' - . 'Pgt ' Aa C7L GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-v-. 63 JŠTe w 1899. Leto Gg. naročnike prosimo, da bi nam blagovolili zaostalo naročnino kmalu doposlati, ker drugače bode tio prisiljeni pošiljanje lista ustaviti. Upravništvo. William Waldorf Astor. Klobuk je potreba sneti pred tem mcž^m. Ima pogum in prepričanje. Mož bo je ž.t pr'ti iK-kaj leti preselil na Angleško, ta;n si kupil lepo palačo in velika p« sestva, dalje tudi zelo razširjen čisnik ,,Pall Mali (iazHtto'4 in jo napravil za svoj ,, organ", v ktereiu Auierikancem zelo ii.*ljul»e resnice predbuciva, s**tiaj s • je pa odrekel ameriškemu uv-ščanBki-mu pravu in postal angleški podloži, lk. Ne s Tile Be pa svet čuditi, ako ga angleška vlada v kratkem p »vzdigne med ,,lorde44 ali mu saj ta naslov p:>deli, posebuo že zato ker je po nekem uredniku „He-ralda", seveda dobr » plačanemu, dokazil, da je franc« skegu pokolenja rodu d'Astorg, prav za prav bo bili pa pravnuki Waldorl'a vaški mesarji Astor. Kakor rečeno, rnož ima pogum svojega prepričanja. Ko tako po sLopa, gotovo po svojem okusu razume, da je izjava neodvisnosti le fraza, po kterej l>i bili „vsi ljudje enako rojeni'4, in uprav to je pri njemu fraza, da ljudje, kteri že v zibelki dobč krstno darilo broječe milijone in milijone, nikakor niso iz enake tvarine, ali istim potom zagledali luč sveta kakor kak cestni delavec ali Bowery trainp; mož bi je gotovo mislil: Kaj bi imel opraviti s temi navadnimi ameriškimi« meščani, ko se lahko povzdignem med anghške plemenita« Ae, ako čl o vek sto milijonov dolarjev imenuje svojo last, je gotovo opravičen, da ga drugi častč kakor kakega svetnika. Mož ima pogum, da Bvoj nagon po višjem razredu vsemu svetu javno naznani in sicer: po izvolitvi bivališča, njegovej soseščini m političnih nazorih. V temu se razlikuje, seveda na svojo korist, od navadnega plehsa iu parvenijev ameriške družbe. Seveda gojč naši ,,dobri "bogati44 so-me£čnni iste nazore kakor William Waldorf Astor, toda t,i se ne upajo tega javno in prosto i,-sredi. Temu je pa povod ker bo pravi povzdigli jenei novejše vrste, k;ir se o temu Astor ju nemore reči. Njegov rod se že nahaja par naraščajev v področju razreda finančnih mogotcev ; njegovi milijoni so varno naloženi, tako varno, da mu ameriško Ijud- Razmotrivanje pod črto. I'i Se Free Lance. Napadale«- na razkralja srbskega Milina, je potrošil štiri patrone brez vs peš no. Pregovor o ,.koprivi" velja torej še vedno. Ko bi bil Milan padel, zadet po kroglji napadalca, potem bi mu ves srbski narod odpustil, kar je on zakrivil njemu (narodu). Drugo vprašanje je, če bi tej žrtvi političnih nakan, tudi njeni upniki tako dobrodušno odpustili. Gotovo bi pa Srbini rado-voljuo segli v svoje „lcedenice" v temu slučaju, ker sigurni bi bili, da se bo to zadnjikrat radi Milane -vih dolgov pripetilo. Tudi mrt>i Milani ne morejo delati dolgov — Jcaj no čitalec? Zunajnoet Milana n;kakor ne po «sdarja kraljevi rod njegov. Kratke, čokaste, nevkretne je ipostave, pod nosom pa mu padajo čez debele untnice košate brke. Tudi oblečen v v®o svitlost iu zlati kinč vojnega načelnika, Milan ne dosega naj skromnejših uzorov kraljev ali voj-^kinih vodjev. stvo od raj tuje davek v podobi na-jemščiue — Astorji so kakor znane največi zemljiški posestniki v New Yorku — zato pa gre tja kamor ga nagon častihlepnoBti vleče, pa to mu veudar nemoremo v zlo šteti pri današnjih svetovnih družinskih in političnih razmerah. Pravi ameriški snob, kteri se boji svoje misli, zelo podobne Astor-jevim, javno izreči, se mora zadovoljiti s tem, da svoje hčerke, ako sploh ktere ima, zamore podeliti srečo evropejskega plemenitaštva. Kupi Bvojej hčerki kakega grofa, princa ali kneza, sam pa lepo v Ameriki ostane, posebno ker vzdr-ievanje in pom noževa nje njegovega premoženja zahteva njegovo navzočnost. Ta možicelj si ne sme dovoliti, da bi zabavljal ali psoval navadne ameriške meščane, ravno nasprotno, on se mora skazati zelo patrijotičnega, in mora poudarjati, da je od ,,dela svojih rok44 obogatel v tej lepi dežt li. Toda v njegovej notranjščini vpijejo in ga nadlegujejo misli in čutila, da ni navaden človek, ali samo navaden meščan, razredni ponos se oglaša, njegovi potomci bodo pa še bolj to negovali in postali verni posneraalci \Vil-liama Waldorfa Astorija, ter ee bodo svojih pravnukov celo sramovali, kteri so pred deset ali sto letji stopili v to deželo. Pred več leti je umrli Keppler v šaljivem listu „Puck4' priobčil sliko predstavljajočo Silvestrov večer, fi-nodružbo v krasuej dvorani, namreč družbo iz:aed ,,višjih štiri sto44. Med navzočini seje jeden vzdignil s kozarcem v roki in govoril: „Ako bi se moja želja uresničila, toraj bi rad, da bi se naši pravnuki sedaj prikazali iu bi videli kake lepo daleč smo se povzdignili.44 In glej v ozadju dvorane so se hkrati prikazale podobe pravnukov : pijančevanju vdana irska dvojica, škodski dud-lač, angleški postopač, piskrovez, krošnjar in drugi tega kalibra. Prestrašena fina družba je bežala na vse strani. Mrazil jih j3 njih izvor. William Waldorf Astor stori euako, tajno kot na stotine njegovih razrednih tovarišev. Pa kaj na tem? Spoznati zamoremo kako daleč že sega razlika stanov. Zopet Dreyfus. Te dni bo obrnene oči vsega civiliziranega sveta v ReueB, Btolno me-Bto pokrajine Bretagne na Francoskem, kjer Be bode doigralo posled- Ži vi jen je Milanovo je dosti pn-znato in na široko o temu govoriti, bi bilo pač odveč. Ta mož je jako nekraljevo ravnal z svojo lepo in dobro soprogo Natalijo. Zapodil jo je iz kraljevega konaka kakor bi bila kaka služkinja, oropal jo je sina in po najbolj zauičljivih sredstvih je črnil in blatil ime in značaj blage žene. V prvem oziru je bila pač temu uzrok, da je Milan lažje mogel svoje babjelovBka pota brez ovirov zasledovati. Doma v Belemgradu, na Dunaju in Parizu so Milana občudovali kot možicelj-na, kterega srce je bilo lepim ženskam nasproti skoraj tako veliko, kakor ujegov trebuh. Kdo v6, kako bi se bil še v tem oziru „scahual44, če bi njegova mošnja ne bila trpela vedno na sušici. Vsak šmeotan cvenk, kterega je imel, je namreč zaigral pri kartah, dirkah itd. Par-krat je tudi srbsko krono in dvorno zlatiuo zastavil, da je zamogel sedeti pri zeleni mizi igralcev. Srbsko ljudstvo mora še sedaj plačevati dolgove, ktere je Milanovo budalostuo igranje nakopičilo. Ne vem, kteremu bi bilo najbolje b nje dejanje pretresujoče ^rayfusove drame ali žaloigre. V ponedeljek 7. avgusta se je tam sešlo vojno sodišče, ktero je bilo sklicano vsled odloka Pariškega kasacijskega dvora od dne 3. junija t. 1., da še enkrat preišče je li kapitan Alfred Dreyfus kriv veleizdaje, ali ne, obsodbo prvega vojnega sodišča bo pa preklicali. Pri neproračunanih razmerah kakoršne se nahajajo na Francoskem, bi pač predaleč segli, ako bi hoteli se gotovostjo izreči koneč-ni izid, ali zelo mogoče je, da bode Drevfus oproščen za tožbe. Iz čisto pravnega stališča je obsodba skoraj popolnoma nemogoča Kasajski dvor je svojo odredbo glede nove pravde vprl na št>ri zelo preudarjene točke, ktere govore na korist Dreyfusa in te so: 1.) da so prvemu vojnemu sodišču brez vedenja DrGyfusa podtaknili skrivni spis z besedami cette canaille de D.; 2.) da je bilo vojno sodišče mnenja vsled vpliva, da pomeni črka D. Dreyfus, za kar ni nikjer dokaza; 3.) daje oni znameniti spis najbrže ponaredil Esterhazy, in 4.) da navajeno pripoznanje krivde po Dre3'fuau nasproti stotniku Lebrun-Itenaultu ni dokazano. K temu izreku bode moralo priti tudi vej no sodišče v Renes, ker mora zaBlišati iste priče kakor so se izrekle pred kasacijskim dvorom. Da ne bodo v pravdo sprejeli stvari, ktere s to prav nič opraviti nemaje, je kasa-cijski dvor skrbel b tem, da je natančno stavilo vprašanje, na ktero ima odgovoriti vojno sodišče. Vprašanje se glasi: Jeli Dreyfus kriv, da seje leta 1894. podal v spletke ali zveze s kako tujo vlado, ali jih gojil z agenti iste z namenom, da je izročil spise, kteri bi sovražnosti v slučaju vojne s Francosko oljašale, ali jim izročil sredstva po naznanilu zapisnikov in spisov, ktere navajajo v tajnem spisu. Na te dokaze je vezano vojno sodišče, in s tem je že takoj pri izviru onemogočeno nasprotnikom Dreyfusa podtikati nove dokaze. Saj so v istini že poskušali na dnevni red spraviti take poskuse, tako na primer nek Ques-nay de Beaurepaire, toda predsednik sodnega dvora jih je zavrnol. Tudi v drugem oziru so se odredile stroge naredbe, da ne bi na člane vojne Bodnije od zunaj vplivali, in ker je javno mnenje na Francoskem sploh mirno in tako tudi pričakajo izrek vojne sodnije, ter je v obče pripravljeno na oprostilen odlok, tako zamoremo s precejšnjo sigurnostjo pričakovati, da se bode vse zasedanje vojne sodnije vršilo brez motenja miru. Kaj se bode kasneje pripetilo, ali bode ministerstvo Waldeck-Roueseau prebilo oslobo-denje, ali bode vojni minister Gal-liffet zamogel zapreči državni prevrat zaznamenovanih generalov, je pa treba počakati. Odstop generala Negrier daje doBti pomisleka v tem oziru. Ta general je zelo popularen v armadi in bi iirel v vojni proti Nemčiji biti vodja, ta mož je izdal armadno povelje, v kterern je oznanjal revolucijo, ko je zadržanje vlade hudo kritikoval. Vlada nemore armado braniti. Do zaključka pravde v Rennes morajo potrpeti, potem se bode pa armada obrnila do vlade z opominom, da drugače po-Htopa in dela, drugače bode najvišji vojni svet delal. T.> je čudno čuti, ali nič se ne bode čuditi, ako bode vojaška moč kor^ikhla proti meščanom, kteri vso to k an al i jo vzdržujejo. Dopisi. ,, kram pom pušati" Milanu ali s,rb-skemu narodu? Radi vsestranske gotovosti bi pa jaz predlagal, da se obema to stori. Razkralj Milan hoče sedaj v Srbiji vse postreliti in obesiti, kar le količkaj diši proti Obrenovičku. Aleksander, njegov sin in kralj, mu ne bo v temu namenu nasprotoval. Storile pa bodo to ptuje vlade, ker tem so ved ni srbski dvorni škandali že tako zoperni postali ,,kakor voda v čevljah" — da se po domače izrečem. Milan pa ni vedno krvoločen trinog, on razume tudi šalo, če je treba — ali bolj«, Ce drugače ne more biti. Nedavno je na Dunaju hotel nek pisatelj v gledišču predstaviti značaj tecega nebodigatreba — vladarja kakor je Milan. Na prvi pogled bi vsaki spoznal, da to meri na Milana, ker pisatelj ga je z vso ličnosti osebe in značaja narisal v dotični vlogi. Radi tega policija ni dovolila predstavo igre. Slednjič se je dovoljenje v to veudar — le pridobilo in sicer se je značaj zani- kernega vladarja kot kralj Mace- - iiiilililliMMiiiiti Iron Belt, Wis., 4. avgusta. Dragi mi ,,Glas Naroda44 blagovoli tudi meni odstopiti malo prostora, da rojakom naznanim kako se uam tukaj godi. Tukaj grč z delom prav dobro, tudi plača ali zaslužek ni majhen po 81.75 je najnižji zaslužek. Pri Atlantic Mine bo mi noli mesec pričeli rudo odkrivati in zadeli na jako bogato žilo. Tudi na Pence, to je tri milje proti izhodu od Iron Belt so pričeli delati poslednji mesec, kakor se pripoveduje, bode tam delalo v kratkem času par sto delavcev. Dela je tukaj dosti, a malo ljudi. Pravijo, da kmet suši seno dokler solnce sije, tako naj tudi delavec dela kjer je večji zaslužek. Kraj je zdrav; jame (rudniki) najbolj globoki 725 čevljev. Po leti ni preveč vroče, po zimi pa ne preveč mraz 42 stopinj pod ničlo (ali pošteni mraz je pa le pri 42 stop. pod ničlo. Uredn.). Ako so rojaki v bližini tukaj pri slabem delu, ali zaslužku, se jim toraj ponuja prilika, da si pomagajo. Pozdrav rojakom, tebi naše glasilo pa želim obilo naročni-kov-pod pomikov. Jacob J. Stukel. Paeblo, Colo., 3. avg Predragi mi ,,Glas Naroda44, pro sim te, da sprejmeš moj kratki dopis, da naznauim o tukajšnjih delavskih razmerah. Tukaj v Puebli, Colo., mirujejo z delom dve topilnici, pa še nič neverno, kedaj zopet prično; vedno se je govorilo, da bodo pričeli z delom avgusta rw-Beca, ali sedaj ko je „obljubljeni 4 čas prišel, se še nič negane a še huje je prišelo, sedaj celo pripovedujejo, da bodo še le meseca decembra pričeli z delom. Omeniti moram pa tudi, da so nekteri naši rojaki zelo čudni, precej jih je pri Uniji in hodijo poslušati na zborovanja, ter so zelo navdušeni za osemumo delo, ali dosti je tacih, ki pa drugače delajo. Komaj pa odidejo od zborovanja, hitfe k su-perintendentu in vse povedo ali pa še več; prigovarjajo ran, da naj prične z delora iu gred6 za vsak denar delati, zato se pa superinte ndent tako od ločno drži ni pravi, ako so nekteri zadovoljni iti na delo, bodo kmalu še drugi postali tacega mnenja. Ako bi bili vsi Slovenci složni, bi tudi žo vsi delali, ali plačilo bodo že počasi dobili, eden ga jo že prejel, in odnesel ,blue eyes4. Tudi Irci se boje hoditi moledvati okolu topilnic za delo, ker boje se, da st*. ne bi kaj enacega staknili kakor ta naš rojak. Ali v obče kaže slabo tukaj, menim, da bi bilo najboljše, da poberemo šila in kopita in odpotujemo, ker kmalu ne bode več živeti. P »zdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi, dragi mi „Glas Naroda" pa želim obilo podpornikov in Boborilcev. Topilniški delavec. Razne vesti. Grof Hohrenschild. Ze dve leti išče ruska vlada po tukajšnjem konzularnem agentu nekega grofa po imenu Pierre Ale-ksandrovič Mohrenschild čigar ve-leplemenitih prstov se je baje prijelo 70.000 rubljev. Kakor pravijo, je bil grr-f od 1. 1893. do 1. 1897. v ruski pokrajini Toskalinska nastanjen kot vladni uradnik. Njegov delokrog je bil razdeliti posebne fonde bodisri med siromašne nasel-nike, ali pa za zgradbo cerkev in šol. Iz prvega fonda si je prilastil baje 22.461 iz druzega pa 13.137 in še denar iz raznih druzih fondov v Bkupnem znesku 70.000 rubljev. Z ponarejenimi pobotnicami je dolgo časa skrival svoje poneverjenje, dokler ga niso pred 24 letoma zasačili in posadili na zatožno klop, od koder se mu je posrečilo uiti v Ameriko. Kaj je sprva tu počel, ni znano, slednjih sedem mesecev pa je bil klerk v ruskem oddelku zavarovalne družbe ,,Equitable44 v New Yorku in sicer pod napačnim imenom Peter Peters. V tem kotičku ga je izvohal ruBki glavni konzul Teplcw, dobil pri zveznem komisarju zaporno povelje in te dni sta dva deputija prijela grofa. Začet- deneki predstavil na odru. Pri „premieri" ali prvi predstavi igre je bil Milan navrsoč in mož se je svoji laBtai nelaskavi sliki — vidoč jo na odru — tako smijal, da bo mu skoraj rebra popokale. Svojo največjo zadovoljnost z igro pa je pokazal s tem, da je pustil pisatelja igre k sebi poklicati, kteremu je v pričo vsega glediščnega občinstva prav po prijateljsko potresoval roko. Da si Dunajčani ta prizor za ,,hochste Hetz" smatrali to je razumno vsakemu, kdor lahkoBrčne in šaloljubne prebivalce lepega mesta na bregu modre Donave pozna. V Belemgradu bi Milan pač vrlemu pisatelju uepotresal tako prijazno rokfe. Najbrže bi Be zadnjemu prav neprijazno tresle hlačice — kaj ne ljubi čitalec ali Čitalka? O may! Ljuba čitalka!? Ta oblika mi je prav po nedolžnem zdrsnila iz peresa — res, sam nevem kako. To pristavim le za to, da mi kedo ne bo očital, da hočem slovensko pisavo j.pohujšati" ali celo po „Mi-lanovati'*. Ko bi bil Free Lance kak svet- nik, ali pa človek, kteri namerava tako vzvišena osoba postati, bi mi življeDje Milanovo pretreslo tako, da bi priložnost porabil v to, čital-cem v maziljenih besedah pripovedovati, kako naj človek — vladar ali ne vladar — tega življenja pot koraka tako, da bo za njega in za druge vse v redu. Ker pa uiBem svetnik iu ker mi zavednost mojih nebrojuih velikih slabosti ne dopušča upanje, postati svetnik — vsaj ne na svetu splošno kot tak spoznan — zato naj Milan sam skrbi, kako bo v tistem vročem kraju prebil, kjer se ne more več dolgovi delati. Vroči kraji bo pa tudi na zemlji. V Ameriki, petega avgusta to trditi - to je res odveč I Stavil bi pa dolar proti piškovemu orehu (to primero sem v mojih spisih že morebiti 100krat rabil, pa morebiti, da kak novi naročnik ali ,,novinec*4 to še ne vč in Be jej bo v svoje j nedolžnosti smijal), torej še enkrat: stavil bi----že veš kaj čitatelj — da je Chicago, Illinois, kjer so te vrste pisane, najbolj vroče mesto na avetu. (Dalje prihodnjič.) kom je trdovratno trdil, da mbra biti pomota med osobami. Ker ima grof na Ruskem vplivne sorodnike, se mu ne bode mnogo zgodilo. Umor z sekiro. V New Yorku so te dni našli 45 let staro Ano Kronmau v njenem stanovanju nezavestno ležati v krvi. Na glavi je imela dve globoki in več manjših ran. Poleg nje je ležala sekira, ktera je služila kot mori lno orodje. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki izrekli, da bode vsaki čaB ugasnila mala iskrica življenja. Ana Kronman je soproga trgovca, kteri ima baje S100.000 premoženja. Omožila se je ž njim pred šestimi leti, kot vdova in mati jed-nega dečka, toda ne brez premoženja. In ravno tistih 840.000, ktere je prinesla k hiši, so bili povod umora, kakor sumijo. Kron-mana so -namreč slednji Čas večkrat videli spremljati neko mlado žensko, ktera je prihajala tudi večkrat v njegovo pisarno in tam ostala večkrat cele ure v družbi trgovca. Kronmaua so zaprli in pri preiskavi našli, da so bili rokavi in raanšete z krvijo oškrjp-Ijoni. Spoznali od strele ubitega. Deček, kterega je te dni med nevihto udarila Btrela, je umrl v Norvegian bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Malo pred smrtjo ho ga spoznali, da je bil 15 let stari Moritz Mačko Larsen iz New Yorka. Stanovalna hiša v plamenu. V pritličju petnadstropne hiše v New Yorku je te dni nastal ogeuj, kteri se je širil s tako hitrostjo, tia je bila vsa hiša v plamenu, predno bo prebivalci zapazili pretečo nevarnost. Neka ženska je z gorečo obleko prihitela na cesto, bila je tako hudo opečena, da bo jo morali prepeljati v bolnišnico. Druga, jako debela ženska je hotela skočiti skozi okno, toda ravno prišli ognje-gasci bo jej ubranili, pristavili lest-vo in jo vkljub velikanske teže rešili. Gospa Loeb se je prikazala z gorečo obleko pri oknu tretjega nadstropja, ognjegasci so tudi njo hiteli rešiti, toda bila je tako zbegana, da ni čula opominov, in Hkočila skozi okno na streho Bosednje hiše. Otroku odtrgalo obe nogi. Že aopec se je te dni na Trolley železnici v Brooklynu pripetila nesreča, ktera bode najbrže tirjala mlado človeško življenje. Z svojimi družicami se je igrala 71etua Grace McDonald na hodniku. V otročji razposajenosti je hotela križati cesto med tem ko se je z veliko hitrostjo bližal Trolley voz. Komaj je dospela deklica na . Ako . želite najboljše zahtevajte" Superior Stock . pivo ktero - . . je izvrstno glede čistosti. Naprodaj povsodi. 8QSCS BREWING CO., LAZE LINDEN, - . MIOH. — Entered as second clas matter at osMew York, N. Y. Post office Jctober 2. 1S93 „GLAS NARODA". i 1 leta----- 3.50, „ „ č trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo liBt skupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako s'edc in soboto. „GLAS NARODA" („ Voice of the Pk^ple") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plačr 30 centov. Dopisi brez podpisa in oaobnost' se ne uatisnejo. Denar uaj se blagovoli poslati po Mon >y Order. Pri spremembi kraja naročnikov croeimo, da se nam tudi prejšnja bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. , Oopiiom in pofii ljatvam naredit« naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St New York City. iz tir, vrgel jo je voz naravnost pod kolesa, ktera so jej š e čez obe nogi in ju skoraj ločila od telesa. Smrtno poškodovana s<» prepeljali \ bolnišnico, kjer bo jnj odrezali nogi. Zdravniki imajo malo upanja, da bi otrok pri življenju ostal. Motormaua so zaprli. Družba ima $150.000 škode. Kakor seje pozveiblo, ima Rapii Transit Co. v Brooklynu VBled zadnjega Trolley štrajka $130.00< škode. Ko je izbruhnil štrajk, bili so dohodki družite za S35.00(1 višji nego v istem času prejšnjega leta. Pred Štrajkom so izračunali, da bode do koncem julija imela družba $100.(>00 več dohodkov, kakor lansko leto. Iz zadn ega finančnega poročila pa je razvidno, da so bili dohod a i za 850.000 manjši. Nov refrigerator izumili. Neka velika zadruga je kupila izumljenje novega refrigeratorja, v k te rem se bode meso in sadje dalj časa ohranilo. Kakih 850,000.000 bode vtaknila v pedjetje. Osobito na transportu vporabljiva iznajdba obstoji v tem, da se temperatura naredi do take stopinje mraza, da iz nerodovitnega zraka odpravi vse škodljive kali. V dotičnem železnič-nem vozu je postavljen mali kom-pr«sni stroj. Stroški novega sistema bodo veliko cenejši nego starega pred ktenm bo.i<* imel še prednost, da se bode hib ko stopinja mraza po potrebi regulirala. Tovarna pogorela. Saratoga, N. Y., <>. avg. Danes večer je pogorela največja tovarna za cement blizu Gl^ns Fallsa. V dveh urah so l ile uničene velikanske naprave in dragocena maši-nerija. Škoda znaša £330.000, za-varova na pa je za $250.000, Požar je nastal najbrže vsled eksplozije kotla. Raba automohit se širi. Inkorporirana ,,New Jersey Electric Transportation Co," v Tren-tonu, N. J., je te dni svoj kapital zvišala od 810O.000 na $1.200.000 in dotične dokumente predložila državnemu tajniku v Trentonu. Ta družba je odsek od Whitny-Slkins sindikata osnovane zadrugn. Predsednik James Hayes je rekel te dni, da sindikat namerava po vseh večjih must*h in na obrežju New Jerseyja postaviti v službo automobile. Najprej« hoče z auto-mobiii napraviti zvezo med New Yorkom in Philadelphio. Družba je že 4800 imenovanih vozov izdelala. —_ Velika nesreča na Trolley železnici. Bridgeport, Conn, 6. avg. Trolley ve? poln potnikov je dane6 popolndne na dolgem in visokem mostu preko Peck reke skočil iz tira in se potem zvrnil v globino. Voz se je pri padcu prekncuil in padel na streho. Vsled sile najmanj 50 čevljev znašajočega padca kakor tudi vsled teže na dnu voza naha-jočega se motorja in železnine je bilo od 45 potnikov 30 osob na me« stu usmrtenih, vsi ostali pa bili več ali manj hudo poškodovani. Železnica je uova črta, ktero so še le minoli četrtek otvorili in veže vasi Derby, Shelton in Ansonia z Bridgeportom. Raz 400 čevljev dol-z«ga in 50 čevljev visokega mosta je najlepši razgled na zelo mično okolico. Nedeljski izletniki so bili prav židane volje, se šalili in smi-jaJi ter občudovali krasno okolico. V bližnjem trenotku prekucnil se je voz v grozovito globino. Od vseh krajev so hiteli prebivalci okolice na kraj nesreče. Stra-šansk in grozovit prizor Be je kazal tu očem. Ležalo je vse zmešano 30 utripajočih krvavih in mnogo do nepoznanosti zmečkanih trupel, moški, ženske, otroci. Rešitev je zelo ovirala okoliščina, ker se je rešiteljem na mokrih in močvirnih tleh nekdajne struge hudo udiralo. Vest o nesreči se je bliskoma raznesla po vsej okolici. Hitro so bili pri rokah vozovi, na kterih so naj-prejo prepeljali ranjence v tukajšnjo mestno bolnišnico in naposled tudi zelo pohabljene žrtve strašne nesreče. Uzrok nesreče. Bridgeport, Conn., 7. avg. Se vedno se trese od strahu vse tu-kajšno prebivalstvo radi nesreče na Shelton Trolley Črti. Po novejših preiskavah je 28 mrtvih in i3 ranjenih, vsi izletniki. Posebno v selu Strattord, najbližnem kraju katastrofe vlada velika žalost. Tragična smrt gospe Blew in njenih dveh otrok, gospe Rugg, sestra gospe Blew in njenega otroka, vzbuja prav posebno javno sočutje. Sedaj pa nastane važno vpra šanje: kako se je pripetila nesreča in kdo je krivec? Seveda kakor navadno v tacih slučajih, vsa kaže na motormaua, akoravno mu dosedaj še nobene krivde dokazati ne morejo. Vkljub temu bo ga včeraj popoludne zaprli pod zatožbo uboja. V zatožbi se glasi, da je mož svoje dolžnosti kot motorman zanemaril in zakrivil, da je voz skočil iz tira, kar je prouzročiio smrt toliko ljudi. Odvetnik železnične družbe pravi, da je most v dobrem stanu, motorman je moral prehitro voziti, potem pa je najbrže hotel hitrost zmanjšati, toda regulator napačno zasukal, da je voz še hitreje vozil. Dvajset osob ntonilo. Bar Harbor, Me., 6. avgusta. Žalostno so se pričele danes svečanosti na čast prihoda severoatlan-tiškega brodovja, ktero se je v prvič tu prikazalo odkar se je pričela Špansko amerikanska vcjBka. Tisoče in tisoče ljudi je vrelo v mesto in ljudje, kteri celo leto ne pridejo iz svojih gojzdov, drenjali bo se najbolj navdušeno med radovedno množico. Maine Central železnica je priredila komaj zadostno izlet-nih vlakov, kteri so pr«>peljevali goste iz raznih krajev v slavnostno s zastavami okrašeno mesto. Regularni vlak je v Bangoru vzel Behoj 1000 osob, kterim seje še več stotin pridružilo med potom, in mnogo ljudi se je zadovolilo z malim pro-storčekom na platformah in stopil jicah vozov. Dve močne lokomotivi sti vlekli iz desetih vozov obstoječi vlak. Na koncu Železnične črte je Mount Desert Ferry, kjt r parobrod veže Maine Central železnico z 8 milj oddaljenim Bar Ilar-borom. Ko je prvi izletni vlak tja dospel, je bilo znano, da bode parobrod za mogel le tretjino prišlecev vzeti na krov. Vse se je drenjalo kakor besno na precej pomanjkljivo zgrajeni 35 čevljev dolgi in 10 čevljev široki pomol. Štiri braneče paznike je množica potisnila na stran in v hipu je bilo kakih 200 ljudi, moških, žensk in otrok na pomolu, za kterimi se je drenjalo še 700 druzih izletnikov. Naenkrat se je čulo gromu enako bobnenje in pomol se je rarzušil na sredi. Po kratkem nremolku nenavadnega strahu polastil s** j" ljudstva divji strah, med t*m ko se j^ d<>li v mokri globini kazal strašen prizor, obupno za svoje življenje borečih se ljudi. V prvi zmešnjavi so pri rešitvi ponesrp'enc^v zgubili mnoge drazega časa in še le ko so momaiji z vrvmi, llali dobro vlado in pot« m odpoklical i amerikansko armado. Morilec oproščen B a r b o u r s v i I l e, Ky., 7. avg James Backer, kteri je bil zatožen umora, jn oproščen. Porotniki s Backerja pri prvem glasovanju ne krivini spoznali. Oproščene u so od vseh strani toplo črtita!i. Backer-jovi pravijo, da ne vrnejo več v Clay county, tore* kar njih zadevn. bode konec krvavih umorov. Strajk v rnJotopiinicah Colorado Spring, Colo. 7. avg. Ta teden bodo skusili v Globe topilnici v Denveru zopet pričeti z delom. Strajkarji še vedno stra-žijo topilnic^1. Kapitalisti so pri volji Bamo za 10 odstotkov zvišati plačo. Kakor pravijo je pripravljenih iti na delo 50 mož, t. j. približno peti del potrebnega števila. Razumen župan. Denver, Colo., 5. avg. Major Johnson je ovrgel mestno uredbo, vsl^d kt^r« borilna društva, ktera prirejajo boje s pestmi, plačale S1500 licence. V mTŽnem spi^u pravi mestni giavaf, da ni pri volji podpisati ui;i\ dbo, vsled klere bi se omogočilo ponavljan je brutalnih dogodkov, kakoršni so se pripetili pred tednom dni v takozvanem borilnem društvu. Nih^e ue misli, da bi bila naredha sprejeta vkljub temu, da jo je župan ovrgel. Potujoče krastače. Omaha, Neb., S. avg. Iz Bleno-ve, la., se poroča, da že teden dni milijone krastač (krot) naravnost proti severu potuje. Noč in dan skače in lazi ta golazen proti severu. Nebrojna tropa krastači se razširja na milje daleč. Ustrelil siromaka. Dallas, Tex., 5. avg. J. E. Ritter, kurjerejec je napeljal električen aparat iz kurnika v svoje stanovanje, kteri mu je naznanjal, ako se je kdo bližal perutniui. Ko ga je danes po noči zbudil električni aparat, planil je kvišku, zgrabil puško in ustrelil; brez pomislenka nekega moža, kteri je stal pri kurni-ku. Bil je siromak Viljem Hali po imenu. Ritterja do sedaj še niso zaprli. Tri zamorce obesili. Van Buren, Ark., 4. avg. Zamorec John Masey je bil danes ob 9. uri, radi oskrunjenja neke ženske, obešen. Trdil je svojo nedolžnost do zadnjega trenotka in preklinjal na vešalah Van Burena radi krivice, ktere mu je storilo mesto. Charleston, S. C., 4. avg. Na dvorišču okrajne ječe so danes zjutraj ua jed ne vešala obesili zamorca James Philips in Sam Bailey. Prvi je umoril policaja, slednji pa svojpga tovariša pri igri. Lepi tolovaji. A t 1 a n t a, Ga., 5. avg. V Fort McPherBon se je včeraj pojavil hud boj med proBtovojlci in regularnimi vojaki. Trebalo je celo stotnijo vojakov z nasajenimi bodali, da je razpršila tolpo. V Fort McPherso-uu sun jejo 29. prostovoljni polk in so včeraj novinci dobili prvo plačo. Večina novincev se je nato podala v mesto, kjer bo se vedli kakor divji in dospevši v tabor zabavljali regularnim. Z bodali in revolverji so se pričeli bojevati in še le ko je sotnija vojakov z nasajenimi bodali prišla nad nemimeže, se je posrečilo napraviti zopet mir. Osem hudo ranjenih mož ao nes'i raz bojišča. Sedemkratni morilec. New O r 1 e a u s, 4. avg. Danes so v St. John obesili Italijana Mer-curio Natano, alias Frank Naska v navzočnosti 2000 glav broječe množice. Imel je prepir z Rosario Geor-diano radi nekega mo2a in potem ustrelil vso iz petih osob obstoječo družino, imeuovanega med tem ko je bila pri večerji. Po storjenemu zločinu je ubežal in ustrelil tudi Benedette Giordiano in Vincente Benzan^, ktera sta ga srečala na begu in se je bal, da ga ne bi izdala. Vrenje v Avstriji. D u n a j, 8. avg. Razmere so v Avstriji vedno bolj napete zaradi povišanja davkov, posebno na sladkor. Zn radi tega so skoraj po vseh mestih prouzroč li demonstracije, posebno so se pa odlikovali v Ljubljani, Zatecuin Brnu. VSalzburgu so pa že toliko razsajali, da so tja odrinili dragouci iz WelBa in bodo najbrže proglasili izjemni stan, kar se utegne tudi v Gradcu pripetiti. Tri nekej vrtnoj veselici v Linzn so ne vojaki in zapobnikistepli. Nek stražmester je prepovedal topničar-ju prepevati „Wacht am Rhein". Topničar je na dalje pel, ko jo patrulja dospela na mesto, jej je občinstvo zabranilo VBtop na vrt, navzoči ritmojster je ukazal rabiti orožje, na kar je bilo več osob ranjenih. Evropejske in druge vesti. Johannesburg, 5. avg. Kakor pravijo je predsednik Kriiger odobril predlog kolonijalnega tajnika Chamberlaina, imenovati skupno komisijo, ktera naj bi preiskovala učinek nove volilne pravice. Iatočasuo pa je predlagal naj bi se povabile h konferenci Rusija, Francija, Nemčija in Nizo-z« u ink ;i, da se razmotrivajo vprašanja o prepiru. London, 5. avg. ,,Contral News4' se iz Madrida brzojavlja, da je vojno sodišiV gen. Torala. kt.^ri s« je imel zagovarjati radi kapitulacije SantiHge, nekrivim spoznalo. Na podlagi pred preiskave je predlngal tožnik, tiste častnike, kteri so za prodajo Manile odgovorni, izpah-niti iz armade in jih obsoditi v dosmrtno ječo. Pariz, 5. avg. Na razstavi prihodnjega leta, bode malo dežel bolje zastopanih nego Japonska, najmlajša velevlastij. Japonska je dovolila skoraj 3 milijone frankov, toraj drugo največjo svoto za pariško razstavo. Kredit je bil začetkom določen na . 2,200 000 frankov, toda japonski glavni komisar Hayashi je našel, da ta svota ne zadostuje in zahteval še nad pol milijona več in takoj je parlament jednoglasno dovolil. Japonska bode od svojih obrt-nijskih izdelkov večinoma take ra^tavila, v kterih najbolj napreduje: namreč hišuo orodje, svilne izdelke, dekoracije itd. Dalje bode razstavila zbirko japonskih rudnin, lesa, rib in druzih živalj. Japonska razstava umetnostij bode najbolj sijajna. Vse stare družine v deželi so dovolile državni komisiji izbrati uajpripravnejše iz njihovih umetnijskih zakladov in poslati na razstavo v Pariz. Poznavalcu bode torej omogočeno poznati japonske umetne zaklade v takej meri, kakor ne kmalu. B e r o 11 n, 5. avg. Ko so nemško nacijonalni kapitalisti v premo-garskem okraju Dortmund in Bochum z uvažanjem poljskih delavcev v osrčje Nemčije skoraj ves okraj poslc^vauili, postali so Nemcem zelo neprijetni. Zato in pa tudi ker so nemiri v Heme dali povod, pričeli so vodje Poljakov izganjati iz dežele. Te dni je dobil tudi nek Avstrijec po imenu Pane dekret, da mora deželo zapustiti. Mož še le malo mesecev stanuje z svojo družino v deželi. Rim, 6. avg. Kakor hitro je minister mornarice admiralBettolo izvedel, da je admiral Dewey prišel z ,,01ympio" pred Neapol, ga je brzojavim pozdravil kot zmagovalca pred Cavite. Baron Fava, italijanski poslanec v Zjed. državah, kteri je sedaj na dopustu, je danes admirala Deweya , obiskal. Lewis IddrayB, tajuik amerikanBkega poslanstva je priredil danes v Neapolu pojedino na čast Deweya, kterega se je udeležil admiralov stab in italijanske oblasti. Dewey bode najbrže obiskal Rim. Italijanski uradniki bodo Deweyu in njegovim častnikom priredili pojedino na vojni ladiji „Confienzo". P ar i z, 6. avg. Pri Juvisy 174 milj od tod je včeraj večer trčil ekspreani vlak ob lokalni vlak in ga popolnoma razrušil. 17 oaob je bilo uemrtenih, 75 pa več ali manj hndo poškodovanih. Žrtve nesreče so skoraj sami Parižani. Potniki ekspresnega vlaka so se sr.mo hudo prestrašili in nekoliko pretresli. Vihar je pokvaril napravo znamenja, kar je provzročilo nesrečo. Pariz, 7. avg. Včerajšni dan je bil najbolj vroč, kar so iih v Parizu do sedaj doživeli. Popoludne, predno je izbruhnila nevihta, kazal je toplomer 104 rt^pinje Fahrenheita. Devetkrat jo udarila strela v EifeJov stolp. Dalje je udarila strela v Jacomot tovarno, Delagar-devo livarno in še v mnogo druzih večjih poslopij in jih užgala. Že-leznico okolo mesta in mnogo poslopij je poplavila povodenj. Ljudje so radi vročine včerajšuega dne hudo trpeli. Veliko ljudi je zbolelo vsled solnčarice z smrtnim izidom. V Versailles je divjal pred nevihto velikansk vihar. Pretoria, 8. avg. Odgovor na Chamberlainov predlog gl«de mešane komisije v preiskavo meščanskega vprašanja, še ni došel, ker Be Transvaal vlada še ni za to odločila. Govori se, da je imel gledč tega vprašanja Volksraad skrivne seje, toda oficijelno ni ni/V znanega. K a p s t a d t, S. avg. Brzojav iz Pretorie poroča, da je Volksraad uajnovejši Chamberlainov predkg odklonil, vendar pa je pripravljen gojiti prijateljsko posredovanje. Hiis-teHsL. Rozamunda Kacenstajn. (I / k r c s n.) (Dalje.) Deklica ne odgovori tem besedam. A če sodimo po tem, kako zdrsne na koleni, kako pritisne svoje objokano lice na goreče hlapče-vo, ni nam potreba zatajevati čudne uganke, da ljubi imenitna grajšča-kinja priprostega človeka. ,,Rozamuuda,u čuje se črez nekoliko bolnikov glas. „ProBim te, položi desnico na moje čelo. O kako dobro dene to, kako hladi pekoče oglje v mojej glavi in v mojih prsih. Čuj me, skrivna neviesta moja, strašna kazen me je zadela, ker ljubim tebe, Btrašna kazen, saj sem jaz grajski — požigalec. Vroče popoldne je bilo včeraj. Ja^ sem v kašči pod podstrešjem žito meril. Ker je bilo mračno, ukrešem gobo, prižgem smrekovo treščico in Bi svetim pri delu. A hipoma čujem tvoj glas na vrtu. Bila si sama. Neko nepopisljivo hrepenenje me vodi k tebi. Lu^i pozabim, ko hitim dol. A jedva pridem na dvorišče, je že prepozno. Predivo v kašči so je vnelo,— in tako je nastal požar. Obupen planem v plamen, s pestjo izbijam iskre, z životom prikrivam tramove, a bilo je zastonj " Slabost premaga pri teh besedah pripovedovalca, na blazine omahne in Be ne gane. Deklica se prestraši. Poljubnje mu čelo in obraz in kliče njegovo ime. Žalovanje vzbudi staro Marijano. Kvišku plane, mane si oči in pravi: „Kaj, seje zgodilo?" Izgovorivši nagne se črez bolnika in ko vidi, da je bled, da ne odpre očes, obupno zakriči: ,,Umira,— moj Nikelj umira." Potem hiti kakor brez uma na dvorišče. Ondi zapazi v grajščakovej pritličnej sobi luč, potrka na okno in kriči : ,,Pojdite po duhovnika, hitite, Nikelj, moj Nikelj umira!" Kmalu potem Be prikaže grajšča-kov obraz na oknu. Ko pa zapazi staro služabnico, zakrili odurno in se skrije za zagrinjalom. Služabnica pa dvigne koščeno pest kakor v maščevanje v višavo ter hiti v noč, ne iskaje pravega pota, v oddaljeno vas po izpo-vednika. III. Suh, visokorasten možak je slonel v grajskej pritličnej sobi. Z desnico okinčano z briljantnim prstanom podpiral je dolg, bled, tako-zvan aristokratičen obraz. Nemirne misli bo mu baš rojile po glavi; kajti govoril je nerazumno sam s seboj. Le sem in tja poseže v kitasto lasuljo. Naposled pomeri nrnih korakov sobo. Raz Btene vzame pasji bič in zapuBti sobo. Prišedši na dvorišče, zapiBka na pišalno, da po ušesih zveni in čndno odmeva po razvalinah na pol podrtega gradu. I III Jugoslovanska Katoliška Jednofci. | 1 I Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pkzdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; II. ,, John Gi-obokab, Box 302, Ely, Minnesota; Rlneajnik: Matija Agnič, Box 266, EJy, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Prešikn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi unj h« '»lag<»volijo pošiljati na I. tajnika I van Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota. ... PRISTOPILI: Frank Osar, k društvu bv. Barbare štev. 5 Soudan, Minn. Frank Jakšo » *■> >> " »> John Plamberger M ti m »» « Ferdinand Strmel ,, >« »» »» Društvo šteje 20 udov. Vsa .Jugoslovanska Kat. Jednota šteje 535 udov. Ivan G o v ž e, I. tajnik. Društveno glasilo je „GLAS NARODA"- e|>e, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo." Tako jo govoril grajščak baron Kacenštajnar. Potem odpre duri v stranskem poslopji A kakor da bi ga pičil gad, strese se. Na postelji leži grajski valp«t in poleg njega kleči kam-nita p« doba— grajska hči Kozamunda. Nepremakljivo zre v bolnikov obraz, kakor da bi hotela uganiti v najmanjšem gibljeji vsako njegovo željo. Prišleca ne čoje i*j ne vidi, kakor jo skrčil peHti, kako j« dvignol bič, knkoje planol k postelji in kako je švigal jermen po objokanem obrazu in po bolnikovih prsih. Obupen krik se čuje potom, a poslušal ga ni grajščak. Za dolg.* rumene kit** zgrabil je hčer, vlekel jo do praga, kakor se vleče zver, in jo au nol črez prag. Potem je zaprl duri in se nagnol nad bolnika ter mu pogledal v obraz. Ker je videl, da se ne gane, zapustil poslopje. Med tem je hitel mladi duhovnik za staro grajsko Marijano, ki mu je kazala pot in molila na glas za uesrečnega Ni kelja. M« d p->tj.i skozi vas privabil je mrtvaški zvonec nekaj možakov, ki ho hoteli š« enkrat videti svojega znanca valpeta. Prišed&i pred gred. najdejo zakle nune duri na dvorišče. Ko zahtevajo, naj se jim odpre, čujejo le grajščakovo klet**v. Strast skipi »možem. S silo ulomijo duri. Ko pridejo do bolnika, najdejo ga mrtvega. IV. Drugi dan zve se ta novica daleč na okrog. Grajščakova grozovitost vzbudi občno nevoljo. V gradu pa je bilo vse izpremenjeno. Grajščak ni zapovedoval, za pogorišče se ni zmenil nihče, družina se je molče osrečevala. Bilo je kakor pred htrašno nevihto. Ondi pod slamnatim pritličnim podstrešjem pa j« ležal na ogorelih deskah mrtev grajski valpet. Skledica bla-goslovjene vode je stala na tleh poleg odra. Ko čuje grajščak o ljudskej ne-▼olji, zapre grajska vrata in zapodi kropi Ice. Tudi zvoniti prepove mrliču. A posledujega ne more za-braniti. Ljudstvo samo je zvonilo po vseh ceikvali na okrog iu razširjalo v^at, kako se maščuje Kacenštajnar nad svojim valpetom zaradi njegove ljubezni. Proti večeru istega dne raznese se novica, da pogrešajo grajsko Ro« zamundo, kajti grajščak sam je na« ročil svojim hlapcem, naj jo iščejo. Obljuboval je lepo darilo tistemu, ki jci najde. Ves trud je bil zastonj. Prehodili so gozd na daleč okrog preiskali so grad in Btranska po •lopja. Najbolj čudno pa je bilo. da so našli v Rozamundinej sobi vso boljšo obleko, kar je pričalo da ne more biti daleč. Pozno je bilo isti večer, ko ee vrne stara služkinja v grad in najde grajščaka samega v njegovej sobi. Kdor bi jo bil opazoval, kako je odpirala duri, kako je stopila v sobo, kako je sklenola roki nad prsi-mi, kako so jej žarele od nepopis-ljive strasti in poguma oči in s kak im glasom je vzkliknola: ,, Vedela nisem do danes, da nisi človek, temveč mrzel kamen!" poznal bi ne bil stare služabnice. Tako govori človek, ki je imel ali ima tehtne uzroke in pravice ter zahteva opravičevanja. „Ali je nisi našla torej?" pravi grajščak z milejšim glasm, kakor bi bil kdo pričakoval, in zre v staro ženo, ki se je bila ponosno razko-račila pred njim. „ S rečen si ?daj, ker si se iznebil obeh." Poslednje bosede je govorila grajska dekla z ostrim naglasom in pristavila potem : ,,Vs^ga tega bi ne bilo potreba, ko bi imel ti srce, kobisene l»il sramoval lastnekrvi!" (Konec prihodnjič.) Drobnosti. V staro domovino so od-potovali poslednje tedne: John V1 ren z Fredericktowna, Pa., v Ribnico na Štajersko; Josip Duler iz Chicage, 111., v Vavio vas; John Sajovic iz Eveletha, Minn., v Leše; Jo« Horvat iz Harrisburga, Pa., v Metliko; Frank Pogačnik iz Bull'a-le, N. Y., v Poduart; Rok Rozman iz Indianopolis, Ind., v Rečico; Matija Cesar iz Pueblo, Colo., v Radovico; Stjepan Dobrilovič iz Portlanda, Oreg., v Dubrovnik; Damian Koprivec iz Bessemer, Pa., v Ilovo guru; Joe Petrinovic in Karol Mar.čič oba iz Wardner, Idaho, v Novi pri Reki; Anton Dremelj iz Johnstowna, Pa., v Malo Loko; Autou Kastelic iz Pueblo, Colo., v Vel. Ilovo goro; Josip Pe-terlin iz Pueblo, Colo., v Dobre polje; Anton Markovič iz Los An-gelos, Cal., v Karlovac: Miroslav Jelene v Tršeje; Anton Korošac v C'abar, oba iz Memphisa, Tenu. ; Matija Terdich iz Beadlinga, Pa., v Dragatuš; Mihael Škerjanc in Frank Tomec oba iz Cannos City, Colo., v Ljubljano. * * * Nesreča. 15. julija je utonil pri kopanju v Ljubljanici Anton Božič, doma iz postojinskega okraja. Mrtveca so prepeljali v Borovnico. — Strela je ubila v ponedeljek 701etno mater posestnika Kralja iz Brežič, ko je sedela v sobi pri peči. * * * Nesreče. V Primostku je utonil 6£letui Auton Muc. — V Čažni vasi je gorelo pri posestniku Jos. Šerkotu. Škode je ltOO gld. — V Malnah je pogorel kozolec Iv. Pungrčarja Škode je 1200 gld. * * * Požar. V Zatičini je strela už gala kozolec posestnika Jos. Goriška. Škode je 900 gld. Zavarovan je bil Gorišek le za 300 gld. * ' * mnogo živine je zgorelo. Ogenj so baje zanetili otroci, kteri so se z žveplenkami igrali. * * * Toča. 15. julija na večer je padala toča po Brdih ; zadela je Krasno, Vedeijan, Višnjevi k, ter deloma Šmartno in Kojsko. Toča je bila debela ter je ponekod celo korce na strehi prebila. Proti toči so streljali že 2 uri poprej, ali ni nič pomagalo. Po noči potem je pobila toča po Banjšicah, da so morali drugi dan žito pokositi. Ubogi ljudje! * * TJ 1 o m. V Podklancu je neki Ivan Spelič iz Zubrance ulomil pri Josipu Kajinu in odnesel raznega blaga v vrednosti 140 gld. * * * Na R a d n i ima gospod Kora-čin tri velike, popolnoma zrele grozde v oknu, kamor je trta napeljana. Oudno je videti popolnoma črno in zrelo volovino na trti visečo že sredi julija na Dolenjskem. . * * * Iz Višnje gore se piše ,Slov. Narodu" : Med Leskovcem in Trebeljevim sta pasla v nedeljo IG. julija dva pastirja živino. Nenadoma so se pripodili okrog 4 ure popoludue težki sivi oblaki. Pastirja, vsled groznega bliskanja in grmenja vsa prestrašena, popustila sta živino na paši in sta začela teči proti domu, boječa se huie ure. Ko sta bila v najhujšem teku, zasveti se razburjeno nebo in strela je vdarila v lGletnega Lahovega pastirja, obžgala mu lase in obraz cako, da je obležal na mestu mrtev. Njegovemu tovarišu Be ni pripetilo drugega, kakor da ga je silni puh omamil in vrgel kakih pet korakov v stran, od koder je ves preplašen pritekel v vas in povedal grozno nesrečo. Tudi toča je padala po hribih, zlasti je bilo videti hudo proti PrimBkovem in naprej. Pač žalostna jesen se prerokuje ubogemu kmetu. Kar mu ni ugonobilo ledeno zrnje o Binkoštih, ugonablja mu sedaj in mu preti skoro vsak dan z ledenim bičem pokončati še zadnje upe— poljske pridelke, kajti žetev in sadje je bilo večina že vse uničeno o Binkoštih. * * * Ubil se je v Idriji 211etui rudar Jernej Trolia. * * * Olikanost celjskih nem-škutarjev pokazala se je zopet v nedeljo o priliki dohoda ljubljanskih kolesarjev v Celje. Kakor divje zverine priplazili so se, ko bo je storila noč, iz svojih temnih skrival.šč ter prežali okolu „Narodnega doma" na plen. Med koncertom ki seje vršil v ,.Narodnem domu" na prostem, pričelo je leteti čez streho vojaškega skladišča drobno kamenje in druge stvari na udele-žeuce. Nekega zlikovca, ki je bil pri tem poslu zasačen, policija ni hotela aretovati! Ko so se ob 2. uri ponoči vračali štirje kolesarji na kolodvor, pridrvilo seje nekaj kri-čačev za njimi celo na peron, ter so tam Slovence na nečuven način izzivali. Navzoča policista ščitila sta le Nemce, da se jim slučajno kaj ne pripeti. Nasprotno pa so gospodje železuiški uradniki in drugi uslužbenci jako eaergičuo postopali napram izzivačem. Poslednji, kojih imena so se deloma že eruirala, zagovarjati se bodo morali pred kazenskim sodiščem. * * * Strela. V ponedeljek 21. julija v jutro v nevihti je udarila strela v tovarno za vrvarsko obrt laBt g. M. Sušiča, med sjšbim mostom in Suažicami. Napravila je škode okoli 2000 gld. * * * Iz Soče bo p o t e g n i 1 i blizu Kanala onega kovača iz Deskle, kterega klobuk bo bili našli pred časom ob Soči, kakor smo že poročali 1 Kovač je imel zvezane roke. denarja niso našli nič pri njem, kar vBe kaže, da je bil storjen zločin. Zločinca še nimajo. * * * Ustrelil se je v Gorici sin znanega stavbenega podjetnika, milijonarja Ceconija, ulanski nadpo-ročik Hubert Ceconi iu sicer radi rodbinskih razmer. * * * * Velik požar. Iz Lipto-Szent Miklose javljajo, da je naatal v Hoszzuretu požar, kteri je upepelil skoro vso vas. Zgoreli so tudi trije otroci, ktere so zaprli stariši v stanovanje, ko so šli na polje. Tudi * * * Grozno trpičenje na Ogrskem. O nečloveškem trpi-čerju v občini Mocsa v komorn-Bkem kom i ta tu poroča ,, Agra mer Tagblatt" : V noči 15.—16. novembra m. 1. ukradel je nekdo v občinski hiši v M^csi 2137 gld. 81 kr. iz železne blagajnice. Okrajni sodnik Koloman Szabo je vodil preiskavo ter izvrševal svoj posel na strašen način. Dal je najprej zapreti 13 že prej kaznovanih ljudij. Pri zaslišavanju so bili prisotni knjigovodja Molnar, občinski notar Gobel, občinski sodnik Czunyi in 4 orožniki. Začeli so s Št. Kova-caem, ki o vsem dogodku ni hotel uičesar vedeti. Hoteli so ga toraj prisiliti, da izpove. Najprej so ga uakratko uklenili ter ga pustili tako do 18. novembra zjutraj; takrat so ga pretepli po podplatih in spodnjem telesu. Palica se je pri tem vsa razletela. Ker pa še to ni pomagalo, so trpičenje še povečali. Pri tem je Czunyi sunil obdolženca večkrat v trebuh. Molnar je dal prinesti špirita ter ga je zažgal pod KovaBcevimi podplati. To se je zgodilo trikrat. Končno so mu polili noge z gorečim špiritom. Napol mrtev je dejal Kovača, da je zakopal denar v bližini nekega ribnja-ka. Ker seveda denarja niso našli. ho reveža vnovič, a še groznejše mučili. Molnar je rezal Kovacsu z nožem meso s prstov ter mu ni dar štiri dni nič jesti. Prav tako zverinsko so trpiučili ženo Kova-esevo, Jožefa Tervenskega, Ladislava Baranko in Lavro Sciicsevo. Zadnja je morala tud; gledati, kako bo mučili Kovacsa. Po vseli teh grozodejstvih šele se je oglasil neki Dezider Toth, kterega sploh niso sumili ter povedal, da je — tat Toth je ukradel 613 gld., njeguv tast pa ostanek. Komornsko sodišče je dalo vse mučitelje zapreti, in oba sodnika sta odstavljena. Preiskava bo dognala baje še mnogo grozodejstev teh madjarskih zverin. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za «40.80 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljacev registrirana. Kje sta? ANTON MEDVED in MIHAEL SMREKA R, oba iz Zatičine na Dolenjskem ; za oba naslova bi rad zvedel: Anton Hrast, 541 King Ave., Haughville, Ind. Slovenci 1 Ako pošiljate de nar v staro domovino, želite koga sem dohiti, ali potujete domu, obrnite Be na F. Sakser & Co. Kje je? STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Araeriki ježe vdrugič, pred petimi leti je imel saioon na Biwabikn, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike Pe r uš ■ č, Black Diamond, Wash. (30. ag.) Muke Aurore" D r e y i u s a. V listu je prijavil Clemenceau Kje Je? ANTON ZALAR, doma iz Zapo-toka štev. 9, župnija Ig pri Ljubljani; pred štiridesetimi dnevi jo prišel v Ameriko in bi za njegovo bivanje rad zvedel njpgov brat ter prosi rojake, ako o njem kaj vedo, da bi mu blagovolili naznaniti: John Za I ar, B< x 759, Leadville, Colo. (9. avg.) Palace Meat MarM Jos. Asselin, Prop., 337Fifth St., Calumet, Micb. prodaja izvrstno meso razn« vrste, kakor tudi perntnino. \r3e blago je sveže id prve vrste-Naša posebnost so kranjske klobase. ^^ Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Podpisani priporočam Slovencem in Hrvaton svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v lijem točim vedno izvrstno sveže pivo, dobra vina in whisky ter imam vedno v zalogi fipe suiodke. V obilen obisk priporočaje se rojakom z velespoštovanjetn F. P. Sedlar. NAZNANILO. imam Rojakom naznanjam, da , , , . A , ^ veliko zalogo povestnih, ponenih in popis muk, ktere je pretrpel Drey- ( šaljivi li fus na Vražjem otoku in kakor jih je opisal Dreyfus sam. Clemenceau piše med drugim : Ze življenje pod tem podnebjem je peklo. Tej soln-čni vročini, strupenim izparivaujem tropičnih tal postanežrtva najmočnejše zdravje. Ako je postal jetniku zrak v kofii neznosen, je šel na ozki ograjeni prostor ter dihal dušeče vročo atmosfero. Omedlel je včasih tako nenadoma kakor bi bil zadet s peBtjo. Potem so prileteli stražniki v nadi, da ga je vendar že konec. Toda Dreyfua ni hotel umreti. Trmoglavo se je držalo življenje njegovega trpinčenega telesa, ter je ostal živ, dočim so umirali okoli njega stražniki. K temu se je pridružila mrzlica in slabosti, ktere je provzročal kinin, s kterim je preganjal mrzlico. Dreyfus je trpel tudi lakoto. Kon&erve bo mu po-1 brali in mleko mu niso dajali, pač j pa jedi, Kteriiu se je ustavljal želodec. Tako so ga hoteli ugonobiti. Ko so začeli v Parizu govoriti o reviziji, so stražniki trpičenje po-hujšali. Tega si Dreyfus m mogel razlagati, zato je pisal generalu Boisdetrreju in Felixu Faureju. Revež, prav ta dva sta ga hotela uničiti! Ko je došla ladija ,,Sfax", je Dreyfus miBlil, da so povzročila revizijo lastna pisma, kajti o vsej aferi, ktero so izzvali Scheurer, Keatner, Zola in Picquart, ni vedel ničesar. Pisati ni smel ničesar svojega, niti za zabavo. Da bi duševno povsem ne otopel, je začel knjige prepisovati. Končno so vko-vali jetnika v železje, da je imel vse krvave in otekle gležnje. Rane so ga strašno pekle, ker so Be mu pri-sadile in začele gniti. Ko je Dreyfus vpraševal, zakaj ga toli mučijo, mu niBO ničesar odgovorili. Tako so mu devali dva meseca VBak večer verige oa noge, zjutraj pa so jih snemali s krvavečih nog. Dreyfus je zategadelj duševno obnemogel, ker ni nikdar govoril, je pozabil gladko govoriti, njegovo telo pa je suho in bolehno. In vendar je trpel vse ne-nedolžen. Tako piše Clemenceau. na, krasuo vezanih molitvenikov razne velikosti. Moj cenik knjig pošljem vsakomu brezplačno kdor mi zanj piše. Dalje pošiljam tudi skrinje za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vae pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v lepo z bar-žunom prevlečenej škatlji spravljeno, prejšnja cena je bila 36, a sedaj jo dam za $4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako Be mi denar naprej pošlje, za mala naroČila se mi lahko pošljejo štempei. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štempsnaj se mi dopošlje. Kdor si 10 povestnih knjig ob enem naroči, dobi eno povrh. Z spoštovanjem MATH. POGORELO, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka m podraženju tobaka ostane pri p r e j š 11 j e j ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali ,,Gl.as Narodu" v New York. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgUBta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis. Vina na prodaj. Dobra rndeea in cma vina po 40 da 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. Francoska parobrodna dražba Compapie Generale Transatlantic Direktna erta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street : La Touraine 5. avg. La Champagne 12. »1 La Bretagne 19. 1* La Normaudie 20. j) La Tonraine 2. sept La Champagno 9." »» La Gascogne 1G. M La Bretagne 23. 11 La Touraine 30. ) 1 La Normaudie 7. oct. La Champagne 14. It La Gascogne 21. 1» Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $55 in višje. Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BROADWAY, NEW YORK Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženBke in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Leadville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj ^s^looxi^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shaja-jo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Klapscli na ELY, MINNESOTA, priporoča Slovencem svojo trgovino z različnim blspm, kakor obleko za mošjke in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vse blago je dobiti po nizke j ceni. Dalje priporočam svoj lepo urejeni y obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fiua in whiskey ter imam vedno-v zalogi fine smodke. Rojak naj podpira rojaka ! vina bi J Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici B© toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ H A iVi^Ao CHAS. R. WEITERSHAUSEN, Allegheny, Pa. 212 Ohio Street, Edino slovensko podjetje! Ta 1 anka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedš>*im in vs- v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v st:iro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. Wor GOVORI IN PIŠE SLOVANSKI. ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vB»jm Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanj« VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovratii IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar jo zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz staro domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in VJ.e skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objed: cm slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, C ALTJM ET, MICHIGAN. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. DusGhek* lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik ( Price list). NaroČila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu p r ob to in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agenti« se spre j m o proti ngodnim pogojen. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščojo prvi slovenski : et let. M. Teschak. Podpisani imam harm, nikeod g. J. Goloba le šest let, za nje sem da! $40 in so še sedaj boljše kakor one iz stare dežele, ktere sUmejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki. Martin Trlep, Joliet, I1L. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike izdelane od g. J. Goloba 1/vistno delo, jaz že na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in Se sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za »30. Mlke Klobučar, Joliet, I1L Mat. Frankovi2 potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil od njega harmonike pred 4 leti in dal ia nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše iz stare dežele; dosed a j še niso potrebovale poprave. Math. Frankovlch, Calumet, Mich. Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane ]>o John Golobu imajo Čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piščaiL G. S trainee. Slovenci I .SAKSER&CO.^ f„G-las IfcTaaročLa."^ Posreduje rojakom prevožnje listke za najboljše parnike po najnižjih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku.pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Bargge Office (Castle Garden) posredujemo, da ^a puste naprej potovati, kar drugi agehtje na zapadu nemorejo storiti in so mnogokrat potniki vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni, kteri /a ko :t listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse parobrodne družbe in železnice po Zjedinjenih državah najceneje. — Pošiljamo v staro domovimo cL o a jo jj o ker imamo dobre, solidne zveze. Sleherni teden odpošljemo po 10.000 bodisi-na zasobne osobe ali hranilnice po najnižji ceni in jako hitro, do 15.000 goldinarjev in množina stori, da lajiko po ceni delamo. Vsak rojak potujoč v staro domovino naj kupi vozni listek pri nas v New Yorku, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na e\v York pa vsled kake žel e/.nicne zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem Ameriko, na zapadu ew York, med tem, ko mi za naše azaj poslan, toraj po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri potujejo brez zapadu v New vokk pa na svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi ako ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v N potnike vse mogoče storimo m ni bil še nijeden nazai Doslan. torai do čemu si delati nenotrebne skrbi in st našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. Nase denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. poslali smo pa že rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. vel j. Toraj vse prednosti govore se v vseh teh zadevah obrniti le do : FR. SAKSER & CO. („GLAS NAHODA") 109 Greenwich Street, New York, Od- in KNAUTH, NAGHOD & KlIEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščine in dolgove. Slika predstavlja srebrno uro z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z duhrim, Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . tj)13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje Be razp ciljajo ceniki fraukovani. Poštena postrežba in imstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe Be priporočam z vBem poštovanjem: Jakob Stonich, 89- E. MAPttON STREET, CHICAGO, ILL Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni H a tel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno svežo pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo lj±šo©_ Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. 81ovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. jspms hh^mssosh: isi iiihkes jsjskhhk H HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu najpriljubljenejši zdravnik zaradi Bvojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstni! notranji! Mor tudi vnanjil Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-Ču, Monako vem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj Be vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-liici, oslabelosti, vsakovrstnihžen ekih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-On je na stotin© ±m_ oi3d_m_o nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter Be nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da Be Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°|0 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko' pošilja naravnost ali pa s posredovanjem ,,Gla£ Naroda". m B IB S! m m IB IB Si LJM! 'luMLjlunuli^^ - Dr. G. IVA.NPOHBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotidni osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.