata dekieta, serija. 0.05 Frasier, serija. 0.25 Becker, serija. 0.45 Azijski potopis, dok. serija. 1.15 Oddeiek za žrtve, serija. AVSTRIJA 1 6.05 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Superman, serija. 9.30 Herkui, serija. 10.15 Sedma nebesa, serija. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Herkui, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Prijateiji, serija. 19.00 Wiii & Grace, serija. 19.30 Čas v siiki. 20.00 Šport. 20.15 6 dni, 7 no~i, fiim 1998. 21.550 Ransom, fiim 1995. 23.55 Le smrt je pri~a, fiim 1997. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v siiki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in iepi, (1589). 9.50 Poiicijska in{pekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski fiim. 12.00 Čas v siiki. 12.05 Vera, magacin. 13.00 Čas v siiki. 13.15 Tv kuhinja.13.40 Poiicijska in{pekcija 1. 14.05 iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarii, serija. 15.35 Bogati in iepi, (1590). 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v siiki. 17.05 Dobrodo{ii v Avstriji. 19.00 Zvezna dežeia danes. 19.30 Čas v siiki. 20.00 Pogiedi s strani. 20.15 Bojevniki, fiim 2002. 21.50 Pogiedi s strani. 22.10 Čas v siiki. 22.35 Modern times. 23.00 XY Nere{eno. Sobota, 7. september SLOVENIJA 1 7.25 Kuiturna kronika. 7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz {koijke. 8.30 Radovedni ta~ek: Lu~. 8.40 Siovenska ijudska pesem: Pod to goro zeieno. 8.45 Ar~ibaid, risana nan., 10/26. 9.00 Sme{ko med ~rkami, piesna oddaja. 9.35 Lesk iz giobin, piesna oddaja. 9.50 Maie sive ceiice, kviz. 10.40 Enajsta {oia: September 2002. 11.10 Ran~ pri kraguij~kovi sedmici, ~e{ka nad., 10/14. 11.35 Radio aktivnost, kanadska nan., 22/26. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poro~iia. 13.40 Mostovi, pon. 14.40 Čudež, danski fiim. 16.00 Pipsi, risana nan., 14/26. 16.30 Poro~iia. 16.50 Siovenski magazin. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu. 17.50 Legende morja, fra. dok. serija, 3/13. 18.15 Pai~ek David, risana nan., 8/13. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Orion. 21.00 Wiiiiam Coriett: Beii konji~ek, koprodu-kcijska nad., 1/6. 21.25 Trend, oddaja o modi in vizuaini pop kuituri. 21.45 Houseboat - s hi{o vzdoiž po reki: Bretanija - od Messaca do Nantesa, 1. dei oddaje TV Koper-Capodistria. 22.15 Poro~iia. 22.50 Mo{ke zadeve, 7. in 8. dei ang. nad. 0.00 Siavo-spev, avstraiski fiim. 1.30 Legende morja, fra. dok. serija, 3/13, pon. 2.00 Siovenski magazin, pon. 2.30 New York: Tenis - US Open, finaie (ž), prenos. 4.30 Odre{itev, ameri{ki fiim, pon. SLOVENIJA 2 9.45 Murphy Brown, nan., 7/22. 10.10 Giembajevi, hrv. nad., 2/3. 10.50 Po~itnice do zadnjega diha: s skirco po cesti grem, dok. nan., 5., zadnja epizoda. 11.05 Horace in Tina, avstrai. nad., 26., zadnji dei. 11.30 Jasno in giasno: Samozavest in mi, kontaktna oddaja. 12.55 SP v ko{arki (m): ~etrtfinaie, pos. iz indianapoiisa. 14.25 Atietika - ziata iiga, posnetek iz Beriina. 17.00 New York: Tenis - US Open, poifinaie (m), prenos. 20.00 Ljubijana: Kvaiifika-cije za ep v nogometu, Siovenija - Maita, prenos. 22.25 indianapoiis: SP v ko{arki (m), poifinaie, prenos. 0.30 Sobotna no~. POP TV 8.30 Ringa-Raja: Maia Kitty, sin. risana serija. 8.55 Mjavl Mjavl, risana serija. 9.05 Sion~ek Benjamin, risana serija. 9.30 Pujsek Ziatk, risana serija. 9.40 Vrbja vas, risana serija. 10.05 Maiinji doi, risana serija. 10.15 Heidi, risani fiim. 11.10 Maii heiikopter, risana serija. 11.20 Sedma nebesa, 17. dei. 12.10 Providence, 21. dei. 13.00 Bette, 8. dei humo. nan. 13.30 Moja bo{l, 3. dei humor. nan. 14.00 Samotni kavboj, kanadski fiim. 15.50 Družinsko pravo, 23. dei. 16.40 Zahodno kriio, zadnji dei. 17.30 Preprosti Noe, ameri{ki fiim. 19.15 24 ur. 20.00 Fiimski hit: Trije kraiji, ameri{ki fiim. 22.00 Šivi srca, ameri{ki fiim. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.30 Obaia ijubezni, pon. 95. deia. 11.20 Obaia ijubezni, pon. 96. deia. 12.10 Obaia ijubezni, pon. 97. deia. 13.00 Obaia ijubezni, pon. 98. deia. 13.50 Obaia ijubezni, pon. 99. deia. 14.40 Ledeno hiadni, 1. dei kanadske nan. 15.30 Fiim stoietja: Zioraba obiasti, ameri{ki fiim. 17.30 Ksena, 1.dei. 18.20 Herkuies, 1. dei. 19.10 Simpatije, 20. dei nan. 20.00 TV kriminaika: Poino~ni mož, kanadski fiim, 1/2. 21.40 Sheena, kraijica džungie, 1. dei nan. 22.30 Nova ženska, ameri{ki fiim. 0.15 Ekstra magazin, pon. TV 3 8.00 Risanke. 9.00 Piemeniti vitez Rob Roy, risani fiim. 10.00 Aiice v ~udežni dežeii. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz doma~e skrinje, pon. 14.00 Pod židano mareio, zabavnogias-bena oddaja. 15.30 iniine hokej, pon. 16.00 Automobiiie. 16.30 Nivea Sun Beach Voiiey, reportaža. 17.00 SQ Jam, giasbene ies-tvice. 18.00 Spidi in Gogi show. 19.00 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vro~i veter, 6. dei jug. nan. 21.00 Retrospektiva YU fiima: Bog je umri zaman, drama. 23.00 Mo~ poinega živijenja. HTV 1 7.45 Otro{ki program. 9.30 Zgodbica. 10.00 Novice. 10.05 Pusto-iov{~ine miadega indiane Jonesa: Winds Of Change, am. fiim. 11.45 Risanka. 12.00 Novice. 12.15 Pariaonica. 13.05 Prizma - muitinaci-onaini magazin. 14.00 Koreni - hrva{ke manj{ine v Evropi. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.35 John Ford: Siediici. 17.35 Risanka. 17.50 Ziata dekieta, serija. 18.15 Giasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Bibiija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Doigo, topio poietje - zabavni magazin. 21.00 Primary Coiors, am. fiim. 23.15 Novice. 23.20 Stoietje zabavne giasbe, dokum. serija. 0.10 John Ford: Siediici. 2.30 Oprah Show. 3.15 Centre Street 100, serija. 4.00 Doigo, topio poietje - zabavni magazin. 4.45 Primary Coiors, am. fiim. HTV 2 10.15 TV koiedar. 10.25 Hit-depo. 11.55 Svet mode. 12.20 Hi{ni ijubimci. 13.05 Otro{ki program. 14.15 Umori v Midsomeru, serija. 15.55 Cosbyjev show. 16.20 Neukro~ena Amazona, pz. serija. 16.50 Dokumenatrni fiim. 17.10 Veter v hrbet, serija. 17.55 Ziata kriia, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager, serija. 19.30 Giasbeni aibum. 20.05 S cigaro okrog sveta - Vrata Atiantika. 20.35 TV iziožba. 20.50 Novice. 21.00 Požega 2002, prenos. 22.40 Daiziei and Pascoe, serija. 0.10 Požega 2002., progiasitev. 0.40 Besede mojega o~eta, it. fiim. HTV 3 14.55 TV spored. 15.00 Beriin: Atietika - Ziata iiga, posn. 17.50 Nogomet - kv. za EP: Hrva{ka-Estonija, prenos. 20.10 Re{evaina siužba, serija. 23.45 Šport danes. AVSTRIJA 1 6.00 Otro{ki program. 10.50 Otro{ki program. 12.10 Šaijivec Carey, serija. 12.35 Totaino mimo, serija. 13.15 Živijenje in jaz, serija. 13.40 Simpsonovi, serija. 14.00 Princ iz Bei Aira, serija.14.25 Austria TOP 40. 15.20 Ciueiess, serija. 15.45 ^ Rosweii, serija. 16.30 Nogomet, Avstrija-Moidavija, prenos. 19.30 Čas v siiki 20.15 The Other Sister, fiim 1999. 22.25 Giimmer Man, fiim 1996. AVSTRIJA 2 9.00 Poro~iia. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Bojevniki, fiim 2002. 11.00 O~e ni poro~en, fiim 1961. 12.55 Pogiedi s strani. 13.00 Čas v siiki. 13.15 Nem{ki fiim. 14.50 Nem{ki fiim. 16.25 Dežeia in ijudje. 16.55 Reii-gije sveta. 17.00 ~as v siiki. 17.05 Pogied v dežeio. 17.55 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežeia danes. 19. 30 Čas v siiki. 20.00 Pogiedi s strani. 20.15 Zabavnogiasbena oddaja. 22.15 Čas v siiki. 22.25 Ljubezenske zgodbice. 22.55 Monaco Franze, serija. 23.45 Monaco Franze, serija. 0.35 Kino kiasiki. Nedelja, 8. september SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: V dežeii pai~kov, risana nan., 5/13; Roii Poii Oii, risana nan., 1/26; Tabaiuga, risana nan., 9/12. 9.55 Pihaini orkester Logatec. 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper-Capodistria. 10.55 Živaii v navzkrižnem ognju, nem{ka poijud. serija, 7., zadnji dei. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemija, oddaja TV Maribor. 13.00 Poro~iia. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Potovanje predaie~, dok. serija, 5/7. 14.00 So ieta minila, angie{ka nan., 6., zadnja epizoda. 14.30 Kekec, Siovenski ČB film. 16.00 O živaiih in ijudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poro-~iia, {port, vreme. 16.55 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Pozabljeno bogastvo vezenin, dok. oddaja. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski ve~er v živo. 21.40 intervju. 22.35 Poro~iia. 23.10 Dom moje mame, italijanska dok. oddaja. 23.45 Pot na kitero, gr{ki film. 2.00 Tenis - US Open, finaie (m), posnetek iz New Yorka. 5.10 Vsakdanjik in praznik, pon. SLOVENIJA 2 9.55 Rad imam Lucy, ameri{ka ~b nan., 89. epizoda. 10.20 Na vrat na nos, jug. nan., 7/10. 11.25 Siovenski ljudski plesi: Vzhodna {tajerska. 12.25 Estorii: Motocikiizem za Vn Portugalske do 250 ccm, prenos. 13.50 Estorii: Motocikiizem za VN Portugalske do 500 ccm, prenos. 15.00 SP v _ko{arki (m): Poifinaie, posn. iz indianapoiisa. 16.30 Gimnastika Ši{ka international, posnetek iz Ljubljane. 17.30 Proti toku življenja, am. fiim. 20.00 Ushuaia, fra. dok. serija, 5/10. 20.45 Murphy Brown, 8/22. 21.10 Homo Turi-sticus. 21.30 Vikendova zvezdni{ka regata, reportaža z 10-ietnice vikend magazina in 6. regate popularnih. 21.55 Indianapolis: SP v košarki (m), finale, prenos. 0.00 Jiri Kyiian: Watermark, pies za kamero s plesno skupino NDT3. 0.30 Pesmi kurta Weiiia, giedaii-{ki songi s {tudenti Agrft. 1.00 Videospotnice, pon. POP TV 8.30 Ringa-Raja: Sion~ek Benjamin, risanka. 8.55 Vrbja vas, risanka. 9.20 Mjavl Mjavl, risanka. 9.30 Maiinji doi, risanka. 9.40 Maia Kitty, risanka. 10.05 Pujsek Ziatko, risanka. 10.15 Grof Monte Cristo, risanka. 11.10 Mali heiikopter, risanka. 11.20 Sedma nebesa, 18. dei. 12.10 Providence, zadnji dei. 13.00 Bette, 9. dei humor. nan. 13.30 Moja bo{l, 4. dei. 14.00 Super smrkavca, ameri{ki film. 15.50 Družinsko pravo, zadnji dei. 16.40 Mo~no zdravilo, 1. dei am. nan. 17.30 Tajna agentka, am.fiim. 19.15 24 ur 20.00 Nedeljski film: Junior, ameri{ki fiim. 22.00 Športna scena. 22.55 Na mejni ~rti, am. fiim. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Miadi in nemirni, (221). 11.30 Miadi in nemirni, (222). 12.20 Miadi in nemirni, (223). 13.10 Miadi in nemirni, (224). 14.00 Miadi in nemirni, (225). 14.50 Begunec, 1. dei am. nan. 15.40 Fiim stoietja: Anastazija, am. fiim. 17.30 Punca je ponorela, am. fiim. 19.10 Čarovnice, 1. dei am. nan. 20.00 Družinski fiim: Kremen~kovi, am. fiim. 21.40 Samo za ženske, am. nad., 1/3. 22.50 Juiian Po, ameri{ki fiim. 0.20 Dannyjeve zvezde, pon. TV 3 8.00 Risanke. 9.00 Plemeniti vitez Rob Roy, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sediu. 12.30 Siakovih 70, posnetek koncerta. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz doma~e skrinje. 16.30 Aiice v ~udežni dežeii, risani film. 17.30 TV razglednica - Medvode. 18.00 Štiri ta~ke, oddaja za ljubitelje živaii. 18.30 Vro~i veter, pon. 6. deia jug. nan. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi med prijateiji. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj probiem. 22.30 Automobiiie, oddaja o avtomobiiizmu. 23.00 Motomania. HTV 1 7.40 Otro{ki program. 8.40 Klic divjine, serija. 9.30 Briijanteen. 10.00 Novice. 10.05 Pustoiov{~ine miadega indiana Jonesa, am. fiim. 11.40 Postanite prvak. 12.00 Novice. 12.15 Plodovi zemlje. 13.05 TV iziožba. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Nezemljani v družini, serija. 15.10 Note, notice - glasbena oddaja. 15.40 Svet zabave. 16.15 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.05 TV iziožba. 17.20 Jack in Jiii, serija. 18.05 Rojeni v svetu divjih živaii, pz. serija. 18.30 Ziata dekieta. 19.00 Zadnji dan: Jean De Brogiia, dokum. serija. 19.15 LOTO. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ciklus »Pink Panther«: Vrnitev Pink Pantherja, film. 22.00 Ti{ina, prosiml - kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 Family Reunion, am. TV fiim. 0.40 Possession, fiim. 2.40 ČB v barvi. 3.25 Oprah Show. 4.10 Vrnitev Pink Pantherja, pon. HTV 2 10.45 Bibiija. 11.00 Jadranovo: Ma{a, prenos. 12.05 Otro{ki program. 13.05 42. mednarodni otro{ki festivai Šibenik. 13.55 Umori v Midsomeru, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukro~ena Amazona, pz. serija. 16.30 Uraiska bomba, dok. fiim. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Ziata kriia. 18.40 Zvezdne steze - Voyager. 19.30 Note, notice - glasbena oddaja. 20.00 Ve~er z Jooisom Hoiiandom, giasbeni serijai. 21.00 Novice. 21.05 indijanci, dok. serija. 22.05 Jazz. HTV 3 15.55 TV spored. 16.00 izvor, serija. 17.35 Pravica do rojstva, serija. 19.30 Športni program. 22.15 Čarovnija, serija. AVSTRIJA 1 6.00 Otro{ki program. 11.40 Šport. 12.10 Drivel. 12.55 Mr. Bean, serija. 13.20 Charleston, fiim 1976. 14.55 Špijon z licenco za pretep, film 1996. 16.20 James Bond 007, Fireball. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v siiki. 20.15 James Bond 007: The World is Not Enough, 1999. 22.20 Coiumbo, kriminaika. 23.50 Okno na dvori{~e, film . AVSTRIJA 2 9.00 Čas v siiki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.30 Georg Soiti, kiasi~na glasba. 10.00 50 let Camerata Salzburg. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v siiki. 11.05 Evropski studio. 12.00 Potovanje po itaiiji. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v siiki. 13.05 Tedenska poro~iia. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogiedi s strani. 14.25 Univerzum, magacin. 15.10 Tri dame z žara, serija. 15.35 Nem{ki film. 17.00 Čas v siiki. 17.05 Lep{e živeti, oddaja. 18.00 Po{tn_a loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Štajerske. 19.00 Zvezna dežeia danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v siiki. 20.15 Tebi na ljubo, film 1999. 21.45 Čas v siiki. 21.55 Zadeva: Nem{ke volitve. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. NAGRADNA KRIŽANKA - PLESNI CENTER MAMBO latino hip hop jazz disco danoe swing show dance argentinski tango polka četvorka... kulturni in športni dnevi, piesne revije, maturantsiu Û. [Ij 0Ć CÛ u LU I/) LU S NOV NAROČNIK: Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ DŠ:_ Datum naročila in podpis: ,Tel.: O 5; Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ■je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi. delovnega pomnilnika in operacijski sistem DOS 1.0. Tega je IBM odkupil od podjetja, kjer je direktorski stolček že tedaj grel večni mladenič Bill Gates, ki ga je IBM-ov nakup pomagal izstreliti med zvezde informacijske dobe. Uspeh je bil povsem nepričakovan. IBM je načrtoval letno prodajo 40.000 računalnikov. Toliko jih je nato prodal v samo treh mesecih kljub ceni, ki se je gibala okoli 3000 ameriških dolarjev. Prodajne krivulje so šle navzgor, PC pa je postal standardni del opreme uspešnih podjetij in tudi nekaterih dovolj tehnološko razgledanih in z debelo denarnico opremljenih posameznikov. Tudi po zaslugi prvega osebnega računalnika je IBM bil prav na vrhu med proiz- vajalci slednjih vse do leta 1985. Dandanes ima močno konkurenco, ki mu je precej najedla tržni delež, še vedno pa ostaja med prvo peterico proizvajalcev na svetu. Zanimive so številke, ki označujejo skupno število prodanih osebnih računalnikov. V 21 letih jih je kupca našlo več kot milijarda, trenutno pa jih deluje okoli 600 milijonov. Ce k temu prištejemo še vse dlanč-nike in mobilnike, v katerih je skritih vse več prvin računalnikov, lahko ocenimo, da ima vsaj eno izmed teh naprav v posesti približno četrtina prebivalcev modrega planeta. Proizvajalec: Toshiba Model: e310 Cena (Evro) 499 Zunanjost in tehnika Sistem Procesor/takt Intel StrongArm/206 MHz RAM 32 MB ROM Flash Napajanje Akumulator Litij polimerni Vmesniki USB/IrDA + /+ Serijski (RS232) - Priključek slušalke + Vgrajen mikrofon + Gnezdo/povezava preko USB +/+ Pomnilniške kartice SD Card Zaslon Tip barvni reflektivni TFT Diagonala zaslona (cm) 8,9 Ločljivost 320x240 Število barvnih odtenkov 65.536 Nokia ostaja vodilna Finski proizvajalec mobilnih terminalov in IT opreme Nokia po podatkih svetovalne hi{e Strategy Analytics ostaja vodilni na trgu. Tudi v drugem trimese~ju Nokia ni zlezla s prvega mesta s 37,2-odstotnim tržnim deležem. Kljub druga~nim napovedim mnogih je v primerjavi s prvi trimese~jem celo pove~ala tržni delež za slaba dva odstotka. Takoj za njo ostaja Motorola, ki ji preboj na vrh ne uspe že ve~ let. Tokrat je njen tržni delež 17,3 odstotka. Na tretje mesto je prilezel Samsung in presentil konkurenco z 9,8-odstotnim tržnim deležem, sledijo pa {e Siemens (8,5%) in Sony Ericsson s 5,2 odstotka. Vsi ostali proizvajalci skupno zavzemajo samo 22,1 odstotka trga. Google najpogosteje uporabljan Spletni iskalnik Google je po podatkih svetovalnega podjetja OneStat.com dale~ najpogosteje uporabljan iskalnik na svetovnem spletu. S 53,2-odstotnim tržnim deležem je ob~-utno prehitel konkurenco, kjer so najostrej{i predstavniki Yahoo, MSN Search, Terra Lycos in AOL Search. Izmed navedenih je Googleu najbližje Yahoo z 20,4-odstotnim deležem, vsi ostali pa so krepko pod desetimi odstotki. Presene~a relativno slab rezultat Yahooja, Terra Lycosa (3,7%) in Alta-viste (2,8%), ki so neko~ veljali za najbolj priljubljene med iskalniki, o~itno pa je Google z me{anico enostavne uporabe, dobrega pregleda nad zadetki in zmogljivega iskalnega stroja, ki te~e v ozadju, prehitel prav vse. Gemplus dobavil pol milijarde SIM kartic Luksembur{ki Gemplus je objavil, da je v svetovnem merilu od leta 1992 dalje izdelal in dobavil ve~ kot pol milijarde SIM kartic. Od standardizacije sistema GSM leta 1992 je Gemplus neprekinjeno zasedal prvo mesto med proizvajalci SIM (Subscriber Identity Module) kartic. V zadnjem ~asu svojo dejavnost {iri {e na podro~je drugih mobilnih standardov. Gemplus je odigral vlogo klju~nega dobavitelja R-UIM kartic za CDMA omrežje kitajskega China Unicoma, podobno vlogo pa je odigral pri omrežju FOMA japonskega NTT DoCoMoja. V ZDA je Gemplus prisoten z re{itvami za okolja iDEN, podpira pa tudi migracijo uporabnikov s TDMA na GSM omrežja. Opti~ni kabel nad ve~nim ledom ZDA so se odlo~ile svoje arkti~ne baze informacijsko povezati z opti~nim kablom. Baze so vedno komunicirale s pomo~-jo satelitov, s tem pa je dosti težav, saj se je z Antarktike težko povezati z geostacionarnimi sateliti. Težav naj bi bilo kmalu konec. 250 milijonov dolarjev vreden projekt bo do leta 2009 poskrbel za namestitev opti~nih kablov. Dolžina kabla bo zna-{ala 1650 kilometrov, potekal pa bo od Južnega pola do biv{e francoske raziskovalne postaje Concordia, s katere je mo~ vzpostaviti zveze s sateliti. Kabel bo položen na povr{ino ve~nega ledu, padavine pa ga bodo kmalu okovale v ve~ni led. Vsestranski RealOne Player RealOne Player nekako po~iva v senci Microsoftovega Media Playerja, ~eprav nudi zanimive možnosti, ki ga postavljajo skoraj ob bok izdelku iz Redmonda. Nova razli~ica izdelka podjetja Real Networks obvlada ogromno medijskih formatov, vklju~no z Microsoftovim Windows Media. Da vas ne bomo zavajali z napa~nimi informacijami, moramo navesti, da sta za reproduciranje datotek v Windows Media in QuickTime formatih potrebna name{~ena Windows Media Player in Apple QuickTime. Poleg tega predvajalnik obvlada MP3 datoteke, prav tako pa zna prikazati DVD filme in MPEG4 vsebino, z njim pa je mo~ tudi pe~i glasbo na zgo{~enke. ZZA KRATEK CAS SESTAVIL: EDI KLASINC južnoameriška travnata ravnina lakomnež, pohlep-než tropski sadež skla-dateu tomc osebni zaimek čebeui med večje morske ribe GRŠKO KOŠARKARSKO MOŠTVO okrep-uena nikalnica zvišana nota d tatarski poglavar luka pod velebitom letalo uudje, rojeni istega leta reka skozi novo mesto kirurška igla prednja stran kovanca last svojina urejenost ležišča reka v sibiriji boj jaCa, zapor naša igralka vetrih iz besede apolon novinarka na pop tv (alenka) sipek pesek ljudje z velikimi očmi filma.tar kovskega naš igralec sever ivan selan obCutek moralne vrednosti pritok visle hrana kitajcev grška črka športna pijača 100 m' mlade kokoši trst rajko pirnat široka zavesa zvrst slog naš pisateu (ROK) del živali japonska letalska družba pisana tropska papiga iz besed sir + salo jožefova mati Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: skala, trnek, vitje, vasi, Portorož, Puštai, nahukei, Msta, arterenoi, ultimatum, Rae, Isos, Dae, Alana, adraš, rtič, Svetovit, Snap, ro, garn, Dave, TO, Orest, RAI, Pirot, ostrostrelec, maneža, statve, klica, ananas. Ugankarski slovarček: ARIS = košarkarski klub iz Soluna, AVERZ = sprednja stran kovanca ali svetinje, EZA = kirurška igla, JABLANAC = obmorski kraj pod Velebitom na Hrvaškem (trajekt), MIRT = novinarka na POP TV (Alenka), OKI = vzdevek pisatelja Hinka Bratoža, SERNA = španski teniški igralec (Jose Pablo, 1982), SOLARIS = film Andreja Tarkovskega iz leta 1972, STORA = široka okenska zavesa. SE... ... DA bo lahko združeno ptujsko podjetje izkoristilo množico svojih pernatih in krempljastih varovancev za okopavanje nekaj nad 3 tiso~ hektarjev polj{~in. ... DA se bo tako prosti reji pridružil še na~in samopostrežne prehrane v koruznih in pš-eni~nih posevkih. ... DA so pred združitvijo vino iz previdnosti izlo~ili v samostojno podjetje. Si lahko predstavljate, da bi na stotiso~e piš~ancev za~elo vriskati?! ... DA bi se pred jesenskimi volitvami po vzoru gospodarstva tudi politika rada združila. Pa ne gre, ker nobeden od zainteresiranih nima nikakrš- nih pozitivnih rezultatov. ... DA se je znan slovenski politik pri ogledu sejma najdlje zadržal pri boksu s kozli. Zaenkrat ne vemo, ali je v njih videl konkurente ali po-mo~nike. ... DA za~enjajo predsedniški kandidati zbirati podpise. Marsikdo bi dal z veseljem svoj podpis na njihovo pla~ilno listo. ... DA bodo letošnje volitve na pravšnji dan, da bo mogo~e žalost pregnati z mladim vinom, ki ga bo v izobilju. VIDI SE... ... DA se je prvi mož ptujske združevalne firme pogovoril z županom in direktorico Zdravstvenega doma. Čeprav je bil pogovor zaupne narave, smo izvedeli, da se zaenkrat Zdravstveni dom ne bo priklju~il k Perutnini. Aforizmi by Fredi Le tisti, ki imajo jajca, si upajo iskati dlake v jajcih. *** Jaz njej rog izobilja, ona meni rogove. *** Klopotec je politik med vetrnja~ami. *** Zlo ne bo {lo nikoli po zlu. *** Oblast se bo zna{la v pravi godlji {ele, ko si ljudstvo ne bo moglo privo{~iti niti godlje ve~. *** Hitrost je prestra{ena po~asnost. *** Dokler ni prepogost, je dobrodo{el vsaki gost. *** [e vedno se je bolje obrniti na tistega, ki je pripravljen s teboj mnenja uskladiti, kot na tistega, ki bi rad tvoje mnenje uskladi{~il. LUJZEK Dober den vsoki den! ".le t-reba del^^, tudi v nedelo,' bi si zapeja Smola-rov Adi. Je nedela, 1. septembra. Poletje se poslovla, jesen nas pozdrovla. Listje na drevji rumeni, v goricah že črički prepevlejo, nam pa se vure odštevlejo. Ceste in šole so oživele in drgoč so se za deco, starše in vučitelje muke začele. Provijo, ke je pri nas brez-pločna šola, šolske bukve in druga vučila pa koštajo tejko, ke se ti v glovi in mošnji zrola. Naši znonci majo tri osnovnošolce, dvo pujceka so prodali, pa še enega duma zaklali, da bodo meli deca pune rukzoke, šolje na nogah in hlače na riti. Te pa provijo, kak Slovenci izumiramo, stori hiramo, mlodi pa nemrejo in nečejo dece meti. Zato jaz jovno pozivlem gospoda Kučana in tovariša Rodeta, naj še pred volitvami nekaj prispevleta k prirostki slovenskega naroda. Mogoče jima bo z ateistično in božjo pomočjo to tudi uspelo in se bo zgodlo kokšno brezmadežno spočetje. Tudi na našem Suhem bregi živi ena osamlena devica, ki je zodje cajte nekšna okrogla grotala. Nič je neje sram, ponosna je, saj provi, da bo očka ta mlodi kaplan. Po vesi se marsikaj guči, gdo jo je in gdo jo bo, gdo bo kupuva plenice in skrbeja za tokšne device... Pa naj bo zadosti o naših vaških zgodah in nezgodah, lažeh in resnicah in brezmadežno spočetih devicah. Fantje in dekleta, gremo na delo, da se bo novo živleje spočelo. Pred volitvami nič posebno novega. Tudi kandidati se med seboj ravsajo in kavsajo. Kejko bo od totega političnega seksa haska? Jaz se bojim, da zlo malo. Vsi nam oblublajo nebesa, beli kruh in pečene piceke, na kunci pa bomo vsi ostali samo eni vejki iceki. Saj vena vete, kdo je icek. To je od krave in bika teliček! Te pa sre~no. Vas podavlja va{ icek - teli~ek in od moje babe ded Lujzek OVEN 21.3. DO 20.4. V tem tednu boste imeli ogromno energije, s pomočjo katere boste odlično napredovali in veliko dosegli predvsem v poslovnem svetu in na področju športa. Boste pa obkroženi s prijaznimi ljudmi. BIK 21.4. do 20.5. Vaš dom bo v naslednjih dneh zahteval več vaše pozornosti. Morali se boste prilagajati potrebam drugih družinskih članov, ker če tega ne boste znali ali zmogli, bo doma nastopila napeta situacija. DVOJČKA 21.5. do 20.6. Čeprav boste polni optimizma, navdušenja in ( jf veselja, bodite vseeno previdni, ne tvegajte preveč, da ne boste na koncu spregledani. RAK 21.6. do 22.7. Kadar je potrebno pomagati, ste vedno zraven, tako bo tudi v tem tednu, saj se boste z nekom dogovarjali ali pa boste celo zastavili svoje moči v korist prijatelja ali partnerja. LEV 23.7. do 23.8. Imeli boste veliko energije in z njeno pomočjo boste osvajali nove cilje, ki bi bili lahko še zelo daleč. V zvezi z vašim denamim poslovanjem poiščite pomoč in nasvet strokovnjaka. DEVICA 24.8. do 23.9. Stabilen in prodoren teden, dobri dnevi za nove dogovore. Pri sodelavcih ali nadrejenih boste vzbujali zaupanje. Partnerstvo, ki ste ga pred kratkim morda sklenili, se bo lepo razvijalo. TEHTNICA 24.9. do 23.10. Prijeten teden z veliko možnosti za zabavo in veselje. V teh dneh boste zlahka navezovali stike in spoznavali nove ljudi. V poslovnem svetu vas še niso pozabili, povabili vas bodo k sodelovanju. ŠKORPIJON 24.10. do 22.11. Ne skrbite, na splošno vam je ta teden zelo naklonjen. Kaj kmalu boste ugotovili, da vas sreča zares sprem-Ija. Čeprav si boste želeli pomagati prijateljem, vam bodo to preprečevale službene obveznosti. STRELEC 23.11. do 21.12. Malce se boste držali v ozadju, kar je tudi prav, in bolje da počakate na svojo priložnost, ki je prav sedaj na vidiku. Navdušenja vam ne bo zmanjkalo, izkoristite vse to za odločno delo. KOZOROG 22.12. do 20.1. Ustvarjalen in prodoren teden. Kljub začetnim nejasnostim boste lahko sklenili pomemben posel. Vsi vaši načrti, tudi tisti, ki so povezani s tujino ali izobraževanjem, se bodo lepo odvijali. VODNAR 21.1. do 19.2. Končno boste lahko nadaljevali načrt, ki ste ga snovali že dalj časa. Komunikacija bo stekla, čas vam bo mineval, kot bi mignil, vas pa bodo še naprej nadzorovali ali pa vam kratili svobodo pri poslu. RIBI 20.2. DO 20.3. Dinamičen teden je pred vami, zahteve bodo odločne in jasno izražene, a vaša pripravljenost, da jim ugodite, bo najbrž malo manjša. Ne jezite se preveč, poskusite se nekako izmuzniti oziroma znajti. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. ODRASLIM PREPOVEDANO V tem tednu se je začelo novo šolsko leto. Tisti, ki berete ta uvod, se gotovo spra{ujete, kak{na je povezava med Info-glasbenimi novicami in {olo. Skupna to~ka so ocene, saj ima ve~ina pesmi, ki jih predstavim, tudi šolsko oceno od ena do pet. *** Kolumbijska pevka SHAKIRA prepeva najve~ji hit leta 2002 z naslovom Whenever Wherever. Ta prikupna blondinka trenutno navdu{uje z zahtevno balado Underneath your Clothes, ki jo najdete na dobri zgoščenki Laundry Service. Posebno promocijo pevka dela v ZDA za novi hit single OBJECTION (TANGO) (****), ki je fantastična zmes različnih divjih južnoameriških plesnih ritmov. *** SHAGGY se je rodil 28. oktobra 1968. Spisek njegovih uspešnic se začenja s komadom Oh Carolina, nato pa so sledile naslednje uspešnice Boombastic, That Girl (duet z Maxi Priestom), Piece of my Heart, The Train is Comin, It Wasn't Me, Angel, Luv Me Luv Me in Hope. Pevec in raper trenutno snema novi album in predstavlja zastarelo, vendar fino ragga pesem SHAGGY WHERE ARE YOU? (***), katera prihaja iz komedije Scooby - Doo. *** Nemška studijska zasedba MAD'HOUSE se je specializirala za priredbe pevke Madonne, saj je zelo uspešno kopirala njeni uspešnici Like A Prayer in Holiday. Trio si je drznil prirediti prvi Madonon hit iz leta 1984 z naslovom LIKE A VIRGIN (****). Zasedba je tej klasični pesmi dodala nekaj svojega pridiha s tem, da je osnovni ritem obdelala v sodobni "buta buta" house stil. DARIO G. so leta 1996 podpisali pogodbo z malo neodvisno založbo Eternal in za njo posneli nekaj hitov, med katerimi izstopajo - Sunshine, Carnaval De paris in Dream To Me. Paul Spencer, Scott Rosser in Paul Stephan Spencer so računalniško sintisajzerski mojstri, ki nabijajo novi sodobni plesni komad HEAVEN IS CLOSER. *** Ameriška pevka MONICA je prišla v glasbeni svet s skladbo Don't Take it Personal, medtem ko se je zapisala v glasbeno zgodovino s skladbo The Boy is Mine in jo je zapela z Brandy. Sladka "čokoladica" pri 22. letih vokalno dozoreva, kar dokazuje v valujoči ljubezenski soul in r & b skladbi ALL EYEZ OF ME (***), ki napoveduje njen tretji album z naslovom Too Hot. *** Ameriški pevec PRINCE je v zadnjih petih letih kar trikrat spremenil svoje ime in se je imenoval TAFKAP The Artist in Symbol. Lani je pevec ponudil The Best of zbirko uspešnic, sedaj pa izdaja že slišno pesem SHE LOVES ME 4 ME (***), ki temelji na dvomljivem dvopomenskem besedilu. *** Britanski glasbenik MARK KNOPFLER je srce skupine Dire Straits in se je kot solist nazadnje izkazal s fantastičnim albumom Sailing to Philadelphia. Vrhunski kitarist in pevec je z novo skladbo WHY AYE MAN (***) zašel z zmagovalne poti, saj v novi folk, rock in country skladbi rahlo s zazežil s posameznimi kitarskimi vložki. *** Nemška skupina WONDERWALL je v svoji domovini znana s hitom Just more in jo najdete na albumu Witcheraft. Tri glasbeno izobražene mladenke dokazujejo moč glasbe v čudoviti novi pop-rock skladbi IN APRIL. Konec tega članka pa sem namenil pregledu najboljših albumov, ki so bili izdani v mesecu avgustu: The Rising - BRUCE SPRINGSTEEN, Reanimation - LINKIN PARK, Daybreaker - BETH ORTON, Unleshed - TOBY KEITH, Full Circle - BOYZ II MEN, X. - DEF LEPPARD, October Road - JAMES TAYLOR, Cool Summer Reggae - ASWAD, Imagine - EVA CASSIDY, Magic Hotel - TOPLOADER, Hometime -ALISON MOYET, This Side - NICKEL CREED, A Rush of Blood to the Head - COLDPLAY in Angels With Dirty Faces - SUGABABES. David Breznik ZZ4. I'm Alive - CELINE DIDnXX Erneath Your Clothes - B ETidB is High-ATOMIC 4;PerdDnD-TIZIAND FEHRD in Love with you - NO ANGE B'A Thousand Miles - VANESSA CAHLTD 7. Stand up - RIGHT SAID FRED B. Hlack Suits Comin' - WILL SMITH ^ 1. Hy the Way - RED HDT CHILI PEPPERS 10. Kiss Kiss - HOLLY VALANCE Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. Bruce Springs^teen: The Rising Ena največjih legend na glasbenem področju Bruce Springsteen se je po dolgem ~asu odlo~il potegniti ~rto v svoji karieri. Svoje glasbeno znanje je preusmeril v popolnoma druge sfere, kot smo jih bili pri njem vajeni do zdaj. Born in the USA, Dancing in the dark in ostale megauspe{nice, s katerimi je podiral rekorde po vsem svetu, zdaj verjetno ne bodo več predstavljale vi{ka njegove kariere. Več kot očitno je namreč, da ima Bruce {e skrite zaloge odličnih idej, ki niso zasnovane le na lahkotnem rock'n'rollu. Tokrat je pokazal svojo občutljivej{o plat. The Rising je Bruceov prvi album z novim glasbenim materialom od leta 1995 in njegov prvi studijski izdelek, v celoti posnet z E Street Bandom od leta 1984. Na njem je 15 skladb, ki zvenijo nekoliko druga~e in mehkeje, kot smo od 'macho mana' vajeni, k ~emur je gotovo pripomoglo njegovo sodelovanje z novim producentom Brendanom O'Brienom. Into the fire, Empty sky, Paradise, You're missing in ostale pesmi so si dokaj razli~ne, toda v ozadju vseh se zrcali tiho razo~-aranje, trpek priokus. Povod, da se je Bruce ponovno podal v studio, je bil teroristi~ni napad na World Trade Centre v New Yorku lanskega 11. septembra. Clovek bi utegnil pomisliti, da so Bruce in njegova ekipa od-li~no izkoristili okoliš~ine in izdali glasbeni izdelek posnet na najbolj odmevno temo, okoli katere se prah še dolgo ne bo polegel, in so na podlagi tega ra~unali na neizogiben uspeh. Pa vendar lahko vsak povprečni poslušalec ugotovi, da ni tako. Prizvok žalosti in zavest o človeški minljivosti in krhkosti, ki veje tako iz same glasbe, kot tudi iz besedil, v kali zatre vsak dvom o iskrenosti avtorja. Album ponuja najbolj grenek glasbeni komentar na tragedijo 11. septembra doslej. Težko se je odločiti, kaj daje posameznim skladbam večjo težo, glasba ali besedila. Oboje je Bruce 'ob- težil' z lastnim doživljanjem, ki ne more biti zaigrano, temveč pristno do zadnje pike. Glasbo prežema čutnost, v določenih skladbah so prisotni tudi zborovski vokali. Besedila v The Rising so bila napisana, ko je tragedija pronicala v praktično vsako noto Springsteenovega ustvarjanja. Svojega doživljanja in pretvorbe občutkov v besede pa Bruce ne bi mogel zaznamovati bolje, kot mu je to uspelo na tej plošči. Postavlja namreč zelo slikovito ločnico med dvema skupinama avtorjev. V prvi so dobri. Ti naredijo pesem prijetno za poslušanje, material, ki se takoj zasidra v glavi poslušalca in besedilo, kjer so rime zložene po sistemu, da si jih je mogoče zapomni po hitrem postopku. V drugi skupini so najboljši. Ti pa znajo vsemu temu dodati še 'tisto nekaj', kar poslušalca 'premakne', ga strezni ali omami — odvisno od namena avtorja. Predvsem pa znajo doseči, da skladba tiho pronica do globjih čustev in tam tudi ostane. In Bruce Springsteen nedvomno sodi med najboljše. The Rising je zmes elegije in klica k življenju, preporodu, kjer je tudi v najtežjih trenutkih še vedno opcija, da računamo na čudež. Ocena: takoj v trgovino! Darja Pristovnik Vse o fantu (About a Boy) V glavnih vlogah: Hugh Grant, Toni Collette, Rachel Weisz, Nicholas Hoult Režija: Chris Weitz, Paul Weitz Produkcija: Robert De Niro, Jane Rosenthal Scenarij: Chris Weitz Ljubljenček ženske populacije Hugh Grant je v filmu About a boy dobil priložnost, da odigra vlogo, ki mu je dobesedno pisana na kožo. V romantični komediji igra nepoboljšljivega ženskarja, ki ne pozna prav nobenih ovir pri izbiri strategij za ulov svojega plena. Nežnejši spol mu predstavlja le začasne izlete na lepšo stran in popestritve v popolnoma neustvarjalnem življenju, za katerega je 'krivo' (ne)srečno naključje - ni mu treba delati prav ničesar. Po očetu, ki mu je pred leti uspelo napisati božični evergreen, dobiva namreč stalni dohodek iz avtorskih pravic. Glede na to, da ni več rosno mlad, se odloči, da se bo spustil med samske mamice in zato se včlani v starševski klub pod pretvezo, da živi sam z otrokom. Ko končno spozna mater samohranilko, ki ga resnično prevzame in s katero bi si želel ostati, se zaplete v kup laži, kar ga prisili, da ji mora otroka končno tudi predstaviti. Ker ga nima, sklene tihi dogovor s dečkom, ki se iz obupa nad svojo samomorilsko obsedeno materjo dobesedno nalepi na njega. Sledijo komične situacije, kjer je obtožen pedofilije, svoje laži pa slednjič prizna in sočasno ugotovi, da njegovo življenje nima prav ničesar, zaradi česar bi mu uspelo vzpostaviti resno zvezo. Kot ponavadi, je na koncu filma katarzični happy end. Film je osnovan na noveli Nicka Horsbyja. Ko združimo magični šarm Hugha Granta z režiserskim tandemom, ki je osvojil občinstvo z Ameriško pito, dobimo eno najboljših romantičnih komedij vseh časov. V njem blesti osvežujoča in prodorna igra Hugha Granta, saj dobi gledalec občutek, da Hugh igra samega sebe. Paralele z njegovim zasebnim življenjem v realnem svetu (samski, playboy) ni mogoče spregledati. Kljub temu da film ne izzove salv smeha, privlači sama zgodba. Zen-ski predsodki o preračunljivih moških 'lovcih na ženska srca' tu dobijo krila. Skoraj neverjetno je, kako lahkotno in brez kančka slabe vesti se glavni igralec požene med strte in razočarane mamice, jim trosi debele laži, medtem ko one vsako njegovo besedo vzamejo za sveto. Realno gledano bi moral tako prevarantski pristop izzvati v gledalcu vsaj malo ogorčenja. Vendar so vse te nečednosti dozirane v ravno taki meri, da postane situacija komična. Kljub temu da se pokaže najbolj neč-imrna in plehka plat glavnega igralca kot predstavnika tipičnega moškega, pa ostane celo v očeh največjih feministk simpatičen. Po zaslugi Hughjevega šarma, seveda. Primernejšega igralca za to vlogo bi bilo nemogoče najti. Prvič v svoji karieri bo Hugh Grant verjetno bolj pritegnil moško kot pa žensko občinstvo. Moškemu občinstvu bo mogoče dvignil ego ali pa celo dal kakšno novo idejo, kako uloviti v svojo mrežo nov plen. Olajševalna okoliščina za ženske: ni ravno veliko tipov, ki bi jim denar padal z neba. Zato lahko pri navadnih smrtnikih računamo na manjši razpon domišljije in spletkarjenja. Darja Pristovnik Katerega leta so posneli film Titanic (z Leonardom DiCapriom in Kate Winslet)? Odgovor:_ Ime reševalca:_ Naslov:_ Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenka prejšnjega tedna je Majda Šeruga, Zechnerjeva ul. 7, 2250 Ruj Odgovore pošljite do ponedeljka, 9. septembra, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj. Raičeva 6, 2250 Çza Info). ■^■rio NAGRADNO VPRAŠANJE Dva srednješolca pritečeta vsa iz sebe na bencinsko ~rpalko in zavpi-jeta ~rpalkarju: "Pet litrorv bencina! Hitro!' Čez nekaj minut pono/vno priteč-eta. "Ni zadosti! Se deset litro'v! Pa hitro!' Presenečen črpalkar vpraša: "In zakaj potrebujeta toliko bencina?' "Sedajle nimava časa za debato! Hitro! Hitro, šola gori!" *** "Dober dan, jaz sem varuška, ki ste jo naročili na agenciji, to pa so moji prijatelji." "Vaši prijatelji?' se čudijo starši otroka. "Ja. Poslušali bomo glasbo in se zabavali. Tako se ne bo slišalo otroškega joka, otrok pa tudi sosedov ne bo motil.' *** Kratka kritika v dnevnem časopisu: "V Cankarjevem domu je nastopila znana pevka M.B. Zakaj?' *** Gimnazijca v pogovoru: "Tone, slišal sem, da je v 4. a-razredu še enkrat več nedolžnih deklet kot lani!' "Ja, vem, saj sem že z obema govoril!' *** 'Kako je bilo prvi dan v šoli?' vpraša mama Jurčka. 'Dobro, ampak nismo končali snovi, zato moramo jutri ponovno v šolo." *** Tri najpogostejše laži študentov: 1. Jutri se bom začel učiti. 2. To je moja zadnja cigareta! 3. Daj, punca, sleci se, saj ti ne bom nič naredil! *** Avtomehanik, ki je pregledal avto mlade voznice, je dejal: 'Pregledal sem celoten avto in ugotovil, da vaš akumulator potrebuje nov avto!' *** Na medicinski fakulteti vpraša profesor študente: "V katerem mesecu se rodi največ otrok?' Prične se ugibanje: maja, oktobra, avgusta ... Nato se oglasi profesor: "Vdevetem mesecu!' Iz zadnje klopi pa se sliši glas: "Torej v septembru, gospod profe- Gospodinja vpraša novo sobarico: 'Kako vam je ime?' "Julija." 'No, potem vam moram povedati, da ne bom v hiši trpela nobenega Romea.' 'Brez skrbi, gospa! Mojemu fantu je ime čisto drugače." KINO PTUJ Ta teden ob 18: Fantje in punce ob 20: Nevidno zlo Prihodnji teden ob 18. uri: Mišek Stuart Little 2 (sinhronizirano v slovenščino) ob 20. uri: Vsota vseh strahov *** PRIPRAVLJAMO NAGRADNO AKCIJO NAJ-NOGOMETAŠ (2. SNL, 3. SNL - SEVER, 1. MNZ PTUJ IN 2. MNZ PTUJ) á ® copy m Sitar CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE imir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766 Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si komentiramo Od Ptuja do New Yorka Minulo nedeljo je Ptuj gostil nale 1. lige Teniške z'veze Slovenije (TZS) v tenisu za ženske. Med seboj sta se pomerili ekipi TK Ptuja in TC Ljubljana. V izena~enem in dramati~nem dvoboju so bile sre~nejše in spretnejše Ljubljan~anke, ki so slavile s skupnim rezultatom 3 - 1. Dvoboj na pesku je v manjši meri spremljal še navijaški besedni boj ob igriš~u, kar je dalo celotnemu dogajanju še dodatno napetost. Ker pa se spremljevalci ekip med seboj dobro poznajo in se redno sre~ujejo na turnirjih po Sloveniji in tudi v tujini, so strasti ostale v mejah normalnega. Dogajanje ob igriš~u seveda ni imelo direktnega vpliva na rezultat na igriš~u in tako naslov brez sence dvoma odhaja v Ljubljano. Za slabo voljo pa so že pred samim za~etkom lige poskrbeli na Teniški zvezi Slovenije. Termin letošnje lige je bil nerazumljiv vsaj iz enega razloga: liga sovpada z edinim našim WTA turnirjem v Mariboru (nagradni sklad 25.000 dolarjev), kjer je sre~o v kvali kacijah in na glavnem turnirju iskalo kar nekaj igralk, ki so sodelovale v letošnji ligi (samo iz Ptuja tri). To je podobno, kot da bi v ~asu turnirja v Wimbledonu igrali še angleško prvo teniško ligo. Angleški organizatorji turnirja si na vse kriplje prizadevajo za uveljavitev svojih igralk in tako vabila (wild card) pošiljajo tudi neznanim doma~im igralkam. Seveda vse v upanju, da bo kateri vendarle uspelo pripraviti kakšno presene~enje in bo osvojila pomembne to~ke za lestvico WTA. Višja uvrstitev na lestvici WTA pa posledi~no pomeni neposredno uvrstitev (brez igranja kvali kacij) na glavne turnirje z manjšim nagradnim skladom in s tem spet boljše možnosti za uspeh. Kljub odli~nim rezultatom reprezentance Slovenije v Pokalu federacij (uvrstitev med 16 najboljših reprezentanc sveta) in dobrim igram naših igralk na Odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku se lahko vprašamo: kakšna pa je vloga TZS pri uveljavitvi mladih igralk? Če ho~emo tudi v naslednjih letih preko TV ekranov spremljati naše igralke v New Yorku in na podobnih turnirjih, moramo za to tudi nekaj storiti, ali ne? Jože Mohorič 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 7. kroga: Mura - Maribor Pivovarna Laško 0:0, Primorje - Gorica 1:1 (1:1), ERA Šmartno - Ljubljana 2:2 (0:2), Sport Line Koper - Dravograd 3:2 (0:0), Korotan - Rudar Velenje 0:0, Vega Olim-pija - CMC Publikum 1:0(1:0) 1. SPORT LINE KOPER 7 5 1 1 1 1 :9 16 2. VEGA OLIMPIJA 7 4 2 1 8:5 14 3. DRAVOGRAD 7 3 2 2 10:6 11 4. GORICA 7 2 5 0 10:6 11 5. PRIMORJE 7 3 2 2 11:9 11 6. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 7 2 4 1 8:5 10 7. RUDAR VELENJE 7 2 2 3 7:6 8 8. ERA ŠMARTNO 7 1 5 1 6:9 8 9. CMC PUBLIKUM 7 1 4 2 12:13 7 10. KOROTAN 7 1 3 3 5:8 6 11. MURA 7 1 1 5 4:7 4 12. LJUBLJANA 7 0 3 4 5:14 3 Reprezentanca Slovenije igra 7. septembra kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo na Portugalskem, zato bo naslednji krog 1. SNL na sporedu14. septembra. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 4. kroga: Aluminij - Livar 4:1 (1:0), GPG Grosuplje -Drava Asfalti 5:2 (3:1), Jadran - Goriška Brda 1:2 (1:2), Nafta - Dravi-nja 2:3 (2:3), Triglav - Domžale 2:3 (0:2), Železni~ar Radio City - Bela Krajina 1:2 (1:1), Zagorje - Križevci 4:1 (3:1), Krško Posavje - Izola 4:2 (2:0) 1. GPG GROSUPLJE 4 3 1 0 13:3 10 2. JADRAN 4 3 0 1 7:2 9 3. DOMŽALE 4 2 2 0 12:6 8 4. ALUMINIJ 4 2 2 0 9:5 8 5. DRAVA ASFALTI 4 2 1 1 10:7 7 6. IZOLA 4 2 1 1 8:7 7 7. KRŠKO POSAVJE 4 2 1 1 8:10 7 8. KRIŽEVCI 4 2 0 2 13:9 6 9. DRAVINJA 4 2 0 2 6:8 6 10. BELA KRAJINA 4 1 2 1 4:9 5 11. ZAGORJE 4 1 1 2 7:7 4 12. GORIŠKA BRDA 4 1 1 2 7:8 4 13. LIVAR 4 1 0 3 2.6 3 14. ŽELEZNIČAR RADIO CITY 4 1 0 3 4:13 3 15. TRIGLAV 4 0 1 3 5:8 1 16. NAFTA 4 0 1 3 4:11 1 Pari 5. kroga - sobota 9. septembra: Križevci - Jadran; nedelja 9. septembra ob 16.00 uri: Drava Asfalti - Triglav, Domžale - Aluminij, Bela Krajina - Zagorje, Livar - Železni~ar Radio City, Izola - GPG Grosuplje, Dravinja - Krško Posavje, Goriška Brda - Nafta. TENIS / FINALE 1. LIGE TZS sreie in naslova državnih prvakinj Clananice TK Ptuj so po rednem delu 1. lige Teniške zveze Slovenije 2002, kljub izjemnim težavam s sestavo ekipe o katerih smo že poro~ali, uspele osvojiti prvo mesto in se uvrstile v "play off" dveh prvouvrš-~enih ekip. Prvo mesto po rednem delu lige so si priborile na zadnjem dvoboju proti TK Triglav v Kranju, katerega so premagale z rezultatom 3:1. Ajda Brumen, ki je na tekmo pripotovala iz maturantskega izleta, je na prvi deski v dveh nizih premagala Kim Kambi~ (rang 500 na WTA), Nena Vukasovi~ na drugi Tino Razložnik v treh nizih, Nina Šuvak na tretji pa Katjo Kova~i~ v dveh nizih. Kot prvouvrš~ena ekipa rednega dela prvenstva so Ptuj~anke pridobile pravico do igranja play off-a za naslov državnih prvakinj, katerega so branile iz sezone 2001, proti drugouvrš~eni ekipi TC Ljubljana na doma~ih igriš-~ih v Termah Ptuj. V rednem delu prvenstva, ko so lahko nastopile v skoraj najmo~-nejši postavi, v kateri je manjkala samo poškodovana Tina Vuka-sovi~, so svoje nasprotnice na Ptuju premagale s 3:1. Kljub odhodu Urške Juri~ in Tjaše Šuvak na nadaljevanje študija v ZDA, odsotnosti letošnje okrepitve Daniele Ber~ek zaradi bolezni in igranju Ajde Brumen med maturantskim izletom, je bila doma~a ekipa v sestavi Ajda Brumen, Nena Vukasovi~ in Nina Šuvak pred dvobojem na papirju favorit, vendar jim v izjemno razburljivem in dolgotrajnem dvoboju, v katerem so se kar trije Prijateljski pozdrav pred nastopom: levo igralke TC Ljubljane, desno Ptujčanke (trener Zoran Krajno, Ajda Brumen, Nena Vukasovič in Nina Šuvak). Foto: Črtomir Goznik dvoboji od štirih kon~ali v tretjem nizu, ni uspelo obraniti naslova prvakinj. Ptuj~anke so v igrah posameznic sicer povedle z 1:0 z zmago Nine Šuvak proti Romini Raoni~ na retji deski v dveh nizih. Lju-bljan~anka Nina Knavs je ize-na~ila rezultat na 1:1 z zmago v tretjem odlo~ilnem nizu proti Neni Vukasovi~, na prvi deski pa je Ajda v dvoboju proti Aleši Bagola, katero je na prvem medsebojnem sre~anju pred tednom dni, ko je bila v polni pripravljenosti in treningu premagala v dveh nizih, po treh urah igranja izgubila v podaljšani igri ("tie breaku") tretjega niza, tako da so gostje povedle z 2:1. Glede na pravila TZS je o naslovu prvakinj odlo~ala igra dvojic, saj bi v primeru kon~nega neodlo~e-nega rezultata 2:2 naslov osvojila ekipa, ki je v dvoboju osvojila ve~je število nizov oziroma iger, v ~emer so bile uspešnejše Ptuj-~anke. Ajda Brumen in Nina Šuvak sta prvi niz proti Nini Knavs in Romini Raoni~ osvojili s 6:1, v drugem sta bili Ljubljan~anki uspešnejši s 7:5. V tretjem odlo-~ilnem nizu sta doma~inki povedli s 4:1, vendar jima je zmanjkalo mo~i in koncentracije, tako da sta na koncu izgubili s 7:5. TC Ljubljana je tako z zmago 3:1 osvojil naslov državnih prvakinj za sezono 2002, igralke TK Ptuj pa so podprvakinje. Tretje mesto je zasedel Triglav Kranj, ~etrto Branik Maribor, peto Olimpija Ljubljana, šesto pa Šport HIT klub iz Ljubljane. TC Ljubljana je zmagal tudi v 1. ligi TZS za moške, ki se je igrala so~asno, z zmago v play off-u proti ŽTK Maribor s 4:3. Kljub porazu v play off-u so Ptuj~anke dokazale, da sodijo v sam vrh slovenskega ekipnega ženskega tenisa, saj so v treh letih nastopanja v ligaškem tekmovanju TZS enkrat osvojile 1. mesto v 2. ligi (2000), enkrat 1. mesto v 1. ligi (2001) in enkrat 2. mesto v 1. ligi (2002). Z uvrstitvijo v play off 1. lige so dosegle tudi osnovni cilj, ki so si ga glede na predvidene in nepredvidene težave (bolezen Daniele Ber~ek pred play off-om) s sestavo ekipe, pred ligo zastavile z vodstvom ekipe in klubom. Dan pred velikim finalom 1. ~lanske lige so si uvrstitev v play off širih najboljših ekip lige TZS do 14 let z zmago proti TK Radenci s 4:1 zagotovili mladi upi TK Ptuj Toni Hazdovac, Karlo Pintari~, David Klajderi~, Erik Konig in Blaž Rola. Play off bo odigran konec meseca septembra. TK NOGOMET / 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Livar se je opekel z Aluminijem ALUMINIJ - LIVAR 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Perkovi~ (16), 2:0 Raki~ (50), 2:1 Kendi~ (51), 3:1 A. Čeh (60), 4:1 Repina (62) ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Topolovec, Sambolec, Pekez, Plo-šinjak, Perkovi~, Raki~, Repina (Panikvar), A. Čeh (S. Čeh), Don~ec (Fridauer) Kidri~ani so sre~anje z Livarjem pri~eli zelo odlo~no in že v prvi minuti sta se tresla pre~nik in vratnik od silovitega strela Igorja Perkovi~a. Doma~i nogometaši so prišli v vodstvo v 16. minuti. Gregor Don~ec je po levi strani preigral nekaj gostujo~ih igralcev in podal do prostega Perkovi~a v kazenskem prostoru gostov, kateremu ni bilo težko potisniti žoge v mrežo. Do konca prvega pol~asa so nogometaši Aluminija imeli terensko pobudo in dve stoodstotni priložnosti za dosego zadetka, ki pa sta jih zamudila Jernej Repina in Aleš Čeh. Drugi pol~as ni prinesel ni~ Najboljši igralec tekme na Kidričevem - Gregor Dončeo v akciji novega. Doma~ini so igrali še bolj agresivno, bili so bolj tekaško razpoloženi, tako da gostom niso pustili razviti svoje igre. V tem delu sre~anja so dosegli še tri zadetke ter z igro navdušili navija~e, ki so jih zato ve~krat nagradili z aplavzi in glasnim spodbujanjem. Ob koncu sre~a-nja se je »izkazal« še njihov kapetan Mihael Von~ina, ki je brez žoge udaril doma~ega igralca Plo-šinjaka in zato zasluženo prejel rde~i karton. GPG GROSUPLJE -DRAVA 5:2 (3:1) STRELCI: 1:0 Jerak (3), 2:0 Stojanov (19), 2:1 Majcen (32), 3:1 Bracovi~ (35), 4:1 Pust (59), 4:2 Poštrak (79), 5:2 Pust (85) DRAVA ASFALTI: Štelcer, Emerši~ (Lenart), D. Krajnc, Korez, Klinger, Zdelar, Zajc, Poš-trak, Majcen, Vogrinec (Horvat), U. Krajnc (Toplak). Trener: Dragan Grbavac. Po odli~ni predstavi v prejšnjem krogu, so tokrat ptujski nogometaši v Grosupljem doživeli nenadejano visoki poraz. Doma~i so hitro povedli z dvema zadetkoma prednosti (v 19. minuti). Ko je Matjaž Majcen uspel izzid znižati je izgledalo, da se bodo Ptuj~ani vrnili v igro. Žal se niso, saj so naredili preve~ napak in nogometaši Grosupljega so to znali izkoristiti, ter si priigrati pomembno zmago, ki jih je zavihtela na prvo mesto prvenstvene razpredelnice v 2. SNL. Danilo Klajnšek SPORT NOGOMET 3. SNL - SEVER Rezultati 4. kroga: Vransko - Krško Posavje 1:1 (0:0), Kozjak Radlje - Šoštanj 2:0 (0:0), Pohorje - Stojnci 1:2 (1:0), Mons Claudius - Središče 0:2 (0:0), Hajdina - Malečnik 1:3 (0:1), Fužinar - Pa-loma 0:0, Bistrica - Šmarje pri Jelšah 2:2 (1:1). 1. STOJNCI 4 3 10 10:2 10 2. POHORJE 4 3 0 1 10:4 9 3. KOZJAK RADLJE 4 3 0 1 5:3 9 4. BISTRICA 4 2 1 1 9:5 7 5. PALOMA 4 2 11 9:6 7 6. [MARJE 4 2 11 9:7 7 7. SREDliČE 4 2 0 2 6:6 6 8. MALEČNIK 4 2 0 2 6:7 6 9. HAJDINA 4 2 0 2 6:10 6 10. [OiTANJ 4 12 1 6:2 5 11. FUŽINAR 4 112 5:9 4 12. VRANSKO 4 0 2 2 2:4 2 13. KRiKO POSAVJE 4 0 1 3 3:15 1 14. MONS CLAUDIUS 4 0 0 4 5:11 0 Pari 5 kroga: Šmarje pri Jelšah - Vransko, Paloma - Bistrica, Malečnik - Fuži-nar, Središče - Hajdina, Stojnci - Mons Claudius, Šoštanj - Pohorje, Krško Posa-vje - Krško Radlje. POHORJE - STOJNCI 1:2 (1:0) STRELCA: 1:0 Grešnik (16), 1:1 Žni-darič (58), 1:2 Žnidarič (74) POHORJE: Prelec, Lamut (od 65. Brumen), Divjak, Javšnik, Dragar, Roj, Mori, Muzlovič (od 53. Hrženjak) Grešnik, Gošte, Peša (od 59. Šloser). Trener: Miran Perko ^ STOJNCI: Klinger, Purgaj, Vilčnik, Štebih (od 46. Sluga), Emeršič, Serdin-šek, Strgar, Kupčič (od 60. Rižnar), Klaj-derič, D. Bezjak, Žnidarič (od 81. B. Bezjak). Trener: Ivan Zajc Nogometaši Stojnc so nepričakovano, vendar povsem zasluženo premagali do tega kroga vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici in sicer Pohorje. Domačini so sicer dosegli vodeči zadetek in imeli v prvem delu nekoliko več terenske pobude, drugi del srečanja pa je bil povsem drugačen, saj so gostje uspeli doseči dva zadetka preko Filipa Žnidariča, kar se je izkazalo za dovolj, da so Stojnčani odnesli vse tri točke iz Ruš, ter po tem krogu postali vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici 3. SNL sever. BISTRICA - ŠMARJE PRI JELŠAH 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Dovgan (8), 1:1 Šaba-novič (35), 2:1 Šabanovič (58), 2:2 First (75) BISTRICA: Jozič, Sep, Skale, Šaba-novič, A. Regoršek, Horvat, Stražišar, Papotnik, Topič, G. Regoršek, Primožič. Trener: Momčilo Mitič. [MARJE PRI JELÏAH: Pepelnak, Kitak, Plošnik, Firšt, Prah, Žerjav, Got-lin, Dovgan, Habjan, Hernavs, Lončarič. Trener: Ibrahim Neskič. Gledalci na bistriškem stadionu so videli zanimivo nogometno predstavo. Gostje iz Šmartja so kaj hitro povedli, vendar je domačim nogometašem uspelo do konca prvega polčasa izenačiti. V drugem polčasu pa je bilo obratno, saj so Bistričani povedli in so gostje potem nekako le uspeli izenačiti. MONS CLAUDIUS -SREDIŠČE 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Prapotnik (91), 0:2 Aleksič (93) V Rogatcu so svojo drugo zmago dosegli nogometaši Središča ob Dravi in to prav v zadnjih trenutkih srečanja, pa čeprav so od 75. minute naprej igrali brez izključenega Novaka. HAJDINA - MALEČNIK 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Blaguš v 37 minuti, 1:1 Jurišič v 53 minuti, 1:2 Žal v 72 minuti, 1:3 Dremelj v 90 minuti. Hajdina: Brodnjak, Gaiser, Princl, Grnko, Vrabl, Bauman, Kuserbanj, (Petrovič), Hotko, Jurišič, Pihler, Bezjak. Male~nik: Ristov, Nešič, Klaneček, Žel, Gajser, Najvirt, Makari, Stančič, Šabanovič (Dremelj), Blaguš, Bosilj. Domačini so pričeli žal v podrejeni vlogi, gostje so prevzeli iniciativo kljub temu, da v njihovih vrstah ni nastopil na j nevarnejši napadalec Đurovski. Nekajkrat je bil na preizkusu vratar Brod- njak, ki pa je moral v 37 minuti pobrati žogo iz mreže. V vsem prvem delu si domači napadalci niso priigrali niti uporabne žoge za strel na nasprotnikova vrata. Po odmoru so domačini pričeli zbranej-še, kar je prineslo tudi izenačenje, za vodstvo pa je zamudil Jurišič pa Kuserbanj in nato še Petrovič. Gostje so to izkoristili, zadetek je hladno deloval domačini so igrali brez žara in koncepta skratka ekipa je bila neprepoznavna od igre v prejšnji sezoni. Pred zaključnim žvižgom pa je postavil končni rezultat Dremelj, ki je nekaj pred tem vstopil v igro. Trenerju B. Krajncu preostaja težko delo, da po dveh porazih pripravi moštvo za nove uspehe. 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 2. kroga: Slovenja vas - Go-rišnica 0:5, Pragersko - Zavrč 3:0, Mark 69 Rogoznica - Tržec 2:1, Videm - Podle-hnik 0:2, Skorba - Gerečja vas Unukšped 1:1, Holermuos Ormož - Dornava 2:1. 1. GORIiNICA 2 2 0 0 7:0 6 2. PRAGERSKO 2 2 0 0 5:0 6 3. HOLERM. ORMOŽ 2 2 0 0 5:1 6 4. PODLEHNIK 2 2 0 0 4:1 6 5. GEREČJA VAS 2 1 1 0 3:2 4 6. ZAVRČ 2 10 1 3:5 3 7. MARK 69 ROGOZ. 2 10 1 2:4 3 8. SKORBA 2 0 1 1 1:3 1 9. DORNAVA 2 0 0 2 2:4 0 10. VIDEM 2 0 0 2 1:4 0 11. TRŽEC 2 0 0 2 1:4 0 12. SLOVENJA VAS 2 0 0 2 2:8 0 SKORBA - GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Gorše (31), 1:1 Šija-nec (76) SKORBA: L. Šmigoc, B. Mertelj (Le-nartič), Perko, F. Klaneček, Janžekovič, Petek, Panič (D. Klaneček), Mohorko (Šijanec), Mlakar, S. Mertelj, J. Šmigoc. Trener: Darko Jeza GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vese-lič, Sagadin, Slaček, G. Krajnc( Vogrinec), B. Kaisesberger, Mohorič, Vrbanec (Ladi-nek), Gorše, B. Krajnc, Ciglar, S. Kaises-berger (Vidovič). Trener: Ivan Ornik. MARK 69 ROGOZNICA -TRŽEC 2:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Nahberger (11), 1:1 Lah (68), 2:1 Lah (77) MARK 69 ROGOZNICA: i; Pola-nec, Hvalec, Arnuš, Kurbus, Vauda, Pun-gračič, Markež, Lah, Dokl, D. Polanec, Kralj. Trener: Janko Vindiš. TRŽEC: E.Krajjnc, Kolednik, Zelko, Fideršek, Bratuša, Šeliga, Metličar, Emer-šič, Pečnik, M. Krajnc, Nahberger. Trener: Janez Pečnik. SLOVENJA VAS - GORIŠNI-CA 0:5 (0:3) STRELCI: 0:1 M. Bezjak (20), 0:2 M. Bezjak (26), 0:3 G. Bezjak (40), 0:4 Plohl (52), 0:5 Bohl (58) SLOVENJA VAS: Matjašič, Pulko, Metličar, Erhatič, Levstik, Šterbal, Pre-dovnik, Lenart (Topolovec), Krajnc, Hu-zjak, Kotnik (Mlinarič). Trener: Alojz Podhostnik PRAGERSKO - ZAVRČ 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Robar (18. iz 11m), 2:0 Sagadin (49), 3:0 Krajnc (76) PRAGERSKO: Petrovič, Curk, Kralj, Žnuderl, Sagadin, Čelan ( Lončarič), Debevec, Dirnberk (Kovačič), Robar, Krajnc, Kokol (Pišek). Trener: Zvonko Kocjan. ZAVRČ: Cestar, Juričinec, Petrovič, Pongrac, S.Kokot (R. Kokot), Breznik (Borak), Strelec, Milošič, M. Kokot, Žunec, M. Kokot (Serec). Trener: Mili-voj Jamnik. HOLERMUOS ORMOŽ -DORNAVA 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Husel (2), 1:1 Novak (7), 2:1 Habjanič (39) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Pintarič, Jerebič, Tušek ( Kirbiš), Jurčec, Plohl, Husel, Zidarič ( Dovečar), Jambri-ško, Habjanič, Govedič ( Trstenjak). Trener: Darko Lah. DORNAVA: Peteršič, Metličar, Flos (R. Novak), Valenko, Jurič, Obran (A. Arnuš), D. Novak (J. Arnuš), Kvar, Ster-gar, Cvetko, Trunk. Trener: Viljem Mar. VIDEM - PODLEHNIK 0:2 (0:0) STRELEC: 0:1 Frleš (51), 0:2 Frleš (90) VIDEM: Trafela, Šipek, B. Ciglar, Skok, Bračič, Horvat, V Ciglar, Ostroško, Varnica, Kokol, Ovčar. Trener: Franc Pa-nikvar. PODLEHNIK: Šibila, Lesjak, Polaj-žer, Topolvec, Podgoršek, Zajšek, Dejan Vinko, Frleš, David Vinko (Gajšek), Koren (Širec), Milošič (Fric). Trener: Dušan Hvalec 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 2. kroga: Cirkulane - Zgornja Polskava 1:0, Boč - Hajdoše 4:1, Mar-kovci - Bukovci 1:0, Apače - Lovrenc 1:0, Spodnja olskava - Leskovec 5:1, Podvin-ci - Grajena 1:1. 1. BOČ 2 2 0 0 7:3 6 2. CIRKULANE 2 2 0 0 6:3 6 3. APAČE 2 2 0 0 3:1 6 4. PODVINCI 2 1 1 0 5:3 4 5. SfP POLSKAVA 2 10 1 8:6 3 6. LOVRENC 2 1 0 1 3:3 3 7. MARKOVCI 2 1 0 1 3:3 3 8. HAJDOiE 2 10 1 5:7 3 9. GRAJENA 2 0 11 3:4 1 10. ZG. POLSKAVA 2 0 0 2 3:4 0 11. BUKOVCI 2 0 0 2 2:5 0 12. LESKOVEC 2 0 0 2 2:7 0 CIRKULANE - ZGORNJA POLSKAVA 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 S. Klajderič (70) CIRKULANE: Bedrač, J. Klajderič, Kovačič, J. Horvat, P. Horvat, Žuran, Kelc (Zebec), Fridauer (Arnečič), S. Klaj-derič, Milošič, Kokol (Belšak). Trener: Branko Fridauer. ZGORNJA POLSKAVA: Jelen, Čelo-figa, Vodušek, Romih, Mikložič, Ramšak (Čelan), Ostruh, Stojan Pečovnik (Klaj-derič), Pivec, Stanko Pečovnik, Polajžer. Trener: Aleš Utenkar SPODNJA POLSKAVA -LESKOVEC 5:1 (2:1) STRELCA: 1:0 Sobotič (7), 1: 1 Zavec (19), 2:1 Sobotič (30), 3:1 Sobotič (51), 4:1 Sobotič (60), 5:1 Sobotič (80) SPODNJA POLSKAVA: Klaneček, Sinkovič, Jesenek, Trol, Horvat, D. Sobo-tič, Pučnik, G. Sobotič, Merlak (Višnar), Koren (M.Razboršek), Pravdič (B. Raz-boršek) Trener: Boris Ratej LESKOVEC: Stopajnik, Podpečan, Vi-dovič, Jelen, Emeršič, Srdinšek, Zavec, Kmetec, Rozinger, Strmšek, Vinko. Trener: Marjan Mlakar. BOČ - HAJDOŠE 4:1 (0:1) STRELCI. 0:1 Tekmec (43), 1:1 Medik (60), 2:1 Medik (66), 3:1 Veho var (72), 4:1 Trunk (90) BOČ: Črešnar, Fridrih, Trunk, Sto-jnšek, Korošec, Strmšek, Habjanič (Van-ček), Medik, Volavšek, Dolšak (Trunk), Vehovar. Trener: Janez Forštnarič. HAJDOŠE: Mišič, Potočnik, Kirbiš, Hentak, Ornik, Vogrinec, Drevenšek (Do-minko), Petek, Glodež, Tekmec, Kauče-vič (Gregorec). Trener: Marjan Glažar. APAČE - LOVRENC 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Sambolec (49) APAČE: Šibila, Krivec, Bezdrob, Mar-čič, Šmigoc, Marzidovšek, P. Predikaka, Kmetec, Sambolec, A. Predikaka, Zajc. Trener: Zlatko Škerlak LOVRENC: Pišek, Kirbiš, Pulko, Za-fošnik, Tominc (Zajšek), Tomanič, Lam-perger, Muršec, Godec, Medved (Dolenc), Vek (Maksimovič). Trener: Damjan Le-tonja. MARKOVCI - BUKOVCI 1:0 (0:0) STRELEC: Korošec (58) MARKOVCI: Starčič, Štrafela, Golob, G. Bezjak, Plohl, Lepoša, Domen Zver, Dejan Zver, Ciglar, Korošec, M. Bezjak. Trener: Marjan Bezjak. BUKOVCI: Zore (Janžekovič), Habja-nič, Kozel, Bedrač (Štrafela), Rojko, Jur-gec, Petrovič, Ljubec, Kelc, Majer, Kos (Mustafi). Trener: Maks Kmetec PODVINCI - GRAJENA 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Mlakar (15), 1:1 Hren (79) PODVINCI: Gašperič, Stočko (Petek), B. Kuserbajn, Plohl, Brus, Denis Modrič, D. Kuserbajn (Majcen), Arnuš (Toplak), Damjan Modrič, Petrovič, Hren. Trener: Slavko Petrovič. GRAJENA: Horvat, Kokot, Rojko, Ga-brovec, Hvala, Jakolič, Mihelič, Mlakar, Toplak, Berghaus, Kukovec. Trener: Drago Horvat. 2. SLOV. MLADINSKA LIGA - VZHOD Rezultati 4. kroga: Nissan Ferk - Aluminij 1:4, M. U. Šentjur - Bistrica 1:3, Zreče - ERA Šmartno 0:5, Ormož - Kozjak Radlje 3:2, Drava Asfalti - Železničar Radio City 1:2, Pohorje - Kovinar Maribor 4:1, Krško Posavje - Nafta 2:5 1. ERA [MARTNO 2. ALUMINIJ 3. NAFTA 4. ŽELEZNIČAR 5. NISSAN FERK 6.KRiKO POSAVJE 7. DRAVA ASFALTI 8. ORMOŽ 9. KOZJAK RADLJE 10. M.U. [ENTJUR 11. BISTRICA 12. POHORJE 13. KOVINAR MB 14. ZREČE 0 0 0 0 0 1 1 0 1 1 0 2 0 2 1 2 0 2 0 2 0 1 0 3 1 3 0 3 19:0 9:1 13:7 9:2 12:6 15:10 9:8 4:12 4:10 4:10 3:9 7:14 4:15 1:9 2. SLOV. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati 4. kroga: Nissan Ferk - Aluminij 1:1, M. U. [entjur - Bistrica 2:2, Zreče - ERA [martno 0:8, Ormož - Kozjak Radlje 3:1, Drava Asfalti - Železničar Radio City 1:3, Pohorje - Kovinar Maribor 1:1, Krško Posavje - Nafta 5:4. 1. KRiKO POSAVJE 4 4 0 0 15:6 12 2. ERA [MARTNO 3 3 0 0 19:1 9 3. NISSAN FERK 4 2 2 0 5:2 8 4. ŽELEZNIČAR CITY 3 2 1 0 26:2 7 5. ALUMINIJ 3 2 1 0 21:1 7 6. KOVINAR MB 4 1 2 1 5:6 5 7. DRAVA ASFALTI 4 1 1 2 6:7 4 8. M.U. [ENTJUR 3 1 1 1 6:9 4 9. NAFTA 4 1 0 3 11:9 3 10. ORMOŽ 4 1 0 3 5:37 3 11. BISTRICA 2 0 1 1 3:5 1 12. POHORJE 4 0 1 3 3:13 1 13. KOZJAK RADLJE 3 0 12 1:11 1 14. ZREČE 3 0 1 2 0:17 1 STAREJŠI DEČKI NZS - VZHOD REZULTATI 4. KROGA: Aluminij - Kovinar 6:0, Jarenina - ERA [martno 5:1, Korotan - Maribor Branik 0:1, Krško - Mura 1:1, Publikum - Drava Asfalti 4:0, Železničar - Nafta 3:0. Srečanje Rudar Velenje - Dravograd bo odigrano kasneje. VRSTNI RED: Publikum in Maribor 10, Drava Asfalti 9, Mura 8, Dravograd, Rudar Velenje, Krško in Železničar 7, Ja-renina 6, Aluminij in Nafta 3, Korotan, ERA [martno in Kovinar 0 točk. VETERANSKA LIGA REZULTATI 1. KROGA: Hajdina -Dornava 8:1, Rogoznica - Videm 7:0, Apače - Gorišnica 0:1, Tržec - Prepolje 1:1, Markovci - Polskava 0:3. VRSTNI RED: Hajdina, Rogoznica, Polskava in Gorišnica 3, Tržec in Prepol-je 1, Apače, Markovci, Dornava in Videm 0 točk. Danilo Klajnšek Planica kot odskoina deska Inštruktorska služba MNZ Ptuj je organizirala letne priprave oziroma šolo nogometa za reprezentančne kandidate letnik 1989, izjemoma 1990. Izbor kandidatov je bil opravljen na osnovi izbirnih kriterijev članov inštruktorske službe in klubskih trenerjev. Odgovorni so za priprave ponovno izbrali Dom RTV v Planici, ki nudi sproščenost in udobje. Že tradicionalno poletno druženje mladih nogometašev je z vidika stroke in splošno izobraževalnih ciljev imenitno uspelo. »Glavni cilji šole so športno -pedagoškega značaja in so usmerjeni k šolanju igralcev in strokovno - pedagoških delavcev, glavne naloge pa transformacijski proces nogometašev, to je graditveni in storilnostni trening, teoretična informiranost, preverjanje sposobnosti igralcev, prognosticiranje in ocenjevanje perspektivnosti posameznih igralcev,« je uvodoma dejal inštruktor MNZ Ptuj Marjan Lenartič. In kako je vse skupaj potekalo? Na šestdnevnih pripravah je v vadilo 24 igralcev iz širšega reprezentančnega spiska, po skrbno načrtovanem programu NZS za starostno kategorijo od U - 12 do U - 13. Za izvedbo in strokovno vodenje so bili zraven inštruktorja zadolženi še: Gorazd Černila - trener, Simon Vidovič - trener, Štefan Lukas - trener vratarjev ter Zoran Kukurov - fizioterapevt. Udeleženci so trenirali trikrat na dan in poslušali zanimiva predavanja. O osebni higieni in prehrani športnika - nogometaša je spregovoril Kukurov, s pravili nogometne igre - novostmi pa je navzoče seznanil strokovni vodja MDNS Ptuj Janko Kolarič. Šolo je obiskal tudi predsednik Društva nogometnih trenerjev Ptuj Janko Streher, ki je seznanil udeležence z delovanjem društva, šolanjem in izpopolnjevanjem trenerjev. Vsak večer so skupaj analizirali dogajanje ter se dogovorili za aktivnosti prihodnjega dne. Prav gotovo so bila najbolj zanimiva srečanja z vrstniki NK Krajnska gora in NK Jesenice. Tradicionalno dogovorjeno srečanje z NK Ježica je odpadlo zaradi slabega vremena. Opravili so tudi teste in na podlagi rezultatov bodo vsi dobili ustrezne programe dela, ki bodo vodilo njihovim trenerjem v klubih, iz katerih prihajajo: Aluminij Kidričevo, Bistrica Slovenska Bistrica, Boč Poljčane, Drava Ptuj, Gorišnica, Hajdina, Podlehnik, Sp.Polskava in Skorba . »Namen skupnih priprav reprezentančnih kandidatov U - 13 MNZ Ptuj je pomagati mladim nogometašem k hitrejšemu napredovanju. Klubi v reprezentanco pošiljajo najbolj nadarjene igralce. Naša naloga pa je, da jih seznanimo s čim več nogometnimi informacijami, s športnim življenjem, samostojnim in odgovornim življenjem, ko mladi opazujejo, da tudi šport sestavljajo pravice in dolžnosti,« pravi Marjan Lenartič. Program dela torej povezuje oba vidika, učenje in vzgojo. Strnjeno je usmeritev mogoče podati skozi motiv: učimo se, da bomo lažje izrazili sebe. »Seveda so pomembne tudi tekme, na katerih smo mlade seznanjali s tehnično - taktičnimi informacijami, ki so izjemno pomembne za nadaljnje delo. Menim, da so reprezentance MNZ imenitna oblika nadgradnje dela v klubih. Zato je pritisk nanje vse večji. Pri MNZ bi si morali še bolj prizadevati podpreti akcije, povezane z mladimi, saj je naša skupna naloga vzgojiti čim več obetavnih nogometašev in pravih športnikov,« zaključuje vodja strokovnega dela priprav Marjan Lenartič. Ivo Kornik 3 3 4 anc 3 4 4 4 4 3 3 2 4 SPORT Majica z državnim grbom je moian motiv ILEŠIČ TRETJI V ITALIJI V dresu slovenske reprezentance je na kolesarski dirki za svetovni pokal v italijanskem mestu Vertovo odlično nastopal član KK Perutnina Ptuj Aldo Ile{i~. Na 85 km dolgi progi, kjer je nastopilo 192 kolesarjev kategorije starej{ih mladincev je Ile{ič v silovitem {printu osvojil tretje mesto. Ile{ič je povedal, da je bila dirka zelo naporna, prevozili pa so 10 krogov v neverjetnem povprečju 46 km/h. Odlične predstave Ile{iča je bil prav tako vesel tudi selektor slovenske reprezentance Miran Kava{. MARIN IN GAZVODA NA SVETOVNEM POKALU Na kolesarski dirki za svetovni pokal do 23 let "Linz - Passau - Ce{ke Budejovice" sta v dresu slovenske reprezentance odlično tekmovala tudi Matej Marin in Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj). Dirka je imela {tiri etape, ocenjena pa je bila z 2.7.1 po UCI lestvici. V hudi konkurenci, ki jo je sestavljala vsa svetovna elita kolesarjev do 23 let je bil v 1. etapi bolj{i Gazvoda, ki je dosegel {tirinajsto mesto. Enak uspeh je dosegel Marin v 2. etapi. Še bolj{i pa je bil Gaz-voda na 3. etapi, kjer je zasedel odlično enajsto mesto. V 4.- zadnji etapi sta pri{la v cilj oba v času vodilnega kolesarja. Selektor Gorazd Penko je povedal, da so na{i kolesarji en mesec pred svetovnim prvenstvom pokazali dobro formo in da se lahko nadejamo dobrih rezultatov. DANČULOVIČ ZMAGOVALEC VN GABRJA Na VN Gabrja, ki {teje za Pokal Slovenije je v najmočnej{i kategoriji elite do 23 let zmagal Tomislav Dančulovič. Na 121 km dolgi razgibani progi je sicer skoraj vso dirko bežal {e en član KK Perutnina Ptuj Gregor Kodrič, ki pa je na koncu zasedel četrto mesto. V kategoriji starej{ih mladincev je bil deseti Tilen Matej Cervek, odlično pa je nastopal Kristijan Đurasek, ki je v kategoriji mlaj{ih mladincev zasedel drugo mesto. V zaključnem {printu je le za las zgre{il zmago. Da se forma kolesarjev pred državnim prvenstvom vzpenja, pa je pri dečkih pokazal tudi Tomislav Dančulovič Gostili vso Slovenijo [portno dru{tvo Voli~ina je v {portnem parku v Voli~ini v petek, 27. avgusta, organiziralo tretji tradicionalni {portni dan v Slovenskih goricah, na katerem je nastopilo 55 ekip iz cele Slovenije. Te so se pomerile v balinanju, ko{arki, odbojki na mivki, tenisu in malem nogometu. Pri balinanju je med devetimi mo{kimi ekipami zmagala ekipa Gomila - Ptuj, pred ekipo Angel Besednjak in ekipo Hoč. V balinanju so se pomerile tudi {tiri ženske ekipe. Zmagala je ekipa Voličine pred ekipo Angela Besednjaka iz Maribora in ekipo Hoč. V ko{arki - trojke se je pomerilo {est ekip. Najuspe{nej{a je bila ekipa Rogoznice pred ekipo Batni obročki Lenart in ekipo Voličine. Med dvanajstimi ekipami pri odbojki na mivki je slavila ekipa Sergio pred Smrkci, obe iz Benedikta. Tretja je bila ekipa Škale - Velenje. V tenisu (dvojice) so tekmovale {tiri mo{ke ekipe. Zmagal je Duplek, pred Voličino in Ru-{ami. V tenisu sta sodelovale tudi dve ženski ekipi. Zmagala je ekipa Lenarta pred Voličino. V malem nogometu je med osemnajstimi ekipami slavila ekipa veteranov iz Voličine, pred ekipo Zavrha in Cerkvenjaka. Zmago Šalamun TENIS / POLETNA SOLA Zgodaj prijeli za lopar Teni{ki klub Skorba je bil organizator poletne {ole tenisa, ki jo je obiskovalo 14 otrok v starosti od 6 do 15 let, kjer so se učili osnovne elemente tenisa. Mlade tenisačice in tenisači so bili razdeljeni v tri skupine. Po končani {oli pa so se preizku-{ali tudi na turnirju. Pri dečkih je zmagal Nejc Ogrinc, ki je premagal Matjaža Ogrinca; pri deklicah od 6-12 let je Tja-{a Glažar premagala Anemari Kampl; pri deklicah nad 12 let pa je Barbara Zajc premagala Nata{o Valh. Po končanem tečaju, ki je potekal na igri{ču ŠD za {port in rekreacijo v Skorbi, so udeleženci prejeli {e majico {ole tenisa 2002. Danilo Klajnšek KARATE SOLA Karate-do klub Ptuj vpisuje nove člane v šolo karateja od 6 let naprej v O.[. OLGA MEGLIČ Ptuj, vsak ponedeljek in sredo od 17. do 18. ure v telovadnici šole. Otroci naj imajo s seboj trenirko, brisačo in plastično posodo s tekočino. Vsi, ki želite vaditi karate za rekreacijo, pridite ob torkih, četrtkih in petkih ob 19.30 uri v telovadnico šole. Kontaktna oseba: Andrej Cafuta (041 699 639). Primož Cre{nik, ki je osvojil {esto mesto. Na VN Gabrja so nastopili tudi kolesarki KK TBP Lenart. Med mlaj{imi mladinci je na 55 km dolgi progi slavil Jože Sene-kovič, na 11. mesto pa se je uvrstil Niko Cuček. Med dečki A se je najbolje uvrstil Ale{ Jauk na sedmo, Maks Polič pa na deseto mesto. Boštjan Lampret SENEKOVIČ ZMAGAL DVAKRAT Kolesarji KK TBP Lenart so v četrtek nastopili na krožni dirki v Šibeniku. Med mlaj{i-mi mladinci je na 52 kilometrov dolgi progi zmagal Jože Sene-kovič, na drugo mesto se je uvrstil Davorin Bukvič, na osmo Niko Cuček, na deseto pa Jan Karažinec. V kategoriji dečkov je bil tretji Ale{ Jauk in Maks Polič četrti. Med starej{imi mladinci je bil Janko Moleh drugi, Dejan Mlakar pa {esti. Zmago Šalamun SPORT@@@@@@@@@. - Ronaldo se dokončno seli iz Milana, kjer je igral za Inetr k madridskemu Realu. Prvi strelec letošnjega svetovnega prvenstva bo zaslužil kar 2,6 milijona evro-v letno manj kot v italijanski modni prestolnici. Njegova plača v višini deset milijonov evro-v na sezono bo namre~ izen-čena z dohodki ostalih velikih zvezdnikov Reala - Zinedina Zidana, Luisa Figa in Raula. - Pristaši italijanskega prvoligaša Lazia so ogorčeni nad prodajo dveh najboljših nogometašev rimskega kluba, Alessandra Neste, ki je za 30 milijonov evrov prestopil v AC Milan, in Hernana Crespa, ki ga je Inter kupil za 26 milijonov evrov. Klub seje za prodajo teh dveh nogometašev odlo~il zaradi težkega finan~nega stanja. Navija~i so med prijateljsko tekmo z Juventu-som razdejali okolico olimpijskega stadiona. Hišo predsednika Lazia Ser-gia Cragnottija je vso noč varovala policija. - Irski nogometni reprezentant Robbie Keane je okrepil vrste angleškega Tottenhama, za katerega igra tudi naš reprezentant Milenko Ačimovič. Spursi so se z Leeds Unitedom dogovorili za odškodnino v višini sedmih milijonov funtov (11 milijonov evrov). Keane si v Leedsu ni uspel zagotoviti mesta v prvi postavi, kjer so imeli prednost pred njim Robbie Fowler, Mark Viduka, Alan Smith in Michael Bridges. IZJEMNA PRILOŽNOST, ne zamudite je! OPEČNI MODULARNI BOLK 6/1, II. kvalitete 86,40 SIT/kos OPEČNO STROPNO POLNILO 40, II. kvalitete 90,00 SIT/kos Prodajalna je odprta od 7-17 h, v soboto od 7-12 h. Cene vsebujejo DDV. Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1,2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001 Pričetek šole golfa v soboto, 7.9.2002. Prijave se zbirajo na recepciji igrišča. \u\H[i p uu 2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.:+386(2)78891 10, fax:+386(2)78891 11, E-mail: golf@golfinvest-ptuj.si ŠPORT, REKREACIJA PTUJ / 11. PTUJSKI MARATON 21 kilometrov v dobri uri Marljivi člani Tekaškega kluba Maraton so odlično pripravili tradicionalni 11. ptujski maraton, ki je potekal od Term po nasipu reke Drave, ob desnem bregu ptujskega jezera do Šturmovca in Vidma ter nazaj ve~inoma po makadamskih in travnatih poteh zaš~itenega krajinskega parka. Nastopilo je 179 tekmovalcev razli~nih starosti na 200, 400, 800 metrov ter na 7 km in mali maraton na 21 km. Rezultati: deklice do 6 let (proga je bila dolga 200 m): Eva Lehner - Lenart, Sabina Klinc -Ptuj, Ana Bernhard - Ptuj. De-~ki: Aljaž Štrukelj - Kamnica, Simon Navodnik - Celje, Marko Mlakar Ptuj; deklice do 10 let (400 m): Anja Partljič - Maribor, Polonca Modic-Logatec, Anja Modic Logatec; de~ki: Marko Roškar - Radenci, Se-bastjan Švajger - Radenci, Gregor Svržnjak - Ptuj; deklice do 12 let (800 m): Tamara Sevšek - Ptuj, Doroteja Kelenc - Ptuj; de~ki: Peter Navodnik - Celje, Tomaž Lehner - Lenart, Mitja Jupič - Ptuj. Med številnimi gledalci je vladalo veliko zanimanje za teka na 7 in 21 km, kjer so nastopili že znani prekaljeni tekači. Rezultati: ~lanice (7 km): Verica Jekoš - Maribor (33.54), Zdenka Pušnik - Laško (34.01), Albina Šmit - Maraton Ptuj (34.47), Aleksandra Vidovič -Ptuj, Branka Partljič - Maribor. Člani: Ivan Golob - Ormož (23.45), Franci Menič - Novo mesto (24.23), Miran Sagadin - Maraton Ptuj (25.08), Slavko vodilnim Rokometaši Gorišnice so s pripravami na novo sezono v 1. B SRL pri~eli v za~etku meseca avgusta, saj želijo kar najbolje pripravljeni pri~akati pri~etek prvenstva. Do sedaj so odigrali že nekaj pripravljalnih srečanj, takoj na začetku priprav pa so organizirali tudi močan rokometni turnir, ki je bil izveden na željo rokometašev Preventa, ki so se v teh krajih pripravljali. "Na turnirju nismo nastopili v kompletni sestavi, saj so bili nekateri igralci upravičeno odsotni. V naslednji sezoni bomo igrali brez Iztoka Gajška, ki je ostal v Velenju, pridobili pa smo vratarja Krauthakerja. Prvi del priprav je bil posvečen pridobivanju telesnih zmogljivosti, sedaj pa se prične delo z žogo in seveda tehnično taktični del. Ta prvi turnir nam je dal vzpodbudo in mislim, da bomo iz tega potegnili kakšno korist," je uvodoma dejal predsednik RK Gorišnica dr. Zlatko Sok. Rokometaši Gorišnice so v minuli sezoni bili prijetno presenečeni, saj so dolgo časa me- šali štrene vodilnim ekipam. O ciljih v naslednji sezoni pa je predsednik RK Gorišnica dejal: "V športu je težko napovedovati uvrstitev, saj o njej odloča mnogo dejavnikov. Lani smo osvojili peto mesto. Ne ukvarjamo se z drugimi klubi in kalkulacijami. Osnovni cilj nam je, da se čim bolje pripravimo in dosežemo mogoče isto, ali pa kakšno mesto višje kot v lanskem prvenstvu. Ob tej priložnosti pa bi dejal, da bomo 14. in 15. septembra organizirali naš tradicionalni jesenski turnir, tudi pod okriljem občine Gorišnica. Namenjen je klubom, s katerimi dobro sodelujemo in so tudi sami želeli, da se tega turnirja udeležijo. Zraven naše ekipe bodo nastopili še Velika Nedelja, Ivanec in Pivka Perutninar-stvo." Danilo Klajnšek Namesto Granita sedaj OK Svit V odbojkarski Slovenski Bistrici je prišlo v njihovem moškem prvoligašu do sprememb. Po dolgih letih se je kot eden glavnih sponzorjev iz kluba umaknilo podjetje Granit. S tem ni in ne bo konec odbojke v tem kraju. potrjena, mogoče pa bo tudi kakšno presenečenje. V klubu bi zelo radi zadržali Jugoslovana Dukiča, vendar pa je vse odvisno od njegovih zahtev, ki ravno niso majhne. Trener še naprej ostaja Mirsad Imširevič, ki je zelo dobro delal in bo to še vsekakor naprej, vprašanje pa je njegov pomočnik. V klubu so prepričani, da se bodo ponovno dogovorili z Sebastijanom Zo-renčem. Direktor OK Svit Edi Plevnik je omenil tudi to, da so Bistričani nudili domovanje slovenski moški in ženski reprezentanci, kar je naletelo na ugoden odmev med ljubitelji športa in se bodo še naprej trudili, da bi bilo tudi tako v bodoče. Danilo Klajnšek Ta šport se namreč dobro razvija in ima že domovinsko pravico. Naleteli so na razumevanje med podjetji in tako se bo OK Granit preimenoval v OK Svit. V začetku septembra bo tudi skupščina kluba, ki bo pravne zadeve tudi verificirala. Na tiskovni konferenci je bil prisoten lastnik podjetja Svit Jože Pipenbaher in sicer v družbi Simona Hvalca iz NKBM PE Slovenska Bistrica. Želja po nadaljnjem razvoju odbojke v Slovenski Bistrici torej obstaja. Njihov proračun je veliko manjši kot v nekaterih drugih klubih, vendar se bodo pokrili z odejo, ki bo ravno pravšnje dolga. Okrepitve vsekakor bodo in so nujno potrebne. V obtoku so nekatera imena, ki pa še niso Mirko Vindiš Kumer - G. Radgona, Roman Gracej Lovrenc na Pohorju, 7. Uroš Esih AK Ptuj, 14. Kristijan Pralija AK Ptuj, 18. Žarko Markovič AK Ptuj, 25. Luka Huzjan Maraton - Ptuj. V malem maratonu je ponovno slavil z veliko prednostjo Mirko Vindiš, ki je zmagal de-vetič. Žal je v 12 km moral zaradi utrujenosti odstopiti Geza Grabar iz Moravskih toplic, ki bi nedvomno posegel v uvrstitev v samem vrhu. Nastopil je tudi stari znanec Josip Gjun-gjek, 78-letni član Marathona 95 iz Varaždina. Mali maraton - ~lanice: 1967 in ve~: Jožica Šiftar - Radenska (1:32,26), Erika Juvan - Slovenj Gradec (1:34,57), Vilar Štrukelj Ljuba - Maribor (1:47,36); 1968 in manj: Kristina Lampič - Kamnik (1:35, 48), Tanja Angleitner - Maribor (1.44,55), Darja Me-dvešek - Celje (1:46,47). Absolutno: Jožica Šiftar - Radenska, Erika Juvan - Slovenj Gradec, Kristina Lampič - Kamnik, Angleitner Tanja - Maribor, Darja Medvešek - Celje. .. Člani: 1952 in ve~: Štefan Lešnik - Ljubljana (1:32,30), Janez Falež Maraton Ptuj (1:32,37), Roman Klančar - Radenska (1:36,47); 1952-1963: Branko Lehnar -Lenart (1:13,02), Avgust Man-freda - Partizan Lovrenc na Pohorju (1:20.52), Rok Erjavec - Velenje (1:22.44). 1963-1973 Mirko Vindiš - Maraton Ptuj (1:12.23), Stanko Maček - Cerklje (1:15.36), Igor Alpner - Zarja (1:19.55. Nad 1973: Marko Sprun - Trisport (1:16.47), Rajko Lazar - Ormož (1:20.30), Rok Erjavec - Velenje (1:22.44). Absolutno: Mirko Vindiš - Maraton Ptuj, Branko Lehner - Lenart, Stanko Maček - Cerklje, Marko Sprun - Trisport, Igor Alpner - Zarja, Rajko Lazar -Ormož, 10. mesto Branko Bru-men - Ormož, 24. Janez Falež -Maraton Ptuj, 29. Simon Tovo-nik - ŠD Ptuj, 30. Karno Bozi - Maraton Ptuj, 36. Aleksander Kumer - Maraton Ptuj. Trije prvouvrščeni na 7 in 21 km so prejeli pokale in medalje in celoletno vstopnico za kopanje v Termah Ptuj. Prireditev je popestril nastop otroške folklorne skupine iz Lancove vasi in plesne skupine OŠ Videm pri Ptuju. Zmagovalec teka na 7 km Ivan Golob AK Ormož je ob proglasitvi dejal, da se je tokrat odločil za kratek tek za "ohlajevanje", saj prihaja iz Berlina, kjer je nastopil na 13. evropskem veteranskem tekmovanju. Zmagovalka malega maratona Jožica Šiftar iz Radencev aktivno teka že od 1991. leta. Na Ptuju je bila že 5 krat, od tega je kar trikrat zmagala. Proga ji je zelo všeč, saj poteka izven na- Mlinarii zmagal, a ostal brez toik Na avtopoligonu v Ljube~ni pri Celju je bila 7 dirka za državno prvenstvo v kartingu. Nastopilo je 26 tekmovalcev v 4 razredih. Žal so v razredu ICA 100 nastopili le trije tekmovalci (po pravilniku mora nastopiti najmanj 5 tekmovalcev) in tako se dirka ni točkovala za prvenstvo. Zmagal je sicer Tomaž Mlina-rič, a je ostal brez točk. Na dirki juniorjev se je zgodila nezgoda, ko je s proge zdrsnil Rok Mele. Po 30 m drsenja po travi je zbil še sodnika zavoja, ki je dobil lažje poškodbe. Člani AMD Ptuj so se uvrstili po svojih sposobnostih, žal je spet izostal Davor Hvala. Tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: v kategoriji N60 je zmagal Urban Stare Lucija, peta je bila Pia Šumer Ptuj. ICA 100 juniorji: David Rotar - Mo- ste 40 točk, Jan Zorzut - Moste 35, Jan Jemc - Šlander 24, 5. Aleš Damiš - Ptuj 16, 6. Jan Vežnaver - Ptuj 12; ICA 100: Tomaž Mlinarič - Ptuj, Miha Kovač - Lucija, Grega Krč -Moste; FC 125: Aleš Repič -Moste 35 točk, Domen Jerančič - Jefra 35, Aleš Bužga - Moste 22, Angelo Venaver - Ptuj 22, 8. Tomaž Janežič - Ptuj 3, Jože Šeruga - Ptuj 0. Ekipno AMD Moste 125 točk, AMD Ptuj 103, AMD Lucija 82. Za zaključek letošnje tekmovalne sezone ostane le še ena dirka in sicer 15. septembra v Zagrebu za državno prvenstvo in pokal CRO-SLO. anc selja in skoraj brez asfaltne podlage. Pripravlja se za svetovno prvenstvo v gorskem teku v Avstriji, sodelovala bo v Ljubljani na maratonskem teku, kot za pomurski pokal. Prav tako je bila v Potsdamu, kjer je osvojila odlično 3. mesto. Mirko Vindiš, zmagovalec 11. ptujskega maratona je tokrat zmagal že devetič, na dveh sta postala zmagovalca Kajžar in Okoliš, oba iz Ljubljane. Za seboj ima bogato 22-letno tekaško kariero, kjer je doživljal prijetne, pa tudi neljube dogodke, z letošnjo sezono pa se poslavlja od tekanja z zadnjim nastopom v Winschetonu na Nizozemskem, kjer bo tekel "zadnjih" 100 km. anc Jože Seruga, AMD Ptuj Športne novičke PTUJČANI USPEŠNI V MURSKI SOBOTI Po kratkem zatišju od Evropskega prvenstva v Nemčiji, kjer nas je z zlato medaljo razveselila JOLANDA ČEPLAK in uspešnemu debiju na velikih tekmovanjih - Svetovno Prvenstvo za mladince na Jamajki, atleta AK Ptuj DAVORINA SLUGA, so se atleti in atletinje AK Ptuj pomerili na tradicionalnem srečanju v Murski Soboti. V prekrasnem ambientu, ki je sestavni del športnega parka v Murski Soboti, so 24.08.2002 merili moči atleti in atletinje štirih mest iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Mlada ženska ekipa AK Ptuja je v skupnem seštevku zasedla prvo mesto in tako ponovila uspeh iz prejšnjih let. Dve zmagi je v skupni seštevek prinesla tekačica na srednje proge Natalija Sbull, ki je prepričljivo zmagala na 1500 in 800 m, po eno zmago v posamezni konkurenci sta si pritekli Maja Mlakar na 100 m in Urška Horvat na 300 m. Nina Čeh in Maja Mli-narič sta dosegli 2. mesto, Nina v suvanju krogle in Maja v skoku v višino, tretje mesto je dosegla tudi mlada štafeta v postavi (Nina Čeh, Barbara Karanovič, Nina Ko-larič in Maja Mlakar), medtem ko je Nina Kolarič v skoku v daljino dosegla 5. mesto. Tekmovanja so se udeležile še pionirke AK Ptuj, Špela Zorle, Suzana Petek in Darja Petek, ki so se pomerile v disciplinah 100, 300 in 800 m ter dosegle dobre rezultate. Okrnjena ekipa moških, tekmovali so Davorin Sluga, David Ha-meršak, Leon Večerjevič in mladi Tomi Gomilšek so posegli po 2. zlatih medaljah, 1. srebrni medalji ter 5. in 10 mestu. Iz celotne ekipe bi izpostavili perspektivnega skakalca v višino Davorina Sluga, ki je po daljšem odmoru premagal letvico na višini 208 cm, ter doskočil v skoku v daljino 6,72 cm in Natalijo Sbull, ki je za 800 m razdaljo porabila 2:24:5 min in za 1500m 5:20,5 min. Atleti in atletinje AK Ptuj z veseljem pogledujemo po novem atletskem stadionu. S pridobitvijo novega objekta bodo naši uspehi lahko še večji. Vabljeni tudi novi člani! Atletski trener G. Rajher FINALE LIGE ZA MLADINCE Na olimpijskem trap strelišču v Kazljah je bila izvedena zadnja, četrta tekma za Pokal SZS v trapu za člane in mladince, kateri rezultati so obenem šteli za tekmo Finale lige mladincev za leto 2002. Nastopilo je 24 strelcev v članski in mladinski konkurenci. Za vstop v finalno serijo je pri članih zadostovalo zadetih le 98 zadetkov. Prvi dan so strelci streljali tri serije po 25 tarč in drugi dan še dve seriji, skupaj torej 125 tarč. Najboljših šest v članski in mladinski konkurenci se je uvrstilo v finalno serijo. Prve so tekmovanje končale ženske, zmagala je Maja Frangež (S.D.Ormož) z 62 zadetki. V članski konkurenci je po prvem dnevu prevzel vodstvo Igor Dekleva iz Ilirske Bistrice, katerega je zlahka obdržal do konca. Povedel je s skupnim rezultatom 111 zadetkov. Tudi v finalni seriji je bil najboljši Dekleva s 23 zadetki in je zmagal s prednostjo kar sedmih zadetkov. V skupnem točkovanju Pokala SZS za leto 2002 pa je naslov drugič zapored osvojil Šmid Oskar ( Gor. Radgona) s 55 točkami, pred Žnider-čičem (Koptex) 39 in Potiskom (Štefan Kova~) 24 to~k. Strelci v mladinski konkurenci so tekmovali za IV. pokal SZS in Finale lige mladincev za leto 2002. Prepričljivo je slavil zmago Marko Slemenšek (Rudar Globoko) z rezultatom 100+21 zadetkov. Tudi v skupnem točkovanju za Pokal SZS za leto 2002 je zmagovalec drugič zapored Marko Slemenšek 51, pred Blažinčičem (oba Rudar Globoko) 37 in Str-moletom (Dolomiti Tils) 29 točk itd. V ekipnem delu mladincev Finala lige so zmagali strelci Dolomiti Tils (Sojer, Petrovčič in Strmole) z 262, pred Koptexom (Debenjak,Kodermac in Šfiligoj) 252 zadetki. Mirko Slemenšek ZAVRŠKI ŠAHISTI EKIPNI ZMAGOVALCI Šahovska sekcija pri Športnem društvu Zavrč je minulo soboto v gostišču Švabovo pripravila že tradicionalni odprti šahovski turnir z mednarodno udeležbo, posvečen završkemu občinskemu prazniku. Turnirja se je udeležilo blizu 40 igralcev iz Gorišnice, Spuhlje, Zavrča in občine Donja Voća na Hrvaškem. Dopoldanskega sprejema za šahiste sta se udeležila tudi za-vrški župan Miran Vuk in župan sosednje hrvaške občine, v kulturnem programu je nastopil harmonikar Peter Vesenjak ml., svoje pesniške zbirke, še posebej zadnjo pa je predstavil domači pesnik Marijan Brunec. Kot je povedal Martin Majcenovič, vodja šahovske sekcije, je bila udeležba na turnirju dobra, z njim pa v Zavrču spodbujajo zdravje, šport, pa tudi turizem in prijateljstvo. Igra je potekala po pravilih Fide za pospešeni šah, tekmovali pa so ekipno za prehodni pokal občine Zavrč, posamično in v mladinski konkurenci, kjer je moči merilo 9 mladih šahistov. Ob koncu šahovskega turnirja je slavil Dušan Majcenovič, drugi je bil Jože Čič in tretji Martin Maj-cenovič, med mladimi igralci je slavil Igor Emeršič, drugi je bil Žan Belšak in tretja Lilija Klemen. Ekipni zmagovalci so bili šahisti Zavrča (22 točk), drugi šahisti Gorišnice (19 točk), tretja ekipa Spu-hlje (17 točk) in na četrtem mestu šahisti Donje Voče (12 točk). TM DONAČKA GORA -ŽETALE - DIRKA NA PIKO Jadralsko društvo Žetale je v nedeljo, 25. avgusta 2002, priredilo prvo odprto padalsko tekmo Donačka gora - Žetale 2002 - dirka na piko. Tekme se je udeležilo kar 31 tekmovalcev, kar je največje število udeležencev tekem, ki so bile organizirane na Donački gori. Tekme se je udeležilo tudi nekaj tekmovalcev s sosednje Hrvaške. Prva tri mesta so zasedli: 3. mesto Roman FRIŠEK iz Rogaške Slatine, 2. mesto Ivan MIKLAVŽIČ iz Pregrade. Nagrade je podelil župan občine Žetale in poslanec v državnem zboru Republike Slovenije Anton BUTOLEN. Po podelitvi so žetalski nogometaši izzvali jadralce, tako da se je program še popestril, sicer pa so zmagali Žetalčani z rezultatom 5:3. Jadralsko dru{tvo @ETALE POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Mali oglasi KMETIJSTVO GROZDJE, belo, mešano ali mošt, prodam. Tel. 041/936-157. LESENO STISKALNICO, dobro ohranjeno, in li~kalnik za koruzo prodam. Tel. 772-83-71. STROJ ZA SU[ENJE bu~nic ( sadja) ugodno prodamo. Tel. 041 327-202. BREJO KRAVO, silažno koruzo ali za zrnje prodam. Tel. 041 220-193. TRGATEV na brajdah kvinton -jurka, hlevski gnoj, ostrešje, fosne in manjšo posodo prodam. Štefka Vindiš, Zagrebška 8, Ptuj. ČRNOBELO TELICO, brejo, prodam. Inf. po tel. 031 677-538. 1000 kg grozdja SOWIONG IN 1000 kg laški rizling prodam. Tel. 749 27 29. BELO VINO, doma~e, zelo ugodno, prodam. Tel.: 761-68-11. BIKCA ali teli~ko simentalko, staro 10 dni, kupim. Tel. 758-28 01. DVE teli~ki simentalki, stari 4 in 6 tednov, prodamo. Tel. 719-51-49. BREJO TELICO simentalko, po izbiri, prodam.Tel 041 939-400. 230 L HIDRAVLIČNO stiskalnico prodam. Tel. 041 504- 204. LIČKARJA KORUZE prodam. Tel. 755 56 11, po 16. uri. TRAKTOR ZETOR 45 KM, in sejalnico Olt, dvoredno, za koruzo, kupim. Telefon 03 57-94-289. TRGATEV šmarnice prodam. Tel. 755-65-61. TELICE IN KRAVE, breje, simen-talke, po izbiri, in traktor Stayer - 18 KM s koso, za 250.000 SIT prodam, Hajdoše, tel. 02/ 783-32-71. HIDRAVLIČNO stiskalnico, 230 l, prodam. Tel. 041 504-204. Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O x&m/mM ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 l\/ložnost plačila na obral