DNEVNIK ^Morski _,.,_e,„lx TlZaCe* izhaiati v Trstu . ‘ maia 1945, njegov r2rhodnik PARTIZANSKI “NEVNIK pa 26. novem-a v vasi ^akriž Cerknim, razmnožen ® cklostil. Od. 5. do 17. jPtembra 1944 se je ti-v p v liskami «Doberdob» °vcu pri Gorenji Trebu-1 q. °d 18. septembra ti^v d° 1 maia 1945 v V arn* «Slovenija» pod cisk.m prj |dnjj dQ 8 n-,a J 9^5 pa v osvoboje 25* Trstu, kjer je iz! tisk» Stevilka' Bil je Ml*1 Partizanski DNEV v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevmk Q'-. —■ :.‘V: :.: r> x ■■ ^ o er? <: o m m 3 T! r~ 'cs m x x " <: i> ’’ o o " -n T" m r Cena 600 lir - Leto XLI. št. 40 (12.072) Trst, četrtek, 21. februarja 1985 Za čimprejšnjo uzakonitev zaščite za Slovence v Italiji Senatna komisija za ustavna vprašanja in ožji odbor bosta nadaljevala delo Predsednik Garibaldi bo tudi poizvedel za namene vlade v zvezi z njenim zakonskim osnutkom ^BOJAN BREZIGAR »Komisija poziva senator-^ibaldija in odbor, ki ga on ko-av^, naj nadaljujejo z delom z vseh zainteresiranih usta-Mjrajevne stoornosti. brez diskri-in s p0zorno oceno reprezen-ga ^sti teh ustanov; obenem nala-Hg,^dsedniku, naj se pozanima za d vlade o delu, ki je v teku si fa} senatni komisiji.« Tako se gla-r°čil kurtlervt’ ki so ga včeraj po po-Mobr ^natorja Garibaldija in po po-jasej671*. TazVravi soglasno sprejeli na jiq ^nju senatne komisije za ustav-tipfJ^ašanja, ki je bilo namenjeno u j, jnnju zaščite slovenske manjšine ožji'1*" ^-ennisija je tako pooblastila inJ °di,or> da nadaljuje z avdicijami Soto^očevalec Garibaldi nam je za-že j*1}’ da bo spored avdicij sestavil fcj "hodnji teden; seznam ustanov, kofa b°do sestavili, pa ne bo do-PoU-f71, sproti ga bo moč izpo-ustn y fj- koncert v Ljesah, ki pa ni bil ravno najbov meren kraj za nastop desetih pevskih zbovoV’ ^^ so jih predvidevali nastopi na prejšnjih Tokrat bo koncert v špetru, kjer upamo, ^ dostopen večjemu številu poslušalcev.« ^ Boste tudi tokrat izdali brošuro s proQra? posameznih koncertov in z imeni vseh zborov »Tudi to brošuro že pripravljamo in bo ob začetku revije. Prej je ne moremo izdn™' $ pač prihaja še do zadnjega trenutka do ' g sprememb v podatkih, ki jih sproti vključi zaključne tekste.« boQa' P Kot vidimo, se nam obeta tudi letos UV!’^ in zanimiva revija pevskih zborov, ki bo času pa vse do njenega zaključka zapos naše zbore in koristno in vzpodbudno njihovo rast in dejavnost. Polovično županovo Zanimanje b tiskovnega poročila, ki nam ga . Poslala tržaška občinska uprava • februarja, smo izvedeli, da je žu-Richetti sprejel predstavnike P'adbene zadruge »Primo maggio«, ki |l fe bilo v okviru načrtov PEEP za “tiske in cenene gradnje nakazano entijišče na Opčinah. Kot vemo, so Jenski lastniki zemljišč, ki jih zadela razlastitveni postopek, prepreči-tehnikom zadruge, da bi izvedli rOdhodne geognostične meritve. O r^‘°gih smo že na dolgo in široko po-a|i in bi jih sedaj ne obnavljali. ko so predstavniki zadruge a*iti županu začudenje nad orne-j®**® dogodkom, je župan izjavil, . *aj kar zadeva tiste zadruge, ki gelili vključili v četrti odsek del PE ,. > niso dopustne nadaljnje zamude, ni tudi na pravni ravni ne imele Waviéila. Cli^° tu tiskovno poročilo, ki na kon-.. omenja, da se je srečanja udele-Cor*«di odbornik za urbanistiko Pa-6ov' čredno pa je dodati, da je župa-jg a (in odbornikova) tenkočutnost 3 /tiPimanje za probleme gradbenih ča*8 vse hvale vredna. Toda isto-J*0 postavlja vprašanje, kako da v a našla župan in njegov odbornik "som tem času, odkar sedita na av®h stolčkih, niti minute časa, ja oi Prisluhnila tudi drugi plati zvo-ga’ .*° je prizadetim lastnikom in or-je . Zacijam, ki jih zastopajo, in, kar (ai 6 najPomembnejše, predstavnikom gg^kega sveta, ki imajo o tem ar-ve.,eatn dokaj jasne pojme in so že Hrtr zaProsiR za srečanje z odgo-občinskimi upravitelji in teni^. ' Vprašanje je torej, če imajo |)ra'nS*<ì m<|žje za lastne zamude o-r^.Vl®jfn> ki ga tako odločno odrekajo tisčenim Opencem. Tržaška občina še ni reagirala na poziv domačinov od Ferlugov Na prostoru otroškega igrišča pri Ferlugih so se včeraj spet nadaljevala gradbena dela za postavitev TV antene še neidentificirane zasebne postaje. Dela opravlja podjetje Elettronica Industriale iz Padove, ki ga v Trstu uradno zastopa občinski uslužbenec in geometer Riccardo Copetti. Kot smo že poročali v prejšnjih dneh, so se domačim obrnili na župana in na preturo, vložili pa so tudi prijavo karabinjerjem z Opčin. Zaenkrat ni bilo od nikoder odziva. Župana Richetti ja so opozorili, da je tržaška občina izdala gradbeno do-, voljen je na državni parceli, ki je namenjena po še veljavnem regulacijskem načrtu zelenim površinam in i-griščem. Zares čudna in sprašljiva o-dločitev, toliko bolj, ker je igrišče e-dini ravni prostor, kjer so se otroci lahko igrali. Pomisliti je namreč treba, da Ferlugi sploh nimajo športnih ali rekreacijskih struktur. Zelo hudo je z upravnega vidika tudi dejstvo, da občina ni vprašala za mnenje rajonskega sveta za Kolonjo - Škorkljo, pod katero Ferlugi spadajo. Mimogre- de naj pri tem zabeležimo, da so konec decembra lani domačini poslali občinskemu svetu zahtevo, da se Fer-luge priključi konzulti za vzhodni Kras, kjer je njihovo naravno in zgo-1 dovinsko težišče. Rajonski svet za Kolonjo in Škorkljo je vsekakor že pred šestimi leti osvojil željo Ferlugov, da zavrne vsakršno gradnjo, ki bi že itak spremenjeni krajinski podobi Ferlugov lahko zadala nadaljnje udarce. Jasno je torej, da bi ràjonski svet odbil prošnjo za postavitev nove 50-metrske antene. Nič manj pomembno pa ni vprašanja o negativnih posledicah elek-tromagnetskega žarčenja, o čemer je pretor Morway uvedel lani sodno preiskavo. Ferlugovci so vsekakor trdno odločeni, da branijo svoje pravice do zdravja in zaščite okolja in zato pozivajo župana, naj v roku treh dni od sprejema njihovega pisma (izročili so ga v ponedeljek) u-stavi gradbena deda. Kot rečeno, se do včeraj ni nič spremenilo. Delavci hitijo s kopanjem in izravnavanjem dna, tako da bodo lah- ko že danes ali jutri pokrili bivše igrišče s ploščo betona, in to v brk razvpiti zaščiti Krasa, njegovih prebivalcev, pa tudi veljavnim predpi-'som. »Ko mi gradimo, imapio težave pri vsaki opeki. Če načrt za dimnik ni povsem po pravilih, ga moraš tudi trikrat predstaviti. Ko gre za televizijske antene, pa ni več nobene omejitve,« so grenko komentirali včeraj nekateri Ferlugovci. V tem smislu je čudna tudi odobritev, ki jo je 23. oktobra lani izdalo Nadzomištvo za ekološko, arhitektonsko, arheološko, umetniško in zgodovinsko varstvo. Le mesec dni prej (13. septembra) je namreč isti odgovorni dovoljenje odbil, češ da bi televizijska antena bistveno pokvarila e-stetski, geomorf otoški, vegetacijski in še druge značilnosti te kraške krajine. Kaj se je zgodilo, da se je v mesecu dni belo spremenilo v črno? O vseh teh vprašanjih se bodo domačini vsekakor menili tudi jutri zvečer, ko se bodo v gostilni pri Ferlugih srečali s predstavniki rajonskega sveta za Škorkljo in Kolonjo. Od jutri na Opčinah razstava Claudia Clarija Po krajšem pustnem premoru se o-pensko društvo Tabor spet vrača k tradicionalnemu kulturnemu delu. Jutri zvečer bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli slikarsko razstavo, s katero se bo javnosti predstavil domačin Claudio Clari. Clari, ki je že večkrat sodeloval na skupinskih razstavah v domači vasi, se bo tokrat predstavil javnosti s kraško motiviko, pri kateri se manj pozna vpliv kompozicijskih pristopov hlebinskih mojstrov. Slikar, ki je pričel naivno slikati v svoji vasi, se je zavedal, da je na pravi poti ob o-bisku pri hrvaških naivcih v Hlebi-nah, kjer se je naučil in se je izpolnil v tehniki slikanja na steklu. Hle-bine so naredile nanj nedvomno velik vtis in Clari se je ob poglabljanju v tehnične prijeme navzel tudi nekaterih kompozicijskih pristopov. Sedaj pa se vrača k bolj domači motiviki. Pot, ki jo je izbral, ga uspešno vodi od rastave do razstave in opozarja na resnost njegovega dela. Slikarja in njegovo delo bo v uvodni besedi predstavil umetnostni kritik Milko Bambič, večer pa bo dopolnil v svojim nastopom ženski pevski zbor »Tabor«. Razstava, ki jo bodo otvo-rili jutri ob 20.30, bo odprta vse do 3. marca. Lepa Prešernova proslava na šoli Sv. Ciril in Metod Medtem, ko so se v naših kulturnih društvih letošnje proslave Dneva slovenske kulture že zaključile, so na Tržaškem še nekatere šole, ki so to proslavo šele imele. Med temi je nižja srednja šola »Sv. Cirila in Metoda« pri Sv. Ivanu v Trstu, ki je, imela svojo Prešernovo proslavo včeraj dopoldne. Učenci, skupno s profesorji in ravnateljem šole prof. Edmundom Žetkom, so pazljivo sledili programu, ki je bil pester ter ^akaj je prišlo do tako velikih zamud čiščenju poledenelih cest in ulic? skJVetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel je včeraj naslovil na trzaje P1 župana Richetti ja nujno interpelacijo, v kateri sprašuje upravo, zakaj v 0k v . d° tako velikih zamud pri čiščenju zasneženih in poledenelih cest tih .°1C1' Parovel tudi sprašuje Richetti ja zakaj ni občina postavila ustrezr Pbst '^tatanih tabel pred poledenelimi ulicami in cestnimi odseki in kdaj bodo stežri or6an( poskrbeli za izvajanje toliko opevanega izrednega načrta za st0jn e razmere. Končno pa predstavnik Tržaškega gibanja tudi sprašuje pri-$o j občinskega odbornika ali je uprava v prejšnjem tednu preverila, če svojski trgovin in javnih lokalov poskrbeli za čiščenje pločnikov pred y 1 °brati, kot predvideva posebna županova odredba, je L. Pričakovanju Richettijevega odgovora je treba vsekakor podčrtati, da Velika S Pr^° d° velikih zamud pri čiščenju glavnih cest tržaške občine, tcyei • vočina vaških cest na vzhodnem in zahodnem Krasu pa je bila še v (teden dni po snežni in ledeni ujmi) pokrita z debelo skorjo ledu. je obsegal recitacije in glasbene nastope, ki so jih pripravili in izvedli dijaki sami, kot gost pa je na proslavi sodeloval tržaški gledališki i-gralec Joško Lvkeš. Program se je začel z dvema recitacijama, nato pa je dijakinja tretjega razreda Neva Zaghet prebrala nekaj misli o pesniku in njegovih poezijah. Sledil je nastop učencev ka-tinarske podružnice omenjene nižje srednje šole, ki so zaigrali nekaj skladb na flavto. Tem so sledili u-čenci prvega razreda, ki so recitirali znano pesem »Lepo Vido« in to v originalu, pa tudi njene prevode v druge jezike. Dijak drugega razreda Andrej Zaghet se je predstavil z recitacijo Gregorčičeve pesmi »Pastir«, učenci drugega razreda so nastopili' s flavtami, medtem ko je Serena Ka-steli, učenka prvega razreda, zaigrala na violino dve skladbi. Gost proslave je bil igralec Joško Lukeš, ki je podal več Prešernovih pesmi in sicer »Zdravljico«, »Povodni mož«, »Pevcu«, »Hčere svet«, »Orglar« in štiri pesmi iz zbirke »Gazele«. Proslava je bila lepo in skrbno pripravljena ter se lepo vključuje med prireditve, ki so jih letos pripravile naše šole. Openska Hranilnica podari rešilca Rdečemu križu Na osnovi sklepa lanskega občnega zbora je upravni odbor Hranilnice in posojilnice na Opčinah poskrbel za nabavo rešilca za prvo pomoč. Rešilec vrste »UME« (unità mobile d’emergenza) je opremljen z najsodobnejšimi zdravstvenimi napravami in daje možnost zdravstveni ekipi, da v najnujnejših primerih celo operira ranjenca ali bolnika v rešilcu samem. Za opremo rešilca je sporazumno s Hranilnico poskrbelo pokrajinsko ravnateljstvo Rdečega križa. Uradna predaja rešilca bo v ponedeljek, 25. t. m., ob 12. uri na tržaškem sedežu Rdečega križa, Trg Sansovino 3. Po blagoslovu rešilca, ki ga bo opravil openski župnik Žerjal, bosta imela krajša nagovora predsednik Rdečega križa odv. Giulio Gallo ter predsednik Hranilnice Pavel Milič. Sledil bo opis tehničnih značilnosti rešilca. Pred uradno predajo- bo rešilec na ogled na dvorišču Hranilnice v petek, 22. t.m., ter v nedeljo zjutraj, 24. t. m. V začetku marca posvet kamnolomcev Včeraj smo poročali o pozornosti, ki jo je tržaška Trgovinska zbornica ačunalniški tečaj ^ nižješolce tiaij^or°vem športnem centru se na-tajgjU vpisovanje v tečaj za raču-.Vo za nižješolce. V zadnjem taj J5 talo o delu z računalniki pretta šoi-VOra’ Pred kratkim pa je bil Vseh p .^tafan« v Trstu tudi posvet tWa-rititi ustanov, ki so na tak ali N (tačen način bolj ali manj zainte- TrS6 za.to dejavnost. Športna šo- i V oP 1A -7 A rtoertrvi r\/j 1 110 tla bo 86 -ìe že pred časom odločila, k*ftj ■ uresničila to pobudo, za ka-2aojjJ taed starši in mladino veliko 50».. Trenutno razpolaga z več talki, ki bodo na razpolago te-Xvn"1’ da bi si na njih pridobili %ajn,c Pojme dela s kompjuterji. ')taiacj}'tX>Sa'ani' tahko dobe vse in-U"u „1® v Borovem športnem cen-n° tai pa po telefonu (513-77) Te^ed is. in 19. ur0. tt-dnij J se bo začel v prihodnjem -boj- J^^Uarja ovirano v pristanišču u slabo vreme je v letošnjem .riaij^tassecu hudo oviralo delo v Utat j?. Pristanišču vsaj za kakih nekaj dni pa je bilo po- ^ u. v pwua.wvu.1 z xv rt^Urjaj^taistaniške ustanove je pre-i Za i? v junuarju zabeležilo pa-t;. dose£ri"ai 'ta tisoč ton blaga in nekai mani brv+ r\\m mri- ^tamJ^talizirano. Po podatkih Av- ssyr~'” ■ ■ ■ skoi j°tia e AKACIJEVE KOLE za vinograd ug^i prodam. Telefonirati v popold®05 urah na št. 0481/78129. U- PRODAM prikolico roller europ „tilnik ’81, v odličnem stanju. Tel®1 rati na št. 280-885 od 19. do 21. ®r> PO DOBRI CENI PRODAM 13 Punitili brejih ovac, nekatere že z 1 jt, njeti. Telefonirati po 20. uri na 213-526. „a PRODAM kompletna vhodna vrata’ .. notranji strani hrast, na zunanji česen, širina 92 cm, višina, 2,4® Tel. 226-113. t jj PRODAM otroško posteljico, vozi®®® otroška oblačila. TeL 730495. menjalnica 20. 2. 1985 Ameriški dolar................ Kanadski dolar................ švicarski frank ...... Danska krona ................. Norveška krona................ Švedska krona................. Holandski fiorini............. Francoski frank............... Belgijski frank............... Funt šterling................. Irski šterling................ Nemška marka.................. Avstrijski šiling............. Portugalski eskudo............ Japonski jen ................. španska pezeta................. Avstralski dolar.............. Grška drahma.................. Debeli dinar.................. Drobni dinar.................. 2 f)4d- 726-; 170-" s? 2 23°-'' 't* 87." IO-" 8." 10-" 7.10 7." BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTf TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. TRST - ULICA F. FILZI 1D - CS 61'^1 Ženska in njena stvarnost »Noi donne« : že 40 let odraz ženskega gibanja Tani je revija »Noi donne« pra-novala štiridesetletnico izhajanja, če «uradni rojstni dan vzamemo julij ko je y Neaplju, ki so ga anglo-‘toeriške vojaške sile že osvobodile, izšla prva legalna številka revije, že in sicer od leta 1937, je revija vaznih formatih in občasno že iz-redno kot glasilo antifašističnih ? naprednih žensk. Vendar pa lan-,7° ieto ni bilo najprimernejše, da 1 na kakršenkoli način praznovali vi-n°fc vTubile j, kajti zaradi velikih fi-lp^čnih težav je zadruga, ki zadnja e(a fzdaja »Noi donne«, dejansko raz-jUstiia uredništvo. Poleti revija ni iz-■ ahfla, na jesen pa se je najprej po-invila samo v skromnejši obliki, to £ samo kot nekakšen bilten, nato pa , a končno izšli dve »pravi« števil-i revije. Ob osmem marcu, ki je ta-?, ali drugače le simbol ženskega »banja, pa so članice zadruge, ured-'skega SVeta jn pa z veze italijanskih , Bsfc obljubile, da bo revija v obli-Ln° in vsebinsko čim popolnejši obli-s* 'sPet začela redno izhajati. Predno je torej srečamo z novo »Noi donne«, rt Prau, da na hitro preletimo njeno tedanjo pot. r ^..štiridesetih letih izhajanja se je n to-to precej spreminjala, saj se je gfohno prilagajala rasti ženskega anja in pa žensk samih, istočasno k,, ,se je seveda morala soočati s pre'^n^mi težavami, ki so reviji Pogosto rezale peruti. Vendar pa, . opominjajo njene urednice, tiste, ki s° reviji dale poleta in pa tiste, ^ sodelujejo pri snovanju »Noi don-, « še danes, je revija v bistvu o-tannd>red štiridesetimi leti začr-liV- f^iognomijo: nastala je kot po-'cn° glasilo s smislom, ki so ga tej Bafci sproti dajale ženske, hkrati hot revria bila odraz konkretnih (jnenj stvarnih žensk, ki so se iz tež Va v ^an soočale z življenjskimi avanti in tudi same s sabo. citr\0i rečeno so »Noi donne« kot yojni^ron bstič začele izhajati še v ohim že prej pa se je še v v p uno skromnejši obliki pojavljal Tak ranc}h in pa v Severni Italiji. šisr-0<' 9^a$jto italijanskih antifa-kihWn^ ^sk naslajalo v izredno tež-jie Pogojih in razdeljevali so ga po yiZk P°^eb- Tudi prve legalne šte-ZQci' S-° bde dejansko sad improvi-si*in velike domiselnosti, kar je ga bila značilnost prvega povojne-bjia°bdobja v tej splošni mrzlici je v /„ ^\oga »IVoi donne«, ki so sodile farski tabor, še bolj vznemirju-držn Pomembna, kajti italijanske Vol;-- a?*e so se Prvič odpravile na do jqr’ Sploh so bila povojna leta lev- v Italiji politično razgibana, in je tvorila dokaj enovit tabor ljenr, lern °kviru je bila jasno opredete vl°9a levičarskih žensk, kot st “° razvidno iz številk revije ti-0° obdobja. zač°Jern letu se politične razmejitve 1° spreminjati, istočasno pa se začne gospodarska rast Italije. Za ženske, ki so po udeležbi v odporniškem gibanju stopile v politično a-reno, pa se začne dolga pot boja za emancipacijo. Od leta 1954 se namreč število zaposlenih žensk začne dvigati, v šestih letih je na primer od vseh novozaposlenih kar polovica žensk. S tem se seveda začnejo tudi težave na področju zaposlovanja: ženske delajo v slabših pogojih in na manj zahtevnih delovnih mestih ter so v povprečju in tudi za isto delo manj plačane. Revija je zato bolj pazljivo spremljala konkretne pobude in manj pozornosti kot prej posvečala splošno-načelnim vprašanjem. Z letom 1964 se začnejo kazati znaki gospodarskega zastoja, če že ne krize. V svetu je polno žarišč napetosti, v Italiji pa se pripravlja, val kontestacije. To je tudi obdobje prvih terorističnih napadov, sploh pa razne oblike nasilja začnejo zadobi-vati današnje razsežnosti. Vendar pa označujejo leta od 1964 do 1973 tudi prizadevanja žensk, da bi sebi in drugim osvetlile »pravi ženski obraz«, ki ne odgovarja dotakratnim predstavam. Z geslom, ki se je v reviji »Noi donne« tista leta večkrat ponavljalo, bi lahko vodilo prizadevanj strnili v »Ne rodiš se kot ženska, ženska lahko postaneš«. Na straneh revije pa se že začno pojavljati kritični članki na račun »zgodovinskih sopotnikov ■naprednih žensk«, se pravi na račun levičarskih moških. Začenjajo se namreč razprave o pomenu privatne sfere v človekovem življenju, zato se ženske začno javno spraševati, kako se »naravni zaveznik ženske emancipacije« obnaša v družinskem krogu. In že smo pri zadnjem desetletju (razdelitev na obdobja so izvedle u-rednice revije). To so leta nasilja, feminističnih protestov in velikih sprememb v Italiji. Zelo težko jih je potisniti" na skupni imenovalec: če iz kopice pomembnih dogodkov izluščimo samo najbolj izrazito obarvane, moramo navesti izvolitev prve ženske za predsednico poslanske zbornice, pa pozitiven izid referendumov, ki sta odločala o zakonu, o razporoki in o prekinitvi nosečnosti ter končno sprejetje novega družinskega prava. Med ženskami se je vnela ostra razprava o separatizmu (to je o odcepitvi od »moških« organizacij), oziroma o avtonomiji ženskega gibanja. »Noi donne« so o tej dilemi in sploh o razpravah v ženskem gibanju veliko pisale, istočasno pa so tudi odražale stanje v ZŽI, katere glasilo so bile vseskozi. Razprava in tudi polemike na to temo se še nadaljujejo, kot se na primer še ni razrešilo vprašanje zakona proti spolnemu nasilju, ki pa je primer skupnega prizadevanja vseh žensk, ki se v takšni ali drugačni obliki le vključujejo v žensko gibanje. Pri teh vprašanjih, ki so še pereča, pa se zgodovina neha, ker sestavljajo pač našo sedanjost, (bip) la spada med najbolj znane in priznane plesalke, zato ni čudno, da je zelo priljubljena in cenjena doma in v svetu radiotelevizija ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1 Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute. . . 14.00 Pronto. . . Raffaella? - Zadnji poziv 14.05 Antologia di Quark - Znanstvena oddaja 15.00 Ital. kronike - kronike motorjev 15.30 šola in vzgoja: Zaščita in obnova spomenikov 16.00 Vetrina del XXXV. Festival della Canzone Italiana 16.30 Zimska univerziada 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Clap clap - Glasbeni program 17.50 Tuttilibri - Tedenska knjižna rubrika 18.20 Odprti prostor 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes -risanka 18.50 Italia sera 19.35 Almanah in Vremenska napoved 20.00 Dnevnik 20.30 Loretta Goggi in Quiz 22.00 Dnevnik 22.10 n cinema e la storia Prima del »Quo Vadiš?« 23.00 Linea diretta 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Televideo 10.55 Zimska univerziada 11.55 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Ambient 13.30 Capito! - TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.45 Test 9.00 TV v šoli: Pesmi in zgodbe za vse: Hudobni gosak Organi za izločanje, Koloidi, Antarktika 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 17.20 Teletest 17.35 Poročila 17.40 Spored za otroke : čenčarija 17.50 Srečanje na Seči - Portret Toneta Pavčka 18.25 Severnoprimorski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: Soteska Nere - romunski film Sneg - kanadski film 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I. 20.05 Tednik 21.10 Železna doba 22.30 TV dnevnik H. Koper 14.00 TV novice 14.05 Za uho in oko 14.50 Derby trilling - TV film 15.45 Burna leta - TV nadaljevanka 17.00 Modrost telesa - dok. 17.30 Bigfoot in divji deček CANALE 5 9.30 Noi che ci amiamo - film 11.30 Tuttinfamiglia - kviz 12.10 Bis - kviz 12.45 II pranzo è servito - kviz 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere 16.30 L’uomo di Atlandiae - TV film 17.30 Truck Driver - TV film 18.30 Help - Glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig zag - kviz 20.30 Superflash - kviz 23.15 Prima pagina 23.45 šport RETEQUATTRO 8.50 Brillante - TV novela 9.40 Flamingo Road - TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.10 I viaggi fantastici di Fiorellino 15.30 L’uccellino azzurro1 - risanka 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.05 Flamingo Road - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - tekmovanje 20.30 Matt Houston - TV film 22.30 Caccia al 13 - športna rubrika 23.00 La costa dei barbari - film 00.45 Hawai Squadra Cinque Zero ITALIA 1 9.30 Cronaca familiare film 11.30 Sànford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film TELEVIZIJA 14.35 - 16.00 Tandem 15.00 Indovina chi sono io? 16.00 Attenti a. . . Luni - risanka 16.25 šola in vzgoja: Sladka voda - znanstvena oddaja 16.55 E consigliere imperiale - 1. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due 18.30 Dnevnik 2 - športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Cuor di leone - TV priredba 22.00 Dnevnik 2 - Vesti 22.10 Gremo v kino 22.15 Dnevnik 2 - športne vesti Turin: atletika Moskva: košarka Ob koncu : Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 15.40 Zimska univerziada 16.10 Glasbeni instrumenti : Orgle - 2. del 16.40 Šola in vzgoja : Znanost danes 17.05 Galleria di Dadaumpa: Paolo Villaggio: Giandomenico Fracchia 18.15 L’Orecchiocchio 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.05 Šola in vzgoja: Evropa v 20. stoletju 20.30 Finché dura la memoria 21.30 Dnevnik 3 22.05 Alice nella città - film 17.55 TV novice 18.00 Športna oddaja 19.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: DOBERDOB — Pogreb pusta TRST — Bach ob evropskem letu glasbe v priredbi Glasbene matice GORICA — Razstava o konstruktivizmu v Furlaniji - Julijski krajini. TRST —- Razstavi dveh likovnic - Nel-da Stravisi in Rovena De Ferra. 19.30 TVD stičišče 19.50 Maska in drevo, dva karnevala v Val di Cembra - H. del 20.25 Ovira - komedija 21.40 TVD vse danes 21.50 Videomix - glasbena oddaja Zagreb 8.30 Jelenček 9.10 in 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila 16.35 TV v šoli 17.35 TV koledar 17.45 Jelenček 18.15 Alkimija 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 20.00 Spekter - Politični magazin POSTAJE 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford and Son - TV film 16.00 Bim bum barn 17.45 La donna bionica - TV film 18.45 Charlie’s Angels - TV film 19.50 L’incantevole Cremay - risanka 20.30 H diabolico complotto del dottor Fu Manchù - film 22.30 Cin Gin - TV film 23.15 Ultimatum dalla Terra - film 1.00 Mod Squad i ragazzi di Greer TELEPADOVA 13.00 Lupin ni. - risanka 13.30 Isidoro - risanka 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Lacrime di gioia - TV film 16.00 Risanka 19.20 Illusione d’amore - TV film 19.50 Marcia nuziale - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono 21.20 23 pugnali per Cesare - film 22.20 Šport TRIVENETA 12.45 Horoskop 13.00 Garrison’s Gommando - TV film 14.00 THE Cat - TV film 14.30 Le spie - TV film 15.30 Squadra speciale anticrimine - 16.30 Star Trek - risanka 17.00 Get Smart - TV film 18.30 TV film 19.00 Oddaja o ribolovu 20.30 La donna per una notte - film 22.00 Dražba preprog TELEFRIULI 16.50 Good Phink - risanka 17.15 Help - risanka 17.40 Gianni e Pinotto - risanka 19.30 Veronica, il volto dell’amore - 20.30 Goal - oddaja o športu 22.10 Divji svet živali 22.45 Dražba preprog RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila: 7.20 - 9.00 Dobro jutro po naše; Narodnozabavna glasba; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina; 8.40 Slovenske popevke; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.00 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole; 11.20 Glasbeni potpuri; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Discorama; 16.00 Na go-riškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: mešani zbor »Balassa Bà-lint«; 18.00 Četrtkova srečanja : Primorska diaspora v svetu ; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva ; 14.40 Zanimivost: Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Radijska porota; 17.35 Iz zborovske zakladnice: Matija Tomc; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 O-tvoritev; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zmaj - otroška oddaja; 10.35 Prost vstop; 11.00 Kaj je novega ; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.00 La tavola delle provocazioni; 14.35 Popoldanski program; 14.45 Edig Galletti ; 15.00 Zmaj - ponovitev; 16.00 do 18.00 Jugoslavija: vse za počitnice; 18.00 Na koncertu; 18.45 Haendlova glasba; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.06 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.35 Popevke skozi čas; 11.00 Odprti prostor ; 11.10 II caso Musolino - radijska priredba ; 11.30 Musica per una storia - radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija ; 13.28 Master; 15.08 Megabit; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Jazz; 18.05 Zeleni val; 18.10 Violinistka Lina Lama in pianistka Piera Drizzi; 18.30 Koncert glasbe in poezije; 19.20 Na naših tr gih; 19.25 Audiobox Desertum; 20.00 Spettacolo ’85; 22.00 Drevi tvoja glasba; 23.05 Telefonski poziv - nočni program. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 šola in vzgoja; 8.05 Ra-diodue predstavlja; 8.45 Matilde - radijska priredba; 9.10 Discogame; 10.30 Radiodué 3131; 12.45 Tanto è un gioco; 15.00 I Promessi sposi -radijska priredba ; 15.42 Omnibus; 18.32 Čas za glasbo; 19.50 Šola in vzgoja: Ena dežela, en pisatelj ; 20.10 Čas za glasbo; 21.00 Jazz; 21.30' Ra-diodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci! ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev, Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Z ansamblom Oglarji; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Pihalni kvintet in pihalni sek-stet; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno - Dragomir Braj-kovič: Pesmi; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 00.05 - 4.30 Nočni' program. ZASEBNE Tudi včeraj v učilnicah mrzlo Dijaki treh višjih slovenskih šol so včeraj protestirali na županstvu Dijaki slovenskih višjih srednjih šol, klasičnega liceja Primož Trubar, učiteljišča Simon Gregorčič in trgovsko - tehničnega zavoda Žiga Zois so včeraj spet zapustili šolsko poslopje v znak protesta proti občinski upravi. Ta namreč ne skrbi v zadostni meri za primemo kurjenje v stavbi nekdanjega semenišča v Ul. Alviano. Dijaki so izostali od pouka že marsikdaj prej. Stavkali so tudi v ponedeljek. Očitno odgovornim na občini ni bilo za to, da bi y teh dneh dali nalog za popravilo ogrevalne naprave v stavbi. Dijaki, skoro dvesto jih je bilo, so šli včeraj trumoma pred županstvo. Zahtevali so pogovor z županom ali z odgovornimi odborniki. Teh ni bilo takrat na občini. Zato se je zastopstvo dijakov pogovorilo z generalnim tajnikom dr. Sennijem. Dijaki so mu povedali, da ne morejo k pouku v učilnicah v katerih je komaj sedem do devet stopinj nad ničlo. Tajnik jim je obljubil, da bo še v teku včerajšnjega dne dal nalog tehniku naj ugotovi zakaj ne dela ogrevalna naprava. Dijaki so se od tajnika poslovili. Po trije od vsake šole bodo prišli danes zjutraj na županstvo, da izvedo kaj je bilo narobe. Če ogrevalne naprave tudi danes ne bodo delovale, bodo najbrž tudi danes izostali od pouka, če še to ne bo pomagalo se bodo jutri preselili kar na županstvo, da bi tam imeli pouk. Tako so nam povedali dijaki, ki so prišli v naše uredništvo. Mraz ni prizadel samo dijakov teh trdh višjih srednjih šol. Prizadeti so seveda tudi profesorji ter neučno o-sebje. Prizadetih pa je nad tristo dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko s profesorskim zborom. Ti ne smejo stavkati, zaradi tega so vsaj prvi dve uri zmrzovali v šoli. Tudi v njihovem imenu so višješolci včeraj protestirali na županstvu. Izvedeli smo, da ogrevalna naprava deluje avtomatično. Vžge se ob 6. uri zjutraj, vendar pa je očitno, da se takoj izklopi. Zaradi tega jo vžgejo šele ob osmi uri, ko pridejo v stavbo, šolski sluge. Zaradi tega, v teh mrzlih dneh, postane v učilnicah toplo šele malo pred enajsto u-ro. To pomeni, da bi dijaki morali biti dve dobri uri na mrazu. To pa zares ne gre. Solidarnost dijakom in kolegom na prej omenjanih šolah je izrazil tudi Sindikat slovenske šole. V organizaciji KPI POSVET O KULTURNI IN NARAVNI DEDIŠČINI Kulturna in naravna dediščina — predlogi za Goriško. Tak je naslov simpozija, ki bo v soboto, 23. t.m. ob 15. uri v dvorani Bergomas v Gradišču, na pobudo in v organizaciji pokrajinskega tajništva KPI. Uvodno poročilo bo imela pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak, napovedani pa so še posegi Ivana Bratine, Pietra Cordara, Fabia del Bella, Silvina Poletta, Sergia Altieri j a, Furia Bianca, Romana Vecchie-ta in Maurizia Villanija. Simpozija se bo udeležil tudi član vsedržavnega vodstva KPI Adriano Seroni, potek del pa bo usklajeval Stelio Spadaro. Seja občinskega sveta bo 28. t.m. Seja goriškega občinskega sveta je napovedana za 28. t.m. Na dnevnem redu seje bo poleg tekočih zadev tudi širša razprava o nekaterih javnih delih. Tako naj bi odobrili dodatni o~ kvimi načrt grezničnega omrežja, spremembo k načrtu za prvo skupino del na avtoportu ter izpopolnitev splošnega okvirnega načrta za ta objekt. Prav tako bodo razpravljali tudi o sanaciji in načrtovanem posegu v U-lici Ascoli, kjer bo zavod za ljudske hiše v kratkem pričel z rekonstrukcijo obstoječih objektov. Na zadnji se- Natečaj za stanovanja IACP Ustanova za gradnjo ljudskih hiš IACP obvešča, da je razpisan natečaj za dodelitev osmih stanovanj, ki so namenjena delavcem zdomcem, ki se vračajo domov v goriško pokrajino. Stanovanja so po eno v Gradežu in Tržiču, šest pa jih je v Gorici, in sicer v Ulici sv. Mihaela 273, Ul. Giustignani 25/1 in 25/3 in Ulici Montenero 38 ter 46/E (dve stanovanji). Prošnje je treba vložiti na ustreznih obrazcih, ki so na razpolago na sedežu IACP v Gorici, na županstvu v Tržiču in Gradežu. Prošnje je treba predstaviti najkasneje do 8. marca letos na sedežu IACP (Corso Italia 116 v Gorici), kjer je tajništvo na razpolago za informacije in pojasnila vsak delavnik, razen sobote, od 10. do 12.30. Marionetna predstava v gledališču Verdi V Verdijevem gledališču bo danes, v četrtek nastop tržaškega stalnega gledališča z marionetno predstavo »L’amore delle tre melarance« v režiji Cesca Macedonia. Danes zvečer bo predstava ob 21. uri za abonente. Jutri jo bodo ponovili predpoldne dvakrat in sicer ob 9. ter ob 11. uri. Matineji sta namenjeni šolarjem ter dijakom. Strica Lovreta so sežgali na ulici kar sredi Doberdoba Bonsinjor Stanko Košič je včeraj popoldne dobre tri ure mojstrsko vodil pogrebne pustne svečanosti v Doberdobu od osmice do gostilne, tja do vaškega središča, ko so pustno šemo, pokojnega strica Lovreta sežgali kar na ulici ob jokanju žalujoče vdove, ki je ni potolažila niti kapljica ledeno mrzlega belega krnskega vina. Na post-pustno prireditev je včeraj popoldne prišlo veliko ljudi. Lahko mirne duše rečemo, da jih je bilo okrog tisoč. Najbolj zadovoljen je bil seveda bonsinjor Stanko, z njim vsi člani pustnega odbora, še najbolj so si meli roke gostilničarji in drugi, ki so prodajali vino, kavo, klobase ter trda jajca in so iztržili marsikateri lep tisočak. Že dolgo časa pred začetkom pogrebne svečanosti je veliko ljudi poškropilo truplo strica Lovreta na dvorišču osmice pri Kukukovih. Tja so nekaj po 15. uri prišli s kočijo cd Juš-ča iz Jamelj bonsinjor Stanko, vdova, sin in drugi spremljevalci, ki pa so morali kar peš. Tam so se srečali tudi z gosti, ki so prišli v Doberdob iz Prvačine, slovenskih ter bizjaških in furlanskih vasi, Beljaka in Celovca. Žalni sprevod je potem krenil po glavnih doberdobskih ulicah. U-stavil se je v vaški gostilni, kjer so pogrebcem ponudili čašo vina. Potem so truplo strica Lovreta tehtali na občinski vagi. Ugotovili so, da ima kar 130 kg. Sledil je govor bonsinjorja Stanka na strateškem kraju sredi Doberdoba. Najprej se je zahvalil vsem, potem pa žigosal od kraja vse. Občinski možje so se v strahu pred njegovimi puščicami poskrili med množico. Pa je bil govornik do njih še kar prizanesljiv. Po vsem tem pa so strica Lovreta sežgali ob jokanju in istočasnem navdušenju prisotnih. Podobne svečanosti so imeli tudi v nekaterih furlanskih krajih. Pusta so povsod sežgali. Očitno sodi ta običaj v stare čase, saj so takrat Strige in vse, kar je bilo v nasprotju s takratno moralo sežigali na grmadi. V spomin na takratne čase sežigajo pusta, saj očitno kaže na pregrehe. Jutri po hitrem postopku Sojenje goriškemu trgovcu zaradi izvažanja valute Zaradi kaznivih dejanj v zvezi z valutnim poslovanjem, utaje davka na dodatno vrednost in nekaterih drugih kaznivih dejanj bodo jutri pred go-riškim okrožnim kazenskim sodiščem sodili 59-letnemu trgovcu Augustu Ni-brandtu, upravitelju uvozno - izvoznega podjetja Comest. Sojenje bo po hitrem postopku. Nibrandt naj bi na nedovoljen način izvozil za okrog 400 milijonov lir kapitala, menda na Madžarsko. Po sedaj znanih ugotovitvah, naj bi to dosegel na precej preprost način, z višanjem dejanske in dogovorjene prodajne cene uvoženega blaga. Take prakse naj bi se posluževal ob uvozu masla in kuncev, prve kršitve zakona o valutnem poslovanju pa segajo menda že v leto 1980. Sicer pa bodo podrobnosti o tej zadevi, predvsem pa o načinu, kako je bilo mogoče izvoziti kapital, prišle prav gotovo na dan med jutrišnjo razpravo. Kljub temu da naj bi do kršitev prišlo v ločenih razdobjih, pa je sodišče celotni postopek združilo v eno samo kazensko obravnavo, ki bo, kakor smo v začetku navedli, jutri. Najbrž bodo glavnemu obtožencu sodili v odsotnosti, kajti menda že dalj časa živi v tujini. Poleg Augusta Ni-brandta bodo za različne obtožbe morali odgovarjati še njegov 29-letni sin Maurizio, industrijca Benito Gandolfi in Giulio Crasnich ter funkcionar Bunce del Friuli Sergio Ziani. Vsi so iz Gorice. 10-Ietnica Slovenske skupnosti na Goriškem DEŽELNI AVDITORIJ V GORICI, nedelja, 24. februarja 1985, ob 16.30 — govoril bo pokrajinski tajnik Marjan Terpin, nastopili bodo naslednji zbori: mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, moški zbor SPD iz Borovelj (Koroška), moški zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine, moški zbor »Novega sv. Antona« iz Trsta, moški zbor »Mirko File j« iz Gorice. Kriza ali možnosti razvoja v goriškem podjetju COMG Nevarnost krize v še enem od go-riških podjetij ali pa možnosti razvoja in razširitve dejavnosti. O tem so razpravljali na sestanku med člani tovarniškega sveta podjetja Consorzio officine meccaniche goriziane in predsednikom goriške pokrajine Cumpeto ter odbornikom za načrtovanje Bevilacquo. Pobudo za sestanek je dalo tajništvo sindikata kovinarjev (FLM), njegova predstavnika Billa in Devit pa sta se srečanja tudi udeležila. Rozlog za zaskrbljenost je iskati v novici, da se neko podjetje iz Mar-ghere namerava usposobiti za popravljanje oklepnih vozil vojske, to je za dejavnost, ki jo že vrsto let uspešno opravlja prav podjetje COMG v Gorici, ki zaposluje 94 delavcev. 0-brambno ministrstvo pa namerava v prihodnje poveriti, poleg popravil in periodičnih revizij oklepnih vozil tudi nekatere zahtevnejše naloge zlasti kar zadeva vozila vrste leopard. Kakor izhaja iz poročila za tisk, ki smo ga prejeli od pokrajinske u-prave, so v podjetju COMG poskusno že opravili prvo zahtevnejšo nalogo na tanku leopard, to kar naj bi kasneje opravljali rutinsko. Glede na razširitev dejavnosti pa je podjetje kupilo tudi proizvodne hale prepadnega podjetja Alvi v Vilešu. Če bo ministrstvo za obrambo dejansko poverilo podjetju tudi opravljanje novih dejavnosti, bo to pomenilo zaposlitev za nekaj sto delavcev. Ministrstvo bi moralo upoštevati, dodaja tiskovno poročilo, da predstavljajo vojaške služnosti v goriški pokrajini težko breme in bd pove-ritev novih dejavnosti pomenila nekakšno protivrednost za to. Predsednik pokrajine je obljubil svoje posredovanje pri ministru De Micheli-su, člani tovarniškega sveta pa nameravajo s tem vprašanjem seznaniti tudi deželnega odbornika Franceserta. Je bil res kriv samo pust? Za 14-letnega A. C. iz Gorice bi se bil letošnji pust skoraj končal zelo tragično. V torek popoldne je v Tržiču, skupaj s prijatelji sledil sprevodu pustnih voz, zaradi precej hladnega vremena pa se je druščina najbrž kar pogosto podajala v javne lokale. Fantu je nenadoma postalo slabo. Poklicali so rešilni avto ter ga nezavestnega odpeljali v bolnišnico v Tržiču, od tam pa v Trst, njegovo zdravje se je včeraj precej izboljšalo. Upati je, da bo ta šola dobra šola. • Najbrž je prav da avtomobiliste obvestimo, da si morajo do konca tega meseca nabaviti kolek za letošnje leto za šofersko dovoljenje. Dobijo ga v vsaki trafiki. ji občinskega odbora, ko so sklepa? o dnevnem redu seje občinskega sveta, so sprejeli tudi sklep o finančnem prispevku za obnovitev orgel v cerkvi na Travniku. razna obvestila ] Duhovni ja sv. Ivana v Gorici prireja ciklus predavanj za mladino. Predavanja bodo ob četrtkih, ob 19.30 v Katoliškem domu. Prvo predavanje bo drevi. Govoril bo dr. Marjan Šef 0 veri, spolnosti in ljubezni. V razstavni galeriji »L. Spazzapa»6 v Gradišču bo danes, ob 18.30 pro*-Giancarlo Pauletto predaval o slikarju Armandu Pizzinatu. Antološka razstava. Pizzinatovih del je v galeri? odprta še do nedelje, 24. t. m. V konferenčni dvorani zavoda Cenassi bo drevi, ob 21. uri, javna skupščina rajonskega sveta za Podturn (n Sv. Ano. Razpravljali bodo o različnih vprašanjih, ki pobliže zadevajo ta okraj ter o tem, kako poživiti dejavnost v delovanju sveta in sodelovanje z občani. V Kulturnem domu v Sovodnjah b° jutri ob 20. uri razgovor o kulturna prosvetni in športni dejavnosti v sa vodenjski občini. Pobudo za razgovor je dala občinska uprava. Slovenske sekcije VZPI-ANPI Združenje aktivistov OF za Goriško priredijo 2. marca t.l. v Park hotelu v Novi Gorici tradicionalno tovariško večerjo. Vabila je moč dvigniti P? predsednikih sekcij in sicer: v Gorici pri Avgustu Lenardiču, v Štandre-žu pri Stanku Marušiču, v Sovodnjah pri Janku Cotiču, za Peč, Rupo Gabrje pri Preglju, za Dol in Jamlje pri Mirku Periču, v Podgori pri Ivanu Bregantu in Maligoju, za Vrh pri Grilju, za Doberdob pri Ferfolji, v ste-verjanu pa pri Francu Komicu. prispevki Za goriški Zeleni križ so prispe vali: namesto cvetja na grob Irm Tosoratti Claudio, Giuliana, in Cari Tosoratti 30.000 lir; ob 10. obletnici smrti žene in mame Carlo, Giuliana in Claudio Tosoratti 50.000. lir : spomin na Rosario Mazzolini druzri Petardi in Grusovin 30.000 Uri spomin na Danila Jerkiča družin Geromin 30.000 lir; v spomin n Umberta Podbersiga družini Zorze non in Šinigoj 25.000 lir; v spoiuUj na Maria Ruggera delovni koles 30.000 Ur; N.N. 50.000 lir; v spf: min na Silvana Clinija sorodni 90.000 Ur; v spomin Marie DonU^ Livia Zian 20.000 Ur; namesto cyc tja na grob Maria Bense družui MarteUani 12.000 lir; v spomin ° ' Bruna De Biasija Vittorio de tolomei in Bicetta Seidler 60.000 n v spomin na ItaUo Tribusson Y Vidoni Nelda hi Pepi 20.000 b N.N. 10.000 Ur; v spomin na žen Eldo N.N. 20.000 Ur; v spomin Pj Andreo Oliviera družina Fanti 10.000 Ur. c. Društvu »Pionieri volontari del s o corso« so prispevaU: Massimiliu „ Mauri 10.000 Ur, Maria Pussig 25-v! Ur, Alfredo. Zonch 70.000 Ur, Orteh Bertogna 120.000 Ur, Ana Tri>J 100.000 Ur. Livio Bisiani 10.000 m-Giorgio Urdan 5.000 Ur, Gianna Alfredo MorseUi 10.000 Ur, v min na Olgo Furlani prijateljici v. toria in Renata 50.000 Ur, v spopj na Ervina Pfeferja družine CladF ’ Culot. Carta, Cristiani, Bertos, y gni, Terpin, Santin, Vernile, Gori P Sessanta in Santi 110.000 Ur. kino Gorica VERDI 18.00 — 22.00 »GhostbusterS ' acchiappaf antasmi«. VITTORIA 17.30 — 22.00 »Hard s» sation«. Prep. mladini pod 18. tom. .. CORSO 17.45 — 22.00 »Phenomena . Film Daria Argenta z D alide ^ Lazzaro. Prepovedan mladini P041 letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »I due ca*a' binierk. COMUNALE 18.00-22.00 »L’amouT l’amori«. Nova Gorica in okolico SOČA 18.00 »Črni petek za gangste8* je«. 20.00 »Balada o NarjamK- SVOBODA 20.00 »Roparji svete & re«. DESKLE Ni predstave. POGREBI . onI1i Danes v Gorici, ob 9.30 Giov ' Podatki o prireditvah in obiskih v osrednjem domu kulture Lanska osebna izkaznica Cankarjevega doma potrjuje pestrost in kakovost prireditev . LJUBLJANA — Cankarjev dom v Ljubljani je e napravil pregled celotne dejavnosti in obiska v inskem letu. V primerjavi z letom 1983, ko je . 0 v domu vseh prireditev 844, jih je bilo lani „ 914, žal pa je bilo lani manj obiskovalcev — «0.534 _ kot leta 1983, ko jih je bilo 361.964. , L) številko so všteti obiskovalci prireditev kul-Orno umetniškega programa in kongresne dejavni- Skupaj s prireditvami, ki jih Cankarjev dom ganizira tudi drugod po Sloveniji, Jugoslaviji in tujini, pa je bilo prireditev že 1032, obisko alcev pa 372.864. L. Samo kultumo-umetniške prireditve je lani o-“‘skalo 299.484 ljudi (predlani pa 334.064). Naj-obiskovalcev — 128.225 — je bilo na glas-j^®nih prireditvah (predlani 106.090), od tega je 43 . ncertov in matinej Slovenske filharmonije poslu-n;.° 56.366 obiskovalcev, osem koncertov Simfo-r,k°v RTV Ljubljana pa le 6.784 obiskovalcev. , edaliske predstave si je ogledalo 31.394 ljudi, je precej manj kot v letu 1983, ko je bilo „1'j'L'valeev kar 59.245. Res pa je, da je bilo uliških gostovanj (spričo pomanjkanja sred kar 70 manj). Filme si je ogledalo 25.123 JUdj (leta 1983 le 16.927), kulturno vzgojne prire-'tve je spremljalo 41.685 mladih (leta 1983 45.080, ,£*> bile razprodane), na razstavah pa je bilo pp- .Ludi (leta 1983 105.672) ter na spremnih Reditvah ob razstavah 1057 obiskovalcev. Pri i lsku razstav pa je treba reči, da so sem šteti Pa ^isko vaici, ki so si ogledali le razstave, ne „-tudi tisti, ki si razstave ogledujejo pred dru-tak Prlruditvami, v pavzah ali po prireditvah, da je obiskovalcev razstav nekajkrat več. d;, V Cankarjevem domu je bilo lani 754 prire-ev kultumo-umetniškega programa (leta 1983 •31), od tega 170 glasbenih (leta 1983 132), 181 gledaliških (leta 1983 kar 251), 132 filmskih (leta 1983 le 82), 225 kulturno-vzgojnih (leta 1983 205), 21 razstav (leta 1983 26) -in 25 spremnih prireditev (leta 1983 35). V okviru posredniške dejavnosti je Cankarjev dom lani organiziral 59 prireditev zunaj hiše, od tega 30 glasbenih in 29 gledaliških. Posredovanj po Sloveniji je bilo 34, po Jugoslaviji 21 in štiri v tujini. Na prireditvah zunaj Cankarjevega doma je bilo 36.000 obiskovalcev, leta 1983 pa kar 114.303. Ta padec gre v glavnem na račun zmanjšanja števila rock koncertov po Jugpslaviji zaradi visokih deviznih honorarjev in davkov v drugih republikah. Kongresna dejavnost v Cankarjevem domu se počasi krepi in bo še bolj zaživela v letih 1986 in 1987, ko so že napovedani mnogi kongresi. Lani je bilo 160 prireditev, predlani le 113, udeležencev pa 31.050, predlani 27.900. To so bile prireditve le v CD, zunaj njega pa še 59 s 6330 udeleženci. Lani si je Cankarjev dom ogledalo Festival v Berlinu V petek se je v Berlinu pričel 35. mednarodni filmski festival, ki bo trajal do 26. t.m. V konkurenci za festivalske nagrade je 25 igranih dolgometražnih filmov, zunaj konkurence pa še nadaljnjih 7 in poleg tega tudi 16 kratkih filmov. Jasno je, da predstavlja največ izdelkov domačin — ZRN, za njim pa so ZDA. Italija predstavlja film »Pizza connection«, medtem ko Jugoslavije sploh ni v nobeni konkurenci. 30.000 ljudi, predlani pa 28.990. To so organizirani obiski z vodstvom in razlago, ne da bi si obiskovalci ogledali kakšno prireditev. Skupno število vseh ljudi na prireditvah in ogledih v domu in zunaj njega a v organizaciji Cankarjevega doma je bilo lani 402.864, leta 1983 pa 510.617 obiskovalcev. Cankarjev dom še ni poravnal vseh obveznosti v okviru investicije, saj dolgujejo udeleženci družbenega dogovora o izgradnji in financiranju doma še 3,2 milijona dolarjev. Precejšen del sredstev v dinarski vrednosti je že zbran, a čaka na porazdelitev deviz, preostalo pa naj bi zbrali letos. Cankarjev dom je letos prejel od Kulturne skupnosti Slovenije prvo amortizacijo, iz katere bodo črpali sredstva tudi za dokončno opremo- velikega odra. Čeprav smo nekatere predstave na odru velike dvorane napovedovali že za, februar (balet Vrag na vasi) in jeseni (črne maske), z obema projektoma letos najbrž ne bo nič. V marcu ih aprilu bodo na odru potekali preizkusi tehnike in akustike (z ansamblom ljubljanske Drame SNG), aprila pa bi bilo prvo gledališko gostovanje iz Beograda z dramatizacijo romana Mefisto Klausa Manna. Operna produkcija bi poizkusno stekla jeseni, in sicer z gostovanjem mariborske Opere SNG z Gounodovim Faustom ter ljubljanske in mariborske Opere s skupno uprizoritvijo Verdijevega Othella, z delom, s katerim so pred leti gostovali v Pragi. Predvideno je tudi gostovanje baletnega ansambla Kirov iz Leningrada ter Teatra Verdi iz Trsta. Poleg tega bosta 25. in 29. novembra predvidoma dve koncertni izvedbi Beethovnove opere Fidelio v sodelovanju med ljubljansko Opero SNG ter Simfoniki RTV Ljubljana. MARIJAN ZLOBEC Sodobnost 1/2 Slovenska leposlovna revija Sodobnost je zakorakala v svoj triindvajseti letnik in s tem še naprelj opravlja nedvomno veliko vlogo, saj je prinašalka raznih stremljenj, raziskav in umetniških naporov. Čeprav je zavita v bolj »klasično« vsebinsko zasnovo, ji njene vrednosti ne gre o-porekati. Vse kaže, da se jè z novim letnikom revija nekoliko bolj osredotočila na esejistiko, s čimer skuša pokrivati celoten slovenski kulturni prostor. Domačega izvirnega leposlovja je v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko manj, glede tega pa gre opozoriti, da je uvodno mesto prve številke letošnje Sodobnosti odmerjeno Marku Kravosu, ki objavlja osem pesmi in se (med drugim) v tem letu pripravlja na izid nove pesniške zbirke. Iz prvega zvezka naj izluščimo še razpravo Janka Jerija o tridesetletnici memoranduma in naših manjšinskih pravicah. Glavno težo v prvih dveh številkah pa brez dvoma nosi točno razmejena tematika, ki jo označujeta letnici 1910 in 1930. Gre za prispevke in razprave na temo Slovenska zgodovinska avantgarda, ki je zanimiva iz več gledišč, predvsem iz literarnozgodovinskega in iz vidika zgodovine umetnosti, če je v prvi številki več besed namenjenih Srečku Kosovelu, moramo seveda opozorita da je v drugi številki Sodobnosti veliko prostora namenjenega tudi Avgustu Černigoju in Ferdu Delaku. Skratka, gre za opažanja in izsledke o prepletanju slikarstva, književnosti in glasbe v obdobju, za katerega je značilno vsakršno vrenje. Po koncertu GM v Kulturnem domu Srečanje z Miho Pogačnikom veliko glasbeno doživetje đom sred°- 13. jebruarja je v veliki dvorani Kulturnega (iilT? v Trstu nastopil v okviru abonmajskih koncertov Glasb, eden 'ene matice violinist Miha Pogačnik. Pogačnik je čari' najvidnejših violinistov mlajše generacije. Po kon-pj.. eni študiju v Ljubljani je izpopolnjeval violinsko igro nih a 9zimu, Rostalu in H. Szeryingu ter v Združe-v tdr^a},a^1 Amerike pri A. Gingoldu. Od leta 1973 živi Uspešno koncertira po Evropi, Ameriki in Jredin koncert je bil posvečen tristoletnici rojstva le .nna Sebastiana Bacha, zato so bile na programu ko 3®9oue skladbe za solo violino. Bach je napisal toli-UrtJl da ji ni primere ne po razsežnosti ne po ne vrednosti. Obvladal je vse zasedbe in glasbe- riišk ^ sv°ie9a časa in jih povzdignil na višek umet-ki jp9a tehničnega razvoja, čudno je, da je bil genij, cei0 ^Visal toliko velikih del, po smrti pozabljen skoraj ^jeaSt0letje- Bacha so začeli odkrivati v začetku prej-nje 9a stoletja, ko je nemški muzikolog Forkel objavil dirjL°v življenjepis in ko je mladi Felix Mendelssohn 9lral berlinsko izvedbo Pasijona po Mateju. bon6st Bachovih skladb za solo inolino spada med naj-slaL/Z07“mzye v repertoarju violinske glasbe. Za po- na kafe So dovršen svet lepote, za violinista sredstvo, 9aisla ìe Ciaccona - sklepni stavek Partite v d-molu, ha em lahko vedno dokazuje in preizkuša svoje moči. f;af, vnejši stavek iz skladb za violino brez sprem- Dijg'1 občutje je vseskozi veličastno. V Ciacconi raz-Rach [z preproste teme niz variacij, ki so med seboj povezane tako, da vsaka variacija obogati predhodno. Ob koncu stavka dobi glasba razsežnost orgelskega zvoka in včasih slišimo cel zbor violin. S tem delom je Miha Pogačnik pričel svoj violinski recital. Popolno obvladovanje violinske tehnike igranja mu omogoča, da se njegove interpretacije Ciaccone spreminjajo od koncerta do koncerta. V podajanju išče nove izrazne možnosti, ki vedno ne zadovoljijo poslušalca, posebno ne, če so nekateri deli skladbe preveč čustveno obarvani in izstopajo iz moioričnosti ritmičnega toka, ki je tako značilen za baročno glasbo. Prvi del koncerta je sklenila Partita št. 1 v h-molu BVJV 1002, niz štirih starih plesov, različnih po značaju in tempu. Vsakemu plesu sledi doublé — spremenjena, variirana ponovitev plesnega stavka. Pogačnik je z izvajanjem te skladbe zgradil mogočno zvočno zgradbo z viški in padci, z napetostmi in sprostitvami. V drugem delu koncerta smo slišali Sonato št. 3 v C-duru BWV 1005. Violinist si je pri podajanju te skladbe dovolil precej interpretativne svobode. Skoraj »pre-napihnjenemu« Adagiu je sledila Fuga v neenakomernem potekajočem tempu. Najbolj baročno je izzvenel sklepni stavek sonate Allegro assai. Pogačnikov violinski recital v Kulturnem domu v Trstu je bil veliko glasbeno doživetje. Občudovali smo njegovo virtuozno igranje pa tudi svobodo pri oblikovanju baročne glasbe, ki ni vedno prepričala publike. MIRKO SLOSAR Velika zbirka sakralne umetnosti v Vodnjanu V župnijski cerkvi sv. Blaža v Vodnjanu je na ogled stalna zbirka sakralne umetnosti. Po statističnih podatkih je to trenutno najbolj obiskana razstava na vzhodni jadranski obali. Ureditev in postavitev zbirke je plod 10-letnega dela Župniškega urada, Krajdvne skupnosti Vodnjan, Arheološkega muzeja Istre in Zavoda za spomeniško varstvo iz Pulja. Zbirka obsega umetniške stvaritve, ki'so nastale v času od 14. do 19. stoletja. Organizatorji razstave poudarjajo časovni razpon, v katerem so nastajala razstavljena dela, tako npr. nekateri arheološki (ksponati — keramični in stekleni predmeti, datirani v obdobje od 4. do 9. stoletja. Eksponat, ki ima največjo vrednost je slika »Blaženi Leon Bembo«, atri-b.uirana Paolu Venezianu. Slika je datirana (1321), izdelana pa je v tehniki tempere na lesu z zlatim ozadjem. Prvotno je bila ta slika pokrov lesenega sarkofaga, v katerem se je nahajala relikvija — telo blaženega Leona Bem-b,a. Sedaj se sarkofag nahaja v cerkvi sv. Blaža, medtem ko je oslikani pokrov (slika) predstavljen v sklopu stalnei zbirke. Po ocenah strokovnjakov je to ne samo najdragocenejši eksponat zbirke sakralne umetnosti v Vodnjanu, temveč pomeni sam vrh med likovnimi deli nastalimi v 14. stoletju na področju Istrc^ Najštevilnejši so v tej zbirki relikviariji (100 eksponatov), ki so datirani v obdobje od 15. do 19. stoletja. Razstavljene relik viari je lahko razdelimo na tri skupine : steklene relik viari je (39 eksp.), kovinsko-steklene (33 eksp.) in ldseno-steklene (28 eksp.). Zbirka relikviarijev s svojo umetniško dovršenostjo in raznolikostjo izdelave pomeni vrhunec umetniškega ustvarjanja na tleh Istre. V oddelku, kjer so razstavljene cerkvene posode in oprave, zavzema posebno mesto sedem srebrnih kelihov (17. do 19. stol.). V tej skupini se nahaja tudi dragoceni Rimski misal, mašna knjiga, okovana s srebrom in datirana v prvo pol. 19. stol. Veliko vrednost imajo tudi razstavljeni kovinski svečniki in cerkvena oblačila iz svile, brokata, damasta itd. SLAVKO GABERC Kondor: širjenje kulturnega in umetniškega spomina Urea,. ..novih knjig v zbirki Kondor, ki jo pod kajj stvom Aleša Bergerja izdaja Mladinska leta8 ù- predstavlja »paket« iz jeseni lanskega šele’ Kl P.a J6- zaradi objektivnih težav, izšel boji; scdaj. Ugledna zbirka (pričujoče knjige tokr “ zaPoredne številke od 219 do 223!) tudi in Sv Prinaša raznovrstno branje »iz domače ^hiskh116 književnosti«, *n sicer: tri knjige k^atk» a besedil, antologijo hispanoameriške Wji Proze in antologijo besedil, ki so jih sli-PicaSseVroPskega modernizma, od Cézanna do prva’ napisali o svojem delu. bost na .jiga, ki ji velja posvetiti vso pozor-ba jjPr^naša tri drame (Jurij Plevnar, Kraljič- tika a^S ® Lva bregova) slovenskega drama-4ablin_ tona Leskovca (1891-1930), po krivici »po- 1-, ‘JCllt'"'- ■> tike« dramatika sodobne slovenske dramama) 'JP.mu prav pričujoča knjiga odpira (mor-k°t reL21108*'*’ da ga homo znova prepoznali avt0r j.X^ntnega avtorja za naš čas. Bojan Štih, Pisat zPnra in pisec spremne besede, je za-baln0> ^ drugim: »'Nenavadno' ah celo 'ba-delj, k Vračanje 86 pojavlja pri nas zatega-bekàj nr naš literarni spomin skrčen le na Pa So aJvidnejših literarnih imen, vsa druga cialistj L^nbljena in jih komajda poznajo spe-ročja.« 7 P?samezna literarnozgodovinska pod-■ ko ni anirnanje za ekspresionista Leskovca . -o ni arUrnanje za ekspresionista Leskovca l2r°čilorn a?-° kuriozum, je nujni in živi stik z sb in ni ’ k* lahko marsikaj pove o našem ča-RnjilJng0vih Agatah. ^ berta f. b°subne vrednosti je tudi dvoje dram Prav srriuainusa, Kaligula in Nesporazum. Če- tiskovni konferenci slišali, da Camus pri Slovencih ni neznanec, saj imamo prevedene vse njegove pomembne romane in tudi eksistencialne razprave, kot je npr. Mit o Sizifu, pa v zadnjem času njegova dramatika ni ravno v prvem planu dramaturškega in režijskega interesa. Prevod Kaligule je po dokončni francoski izdaji prevedel, na osnovi prevoda Cirila Kosmača, Jaroslav Skrušny (ki je tudi pisec obširne spremne besede), dramo Nesporazum pa je prevedla Radojka Vrančič. Skrušny v svoji spremni besedi odpira predvsem vprašanje o tekstnih, torej prvinsko literarnih vprašanjih Camusovih dram, njihovo »ideologijo« postavlja v drugi plan. V študiji z naslovom »Albert Camus ah možnosti tragedije naščga časa« se sprašuje, na obzorju Ca-musovega literarnega nazora, predvsem o tem, ali je XX. stoletje sploh še čas, ki more izvesti in seveda pomensko utemeljiti to klasično literarno obliko. Tretja knjiga prinaša tri najbolj znane drame Williama Shakespeara, Romea in Juh jo, Julija Cezarja in Hamleta. Kot je povedal u-rednik Berger na tiskovni konferenci, je knjiga ponatis, saj šolska raba zahteva nove in nove izdaje Shakespeara. Pa vendar je pisec spremne besede, strokovnjak za starejšo in moderno anglo-ameriško literaturo, dr. Mirko Jurak, dodal knjigi novo spremno besedo, v kateri ne skuša samo analizirati vseh treh dram s stališča našega časa in njegovega gledanja na t.i. »elizabetinsko dobo in elizabetinsko tragedijo«, marveč skuša mlademu bralcu ponuditi nujna izhodišča, brez katerih je razume- vanje dram samo polovično. Vendar pa se zdi, da bi bilo treba danes že precej okorne Župančičeve prevode vendarle nadomestiti z modernejšimi, še posebej tam, kjer je jasno, da že obstajajo (npr. prevod Iva Svetine Romea in Julije). Dr. Peter Vodopivec (avtor izbora in pisec spremne besede) in prevajalka Nina Kovič sta pripravila, pod naslovom »O obliki sveta«, izbor iz kratke hispanoameriške proze. Na tiskovni konferenci sta povedala, da je knjiga »O obliki sveta« tudi v evropskem merilu dejanje, ki jih imamo le malo. Kljub vedno več-' jemu zanimanju za latinskoameriško prozo, še posebej novelo in roman, pa je kratka proza (short story) nekako v senci. Izbor se je moral iz razumljivih razlogov omejiti samo na avtorje, ki pišejo v španščini; upošteval je 11 imen, od tega sedem, ki jih sploh še nismo prevedli. Izbor pregleduje čas med 1. 1935 in 80, torej čas, ko se je ta proza formirala in postala svetovih literarnoteoretični pojem. Prevajalka je opravila izjemno delo, saj je povedala, da je v času svojega študijskega bivanja v Madridu prevode uskladila z normami, ki veljajo za razhčne španščine, kakršne1 uporabljajo v Latinski Ameriki, prevode je skušala torej maksimalno prirediti duhu in zvenu prostora, v katerem so nastah. Vodopivec pa na izjemno izbrušen način seznanja bralca z vsemi značilnostmi kratke proze, njegovi spremni besedi so dodani še podatki o avtorjih, Vita Krnel pa je prispevala še Bibliografijo prevedene latinskoameriške proze v slovenščino, kar bo vsekakor koristen pripomoček za vse, ki bodo v prihodnosti študirah to področje. Peta knjiga, ki jo je uredil in tudi v veliki meri prevedel zadnje tekste, pa je dr. Tomaža Brejca antologija »slikarskih« besedil o slikarstvu, »Slikarji o slikarstvu«, v kateri je skozi komentiran izb,or skušal pokazati, kar so slikarji - modernisti menili o svojem delu, kako so doživljali likovnost in kaj so jim pomenih posamezni obrati, čeprav so besedila zelo različna, segajo od intimnih pisem do programskih manifestov, pa izbor osemnajstih imen in skupine »slikarjev futuristov« pomeni vendar izjemen izziv, skozi katerega bralec lahko dobi podobo misli o shkarstvu v prvi polovici dvajsetega in zadnjih, »prelomnih« desetletjih prejšnjega stoletja. Brejc je knjigi dodal spremni esej, »Slikarji, ki pišejo«, v katerem je na podroben način analiziral posamezne prelomne trenutke v evropskem shkarstvu, pa tudi samo globino slikarske misli o lastnem delu, refleksijo, ki je v sodobni in avantgardni umetnosti, ko zahteva A. A. Moles od umetnikov, da so »programerji svojih umetnin«, postala nekaj povsem običajnega in nujnega. Pet knjig — pet svetov in pet novih vezi Slovencev s svetom in lastnim izročilom. Zdi se, da je skoraj nemogoče opisati vse funkcije, ki jih zbirka Kondor že opravlja, a dve sta prav gotovo izjemno pomembni; širjenje kulturnega in umetniškega spomina in sistematično odkrivanje sveta modeme umetnosti. Oboje pa zagotavlja zbirki živ stik z dogajanji doma in po svetu. DENIS PONIŽ Košarka: sinoči v 2. povratnem kolu finalne skupine pokala prvakov Gibona zasluženo premagala moštvo Granarola Gibona — Granarolo 96:89 (53:44) GIBONA ZAGREB: M. Nakić 11 (1:2), A. Petrovič 16 (0:1), čutura 15 (5:5), D. Petrovič 33 (4:4), Knego 14 (6:6), Vukičevič 2, Ušič 5 (2:2), 1. Nakič, Arapovič. GRANAROLO BOLOGNA: Brunamonti 19, Valenti 2, Lanza, Van Breda Kolff 12 (2:2), Villaita 12, Binelli 29 (11:14), Rolle 15 (3:3), Daniele, Righi, Trisciani. SODNIKA: Richardson (V. Britanija) in Ceizel (ČSSR). PM Gibona 18:20, Granarolo 16:19. ON: Gibona 17, Granarolo 27. PON: Rolle (39) in Valenti (40). 3 TOČKE: A. Petrovič 4, D. Petrovič 1, Ušič 1, Brunamonti 3. ZAGREB — Gibona je še za korak »bližja« superfinalu evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov. Zagrebčani so namreč sinoči v drugem povratnetm kolu finalne skupine tega pokala po pričakovanju, toda ne brez težav premagali moštvo bolonjskega Granarola in so tako na vrhu lestvice dohiteli ekipo Makabija iz Tel Avi va, ki bo dane sigrala v Madridu proti Realu. Vse je kazalo, da bodo zagrebški košarkarji odpravili s sinočnjim na- sprotnikom že v prvem polčasu, saj so v 10. minuti vodili kar z 20 točkami razlike (33:13). Bolonjčani so bili proti razigranim domačinom in predvsem proti Draženu Petroviču, ki je dotlej dal že 15 točk, brez moči. Nato pa so Zagrebčani napravili vrsto napak v obrambi, med Bolonjčani pa je začel odlično igrati mladi Binelli in visoka prednost Gibone je tako začela kopneti. Ša slabše so začeli Zagrebčani v drugem polčasu. Gostje so igrali u- mirjeno in zadevali Cibonin koš od vsepovsod ter celo povedli na 62:61. Tedaj pa je zopet stopil v ospredje Dražen Petrovič, ki je z vrsto točnih metov priigral svojemu moštvu rahlo prednost, ki ga je tudi obdržalo vse do konca srečanja. Danes bosta na sporedu še ostali dve tekmi drugega povratnega kola. Real bo v Madridu igral proti vodilnemu Makabiju iz Tel A vi va, CSKA pa v Moskvi proti rimski Bancoromi. KORAĆEV POKAL Simac — C. zvezda 109:86 (63:41) SIMAC MILAN: Boselli 11, Pater-nosti, D’Antomi 24 (11:11), Bariviera 6 (2:2), Premier 18 (4:4), Meneghin 16 (2:2), De Piccoli, Shoene 9 (3:4), Carroll 25 (7:11). CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Sre-tenović 1 (1:2), Aleksič 4, Jankovič 13 (4:5), Bogoslavljev 6 (4:6), Rado- vič 15 (1:3), Petovič 6, Miličevič 10 (0:1), Milivojša 12 (0:1), Avdija 4. MILAN — V prvem polfinalnem srečanju Koračevega pokala je sinoči milanski Simac po pričakovanju premagal beograjsko Crveno zvezdo. Milančani so zmagali s 23 točkami razlike in glede na njihovo tehnično in taktično moč so praktično že finalisti. (nb) Aris — Ciaocrem 80:77 SOLUN — Ciaocrem iz Vareseja je v prvem polfinalnem srečanju tega pokala izgubil le s trami točkami razlike proti moštvu Arisa in ima zato lepe možnosti, da ta zaostanek tudi nadoknadi v povratnem srečanju doma. Pokal pokalnih prvakov PRVA POLFINALA: žaljgiris Kaunas (SZ) - Villeurbanne (Fr.) 84:78; Zaragoza (šp.) - Barcelona (šp.) 84:79. Veliko presenečenje na »trofeji Laigueglia« LAIGUEGLIA — V uvodni kolesar ski dirki letošnje sezone v Italiji, vf Ijavni za »trofejo Laigueglia«, se je nepričakovano uveljavil 25-letni A' meričan Kiefel, ki je na cilju prelU' tel domačina Algeri ja. Slednji si Je sicer zmago skušal zagotoviti s pobe-gom, vendar gav je Kiefel tri kilonie tre pred ciljem- dohitel in na koncu tudi prehitel. Tretji je bil Švicar Glaus, četrti pa Italijan Ricco. Veliko pričakovanje je veljalo za nastoP Saronnija, ki pa je imel smolo, saj f zaradi padca precej zaostal in je tako zasedel šele 50. mesto. Jugoslovani v ospredju na balkanskem prvenstvu MONT PARNAS — Smučarsko _Pr' venstvo Balkana, ki poteka v GrčiJ1-se je začelo v znamenju Jugoslovanov. Na moškem veleslalomu je žirij' gai Križaj pred Jakopinom in Kuraltom, medtem ko je lanski prvak 'Rok Petrovič odstopil. Tudi ženske so s® pomerile v veleslalomu, zmagala P} je Zavadlavova pred Šegulo, mod mladinci pa Žan pred Robičem. kratke vesti - kratke vesti V soboto, 2. maria v Cankarjevem domu Planica v sliki in besedi Mladi »azzurri« zadovoljili proti SZ FIRENCE — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi med italijansko reprezentanco »under 21« in sovjetsko državno reprezentanco so Vicinijevi varovanci sicer zgubili z 2:0 (2:0), vendar so zapustili lep vtis. še zlasti je zadovoljil Matteoli, ob njem pa so se odlikovali še Vialli, Graverò in Ferri, a tudi ostali so solidno opravili svojo nalogo. Sovjetska zveza je povedla v 21. min. z Alejnikovom in podvojila v 39. min. z Gavrilovom. Italija bi lahko zatem zmanjšala zaostanek z Galli jem in Mancinijem. Denarna kazen za Milan MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je tokrat najtežjo denarno kazen naložila Milanu, ki bo moral odšteti kar 25 milijonov lir, Como pa četrtino manj (6,5 milijona). V A ligi so bili tokrat za eno kolo izključeni Ferroni (Avellino), Tempestilli (Como) in Schiavi (Ascoli). V B ligi bodo po eno kolo sedeli Manfrin in Schio (Sambenedet-tese), Pellegrin (Catania), Butti (A-rezzo), Masi (Pisa) in Ascili (Parma). Poleg tega so Sambenedetteseju prepovedali, da eno tekmo odigra na domačem igrišču. Danes moški in ženski smuk V Kranjski gori se bo danes s po dvema moškima in ženskima smukoma (zaradi kratke proge) začelo 40. jugoslovansko državno prvenstvo v alpskem smučanju. Zadnji test Mulov Tržaška ekipa ameriškega footballa Muli bo v nedeljo ob 15. uri na igrišču v Ul. Flavia opravila še zadnji test pred pričetkom prvoligaškega prvenstva, ki bo stortalo 9. marca. V prijateljski tekmi se bodo Tržačani pomerili z moštvom Falchi iz Mo-dene, ki sodi med boljša v Italiji. Navijači tega razmeroma mladega športa bodo imeli priložnost seznaniti se z novim 21-letnim Američanom Mulov 'Robertom Russelom, ki prihaja z ameriškega oporišča v Avianu. Soustvarjalec kulturnega programa v okviru praznovanj 50-letnice Planice, ki bo 2. marca v Ljubljani, je novinar Stane Urek. Prav njega smo zato vprašali, naj nam- kaj pove o tem programu. »Prof. dr. Rajko Šugman,« je povedal Stane Urek, »je mene in prof. Draga Ulago povabil, da bi k tej proslavi prispevala tekst. No, teksta sva se lotila in ga v ustreznem roku pripravila. Po dolgem posvetovanju s komisijo, ki odgovarja za zlati jubilej, ..smo se dogovorili, naj bi bil to tekst, ki bi z vseh strani osvetlil zgodovino Planice. Televizijski režiser Stane skodlar, je prevzel realizacijo, režijo tako televizijske oddaje, kot hkrati proslave. Odločil se je, oprostite tujki, za multidimenzional-ni pristop, to pomeni, da bodo gledalci tako pred televizijskimi ekrani kot v dvorani Cankarjevega doma videli v sliki ne samo tisto, kar bo pred njimi na odru, ampak tudi na grozdu televizijskih sprejemnikov in na posebnem televizijskem platnu, kjer bo marsikaj iz zgodovine Planice.« »Kako sta si zamislila proslavo?« »Naš namen je bil, da začnemo z zgodovino Planice, da posežemo nazaj v čas po prvi svetovni vojni, da pogledamo, kaj smo Slovenci tedaj i-meli: najprej v smučanju, pa v smučarskih skokih. Nato smo se ustavili pri državnem prvenstvu v Planici leta 1922. Spomnili smo se slovenskih športnih velikanov tistega časa: Leona, Štukla, telovadca, ki je v Parizu dobil dve zlati kolajni, pa alpinistov Klementa Juga in naslednjo generacijo. Zatem pridemo do Planice, postavimo jo v zgodovino slovenskega športa in jo s slikami tistega časa pospremimo do druge svetovne vojne.« »Tu je nekakšna pavza, med vojno se v Planici ni skakalo. Nemci so skušali Planico med vojno preuredi- ti. Ing. Stanko Bloudek ni želel z nji" mi sodelovati in zato med vojno v Planici ni bilo skokov. Po vojni sl®" di obnova porušene Slovenije in kma' lu, že 1946. leta, pride na vrsto Pla' niča in leto kasneje prvi skoki. T®" daj je skočil najdlje Rudi Finžgar (102 m in 109 m s padcem). Ta doba traja do 1966. leta in bo prikazana na proslavi kot samosvoja. Takrat s® končajo tudi skoki na stari velikank1-Medtem umre Bloudek in pokaže seda Planica rabi novo skakalnico, c® želi iti v korak z ostalimi velikankah}1 po svetu. Nalogo dobita brata Gori" šek, zgradita novo skakalnico v leta1 67 - 68 in 1969. leta je premiera n3 novi, tedaj 160-metrski velikanki.« »Tu pa se začne tretja era. In traja z bolj ali manj posrečenimi P11' reditvami do današnjega časa. UP^ mo, da bo svetovno prvenstvo, ki F pred nami, Planici znova prineslo^10-ves.« M. Šušteršič Trnovski maraton v nedeljo, 3. marca IDRIJA — Organizacijski komite Trnovskega maratona iz Idrije je v dogovoru S smučarsko zvezo Slovenije in organizatorji bloških tekov sprejel odločitev, da bo 10. Trnovski maraton, ki je bil predviden že v začetku februarja, v nedeljo, 3. marca v Črnem vrhu nad Idrijo. Za tako odločitev se je organizacijski komite Trnovskega maratona odločil predvsem zaradi številnih odpovedi množičnih tekaških prireditev v Sloveniji v letošnjem letu in dal prednost organizatorjem bloških tekov, ki naj bi prireditev organizirali v nedeljo, 24. t.m. in tako tudi omogočili številnim ljubiteljem smučarskega teka v Sloveniji in zamejstvu dobre priprave na jubilejno prireditev. (S. Kovač) Nova kolajna za Italijo BELLUNO — Tudi včerajšnji dan na 12. zimski univerziadi je prinesel odličje Italiji, in sicer srebro v moški štafeti na 4x10 km, kjer so »azzurri« zasedli drugo mesto za Sovjetsko zvezo. Tretja je bila Kanada, 4. ZDA. komentar trenerja združene ekipe meblo franka drasiča Tudi tretjo priložnost smo zapravili! Spet smo zapustili igrišče poraženi proti e-kipi Libertas Pordenone. Poraz je toliko bolj pekoč, ker smo se na. to tekmo izrecno pripravljali. Od januarja se vneto pripravljamo na ta del prvenstva. Dekleta redno obiskujejo treninge in intenzivnost le-teh je na višku. Volja in želja po uveljavitvi sta izraziti. Delo na treningih teče tekoče, brez zastojev, brez pregovarjanja, brez spodbujanja. Če pomislimo, da celo pust ni skvaril rednega dela ekipe, potem lahko mirne duše priznam, da boljših pogojev za uspeh ni bilo mogoče imeti. Pa pride sobota in tekma ter vse dolgotrajno delo se izblini in se u-niči. Prikazana igra ne zasluži zadostne ocene. Naenkrat ne obvladamo več osnovnih tehničnih elementov, pozicije na igrišču, taktičnih variant. Zapravili tudi tretjo priložnost Pasivno sprejemamo igro nasprotnika in se mu ne znamo upirati. Tako je Pordenone celo ostal začuden, kako je z lahkoto izbojeval zmago in proti ekipi, ki se jo je pošteno bal. Kje tičijo vzroki za tak poraz, za tako prikazano igro, za tak polom? V prvi vrsti bi omenil izredno igro Pordenona. To je ekipa, ki je zelo močna, dobro obvlada odbojkarske e-lemente in je izredno visoka, torej tudi zelo nevarna ob mreži. Proti taki ekipi si seveda ne smeš privoščiti nobene napake. Naše igralke so se nasprotnic resnično bale. Pred domačo publiko so se hotele izkazati, vendar samo z mislijo, ne pa z dejanji. Opažam, da največji problem pri naši ekipi postaja tako imenovana psihična labilnost. S tekme v tekmo moraš nadoknaditi fizično zmogljivost in fizične. napore in to zmo- remo. Med tekmo pa potrebuješ poleg fizičnih tudi psihične oziroma živčne energije. Tudi te moramo nadoknaditi v enem tednu. Tega pa nismo zmožni. V Padovi smo izbojevali zelo težko »psihično tekmo«. Pordenone pa proti Ferrari ni imel večjega živčnega pritiska. Tako sta si stali v soboto nasproti dve ekipi: ena živčno izčrpana, druga spočita. Kako vpliva ta faktor na tekmo samo, so lahko opazili številni in razočarani gledalci. Ni res, da mi ne znamo podajati, da ne znamo »udariti«, da ne znamo sprejemati. Obvladamo tudi trojni blok, udarec z druge linije, kombinacije ob mreži itd. Dekletom je v soboto enostavno »skočil« centralni živčni sistem, nastal je kratek stik in zašle so v »black-out«. Prav v tej psihološki nezrelosti vidim največjo hibo naše e-kipe. Tega ne moremo pridobiti v e- nem letu, zato potrebujemo dalPe obdobje. Po sobotnem spodrsljaju smo prvo mesto najbrž zapravili. ŽltriS mesto pa je lahko še dosegljivo deli bomo, kako bomo reagirali že soboto v Trentu. Dekleta morajo d kazati, da so vredna kvaliteta? skoka in da upravičeno merijo vts ^ ko. Take igre, kot so jo pokazale . soboto, si v bodoče ne smejo dovod ' To je bilo možrto v prvem delu V , venstva, kajti tehnična razlika Tp ekipami je bila taka in tako da smo lahko igrali slabo in zmagali. V drugem delu, kjer s° ekipe enakovredne, pa na to ne mo več računati. Igrati je treba y dločno, samozavestno, prepričan0 lastne moči in sposobnosti. PnPv „j Ijeni je treba biti na nekompronltS boj do zadnje točke. ... Nismo še demoralizirani, še mo možnost, da v tem prvenf ^ pokažemo svojo karakterno moc ^ zaverovanost v nekaj, kar hočem0 želimo doseči, to je zmago in 71 predavanje. V našem minibasketu je najbolj pereče pomanjkanje vaditeljev Kljub večjim težavam pri novačenju novih sil je mimkošarka še vedno najbolj priljubljena panoga pri otrocih, ki gredo od 6. do 12. leta starosti. Val navdušenja, ki je izbruhnil okrog leta 1970 se torej še ni polegel in danes lahko trdimo, da je mini basket glavna atrakcija najmlajših športnikov. Kaj pa pri nas? Statistike kažejo, da število rojstev močno upada, torej prihaja do manjšega priliva svežih moči v peterke. To velja zlasti za večinski narod, kjer so bile ekipe včasih vajene pravega navala malčkov. Letos se lahko le nekateri centri (CA MB, Centri Olimpia in SGT) ponašajo z velikim številom otrok, drugi so v krizi. V slovenskih društvih na srečo ni tako. Nekaj posameznikov, s kasnejšo pomočjo društev in ZSŠDI, je letos vzbudilo pri fantih še več zanimanja za košarko in vpisi so kar številni. Te osebe, ki se že več let trudijo brez vsakršne osebne koristi ali dobička, so res hvale vredni in za našo košarko neprecenljivega pomena. Bor, Breg, Konto vel in Sokol skušajo z minibasketom razvijati pri o-trocih, ne le smisel za igro, temveč tudi njihovo osebnost in čut za prijateljstvo. Naša prednost v primerjavi z Italijani je v tem, da ne gledamo samo na dosežke, vsem minikošarkar-jem skušamo nuditi možnost, da v i-gri čimbolj uživajo in pravilno urijo telo. šele nato jih učitelji uvajajo v pravo košarko. Pri Bregu gojijo minibasket že tri leta in sadovi trdega in na začetku nepoplačanega dela se že vidijo. »I-. mamo dve ekipi, 14 starejših (73 -74) in 14 mlajših (75 - 76 - 77) miniko-šarkarjev,« nam je dejal Leo Koren, odgovoren za košarko pri društvu in dolgoletni športni delavec. »Treniramo dvakrat tedensko v dolinski telovadnici in z delom, ki ga opravljata trenerja Andrej Šik in Stojan Hrvatič, sem povsem zadovoljen. Nastopamo na turnirju Zini & 'Rosenwasser s sta- rejšimi ter na turnirju Obersnel z mlajšimi. Obisk na treningih je reden, težave imamo pa pri prehodu iz minibasketa v kategorijo propaganda, saj nam tedaj beži še preveč fantov.« Tudi pri Kontovelu je stanje odlično. David Perini je povsem zadovoljen glede števila in kvalitete bodočih Banov in Starcev. »'Res je, imamo kar tri ekipe, čeprav so velike težave z vadbenimi prostori. Redno treniramo dvakrat na teden, vendar le enkrat v šolski telovadnici, drugič pa v mali telovadnici ob odprtem igrišču. Za uspeh se imamo zahvaliti u-spešni propagandi s plakati, a tudi pomoč staršev je omogočila velik priliv igralcev.« Tudi trenerji dobro dé-lajo: poleg samega Perinija, trenerja starejše skupine, ki dobro nastopa na turnirju Z&R, sta še Vasilij Daneu, ki se ukvarja z letnikoma 75 -76 in Damir Starc, čigar delo z najmlajšimi pa je bolj igra, kot pravi trening. Pri Boru je stanje nekoliko manj rožnato. Fabio Sancin, pobudnik le-parske akcije, pravi: »Fantov res ni ogromno, vendar glede na težave, ki jih imamo v mestu, sem mislil, da jih bo še manj. štirinajst mlajših in prav toliko starejših otrok se pod vodstvom Petra Volka in Adrijana Kovačiča nenehno izboljšuje. Z Volkom sva zasnovala tudi druge pobude, vabila in pisma staršem, vendar se niso obnesla. Naši fantje so vse preveč angažirani z drugimi pošolski-mi obveznostmi. Kljub temu starejša skupina trenira trikrat na teden, kar je za nas pravi uspeh, saj le tako lahko računamo na kontinuiteto za člansko moštvo.« V Nabrežini delajo tiho, toda resno. Niko Pertot in Matej Venier sta dvakrat na teden na razpolago osemnajstim otrokom različne starosti. A-ljoša Terčon, ki je z njima sodeloval, pravi, da je fantov kar precej, zlasti po zaslugi akcij, ki jih je društvo začelo uvajati že lani. »Mudili smo se po šolah in otroke vabili na treninge, pogovorili pa smo se tudi s starši. Danes je perspektiva dobra, treba K še in še dela, saj le tako bo dejavna zajamčena tudi za prihodnost.« . Pri Poletu minibasketa letos ru-to so izgubili zaradi težav pri nju trenerja in pri sestavi ekipe-v~% pina otrok je nekaj časa na OP<-’T*fj0 vendarle trenirala, nato pa je D j škoda s" vse skupaj ukinjeno. Res o»«--. na-zamujenega ne bo mogoče nado»1 diti. In še pogled onstran meje. V S®jj ni že dolgo let gojijo minibasket. 1 ^g letos vadi pri Kraškem- zidarju ^ fantov in ekipa v Trstu sodeluje turnirju »Z&R«, povrhu še z d°D uspehom. Zgleda torej, da je stanje Prl-"kar rožnato, črna točka je edu* • v pomanjkanju vaditeljev. Spedau'a ranih lahko pri Slovencih štejetno eni roki. Tako torej po uspehu leP^„ ske akcije za pridobitev otrok r . mo sedaj še lepake za vadn »Fant — trenerjev nas je Prern., Prideš z nami?« (Massimo Rasew; r naše košarkarske ekipe v mladinskih ligah Pravi podvig Borovih mladincev Zavzeto proti * ' ’ komentar trenerja andreja žagarja Borovi mladinci so v nedeljo poskr-j el’e za pravcati podvig. Na lastnem gnšču so namreč gladko premagali pvouvrščeni Libertas. Pripomniti ve-,Ja’ da so sicer Tržačani igrali brez reh svojih najboljših igralcev, ki so Tsb dan nastopili za člansko moštvo. Isto pa velja za borovce, ki so iz stega razloga igrali brez Pregarca, ^chieta in Volka. , Srečanji med Poletom in Kontovelom - ter med Kontovelom B in Barco-an° so preložili na kasnejši datum. V nedeljo bo na sporedu še zadnje Prvenstveno kolo, v katerem imata dva asa predstavnika dejanske možnosti j zmago. Druga postava Kontovela 0 bo v gosteh pomerila z Liberia-J?1- To bo v bistvu dvojno srečanje, se bosta v istem jutru srečali tu-l* olanski postavi obeh društev, zato sta verjetno obe mladinski ekipi po-n«vno okrnjeni. ■ Boletova ekipa bo v soboto gostovala na neugodnem igrišču Ferroviaria, ontovel A pa bo v goste sprejel solin ‘Icoglietto. Borovci bodo v nede- 1 Popoldne gostovali pri Barcolani. Po predvidevanju je združena kadetska ekipa Jadran Farco prepričljivo premagala Inter 1904, ki ji nikakor ni mogel do živega. Jadranovci bodo v zadnjem kolu zaposleni s Santosom v gosteh. Tudi v tem srečanju so naši košarkarji seveda favoriti. Omenimo še, da bodo morali »farcovci« še nadoknaditi zaostalo srečanje s Scogliet-tom. V prvenstvu naraščajnikov bo v nedeljo povratno srečanje med Poletom in Kontovelom. Gostje so v tej tekmi favorizirani. Borovi naraščajniki se bodo skušali po svojih močeh upirati prvauvrščeni Ginnastici. Lepo priložnost za ponovno zmago bodo imeli tudi Borovi dečki, ki se bodo na domačih tleh spoprijeli z Liberi asom. Vascottovi varovanci so v dosedanjih tekmah popolnoma zadovoljili in so v primerjavi z lansko sezono tudi znatno napredovali. Nekoliko težje bo tokrat za Sokol, ki bo i-gral v gosteh z Ricreatorijem. V prvenstvu »propaganda« bo Sokolovo moštvo že v petek nastopilo proti Ferroviariu. MLADINCI V soboto, 23. 2., ob 18.30 v Mira-marskem drevoredu : DLF - Polet; v nedeljo, 24. 2., ob 11. uri na Proseku: Konto vel Electronic Shop A - Sco-glietto; v nedeljo, 24. 2., ob 11. uri na Vrdelski cesti: Libertas - Kontovel E-lectronic Shop B; v nedeljo, 24. 2., ob IV. uri, v Ul. Della Valle: Barcola-na - Bor. KADETI V soboto, 23. 2., ob 17.30, v Ul. Zu-gnano: Santos - Jadran Farco. NARAŠČAJNIKI V nedeljo, 24. 2., ob 11. uri na stadionu »1. maj«: Bor - SGT; v nedeljo, 24. 2., ob 11. uri na Opčinah : Polet -Kontovel Electronic Shop. DEČKI V soboto, 23. 2., ob 15.30 na stadionu »1. maj«: Bor - Libertas; v nedeljo, 24. 2., ob 15. uri v tržaški športni palači: Ricreatori - Sokol. PROPAGANDA V petek, 22. 2., ob 16. uri v Nabrežini: Sokol - Ferroviario: v soboto, 23. 2., ob 15. uri na Vrdelski cesti : Libertas - Bor. (Cancia) fjJVi v soboto in nedeljo je vreme skih^ n°gometašem v raznih amatorio mIadinskih ligah zopet zagod-p ’ Jako da je zveza na Tržaškem JWmla vsa srečanja, da so lahko v £°inetaši izkoristili priložnost, da so ^airu« tudi pustovali. bol '»ernu pa se je te dni precej izje • °; Prikazalo se je sonce, tople-■ Je, čeprav so temperature ponoči n v zgodnjih jutranjih urah še ved- no nizke. ški Cerai stno 56 pozanimali pri trža-p ' Pekrajinski nogometni zvezi, kako ‘crflVfl io nlzmmuli 70 noHoliclro rvr- Ven favai° ukrepati za nedeljske pr-astvene nastope. Odgovorili so nam, jp apajo, da bo vreme še naprej lepo ter lf- ^XK*° lahko nogometaši v amali*"1 ligah zopet stopili na igrišče, že a Marsikaterem igrišču (in kot ka-u slika, tudi na trebenskem, ^ *Sra Primorec) je teren še krep- ko pokrit s snežno plastjo. Vprašanje ljeni za prvenstvene nastope, saj so je torej, če bo sneg skopnel do nede- ob takih terenih le malo ali sploh lje in kako bodo nogometaši priprav- niso trenirali. Še ena zapreka je za nami in tudi letos smo se Cea-mu iz Bologne u-speli maščevati za poraz v Trstu. Tako smo še naprej v najožji skupini na vrhu lestvice, čeprav se po tem kolu, kot je bilo pričakovati, na vrhu ni zgodilo nič novega. Iz kola v kolo pa se manjša število ekip, ki imajo še možnost, da se prebijejo v končnico prvenstva. V tem kolu si je to možnost verjetno dokončno zapravil San Donò in tudi Virtus iz Padove vse bolj izgublja stik z vodilno skupino. Rezultati v tem kolu so precej pričakovani in ponovno so dominirali domačini. Samo Stefanelu in nam je uspelo zmagati na tujem. To pot so se z veliko mero sreče rešili Videm-čani, saj so zmagoviti koš dosegli prav v zadnji sekundi in so se tako izognili podaljšku. Preseneča tudi tekma v Castelfrancu, ne toliko zaradi izida, kot zaradi izredno nizkega rezultata Virtusa. Mi smo tekmo v Bologni začeli slabo in domači so povedli kar z 8:0. Prvi koš je šele v 4. min. dosegel Marko in nato smo počasi zmanjšali za ostanek. Domačini so začeli z mož moža obrambo, ki pa so jo občasno menjavali s consko obrambo 2:3. V 13. min. prvega polčasa smo prvič povedli z 31:30. Toda zaradi slabega izvajanja prostih metov ob bonusu domačinov, je bila razlika ob polčasu spet 8 točk. Na dlani je bilo, da bo v drugem polčasu treba bistveno boljše zaigrati v obrambi, saj 50 prejetih točk v prvem delu ni obetalo nič dobrega. Tudi skok v obrambi je bil slab, saj so domačini gospodarili pod našim ko šem, pri čemer se je zlasti odlikoval Cavicchioli. Izenačili smo v 7. min. d.p., nato pa je do 14. minute srečanje bilo enakovredno. Nevarnega strelca domačih Berganzonija smo s pokrivanjem po vsem igrišču zaustavili in uspelo nam je povesti s 7 točkami minuto in 50 sekund pred koncem. Prava sreča, da smo imeli to razliko v zaključku tekme, kajti sodnika sta bila očitno nezadovoljna z razvojem drugega polčasa in sta začela s svojimi odločitvami bistveno vplivati na rezultat. Kršila sta celo pravila, ko sta po košu proti nam dosodila še dva prosta meta. Upoštevala tudi nista naše pravice, da po prekršku nad Štefanom Guličem met izvajamo s strani in sta zahtevala izvajanje prostih metov. Nekako smo le uspeli zadržati tesno prednost in tako osvojiti pomembno zmago. Treba je priznati, da smo imeli tudi nekaj sreče, saj je zaradi poškodbe v finišu tekme moral na klop njihov najnevarnejši strelec Cavicchioli. Toda čas je že bil, da se tudi nam sreča občasno vsaj malo nasmehne. Naslednjo tekmo igramo doma, in sicer v nedeljo, 24. t.m., z Italmonfal-conejem, ki se ogorčeno bori za obstanek. Do zdaj je zbral 14 točk, treba pa je povedati, da je imel zvrhano mero smole. Nekaj tekem je namreč izgubil prav v zadnjih sekundah, kar se mu seveda pozna pri uvrstitvi. Mi smo prvo tekmo v Tržiču tesno zmagali s 77:75; pred gostovanjem v Tržiču smo namreč po treh zaporednih porazih zdrsnili na 8. mesto in tudi igra je bila zelo slaba. Italmon-falcone igra mož moža obrambo in consko formacijo 2 - 3. Njegovi zunanji igralci so nevarnejši od tistih pod košem. V tem kolu je tudi pričakovati, da na vrhu lestvice pride do nekaterih premikov, saj sta tako Udine kot tudi Vicenza pred zanimivima gostovanjema, lahko pa jo skupi tudi Fidenza v Modeni. Začenja se torej zadnja tretjina prvenstva, kjer se bo vse'odločilo. Nekaj stvari je sicer že jasnih, ostaja pa še kopica odprtih vprašanj. Naslednja kola bodo pokazala, kdo bo poleg Servolane moral zapustiti C-l ligo in tudi, kdo bo napredoval. Mi v tem boju stariamo z zelo dobrim izhodiščnim položajem, morda celo najboljšim v zadnjih štirih letih, zato prav zdaj pričakujemo tudi izdatno pomoč s tribun. V okviru priprav bomo danes ob 19. uri v Repnu odigrali trening tekmo z ljubljansko Ježico, ki jo vodi nekdanji trener Jadrana Peter Brumen. v Pred pričetkom kolesarske sezone Čok (Adria) dobro pripravljen zjy. sn°žnem metežu, ki je v nedeljo ctj,. aJ zajel poreško riviero, se je Rivi 3 druša dkka za trofejo R.O. siJJMa iz Poreča. Poleg jugoslovan-pr;- kolesarjev, ki se že dalj časa ttioy ayljajo v Istri na letošnjo tek-Hal.no sezono, so se dirke udeležili t^nti cJ?koslovaški državni reprezen-toroj’ ki so prišli na priprave v Por- Q kilometrov dolga krožna tla Je bila že sama po sebi napor-iežja pa je bila zaradi snega, dela j0, j° bilo zanimivo gledati na Pre.. Mko jugoslovanske kot češke re-breJkJMe, ki so na tej trening dirki KUsali svoje moči. Zmagal je Ju- goslovan Vlado Marn, član kranjske Save, ki je v zaključnem Sprintu prehitel izredno močnega Jurca (ČSSR). V tej konkurenci se ni slabo odrezal niti član lonjerske Adrie Sandro Čok, ki je sicer prispel v grupi sedemdesetih tekmovalcev, je pa pokazal dobro pripravljenost, kar je sad desetdnevnih priprav v Istri pod vodstvom trenerja .Ropreta, sicer jugoslovanskega državnega reprezentanta. Uradni krstni nastop pa bo lonjerski kolesar o-pravil v nedeljo v kraju Castello Ro-ganzuolo pri Trevisu; kjer bo krožna dirka ob udeležbi najboljših tekmovalcev Treh Benečij in Lombardije. (R. Pečar) obvestila ZDRUŽENA ODBOJKARSKA EKIPA MEBLO priredi v soboto, 23. t. m., ob priliki prvenstvene tekme avtobusni izlet v Trento. Vpisovanje pri Jožku Širci, Nevenka Grudnu in Antku Terčonu. Odhod 7. nabrcžinskega trga ob 10. uri. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo letošnje zimovanje na Jančah za učence otroških vrtcev od 18. do 23. marca. Prijave in informacije vsak dan od 15.00 do 19.00 (razen sobote in nedelje) v Borovem športnem centru (tel. 51377). PRIMOTOR KLUB obvešča člane, ki se bodo udeležili i-zleta na »Elefantreffen« v Salzburgu, da je zbirališče za odhod na Trgu Oberdan jutri, 22. t. m., ob 7. uri. Redno vsakotedensko srečanje bo jutri ob 21. uri v gostilni pri Rumeni hiši v Barkovljah. naše šesterke v raznih prvenstvih moška divizija 2:3 14:16, . Ronke — Soča 13:15) 15:1°' 15;12' 'n- V Malič, Fajt. Kovic, Sirk, Čer- boto ^ m°ški diviziji je Soča v so-Zov , bankah prekinila serijo pora-ke. Tek1*6®0 I^oti šesterki Acli Ron-&e *na je bila precej izenačena, ?akliučJv* v zadnjih dveh setih. V *i baši J* trenutkih srečanja pa so bi-odbojkarji prisebnejši. te1?!0 " Arci Pieris 0:3 0Ly15- 12:15, 11:15) ÌWPIA: Maraž, Špacapan, Cotič, Marj? A Kosič, Bello, Ciglič, Terčič, Nov ernon' Komjanc, Batistič, tiji, ka?°raz 01ymipie v 1. moški divi-VerLka r,L?°men*' da se mora tako slo-ri za Jplpa dokončno odpovedati bo-Storka a . mesta razpredelnice. Še-potrdiig 8;1 Pieris pa je tudi tokrat ■d lige ’ da sodi med boljše ekipe 7-^der 15« AcL, ŽENSKE 1 * R°nke — Dom Agorest Ù0M !15:5> 8:15, 11:15) AGOREST: Nanut, Ožbot, K. Lutman, Furlan, Hoban, Sfiligoj, Prinčič, Peterin. V Ronkah smo gledali živahno in borbeno igro. Zmago je Domu Agore-stu prinesel hiter tempo, ki so ga Goričanke v drugem in tretjem setu vsilile nasprotnicam in jih s tem presenetile. (D.) Dom Agorest — Mossa 1:2 (12:15, 15:4, 4:15) DOM AGOREST: Ožbot, Pintar, Peterin, Furlan, Hoban, Sfiligoj, Prinčič, Rinelli, Orel, Moretti. Proti vodeči Mossi so se domovke kar dobro izkazale, saj so bile enakovredne zmagovalkam. Kar jim je preprečilo uspeh, je bil slab sprejem močnih servisov. (D. R.) Sovodnje — S. Luigi 0:2 (4:15, 10:15) SOVODNJE: Lovisutti, Briško, Morena in Monika Krašček, Černe, Kovic, Tomšič. TRAJANJE SETOV: 11’, 16’. Sovodenjke niso preobrnile rezultata iz prejšnje tekme in so doživele nov poraz. V prvem setu so popustile že od vsega začetka, v drugem setu pa so le nudile nekaj odpora in zbrale nekaj točk, kar pa jih ni moglo rešiti poraza. Videlo se je, da na- šim igralkam manjka še treninga. (A. C.) Olympia — Libertas S. Luigi 2:1 OLYMPIA : Vertovec, Vetrih, Bednarik, Feri, Pavio, Bensa, Terčič, Scanzolo. Olympia je na domačih tleh izbojevala pomemben par točk v tekmi proti Libertasu iz Gorice. Mlade odbojkarice so v treh izenačenih setih strle odpor someščank in tako obdržale drugo mesto na skupni lestvici. Sovodnje — Lucinico 0:2 (b.b.) Šesterka Sovodenj se v 9. kolu prvenstva under 15 za ženske ni predstavila na igrišče in tako podala točki šesterki iz Ločnika. Poleg poraza preti sovodenjski ekipi še odvzem točke na skupni lestvici. Res škoda za naše moštvo. UNDER 15 - MOŠKI Olympia — Libertas Krmin 2:1 Olympia je v tretjem kolu tega prvenstva premagala s tesnim izidom goriški Libertas in se tako ponovno vključila v boj za prva mesta. Naši fantje so povsem zasluženo zmagali, obenem pa prikazali lep napredek. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da so vadbene ure za 2-letne malčke skupno z mamico ali očkom vsak ponedeljek in četrtek, od 17. do 18. ure na stadionu »1. maj«, Vrdelska ulica 7 -tel. 51377. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da so vadbene ure za otroke iz vrtcev vsak ponedeljek in četrtek, od 16. do 17. ure na stadionu »1. maj«, Vrdelska cesta 7 - tel. 51377. ŠD MLADINA SMUČARSKI ODSEK organizira v nedeljo 24. t.m. avtobusni izlet v Ravascletto - Zoncolan ob priliki zimskih športnih iger. Vpisovanje za izlet in tekmo v Domu A. Sirk v Križu še danes, 21. t. m. Vabljeni. Z S Š D I obvešča, da bo jutri, 22. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja odbojkarske komisije. Avtobusni izlet za Jadranovo tekmo 2. marca v Padovi Jadran prireja v soboto, 2. marca, z odhodom ob 17. uri avtobusni izlet v Padovo ob prvenstvenem srečanju C-l lige med Virtusom in Jadranom. Vpisovanje do ponedeljka, 25. 2. dopoldne je pri potovalnem uradu Aurora v Trstu, pri trgovini čevljev Malalan na Opčinah in pri cvetličarni Nadja na Proseku ter na nedeljski tekmi (Jadran - Italmonfalcone) v tržaški športni palači. Cena izleta znaša 10.000 lir. Avtobus bo odpeljal samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. PREPROGE PREŠITE ODEJE PERNICE RAZNO BLAGO ZA STANOVANJE Obv. občini 10. 1. 1985 i&P, VELIKA ZNIŽANA PRODAJA POPUSTI ! ! POPUSTI ! ! POPUSTI ! ! Veleblagovnica Tolentino V MESECU FEBRUARJU POSEBNA PRODAJA PERILA s popusti oti 10% do 50% TRST — UL XXX Ottobre 5 — Tel. 61-600 Ul. Valdirivo 10 vog. Ul. Trento Obv. obč. 7. 2. 85 Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 300.00. letno 3.000.00. letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi. - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni.in legalni oglasi 2.900 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040)794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumii Samsa Izdaja m tiska I IZTT Trst čl*i k*-*« zv*re Eaeop**h uioini» F®3 21. februarja 1985 V Avstrijcih še živi nacistična duša zlasti pa protisemitsko razpoloženje DUNAJ — Kar 15 odstotkov Avstrijcev se nagiblje k skrajni desnici, 50 odstotkov simpatizerjev liberalne stranke pa je protižidovsko usmerjenih. Podatke sta objavila dunajska zgodovinarka in strokovnjakinja za protise- „ mitska vprašanja Hilde' Weiss in zgodovinar na vseučilišču v Linzu profesor Josef Weidenholzer. Rezultate te sociološke raziskave so objavili prav v trenutku, ko so v Avstriji v teku polemike okoli vrnitve nacističnega zločinca Rederja in sprejema, ki mu ga je pripravil obrambni minister Frischenschlager. Avtorja raziskavo sta se tudi vprašala, koliko »nacistične duše« je še ostalo med Avstrijci 40 let po koncu druge svetovne vojne. Weiss ova je ugotovila, da imajo v Avstriji, kot v ostalem tudi v drugih evropskih državah, kakšnih 15 odstotkov skrajnih desničarjev, nahajajo pa se zlasti med polovično zaposlenimi mladimi državljani in pripadniki stare generacije. Raziskave so nadalje ugotovile, da samo kakšnih 15 odstotkov Avstrijcev nima nikakršnih predsodkov do Židov, medtem ko si je Žide zavezal za prst, kot se temu reče, vsak četrti Avstrijec. Najbolj je antisemitizem razširjen v liberalni stranki (50 odstotkov), sledita pa krščanskodemokratska (23) in socialistična stranka (19 odstotkov). Lepotno tekmovanje v izsušeni savani Po stopinjah nesrečnega Scotta NIAMEY — Afriška suša neizprosno redči črede zebù jev v nigerski savani, ni pa še načela življenjskih sokov pastirskega plemena Peul. Med najbolj priljubljenimi običaji, ki jih to ljudstvo tudi v najhujših dneh ne opušča, je najbolj vabljivo lepotno tekmovanje. Pravijo mu »gereol« in mora biti nadvse imenitno, saj se ga udeležujejo mladi od blizu in daleč. Tu za trenutek pozabijo na svoje tegobe in nič jih ni strah nekajdnevne hoje, da se le pomerijo s svojimi vrstniki. Mladeniči se na to slavje skrbno pripravijo: z zeleno in modro barvo si namažejo ustnice, lica, obrvi in trepalnice, glavo in vrat pa si okrase z biseri, školjčnimi lupinami, peresi in kraguljč-ki. Z rožljajočimi obročki na nogah se poženejo v divji ples, odeti v razkošna oblačila toplih barv, s pastirsko palico v levici in sekiro v desnici. Nalašč smo se pomudili pri opisu ozaljšanih mladeničev plemena Peul, kajti lepotno tekmovanje je namenjeno prav njim. Kaj pa dekleta? Ta so bila tokrat poklicana za razsodnika. Postavijo se v polkrog in v soju velikega kresa opazujejo stasile vrstnike. Z glasnimi klici jih spodbujajo, izzivajo, celo obkladajo s psovkami, naposled pa izzivajo, naj se z njimi predajo ljubezenskemu opoju. Lepotni maraton se zavleče pozno v noč, najbolj neutrudni plesalci pa skušajo na vsak način prite- gniti pozornost brhkih razsodnic. Zasvojeni z zeliščnimi afrodiziaki sunkovito stresajo z boki, proti jutru pa najlepše dekle z roko končno pokaže na zmagovalca ter se nato z njim združi v ljubezenskem objemu. Ost ah tekmovalci se naslednjo noč spet preizkusijo v strastnem »break-dance«, drugo najlepše dekle pa si spet izvoli drugega junaka. To se ponavlja ves teden in srečnih dobitnikov je potemtakem le sedem. Deležni so lepih trenutkov, čez vse leto pa velikega ugleda pri svojih predstojnikih. Filmski operater Henry Brand je eden redkih, ki je ta slikoviti običaj ujel na filmski trak. Nekaj časa je živel skupaj s tem plemenom in spoznal njegove navade. »Gereol« ni zgolj lepotno tekmovanje, temveč srečanje ljudi, ki žive v raztresenih skupnostih po savani. Mladeniči teh plemen šo pripravljeni prestajati (ne da bi to sploh pokazali) tudi muke, ki naj dokažejo njihovo moškost, s čimer si pridobe naklonjenost izvoljenega dekleta. Slednja pa so prav tako vešča vseh ljubezenskih zvijač, da bi le pritegnile nase poglede zastavnih mladcev. A ne le fizična lepota, tudi moralna neoporečnost je pri tem plemenu jako v čislih. Želja po zunanji in notranji popolnosti je skrita v vseh nas, ljudstvo Peul pa ji že tisočletja daje duška in spone civilizacije ga pri tem šo ne teže. » LONDON — Pred 73 leti je v snežnem viharju na povratku z Antarktike nila odprava Roberta Scotta. Angleži so o pogumnem raziskovalcu posne TV nanizanko. Na sliki skupinski posnetek igralcev S karatejem nad novinarja BEOGRAD — Novinarski posel nikoli ni bil med posebno lahkimi in n® nevarnimi. Tudi v Jugoslaviji je na lestvici poklicev, v katerih je unirti vost največja, prav pri vrhu. Številne stresne situacije, ki jih jugoslovans novinarji doživljajo pri svojem vsakdanjem delu, so najpogosteje povezan, tudi s posedanjem na raznih sejah in sestankih, s katerim ni enostavno K™ pisati, saj imajo, kot pravimo, vsake oči svojega malarja. Če udeleženci stankov z novinarskim poročilom niso zadovoljni, je ogenj v strehi (ter urednikovi telefonski slušalki), pri tem pa se v večini primerov tudi konc : Posebno nevarno delo pa, kot kaže, opravljajo športni novinarji. Na sej* predsedstva Zveze karateistov Jugoslavije se je eden od funkcionarjev ta* razhudil na nekega novinarja, da mu je po končani seji ročno odmeril up niten udarec ter ga položil na parket. Udarec je bil karate, torej je neka* sodil na ta sestanek, vendar razburjenemu športnemu funkcionarju vse*n niso ploskali. Združenje športnih novinarjev je že ostro protestiralo... (ddl M Muster: 15. CIKAGO Z drezanjem v brazgotine pisatelji kritizirajo kitajske družbene odklone PEKING — Eden izmed velikih kitajskih pesnikov, pripadnikov starejše generacije, je takole sklenil razmišljanja o desetletni »kulturni revoluciji«: »Bil sem priča grozot in skrajno nečloveškega ravnanja v tej revolucionarni jazi. Vse to me je tako pretreslo, da sem se zaklel, da se nikoli več ne bom udeleževal kritik humanizma.« Zaradi trpljenja v tistem času so nekateri pisatelji vzeli pero v roke. Nastala je »literatura drezanja v brazgotine«, ki so ji nekateri rekli »angažirana literatura«. Seveda so se pojavili tudi glasovi, naj se o tem ne piše. Vplivni ljudje so menili, naj ne bi drezali v rane, ker bi s tem ošibili voljo pri ljudeh in jim vzeli vero v prihodnost. Seveda so se pojavili trdi takšni, ki jim ni bilo pogodu, da so ljudje peresa pričeli pisati o strašnem desetletju, in so jim v neki meri tudi pristrigli peruti. Pisatelji so se vsemu navkljub pričeli le »dotikati« tega dela zgodovine, ne da bi se poglabljali v vse razsežnosti te katastroje. V takšnih pogojih so se pojavili tudi jilozoji s svojimi pogledi na človeka v socialistični družbi. Pisatelj Li Londžin je napisal gledališko delo Hsiao džin hutung, ki bi se v prevodu glasilo Ulica malega izvira. Ko so leta 1983 nameravali delo postaviti na oder, so se nekateri zmrdovali, češ, kaj je tega treba. V njem je namreč tekla beseda o velikih napakah, ki jih je Mao zagrešil tako v »velikem skoku« kot v »kulturni revoluciji«. Predstave niso odigrali, toda procesa s tem niso ustavili. Lansega decembra je prišlo do preobrata, ki je sploh značilen za celotno družbeno in gospodarsko dogajanje na Kitajskem. Na kongresu kitajskih pisateljev decembra lani so namreč sprejeli načelo o polni svobodi v umetniškem ustvarjanju, kar pomeni tudi svobodo za izbiranje tem. Tako je Ulica malega izvira spet postala aktualna in jo te dni predstavljajo nič manj kot v glavnem pekinškem gledališču. Zanjo vlada izredno zanimanje in so prireditelji morali namestiti stole tudi v prostoru pod odrom, kjer igra orkester. Delo igrajo že nekaj časa pri vedno napolnjeni dvorani. Zgodba se dogaja na klasični kitajski ulici (hutung), na dvorišču s številnimi družinami. V petih delih avtor obravnava vsa pomembna razdobja po zmagi kitajske revolucije. Tako se na tem malem dvorišču dogajajo velike stvari. Ko vkoraka 8. osvobodilna armada, se ljudje sprašujejo, kaj naj postorijo in ali naj se osvoboditeljev bojijo. Nastopila je »dobra doba« z zvrhano mero želja po spremembah. Kmalu za njo pa doba »velikega skoka« (1956. leto), ki je trajala tti leta in povzročila pravi kaos. Dvoriščno prebivalstvo se je na vsem lepem znašlo pred težavami, kako proizvajati jeklo brez elektrike, visokih peči in surovin. Ljudje se odločijo za rušenje najboljše hiše, ker naj bi po nekaterih govoricah bili pod njo zakopani topovi iz prejšnjih časov, dva bi jih pretopili. Gledalci spremljajo te odločitve z burnim smehom. »Sodelujemo v velikem skoku in zato dajte vse od sebe,« se je glasila parola. In tako ljudje prinašajo vsemogoče kovine in svoje najdražje predmete. Vzporedno z »velikim skokom« je začela gonja proti »desničarjem«, njene žrtve pa so bili ljudje, ki z »desničarstvom« niso imeli nobene zveze. »Desničarji« so bili, denimo, tisti, ki so se (upravičeno) spraševali, kako je mogoče proizvajati jeklo brez elektrike, »takšni« so bili, čeprav so dali vse, kar so imeli, za dosego ciljev te akcije. »Kulturna revolucija« je pljusknila na dvorišče nasilno in bučno, z bobni, marši in gesli: uničiti, razbiti in pregaziti vse. »Najprej vse porušiti in na razvalinah zgraditi novo«, je bilo geslo. Ljudstvo je bilo prestrašeno zaradi divjanja tolp oboroženih s koli. Na dvorišču je dišalo po stiski, ljudje so moleli v zrak rdečo knjižico z Maocetungovimi citati. Sosedje se postali nezaupljivi drug do drugega, pričeli so se obdolževati, odvzemali so si pozdrav. Dvorišče, temeljna celica kitajske družbe, je bilo razbito. Listala je samo njena zunanja oblika. Po končanem desetletju se ' »dvot[ šče« polagoma postavlja na noS’ njegovi prebivalci se spet pogovarja jo med seboj, nastajajo majhne be, ki rojevajo smeh — vsakodneri1 hrano kitajskega človeka. Smeh je vrnil tudi v dvorano, takrat V" se na odru slišijo besede: »Mrak r** je vse utrudil.« , Celotna drama je napisana v nem jeziku. Njena vsebina se je F teklosti komajda dotaknila, toda spešno in prvič. Publika je bila vdušena, nekdo je menil, da bi n6™. lahko več povedali, drugje man], L, da poglavitno pa je pri vsem dejstvo, da je delo prišlo na oCV> in da so ljudje to delo videli. Kitajsko novo let° PEKING oko** Prebivalci tega ~ pričakali tradicionalni dan novega j 9-milijonskega mesta so tako hruP^ ta kot že dolgo ne. Novo leto (v_-. či na 20. februar) je nastalo v "... menju bivola, od davnih časov nega spremljevalca kitajskega U f stva tako pri delu in igrah ka* včasih tudi v vojni. Mesto je opolnoči dobesedno eksp diralo. Skorajda ni bilo njegov, prebivalca, ki ne bi z oken, balkon ^ pločnikov in cest metal petarde- ^ so mesto tako osvetlile, kot da h* .g dan, pokanje pa je pol ure P^Lj, njegovo ozračje. Kitajci so sfvL. ker čutijo, da je prišla »dobra do Verižno trčenje ZAGREB — V glavnem mestu vaške je v soboto v zgodnjih ln-§\o njih urah na Mostu svobode P a„ do verižnega trčenja: tako ali umujoče je bilo razbitih okrog 50 avtu ^ bilov. Do prvega trčenja je P? ^ ko je voznik fička izgubil oblast .g vozilom. Da se ne bi zaletel van"^v0 voznik drugega avtomobila raj vozilo, a se je vanj zaletelo s 30 avtomobilov. Vozniku enega 1 avtobusov pa je uspelo ustaviti g lo, ne da bi se bil zaletel v k ^ pred seboj, zato pa se je vanj telo kakih 15 vozil za njim. (““'