Razne stvari Iz domačih krajev. Visoki gost. Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Evgen, prečastai in prejasni gospod načelmk in poglavar nemškega viteškega reda, je obiskal našega premilostljivega knezoškofa v ponedeljek 1. t. m. Točno ob pol deveti uri predpoldan se je pripeljal prejasni nadvojvoda s svojim sprerastvom pred knežjevo palačo. V veži, ki je bila s cvetlicami bogatQ okrašena, so visokega gospoda pričakovali in pri dohodu spi-žtljivo pozdravili prevzvišeni s stolnim kapiteljem. Po obisku premilostljivega je sprejel nadvojvoda tudi še v posebni avdijenci pree. st-jlni kapitel. Med slovesnim zvonenjem se je podal potem s premil. knezoškofom v krasno razsvetljeno stolnico, kjer si je prejasni gospod v pričo velike množice ljudstva po pobožni molitvi pred Najsvetejšim ogledal vse znamenitosti te jcerkve. Cerkev je napravila na Nj. c. in kr. visokost najboljši vtis. Pozneje je obiskal nadvojvoda med drugiru tudi še novo prekrasno frančiškansko cerkev v graškem predmestju. Ob eni uri popoldan je bil Nj. c. in kr. visokost s svojim spremstvom in z najodličnejšimi osebami mesta gost premil. kneza in škofa. Med obedoin so se mu prevzvišeni v ganljivih besedah zahvalili za prečastni obisk ter pristavili prisrčno željo, da bi ljubi Bog nadvojvodo še mnoga leta ohranil v prid sv. eerkvi in premili domovini. Nj. c. in kr. visokost je odzdravil s naprisrčnejšimi besedami ter izrekel svojo zahvalo za toliko gostoljubnost. Odpeljal se je ob treh popoldne v Ormož. Dober nank nekaterim listom. Dr- žavni pravdnik, gsp dr. Nemanič je pri porotni obravnavi v Mariboru dne 13. marca »s svetim navdušenjem> izgovoril te-le velepomenljive besede o Iastnosti dobrih časnikov: »Ne pravi se zastonj, da je tisek velemoč. V resnici je storil tisek veliko dobrega in velikega za narode, da, dober tisek je narode velike storil, ker se je b o r i 1 z a opravičeno prostost in razširj a 1 o m i k o. Ako tisek to svojo dolžnost izpolnjuje, tedaj klobuk z glave pred njim. Ako se pa spozabi ter ščuva stanove proti stanovom, narode proti narodom, kako škodljivo je tedaj njegovo poCenjanje! Kako škodljivo deluje tak tisek, naj pojasnim z vzgledom. Nekdo je n. pr. razžaljen v časniku in to razžaljenje se raztrobi po celem svetu. Tu in tarn še se včasih prekliče, toda kdo v6, koliko od onih, ki so brali obrekovanje, bere tudi popravek, ki bi naj rešil čast razžaljenemu. Pred vsem se pa obračam proti oni podpihujoči sili tiska, proti onemu naCinu, ki stopinjo za stopinjo, kapljo za kapljo vliva strup, da tako doseže zlo.« — Res, zlate besede, katere bi se naj debelo zapisale po vseh stenah v uredništvih »Marburger Zeitung«, »Pettauer Zeitung«, »Štajerc«, »Geljska vahta«. Slovenskemu tisku, posebej »Slov. Gospodarju« so bile vedno misli, ki jih je povedal gospod državni pravdnik, zvezda vodnica. 1. »Sl. Gospodar« se je od svojega začetka do danes >boril za opravičeno prostost« štajerskih Sloveneev, katera jim gre po naravni in cesarski postavi kot zvestim avstrijskim državljanom. — Marburger Zeitung in drugi njej enaki listi pa ne privoščijo Slovencem niti toliko prostosti, kakor je ima uboga raja na Turškem. — 2. Naš list si je smatral vedno kot glavno nalogo poučevati jjudstvo v njemu razumljivem jeziku o političnih dolžnostih in pravivicah, o gospodarstvu itd. — Listi, kakor >Štajerc« in njemu enaki pa nalašč hočejo, da slovensko Ijudstvo ostane v črni temi neumnosti. Niti šole nam ne privoščijo ti listi! »Štajerc« s svojo neumno pisarijo naravnost računi na to, da so Slovenci sami »trotli.« — 3. Kdo hujska stan proti stanu, ljudstvn proti ljudstvu? Treba je le malo pogledati v eeljsko vahto in njene bratce. Koliko psovk, Iaži, obrekovanja se je že tu nagromadilo proti raznim stanovom, zlasti duhovmškemu! Steklo sovraStvo proti Slovencem diha iz vsakega teh listov. Crnijo nas in obrekujejo, v žlici vode bi nas radi vtopili. Malopndni Ijudje v Mariboru, v Ptuju, v Celju in drugod pošiljaio v te liste svoje izrodke in hujskajo pošteno meščanstvo zoper Slovence. — Naše geslo je bilo in bo: »Tuje spoStuj, svoje ljubi!« — Pričakujemo, da bo g. državni pravdnik »gledal na prste« tem umazanim listorn, ki namenoma z lažmi in huiskanjem delajo za hudobno stvar, zastrupijajo srca in pamet svojih bralcev ter jih pripravljajo za odpad od vere naših oeetov •. naše skupne domovine Avstrije, ter pred širnim svetom jemljejo poštenjedobrim ljudem. Naši cenjeni bralci pa naj si vzamejo k srca besede g. državnega pravdnika ter se naj varujejo kakor steklega psa hudobnih listov. Uravnava Sotle. Predlog poslancev Zičkarja, dr. Ploja, Berksa zaradi uravnave Sotle se glasi: Štajarski deželni zbor je v 23. seji z dne 28. aprila 1899 sklenil: Deželnemu odboru se naroča, da poizveduje, kako nujno potrebna in v kolikor je izvedljiva uravnava Sotle v okrajih Rogatee, Šmarje, Kozje, Brežiee. Nadalje se mu naroča, da povpraša pri kraljevski hrvatski vladi, ali smatra uravnavo Sotle nuino potrebno in ali se hoče lotiti tudi dela, da poskrbi donesek od ces. kr. vlade in da o svojih korakih v prihodnjem zasedanju poroča, oziroma stavi predloge. Iz obravnav v deželnem zboru o tem predraetu se razvidi, da je škoda velikanska, katero naredi Sotla in njeni pritoki vsako leto s povodnjami. Po poročilu štajarskega deželnega odbora na deželni zbor je odgovorila kraljevska hrvatsko-slavonska-dalmatinska deželna vlada v Zagrebu, da se tudi na hrvatski zemlji mnogo pritožujejo zaradi škode, povzročene po Sotli, in da je torej skupna uravnava Sotle neodklonljivo potrebna. Kraljevska hrvatska vlada je rada sprejela ponudbo, da se skupno dela pri uravnavi in pričakuje nadaljnih poročil, da poda svojim kulturno-tehničnim uradom potrebna navodila za složno postopanje. V seji državnega zbora z dne 18. okt. 1899 se je vložil po Žičkarju in tovariših naslednji nujni predlog: Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da stori takoj potrebne korake zavoljo uravnave Sotle in nienih pritokov v sraislu sklepa Stajarskega deželnega zbora. Ta nujni predlng se je sicer sprejel, a š t ajarski deželni odbor in vlada nista ničesar storila za uravnavo Sotle in kraljevska hrvatska vlada še vednav*aman' pričakuje poročil, da poda svojim kulturnotehničnim uradom potrebna navodila za složno postopanje. Med tem je Sotla kakor na štajarskem tako na hrvatskem ozemlju naredila ogromno škode s preplavljenjem. Vsled tega stavimo predlog: C. kr. vlada se pozivlja, takoj vse potrebno ukreniti, da se začne Sotla uravnavati. NesreČa v Mariboru. Pri kopanju vodovodnega rova na glavnem trgu je dne 2. aprila zasulo delavca Korelo in Kendjo. Kendjo je le labko poškodovalo, Korela pa je dobil nevarneje, vendar ne smrtne poškodbe. Na licu mesta se je zbrala velika množica ljudstva, ki je živo razpravljala o nesreči. Imenovanja na pošti. Trgovska akademika Robert Krainz v Ptuju in Artur Tanšič v Šmarju pri Jelšah sta imenovana poštnima upraviteljema. Sedemstoletnica. V pretečenem tednu se je na Remšniku na prošnjo tamošnjega 6. g. župnika Jurija Zmavca obhajal sv. misijon pod vodstvom 66. gg. misijonarjev od sv. Jožefa nad Celjem. Povod prelepi svečanosti je bil, da se praznuje dostojno spomiu na redko okoljnost, da obstoji tamkaj župnija že sedemsto let. Iz Remšnika vračajoči se čč. gg. misijonarji so bili v torek s č. g. župnikom gostje naSega premil. kneza in škofa. Okrajni zastop v Kozjem je soglasno izvolil svojim načeinikom g. Marka Tomažiča, župnika na Pilštajnu, namestnikom pa gosp. dr. Frančiška Jankoviča, okr. zdravnika v Kozjem. Slava! Dmpla je dne 31. sušca v Velikih Laščah pri svojih starisih blg. gospa Olga Hrašovec, roj. Grebenc, soproga g. dr. Silvina HraSovea, sodnega adjunkta v Mariboru. Ranjka gospa ostane zaradi svoje ljubeznivosti mariborskim Slovencem v naibolišem spominu. Pokoj njeni duši! Iz Celja. Slovensko gledališče. Igra Luropacii vagabund se je vršila pretečeno nedeljo kot zadnja v tej sezoni v prid Ciril in Metodovi družbi. Ta predstava je bila bolj sredno obiskana. Ravno ta igra je imela že tudi lani s!ab obisk; pa zakaj? — Prolog: Gregorčič »B!agovestnikom<, katerega jo prednašala mojstersko gdfi. Meta Baševa, }e bil z navdušenjem sprejet. Prednašanje igre same se je popolnoma ugodno vršilo, akoravno je biio za študiranje iste na razpolago komaj teden dnij. Komične vloge »zanikerne trojice« so bile v rokah priznanih spretnih igralcev in sicer gg. dr. Ravnikarja (Lim), Perdana (Kneftra) in Salmiča (Klopčič), vsled tega je bil uspeh igre že v naprej zagotovljen. Stari, razvajeni obiskovalci  glediSč občudovali so jih in se jim smejali; bili so enega mnenja, da tako originalno in plastično teh ulog še niso videli v nobenem gledišču igrati. Druge uloge so bolj postranske, pa so se tudi z večino dobro pogodile. Petje splošno ugajalo. Godba je svojo nalogo dobro rešila. Koncem igre sta pczabila priti po nepoboljšliivega »krojača« in »šosterja« — huda duhova, ampak zeralja ju je živa pogoltnila: grozno svarilo za šnopsarje in vsakojake lahkoživce! Vaje za prihodnjo sezono se bodo pričele že meseca avgusta, in se bodo k tem privabile nove moči. Savinjska dolina. V nedeljo dne 24. marca se je vršil v neki fari Savinjske doline, Čigar fara je imenitnemu apostolu posvečena, demokratičen shod. Pg naključju sem dobil povabilo v roke, ki je obsegalo vspored shoda, in kot govornik na tem ljudskem shodu je bil sodrug Kristan iz Trsta. Ali veste, kdo je ta Kristan, kateremu ste vrata odprli in katerega ste poslušali? Ta Kristan je ravno iztopil iz kat. cerkve in se proglasil za brezverca. Le držite se takih brezvercev, mi pa bomo vpraSali moža, ki nas hoče poučevati in voditi: ali imaš vero?! Davkarjem v Šmarju pri Jelšah je imenovan davčni oficial v Mariboru, gospod Mihael Lešnik. Čestitamo vrlemu gospodu na imenovanju, a tudi šmarskemu okraju na izvrstni pridobitvi! Neopravičen napad. >Slov. List« pripoveduje v 10. St., da je »p o 1 i t i č n o izdajstvo« vtihotapilo na celjski gimnaziji za ravnatelja moža, ki je najstrastnejši agitator za šulferajn in ki ne zna besedice slovenski, namreč P r o f t a. In kot i z d a} a 1 c a je imenoval omenjeni list naSega štajarskega poslanca, g. Robiča. Mi smo se dali o stvari natanko poučiti in se prepričali, da je to hudo obdolženje naSega poslanca popolnoma neresničnoin neopravičeno. G. Robič je na imenovanju ravnatelja Profta čisto n e d o 1 ž e n. Upamo, da ljubljanski list popravi svojo zmoto in vrne čast našemu poslancu. Vojaški novinci. Danes priobčuiemo v prilogi prvi govor spodnještajerskega poslanca dr. Miroslav Ploja. Kdor prebere govor, razvidi takoj, da g. poslanec vestno zasleduje razvoj avstriiskega vojaštva, isto tako vestno zasleduje tudi želje in zahteve kmečkega stanu, ki jih goji v tem oziru. Kar si naš kmet želi glede vojaščine, vse je znal g. poslanec v lepi obliki povedati v državni zbornici. Posebej še bodo g. poslancu za ta govor hvaležni njegovi volilci iz gornjeradgonskega in ptujskega okraja, ker je vojaško upravo s krepkimi besedami opozoril na konjerejo, ki v teh krajih tako lepo prospeva. Poštar na Pragerskem je postal poštni ekspedijent Nemec g. Karol Jakobi. Slovenski sinovi se pošiljajo v druge hribovite in nevljudne kraje, Nemci pa zasedajo najlepša mesta po slovenski zemlji. Zmaga v Šoštanju. Pri občinskih volitvah v Soštanju so zmagali na vsej črti Slovenci. Nemškutarji se volitve niti udeležili niso. Slava Slovencem! Kos pečine se |e odtrgal v Studencih od gore, na kateri stoj6 razvaline ter se valil do potoka. Nesreča se, hvala Bogu, ni zgodila nobena. Narodna dekleta. Zgodilo se je, da si je nekaj fantov v Cezanjevcih pri Ljutomeru naročilo iz radovednosti »Štajerca«. Ko so to izvedela vrla cezanjevska dekleta, bil je užaljen njih narodni ponos, in sklenila so, da ne govorijo in ne občujejo več z nobenim fantotn, ki čita nemčurskega »Štajerea«. Kar so sklenila, so tudi držala. Fantje pa so opustili »Štajerca« in čutijo sedaj ravno tako narodno kot dekleta. Posnemanja vredno ravnanje! Odlikovanje romarjev v sveto deželo. Sv. Oče mislijo ustanoviti častni križec za roraarje v sveto deželo. V naši škofiji bodp dobili torej ta križec čč. gg.: kanonik v Slov. Bistrici Anton Hajšek, župnik v Žalcu M. Koren, dekan v Gornjem Gradu Fr. Dovnik, profesor bogoslovja Jos. Zidanšek, urednik Fr. S. Šegula. Podržavljenje železnlce Celje—Velenje. Dne 25. marca je bilo v Velenju zborovanje zaradi podržavljenja železnice Celje-Velenje. Shodu, katerega so se udeležili tudi Nemei, je predsedoval g. Vošnjak. Na predlog g. dr. Serneca se je sprejela prošnja na državni zbor in železniškega ministra, da se podržavi proga Gelje—Velenje. Nemška šola v LJutomeru se bode razširila v trirazrednico. Krajni šolski svet se }e izrekel proti, ker ni dovolj otrok za nemško šolo. Zdaj bodo jih zopet lovili, zato pa pozor slovenski stariši! V Št. Ujn v Slov. gor. bo sedaj sprejemanje otrok za šolo. Slovenci, dolžnost vsakega Slovenca je, da naznani svojega otroka za slovensko šolo. Duhovniške izpremembe. C. g. Mart. Osenjak, župnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu je dobil župnijo Sv. Petra pri Gornji Radgoni. Provizor v Zabukovju je postal 6. g. Mat. Stoklas, dosedaj kapelan v ČreSnjevcu. Zahvala za spomenik. Vsem zvestira gg. tovarišem in prijateljem rajnega g. Ivana Ulaga, absolviranega osmošolca in kandidata bogoslovja, ki so darovali za njegov nagrobni spomenik, se s tem izreka v imenu starišev iskrena zahvala ter javi, da je spomenik že postavljen z napisom: >Svojemu dragemu sinu, zvestemu prijatelju in vrlemu sotrudniku na slov. stenografskem poiju: žalujuči stariši in tovariši « Ob enem je vrita v kamen podoba knjige in pisajoče pero s perutnicami kot stenografični simbol. Stalo je vse 140 K. — R. Vaclavik, Sv. Jedert. Slovenec plemenitaš. Cesar je podelil gosp. Jerneju A n d r e j k i , c. in kr. ritmojstru Nj. Vel. telesne straže na Dunaju, plemstvo z naslovom >Livnogradski«. Mala oznanila. Pod to rubriko bomo prinašali oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inseriranje se plača po 2 v za besedo; za večkratno inseriranje pa se cena primerno zniža. Najmanja objava 45 v. Štatistika avstrijskih posojilnic. Koncem 1. 1897 je bilo v Avstriji 73 starih posijilnic (t. j. posojilnih društev, od katerih }e na Slorenskem eno samo Se, Sv. Jakob na KoroSkem), 569 posojilnic kot zadrug z neomejenim, 1248 posojilnic-zadrug z omejenim poroštvom, skupaj 1890 posojilnic starega kroja in še 1689 Raiffeisenskih, torej vseh skupaj 3579 posoiilnic, ki so imele 1,022 360 članov. Jabilej razglednice. Razgledniea praznuje letos 25-letni svoj jubilej. Prve razglednice je poslal v svet nemski tiskar Schwarz leta 1876, a že leta 1870 je za čete v francoski vojni izdelal humoristiške karte. Nemške pošte imajo sedaj na dan opraviti približno z 1,466.838 razglednicami, katerih poštnina znaša 69.010 mark. Vinska klavznla. V avstrijskih kronovinah se ie v poslednjem času razvilo prav nevarno gibanje proti obnovitvi vinske klavzule, kar je seveda le odobravati. Tudi v poslanski zbornici je vloženih že več tozadevnih predlogov, s katerimi se že peča vinogradniški odsek. To pa grozno boli Italijane. Ker pa ne morejo z drugimi stvarmi v boj, jeli so dokazovati v svojih listih, da ima Avstrija od te pogodbe veliko koristi. Najprej trdijo, da so italijanska, posebno južno - italijanska vina, mnogo boljša od dalmatinskih ter da so vsled pogodbe pospešujejo interesi avstrijskega gozdarstva. Tu menijo seveda izvažanje naših tavolet na italijanski trg. Konečno pa zaprete: te ugodnosti pa ima Avstrija le tako dolgo, dokler je v veljavi vinska klavzula. — Vse tu povedano je neresnično. Prvič italijanska vina niso dragocenejša od naših ia tudi ne prihajajo v Avstrijo najboljša italiianska vina, drugič je pa Avstrija, akoravno ii je po pogodbi zagotovljeno, menda jedna onih držav, ki izvozijo v Italijo najmanj tovalet, odkar je Italija zvezana z Ameriko. Kdo ima torei koristi od vinske klavzule ? Vsakdo ve, da Avstrija gotovo ne. Narodnosti v avstro-ogerski armadi. Dunajski >Armeeblatt« je prinesel statistiko avstro-ogerske vojske, v kateri je 430.000 Slovanov, 227.000 Nemcev, 120.000 Madjarov, 48.000 Rumunov, 14.000 Italijanov. Izraed Slovanov je 175.000 Cehov, 76000 Poljakov, 75.000 Malorusov, 75.000 Hrvatov in 28.000 Slovencev. Črtice iz slovenske zgodovine. V naSi tiskarni je izSel I. zvezek slovenske kniižpice »Pod lipo«. Vsebina I. zvezka je Crtice iz slovenske zgodovine I. Stari Siovani. Izšla bo počasi cela slovenska zgodovina. Opozarjamo vse rodoljube, posebno pa bralna drustva, politična druStva in denarne zavode, da si v velikem Stevilu nabavijo to knjižnico ter jo razdele med Ijudstvom. Ako bo naše ljudstvo poznalo svojo zgodovino, zavedalo s$ bo tudi svoje narodnosti. Cena prvemu snopiču je 30 vin. Iz drugih krajev. Trgovski zavod v Postojini. Trško oskrbništvo v Postojini je sklenilo storiti korake za ustanovitev združene trgovske in obrtne šole. Ker je Postojina središče Notranjske v neposredni bližini Trsta in Reke, ter je notranjsko ljudstvo za trgovino jako nadarjeao, je ta sklep zelo umesten. Ministerstvo je nasvetovalo, naj bi se ustanovila samo trgovska šola. To podjetje je sklenila podpirati tudi trgovska in obrtna zbornica y Ljubljani. Portugalska kraljica — redovnica? Madridskemu listu »Imperial« poročajo iz Lizbone, da namerava kraljica Amalija vstopiti v nek samostan, ker jo boli kraljevo postopanje proti katoliškim redovom. Vest je seveda še dokaj neverjetna, ker se ta korak ne sme storiti brez kraljevega dovoljenja. Žveplenke v žepu. Razvada, žveplenke v žepu, toda ne v škatljicah, pri sebi nositi, je silno razširjena osobito v delavskih slojih. Pripeti se dostikrat, da se valed medsebojnega drgnjenja vnamejo, 6e se le na tisto stran naslanjamo; pri najmanišem pritisku se to lahko zgodi. Neki delavec legel ie, oblečen v volneni jopič k počitku, v stranskem žepu pa je imel žvepljenke. Ker se }e v postelji obračal z jedne strani na drugo, so se iste po noči vnele, in kmalu je bila njegova obleka in postelja v plamenu. Prihiteli so sicer ljudje in ogenj s težavo udušili, a delavca so strašne opekline še dolgo spominjale na njegovo neprevidnost. Varuhi gasilcev. Vsak otrok ve, da je sv. Flonjan zaščitnik gasilcev. Vsak pa tudi ve, da se nihče celo leto ne zmeni za sv. Florijana, izvzemši, ake kje bukne požar: takrat pa ljudje kličejo k svetniku: »Pomagaj nam, sv. Florijan, pomagaj!« — V drugih deželah, kakor na Francoskem, v Belgiji, Luksemburgu imajo gasilci drugega zaščitnika. Na Francoskem n. pr. se časti kot zaščitnica gasilstva sv. Barbara. Dan svete Barbare, 4. decembra, praznujejo ne samo gasilci, marvič tudi uradi in vse ljudstvo. Ob 6. uri zjutraj je budnica, dopoludne sv. maša, katere se vse udeleži, popoludne je običajna gasilna vaja, a na večer se gasilci pogoste in se prirejajo vsakovrstne veselice, katerih se vse udeleži. Ruski car Aleksander I. — katolik. V znanstvenih krogih dobro znani jezuit P. Pierling, ki posebno proučuje razmere med Petrogradom in Rimom, je priobčil članek, da je ruski car Aleksander I. umrl kot katolik. O tem ni sicer posebnih pismenih dokazov, a nahajajo se ustne izjave mnogih prič, v prvi vrsti carjevega generalnega pobočnika grofa Michand de Beauretor in mnogo grofovih prijateljev, katerim je grof skrivnost zaupal in ki so njegovo izjavo zapisali. Aleksander I. je poslal tega grofa k svetemu očetu Leonu XII. z izjavo, da se car popolnoma podvrže cerkveni avtoriteti sv. očeta. V avdijenci je pal carjev poslanik pred sv. očetom na kolena, da je na ta način pokazal, da prizna car Aleksander I. vidnega glavarja katoliske cerkve. Car Aleksander I. je bil tako prepričan o katolUkih resnicah, da je vskliknil: »Katolik postanem, pa naj bi tudi radi tega postal mučenik.« Poljedelski krogi na NemSkem so delovali na to, da se zvišajo žitne carine v Nemčijo, da tako poskočijo cene domačemu žitu. V vladnih krogih so bili tej zahtevi naklonjeni, in pričakovalo se je, da se kmalu ugodi željam poljedelcev A sedaj se je začelo močno protigibanje in vladni krogi so baje že začeli spreminiati svoje nazore. Društvene zadeve. Za družbo Sv. Girila in Metoda sta darovali gdč. Irma Razlag in Josipina Vesner učiteljici v Ljutomeru namesto venca na grob Zorice Šlambergerjeve v Kranju 8 K, gospod Fr. Pišek 5 K. Za mariborsko šolo }e daroval neimenovan gospod 2 K. Bralno in pevsko društvo »Maribor« je priredilo v nedeljo, dne 31. m. m. gledališko predstavo »Zapravljivec«. Igralo se je z izborno dovršenostjo. Z napeto pozornostjo je občinstvo zasledovalo prizor za prizorom, tako, da je čas (čeravno je igra trajala cele 4 ure) bliskoina potekel. Uloge so bile v rokah naših starih diletantov, g. Leskovar (kot Blodvelj) igral je svojo ulogo zelo dobro, g. Pecko (kot Volk) je bil izboren intrigant in gosp. Planinšek je po svoji stari navadi zopet mnogo smeha in odobravanjažel. Gospodični Malenšek (kot Roza) in Malner (kot Amalija) potem gospa Inkret (kot stara babica) igrale so svoje uloge izvrstno. Tudi o ostalih ulogah se zamoremo le pohvalno izreči. Vsa čast naSim diletantom. Le tako naprej! Za dijaško kuhinjo je daroval č. g. Fran Leber, župn;k v Št Janu pri Spod. Dravogradu 9 K 40 vin. Velikonočni pondeljek, t. j. 8. t. m. ima Kozjansko politično društvo svoje zborovanje pri St. Vidu na Planini v gostilni g. Kralja. Začetek ob 3. uri popoludne. Govorili bodo g. drž. poslanec Žičkar, potem g. predsednik in g. podpredsednik društva. Kmetijska zadrnga za Sv. Križ in okolico, vknjižena zadruga z omejenim poroštvom s sedežem v Križevcih vabi k izvanrednemu občnemu zboru, ki se vrši dne 14. aprila 1901 ob 3. uri popoludne v šoli v Križevcih s sledečim vsporedom: 1. Razgovor o razpravi mostne vage v Križevcih. 2. Razgovor o vpeljavi živinskega sejma v Križevcih. 3. Razgovor o ustanovitvi mle- karnice. 4. Slučajnosti. Iz »Spodnještajarskega amfiteatra" pri Sv. Juriju ob Taboru. Čuden izraz, kaj ne? Tako je nazval lani duhovit dopisnik »Slov. Naroda« našo bralno sobo, kjer imamo tudi gledališke preds-ave. A čujte, kaj dela naše bralno društvo v tem »amfi teatru!« V prvej četrtini letošnjega leta, t. j. do 1. aprila se je izposodilo iz knjižnice, kakor kaže izposojevalni zapisnik 505 knjig, časopisov pa vsaj 6krat toliko. Knjižnici je prirastlo 25 novih knjig, večinoma samih povestij, vezati se jih je dalo 16. Predstave so se v teh treh mescih priredile štiri, katere so bile prav dobro obiskane. Gisti dohodek se je razdelil v razne dobre namene. Za naprej se bodo vršila o raznih prilikaL tudi podučna predavanja, na katere že zdaj opozarjamo. Tako tedaj! Le idimo naprej po potu prave krščanske omike, ki bistri um in blaži srce! Čitalnica v Brežicah priredi dne 8. aprila v Narodnem domu veliki koneert. Začetek ob 5. uri popoldne. Vspored: I. A. Remec: >Pozdrav«, koračnica, udarja tamburaški zbor vseučiliščnikov. 2. EHev: »Zbor i Korel iz Hugenota«, solo za violino s spremljanjem glasovira. 3. F. S. Vilhar: »Domovini«, poje možki zbor vseučiliščnikov. 4. Zajc — pl. Farkaš: »Potpouri iz opere Zrinjski«, udarja tamburaški zbor vseučiliščnikov. 5. Forster: »Ljubica«, poje mešani zbor čitalnice. 6. Vogrič: »V slavo Preširnu«, udarja tamburaški zbor vseučiliščnikov. — 7. Benjamin Godard: »Bercluse de Jocelyn«, solo za celo s spremljanjem glasovira. 8. Hajdrih: »Morje adrijansko«, pojeta zbora vseučiliščnikov in čitalnice. Pohorska podrnžnica slovenskega planinskega drnštva. Ustanovitev tega potrebnega društva se bode irršila 8. aprila t. j. na velikonočni pondeljek ob 4. uri popoldne v gostilni g. Jožefa Muleja v Rušah, na kar opozarjamo vse prijatelje slovenskih planin in slovenske turistike. — Za pripravljalni odbor: Davorin Lesjak, učitelj.