SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejemali velja: Za celo leto predplaian 16 vid., za pol leta 8 jld., za ielrt leto 4 r 14..
mesec 1 fld.10 kr.
jedca
V adminietraeiji prejeman velja: Za cele leto 18 fld., sa pol leto 6 gld., za «etrt leto S g Id., la jeden mesec 1 gld. V Ljabljaai na dom poeiljan velja 1 rld. 20 kr. ve« na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in letate) vi prejema apravniltvo in ekcpedielja v „Katol. TIskarni", Vodnikove uliee It. 3.
Rokopisi «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo je v SemenlSklh ulieah it. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
65.
V Ljubljani, v sredo 18. marca 1896.
Letnilc XXIV.
Državni zbor.
Dunaj, 17. marca. Trgovsko ministerstvo.
Včeraj je bila zavrtana razprava o trgovskem ministerstvu. Glavni govornik za proračun, dr. Einer, je porabil to priliko, da se je znosil nad antisemiti, ker so ga antisemitski obrtniki nedavno povabili na neki obrtni shod, potem p& brez rokavice postavili na cesto. Omenjal je, da drugod obrtniki vse drugače skrbi za svoje koristi in za svoj napredek, kakor na Dunaju, kjer menijo, da jim bo kak Schnei-der pripomogel do boljših gmotnih razmer. Obširno je na to razvijal svoje manchesterske nazore o obrtni noveli ter vmes prav pridno napadal antisemitske voditelje. Ti mu seveda že mej govorom niso ostali odgovora dolžni ter so ga tudi pozneje zavračali v dejanjskih popravkih, vzlasti je poudarjal poslanec Schneider, da antisemitizem mej obrtniki napreduje tudi na Nemškem prav tako, kakor na Dunaju.
Pri razpravi o pošti in brzojavu se je pritoževal poslanec Spinčič, da se poštno in brzojavno vodstvo v Trstu premalo ozira na jednakopravnost hrvatskega in slovenskega jezika, prijemlje vzlasti nekega v Trstu nastanjenega poštnega svetnika, ki tako postopa s slovenskimi prebivalci, kakor da bi Trst ne bil v Avstriji, marveč v kaki koloniji, ter konečno predlaga resolucijo, po kateri naj se uvede jezikovna jednakopravnost pii poštnih in brzojavnih nradih na Primorskem in Kranjskem.
Ministerstvo za železnice.
Danes je bila na vrsti razprava o novem ministerstvu za železnice. Poslanec Nabergoj pravi, da zaupa novemu ministru za železnice in pričakuje, da bo srečnejše vodil železniško politiko gledč
Trsta, kakor se je to žal godilo dosedaj. Znano je, v kako žalostnih razmerah je Trst, vzlasti ako ga primerjamo z Reko. Obširnejše pojasnuje, kaj ogerska vlada vse stori za razvoj in napredek Reke in kako vkljub temu nevarnemu tekmovanju avstrijska vlada zanemarja koristi Trsta. In vendar bi bilo tekmovanje z Reko tako lahko, ker ima Trst mnogo ugodnejšo zemljepisno lego. Potem našteva razne vzroke, zakaj se Trst ne more nič opomoči, ter poudarja, da zlasti zato ne, ker ima zvezo z monarhijo samo po jedni, to je južni železnici. Trst potrebuje več zvez z državo, vzlasti mu je treba, da se neposredno zveže z bogato industrijsko Češko, ker s tem bi se prevažanju domači industriji zelo okrajšala pot po železnici.
Tržaški laški poslanec S t ali t z je za železnico čez Ture in proti železnici Divača-Loka.
Poslanec K o d 1 a r je za železnico Divača Loka in omenja prednosti, ki jih ima ta načrt pred drugimi, ter predlaga resolucijo, naj vlada še v tem letu izroči državni zbornici predlogo o železnični progi Divača-Loka-Celovec in skozi Vipavsko dolino v Gorico.
Poslanec Višnikar se izjavlja za železnico čez Karavanke, ker ta bolje ugaja koristim avstrijskih dežel, nego železnica čez Ture ali čez Predil. Dalje izraža željo, naj se čim preje izpelje dolenjska železnica na Belokranjsko do deželne meje, ki se pa mora graditi normalnotirno. Grajenje te železnice je nujno potrebno, ker je gospodarska beda v Beli-krajini velika, kar spričuje preštevilno izseljevanje v Ameriko.
Minister za železnice, vitez Guttenberg, pojasni svoje stališče gledč sproženih vprašanj. Med drugim tudi prizna, da Trst dobi še jedno želez-
nično zvezo i monarhijo; gradba te železnične črte pa je odvisna od tega, ali bo vsprejeta vladna predloga gled£ davka na pivo in na žganje. Glede po-državljenja železnic pravi minister, da treba previdno postopati. Obširno je tudi govoril o državno-pravnem vprašanju ministerstva za železnice.
Važnost Hrvatske v iztočnej politiki.
Iz Zagreba, 15. marca.
Neugodno je iznenadilo vsakega pravega hrvatskega rodoljuba, ko se je pred nedavnim širila po vseh časopisih zdravica ruskega poslanca pri srbskem dvoru o razširjenju Srbije do Jadranskega morja. Nobeden ni ugovarjal tej napitnici, niti general Komarov, kateremu na čast je bila prirejena zabava. Čudno je pa na vsak način, da se v sosedni, dozdaj z Avstro - Ogersko prijateljski državi z odu-ševljenjem pozdravljajo taki govori, kajti Srbija bi mogla priti do Jadranskega morja le z zmago nad našo državo, ki gotovo ne bi na tako lahak način odstopiti hotela dalmatinskega Primorja. Srbija morda sanja o Jadranskem morju, ki pa je in ostane hrvatsko.
Seveda je politika avstro - ogerska tudi sama mnogo kriva, da se morejo sploh med Srbi širiti take asperacije, kakor je omenjena. Mi smo rekli, da je Jadransko morje in obala hrvatska posest, saj so prebivalci od Reke pa do Kotora zgoljni Hrvati, na drugej strani Istre pa večjidel Slovenci, tedaj skoraj vsa obala slovanska. In vendar je v Hrvat-skej, v Istriji in Dalmaciji, v vsakej deželi druga uprava, v vsakej teh dežel se potiska domače prebivalstvo na stran ter daje prav rada prednost tuj-
LI S T E K.
Balkanizem.
Razni duhovi, veliki in mali, domišljavi in trezni, otročji in resni so se že bavili z vprašanjem, kakšna bodi bodočnost Slovenstvu in se še bavijo z njim.
0	tem vprašanju si belijo glave dijaki, komaj poznavši, kje je na zemljevidu Balkan in kje Rusija, učenjaki in politiki; po zbornicah in gostilnah, po časopisih in v raznih zborih se razpravlja to vprašanje. Ne čudimo se torej, da se želi vriniti „v trop, ki se poti in trudi", tudi mladi Dalmatinec Itd Bogdanov, hoteč nas osrečiti s svojimi nazori. Ta mož je izdal pred kratkim prvo poglavje*) svojega celih 14 poglavij broječega dela, kateremu je dal naslov „Balkanska m i s a o".
Posamezna poglavja imajo obravnavati te-le točke: 1. Trenutak, 2. Slavenstvo, 3. Balkanizam, 4. Balkanska misao kroz vjekove, 5. Balkanska misao narodna misao, 6. Narodne karakteristike u opšte, 7. Jezični centar balkanskijeh Slavena, 8. Temeljna misao balkanske povjesti, 9 Balkansko ime, 10. —
— —----(Ta naslov je duhovit, kakor
Sičarina reklama), 11. Spor izmegju Srba i Hrvata, 12. Balkanska misao i Evropa, 13. Balkanska misao
1	Rusija, 14. Zaključak.
•) Ild Bogdanov. Trenutak, prvo poglavlje Balkanske misli. U Zadru. Megjnnarodna knjižnica E. pl. Schonfeld. 1896. 83 str. v sestnajstorki. Gena 70 kr.
Stvar bo torej dolga. Dobro je pa, da nam je že v prvem poglavju razkril pisatelj brez ovinkov vse svoje skrivnosti, in ne brez vzrokov sodimo, da so omenjena poglavja dozdaj še samo v Bogdanovi glavi in da jih bo težko kedaj premestil iž nje na papir. Kedor zbira iz tacih knjižic raznovrstne francoske in laške pesniške citate, temu sme biti po pravici žal, ker teh ima naše delce v izobilju. Kako se rabijo, naj nam služi v izgled geslo 8. poglavju, ki obravnava pojem „politični narod* in se glasi: Godi, Firenze, poi che se si grande, Che per mare e per terra bati l'ali E per lo inferno il tuo nome si spande.
Dante.*)
Bogdanova knjižica ima pa poleg citatov še več druzih stvarij. Najpreje moramo omenjati samostojno zavednost pisateljevo, ali kakor bi dejal kak zlobnež, njegovo domišljavost. Z viška ti grabi jedno politično stranko za drugo na slovenskem jugu in, predno se moreš odsopsti, leži že mrtva pri tvojih nogah. Na zadnje ti ostaje sam balkanizem, dasi prav za prav niti ne veš, kaj je to, toda pisatelj hoče, da zmaguje konečno balkanizem in zato — zmaguje.
Poleg te pisateljeve lastnosti opažamo v knjižici tudi sledi njegovega razvoja, drugi bi rekli morda kameleonstva; iz pravaša se je izpremenil ta mož v Obzoraša in sedanja zadnja stopinja mu je balkan-
♦) Raduj se Florenea, ki si tolika, da po morju in zemlji prostiraž Bvoje peroti in da se tvojo ime širi po peklu". Cita. je lep in koga to briga, da ni v nobeni zvezi s predmetom.
stvo; kaj še pride, ne vemo. Toda strupeni srd, s katerim brusi pisatelj pravaško in obzoraško stranko, nam priča, da se bo tudi balkanizmu slabo godilo, ko mu obrne Bogdanov hrbet.
Z balkanizmom je po pisateljevih mislih taka-Ie : „Za Slovene na jugu je sedaj historično važno tre-notje. Rešiti jih more jedino ideja celokupnosti. Vsi Sloveni na Balkanu, mej katere blagohotno spadamo po pisateljevih trditvah tudi Slovenci, so jeden sam — balkanski narod in pripadajo jedni sami — balkanski narodnosti. Govoriti smemo le o hrvatskem, srbskem, slovenskem, bolgarskem, bosenskem plemenu, ne pa o narodu. Narod tvorijo vsa ta plemena — jeden sam. (str. 29) Historične individu-valnosti, o katerih se govori, so brez pomena. Narod ne sme živeti v sami prošlosti, marveč mora zidati bodočnost, (str. 32) O tem, kako naj se ta jedinost tudi dejanjski izvede, ni treba še razmišljati. Dovolj je za sedaj, da se določi, kaj se hoče. Najpreje treba znati, kateremu narodu pripadamo, in še le potem iskati sredstev, kako sezjedinimo (str. 55). Na uspehe ni gledati; treba se je le oprijeti ideje (str. 5, 8).
In to idejo podaje balkanizem. Vera nas ne more deliti, če se držimo ljudske prislovice: „brat je mil, koje vere bil" (str. 22). Verski p a r i t a r i-z e m, t. j. ravnopravnost vseh ver mej balkanskimi Sloveni mora vladati. Katoličan, razkoluik in muha-medovec naj bodo glede na vero ravnopravni, in stvar je rešena.
dinstvo, ki nam pripada po postavi, katera je potrjena po našem pravičnem vladarju, in videli boste, da je Hrvatska tudi še zdaj tisto glasovito pred-zidje, kakor je bilo nekdaj, prava obramba države na morju in na suhem. Državniki, ne čakajte predolgo, da ne bi bilo morda prekasno!
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. marca.
Petrolejni kartel. Pred nedavnim je po-jasnoval gališki poslanec Szczepanovski razmere pri petrolejski industriji v Galiciji. V najsvitlejih barvah je slikal bedo petrolejskih industrijcev, zahteval varstva za industrijo ter odločno pobijal „neopravičena sumničenja", češ, da zasleduje skovani kartel oderuške in sleparske namene. Poskušal je lagati, da je od obstoja petrolejskega kartela poskočila cena surovega olja od 1 gld. 50 kr. na 3 gld., torej za 100 odstotkov, in pobijati resnico, da mora vsled kartela inozemski konsument plačati še nekako premijo samo radi tega, da morejo petrolejski trgovci konkurirati z inozemljem. Poslanec Szczepanovski, ki je zbornico v to porabil, da je zagovarjal kartel petrolejskih industrijcev, je sam posestnik petrolejskih studencev in je član petrolejske družbe. Ta akcijska družba se je osnovala pod pokroviteljstvom anglo-banke in znaša njen akcijski kapital tri milijone goldinarjev v 12.000 akcijah po 250 gld. Te akcije so notirale na sobotni borzi 840 gld., torej so ti gospodje ta dan profitirali 7,080.000 gld. V prvih dveh letih svojega obstoja je plačevala družba 25odstotne dividende. To je res zelo veselo znamenje za akcijonarje, toda vpliva pa jako hudo na milijone prebivalcev nižjega stanu, katerim taka sleparija in oderuštvo od dne do dne bolj draži petrolej, ki je splošna potreba nižjih stanov. Eakošne pravice ima vendar peščica kapitalistov, ki se združijo v kartel in na borzi, v prosvitljenem 19. stoletju ?
Hrvatska stranka prava. Frakcija omenjene stranke, kateri načeluje znani dr. Frank, je postavila na mesto pokojnega Starčeviča v volilnem okraju Delnice Cabar za svojega kandidata dr. Ve-ljačica, profesorja na senjskem semenišču. Da bi Btranka opravičila to kandidaturo, je objavilo klu-bovo predsedstvo v „Hrvatski domovini", ki zastopa interese Folnegovičeve frakcije, da ima klubovo predsedstvo po pravilniku pravico do vodstva volitev in sme toraj tudi imenovati dotične kandidate. Ob jed-nem se pa poživljajo volilci, naj se drže samo tega, kar jim predpisuje zagrebški klub. Eakor se pa poroča z druge strani, vživa dr. Frank pri tem poslu ka; malo zaupanja; posebno odločno pa so se mu ustavili pravaši v rojstnem kraju Starčevičevem, ki so izjavili, da se nočejo pokoriti njegovim poveljem.
Kriza v Srbiji. Najnoveja poročila iz Bel-grada javljajo, da vlada v srbskem kabinetu nespo-razumljenje glede nameravanega posojila, in da je stališče Novakovičevega kabineta zelo omajano. No-vakovič je že vložil ostavko. Trdi se, da se je kralj
odločil, v slučaju, ako se kmalu ugodno ne reši imenovano vprašanje, vsprejeti ostavko Novakovičevega kabineta in sklicati interimistično ministerstvo. Koncem tega tedna se vrši v Nišu zadnji ministerski svet, ki ima odločiti o navstali krizi. Novakoviču je dobro znano, da za svojo sedanjo politiko nima upati na pomoč kake večje stranke in bi bili toraj brez-vspešni tudi vsi njegovi nadaljni koraki. Kako na-sprotstvo vlada mej sedanjim kabinetom in strankami, je razvidno iz tega, da so skoro vse izjavile, da hočejo krepko sodelovati na ustavnem vprašanju, ako nastopi novo ministerstvo.
Nemčija in Vatikan. Nedavno smo poročali, da je papež nenadno pozval k sebi vratislav-skega knezoškoia, kardinala Koppa. Kakor se poroča v nekem pismu listu „Kreuzzeitung" je papež izrecno naročil kardinalu, naj zagotovi nemškega cesarja, da vlada v Vatikanu jedino ta želja, da se ohranijo nasproti Nemčiji, posebno pa Prusiji, sedanje prijazne razmere. Da so se razmere v zadnjih letih res precej zboljšale, je posebno veliko pripomogel pruski poslanik v Vatikanu, Bttlow, ki vživa veliko naklonjenost sv. Očeta. To poročilo je popolno verojetno, kajti sv. Oče želi gojiti sploh z vsemi državami najprijazneje razmere in je toraj gotovo, da si želi večjega prijateljstva z Nemčijo, kakoršno je vladalo do sedaj.
Italijanska zbornica. Včeraj je napočil za Italijo oni težko zaželjeni dan, ko se je predstavila zbornici nova Rudinijeva vlada in pojasnila svoje nazore glede vojske v Afriki. Dvorana in galerije so bile natlačeno polne radovednega občinstva in še celo pred Monte Oitorijo se je zbrala neštevilna množica ljudstva. O prihodu pomiloščenih političnih kaznjencev Defelice in Boscota so odmevali nešte-vilni pozdravi. — Takoj po otvoritvi seje storita obljubo ravno imenovana poslanca in nato prebere ministerski predsednik Rudini vladno izjavo nastopne vsebine: Vlada si izprosi najpreje dovoljenja, da pozdravi hrabre vojake v afrikanski armadi ter jih zagotovi popolnega zaupanja italijanskega prebivalstva, in izjavi, da bi se bila jednaka nesreča pripetila vsaki armadi, bodisi katerega naroda koli, ako bi morala nepripravljena na bojišče. Žrtev častno padlih italijanskih sinov je krasen vzgled za hrabro varovanje italijanskih interesov in časti domovine. Rudini upa, da zbornica pozna težavne razmere, v katerih je nova vlada prevzela državino vodstvo, posebno pa katastrofo v Afriki in ljudsko gibanje v Italiji, ter izjavi, da ne more natančno poročati o zadnjih dogodkih. Pred vsem pa je dolžnost vlade, da skrbi za sedanjost in bodočnost. Odstopivše ministerstvo je prepustilo celo zadevo v Abesiniji generalu Baldisseri ter mu dovolilo, da odstopi Adi-grad in Kasalo in prične z mirovnim pogajanjem. Nova vlada je odobrila vse naredbe Mocennija, jedino le novih vojakov ni hotela odposlati, ker ji je general naznanil, da jih ne potrebuje. Rudini izjavlja, da bode nadaljeval od svojih prednikov pričeto pogajanje s kraljem Menelikom modro in previdno, toda odklonil bode vsako ponudbo, ki bi Ita-
cem, ki hočejo le gospodovati. V hrvatskem Pri-morju se širijo na Reki Mažari, ki so z zvijačo prilastili si to mesto ter segajo že dalje čez mestne mdje; v Istri in Dalmaciji pa se šopiri iredenta ter bi rada iztisnila Hrvate in Slovence iz njihovega posestva. In vendar je Slovan tukaj v večini. On je tudi v vsakem pogledu privržen državi in le nanj se more država oslanjati. Pa vendar državna politika ceni druge narode bolje, nego Slovane, to nas uči vsakdanja skušnja.
Vkljub temu, da je po državnih dogovorih sklenjeno, da se Dalmacija zedini s Hrvatsko, vendar to vprašanje čaka še dandanes nerešeno državnika, ki bi se podstopil te rešitve. Ves narod hrvatski to želi in politični položaj naše države že skoraj kategorično zahteva, da se to zgodi čim preje. Na iztoku se snujejo ozke zveze med seboj in vse se zbira okoli Rusije. Glas iz Srbije o razširitvi do Jadranskega morja dokazuje nam, kakšno mišljenje se goji v teh straneh. Neobhodno potrebno je tedaj, da se takim osnovam izpodbije temelj; a to je mogoče le s tem, da se povzdigne kraljevina Hrvatska na iztoku naše države do onega ugleda, do katerega bi bila morala že zdavnej priti, da se je vodila pri nas prava državna politika. Lahko pa bi se bilo dalo to tudi izvesti, ko bi se bili državniki držali državnih dogovorov.
Dalmacija se ima zediniti nemudoma s Hrvatsko in Slavonijo ter tako ojačiti narod hrvatski, ki more biti pravi posrednik z narodi sosednih držav. Hrvati so Slovani, kakor tudi njihovi sosedje na iztoku, niso si različni po jeziku niti po običajih, a niso nikdar hrepeneli za tem, da vladajo in zapovedujejo na iztoku, kakor so to Mažari celo javno zatrjevali v svojej premoči, pa se narodom tudi zamerili. Le po Hrvatih bi si mogla naša država na iztoku pridobiti večjo važnost. Pomislimo, da bi Hrvatska, ko bi bila zedinjena, štela do 55.000 hns površine in do 3 milijone prebivalcev, da bi se mogla sčasoma povečati tudi z Bosno in Hercegovino, kar ni neverjetno, ter se tako povečala za 51.100 km* in za 1 l/a milijona prebivalcev, tedaj vkup čez lOO.OOOfcm* površine in do 41/» milijona ljudij.
To je že znamenit faktor v državi sam po svoji pomoči, če računate pa še njegova svojstva kot posrednika z iztokom ter s položajem njegove zemlje, potem je ta faktor neprecenljiv za našo državo. Zali-bog da pri nas ni še slovanska politika imela do zdaj kakšnega vpliva v tako važnih vprašanjih, nego da odločujejo o tem možje, ki jim Slovani niso nikdar prirasli k srcu. In vsled tega trpi nedvojbeno naša država v svojej iztočnej politiki. To nas uči zgodovina od časov cesarja Leopolda I. pa do dandanes. Kolikokrat smo se že približali svojemu cilju na iztoku, pa so nas vselej le po naši kratkovidnosti iztisnili od tamkaj, kamor naginjamo. Dajte jedenkrat govoriti Slovanom, izpolnite Hrvatom njih želje, da se zedinijo, in videli bodete, da bode iztok naš, ne z orožjem, nego z našim mirnim kulturnim delovanjem ga bomo osvojili. Dajte nam naše je-
Tako načelo privede novo dobo in nove ljudi, ki se bodo smijali našemu Srbstvu, Hrvatstvu, Slovenstvu in Bolgarstvu (str. 43.) Za vzgled si vzemimo idejo Mazzinijevo, ki je zjedinila Lahe. Treba nam je pesnikov, vzvišenih mož, značajev. Sedaj nimamo na Balkanu tacih ljudij, pač pa imamo politikov in zato se nam godi tako slabo (str. 63).
Ob kratkem smo sedaj opisali vsebino Bogdanovega „trenutka". Kolikor moremo soditi iz njegovega spisa, je napolnil s svojimi idejami že nekaj „mladičev", kakor jih imenuje. V Zadru jih je nekoliko tacih, ki v kavarni „Cosmacendi" in na iz-prehodu vžigajo ogenj balkanizma. Zovejo se „Novi Bogomili". Ti so up prihodnosti. Kedor veruje v b o ž j o p r e v i d n o s t a 1 i p a v prirodne zakone (!), ne potrebuje obupavati (str. 14).
Kaj naj porečemo ti zmesi ? Samo dve temeljni pisateljevi trditvi, katerih pisatelj niti ne dokazuje, ker jih je vsesal z istim duhom časa, katerega vplivu se tako krčevito brani, hočemo konečno povzeti:
1.	Po pisateljevem načelu je verska brezbrižnost (iDdiferenca) nujno potrebna. Verski paritarizem v narodnem življenju ni pač ničesar druzega, nego goli indiferentizem.
2.	Za rešitev in srečo narodovo je prvo načelo državnopravni značaj narodnosti.
Kdor pozna krščanska načela, uvidi takoj, kako
globoka zmota se skriva v teh trditvah. Balkanizem, kakor ga razvija pisatelj, je sanjarija temeljujoč v lažnjivi podlagi. — To naj zadostuje o smeri naše knjižice !
Radi pa priznavamo, da je pisatelj nadarjen in zelo spreten v svojih izvajanjih. Njegovi članki se berô gladko in lepo. Marsikoga bodo brez dvojbe navdušili. Vedno skuša pisatelj vpletati kake „duhovite" opazke ; vidi se mu, da se je učil pri francoskih pisateljih. Nekateri posamni odstavki so res zanimivi.
O izobraženstvu in ljudstvu piše n. pr. (str. 15.):
„V vsakem narodu sta dva dela, dva činitelja : izobraženstvo in ljudstvo. Napredek, progrès,1" je plod njunega skladnega delovanja. Ljudstvo živi v čustvu, izobraženBtvo v misli. Razmerje teh dveh činiteljev označuje trenotje razvitja.
Kako nastaje progrès ? V kakšnem razmerju mora biti izobraženstvo proti ljudstvu, da narod napreduje ? Kakšna je naloga izobraženstvu ?
Radikalna razlika mej stališčem sedanjega naraščaja in mej stališčem, katero se povdarja tukaj (t. j. v Bogdanovi knjižici), je poglavitno v odgovoru na ta vprašanja.
Po stališču sedanjega naraščaja mora postati „misel" izobraženstva, „čustvo " ljudstva po
* Francoske besede rabi pisatelj s posebno vnemo.
stališču te knjige pa mora postati čustvo ljudstva, misel izobraženstva."
„Izobraženstvo ne živi svojega, marveč tuje življenje. Iz Evrope čaka onega v e r b u m , po katerem razsvetli ljudstvo. Tja in ne v narod so uprte njegove oči.
Na tamošnjih vseučiliščih srka mladina medli nauk „kozmopolitizma". Po tamošnjem kalupu krožijo politiki sestave, stranke in listi. Ničesar ni v slovstvu, ni v umetelnosti, ni v politiki, ni samorastlo — naše. Vse je kopija — (stran 17.) — „Evropa in Slovenstvo se borita, kedo izmej njih zavlada hrvatskemu plemenu. Slovenski duh je našel boritelja v vladiku Strossmayerju, zapadni duh pa v Anti Starčeviču" — (str. 46.).
Takih stavkov bi še mnogo lahko izpisali, a zadostuj še to, kar piše Bogdanov o liberalizmu (str. 22.):
„Liberalizem se morejo igrati samo stari, že utrjeni narodi, kateri se hočejo širiti in osvajati druge, toda nam, mlademu narodu, ki mu ni do osvajanja, marveč do obrambe, ne more donesti liberalizem druzega, nego sužnost. Reci mlademu narodu, naj bode liberalen, to je isto, kod da mu rečeč: Odpri tujcu vrata, da ti zajaše vrat."
Na vsak način zanimiva je torej označena, na lepem, trdem papirju lično natisnena knjižica.
I. S o vran.
liji ne bila v čast. Sedaj se bode vojska nadaljevala in sicer tako dolgo, dokler ne ustreže koristim kolonij in častnemu čutu italijanskega naroda (1) Kljub temu se ne bo gojila nikaka napetost v zunanji politiki in nihče ne hrepeni po osvojitvi Tigre. Še celo, ko bi jo nam Menelik ponujal, je z ozirom na lastne koristi ne vsprejmemo. Tudi pokroviteljstva nad Abesinijo si na želimo. Ravnal se bodem v tem oziru po nazorih, katere sem označil v 1. 1891 in 1892, da uam namreč negotov naslov prav nič ne koristi. Vlada želi miru, vender pa se ne udarno vsakim zahtevam. Ako hočemo doseči tak mir, ka-koršen je primeren našim interesom, tedaj moramo nadaljevati vojsko. Vsled tega zahtevamo 140 milijonov lir kredita v pokritje vojnih stroškov do konca tokočega leta. Ta svota se bode pokrila s kreditno operacijo v mejah kraljestva in bo le neznatno obtoževala račun za letošnje leto. Dotične predloge bode predložila vlada ob svojem času. Pozornost cele Italije se mora sedaj obračati na Afriko, dokler se ne dosežejo ugodni iu častni pogoji. Kar se tiče konečno zunanje politike, bode vlada vedno tako postopala, da si pridobi prijateljev in zaveznikov, Katerim je tudi nadalje zagotovljena naša popolna zvestoba. Rudini sklene svoj obširni govor z apelom na jedinost italijanskega prebivalstva. Njegov govor je žel splošno pohvalo zbornice in se je skoro soglasno vsprejel predlog, da se izroči nujna vladna predloga komisiji 9 Članov, katere imenuje zbornični predsednik. Nato se je seja zaključila mej splošnim odobravanjem. — Jednak govor je prebral Rudini v senatu, koder je bil jednako zbornici, splošno odo-bravan. — Kakor razvidno iz navedene vladne izjave, bode tudi Rudinijeva vlada nastopila Crispijevo politiko glede ekspedicije v Afriki, ne meneč se za to, koliko tisoč mladih življenj bode še treba žrtvovati za brezkoristno in brezpomembno podjetje, ter zakopala državo v tako ogromne dolgove, da se ne bo mogla več rešiti iz njih.
Anglija. Kakor razvidno iz zadnjih poročil o dogodkih v Afriki, jela se je vmešavati tudi Anglija mej italijansko - abesinske zadeve. S posredovanjem Egipčanov nameravajo Angleži oprostiti se sudanskih dervišev ter tako prvič pomagati poraženim Italijanom, drugič pa, kar je glavni namen angleškega vmešavanja v afriške zadeve, hočejo tudi sami biti deležni posestev v severni in srednji Afriki. Ta zadeva se obravnava danes v angleški poslanski zbornici. Poslanec Labourchere je namreč vložil interpelacijo glede Egipta. Cela zbornica željno pričakuje odgovora državnega tajnika Curzona o razlogih, ki so vodili ekspedicijo proti Sudauu, katere prve čete bodo dospele koncem tega tedna do Wadi-Halfe. Najstrožje opozicije ima pričakovati vlada od liberalnih radikalcev, kateri so se pri zadnjih do-poluiluih volitvah povspeli do precejšne večine, in ki so odločni nasprotniki afriške politike. Mogoče, da se opozicija ne omeji samo na Egipt, marveč na vso zunanjo politiko angleške vlade.
Socijalne stvari.
Pazniki in delavci v tovarnah za tobak.
V državnozborski seji dne 9. t. m. se je povodom razprave o proračunu za finančno minister-stvo vnela daljša debata gledé položaja paznikov in delavcev v avstrijskih tobačnih tovarnah. Tu navajamo nekaj odlomkov iz govora poslanca Kluna, v katerem je natančno osvetlil jako pomanjkljivo državno skrb za svoje podložnike. Dotični odstavki se glasé doslovno:
O zadevi gledé paznikov in poslovodij v tobačnih tovarnah bi bil že omenil v odseku, ko bi mi bila znana peticija, katero so predložili pazniki glavnemu ravnateljstvu tobačne režije. Zvedel sem pa o njej še le tedaj, ko je bil rešen v odseku proračun za leto 1896.
Ze v letu 189B so se obrnili pazniki vseh av strijskih tovarn na tobačno režijo s prošnjo za zboljšanje iu preosnovo njihovih plač. To se jim je sicer obljubilo, tuda, skoro gotovo vsled smrti bivšega gospoda ravnatelja, ne izvršilo. V mesecu septembru lanskega leta so pazniki opetovano ponovili svojo prošnjo in čakajo še sedaj zaupno njene rešitve.
Sedaj gotovo upam, da bode visoko minister-stvo to prošujo blagohotno uvaževalo. Dodsjal bi le v njeno utemeljitev še nekaj besedi) k temu, kar je pripomnil moj predgovornik. Pazniki so nastopili mesto nekdanjih pomužnih slug (Nachsteher). Ti morajo opravljati nj hovo službo, imajo iste dolžnosti, niso pa dobili istih plač, kajti prvi so bili z dekretom nastavljeni, so imeli stalno mesečno plačo
in v starosti pravico do pokojnine, katera je prešla tudi na njihove vdove. Pazniki pa imajo tedensko plačo 7 gld. 50 kr. do k večjemu 10 gld. Ti so tudi mnogo na slabšem, kakor sedanji poslovodje, ki dobivajo z aktivitetno doklado vred 500, 625 in 750 gld. plače na leto. Pazniki so uadalje uvrščeni v kategorijo delavcev, akoravno morajo nadzorovati delavce in akoravno se zahteva od njih določena šolska omika, ker jih rabijo v mnogih slučajih v pisarniški stroki in mesto pomožnih uradnikov. Bili morajo dostojno in čedno oblečeni, da se morajo ločiti od delavcev, toda njihova plača ni taka, da bi mogli pokriti ž njo svoje potrebščine, kajti večkrat imajo delavci in delavke večje dohodke, nego pazniki. Dalje je pripomniti, da postane kandidat še le po petletnem službovanju delavski paznik in še le od tega Časa nadalje zamore upati na službo poslovodje.
Se večja se nam pokaže razlika mej paznikom in poslovodjo ob času bolezni. Opozoriti mi je treba le na to, da ne dobi paznik, ako je tri dni v tednu bolan, nikake plače, akoravno mu je določena tedenska plača. Za te dni pa tudi ne more zahtevati nikake podpore iz bolniške blagajne.
Še slabše pa je s skrbjo za starost. Vdova bivšega pomožnega sluge (Nachsteher) ali sedanjega poslovodje dobiva od države večjo pokojnino, kakor pa paznik po 401etnem službovanju.
V smislu odloka vis. finančnega ministerstva z dnd 2. novembra 1891 št. 38.931 dobi pazuik miloščino, sedaj v zvišanem dnevnem znesku in sicer pri 15 do SOIetnem službovanju 18 kr., pri 20 do 301etnem 21 kr., pri 30 do 40 letnem službovanju 25 kr. in pri službovanju nad 40 let 30 kr. na dau. Nasprotno pa dobiva vdova poslovodje, ako je služil njen mož vsaj 10 let z letno plačo 400 gld., 14 gld. pokojnine na mesec, toraj 5 gld. več nego paznik po 401etuem službovanju.
Poleg tega je služba paznika v mnogih tovarnah mnogo težja kakor kakega poslovodje. Pričakovati je toraj, da vlada, ki namerava ravno sedaj uravnati plače in pokojnine uradnikov, pri tem poslu gotovo ne bode pozabila onih, ki s svojim poslovanjem veliko pripomorejo k sijajnim vspehom, ki jih zamore pokazati tobačna režija. To se pa lahko zgodi s pomnožitvijo poslovodij in konečno preosnovo pazniških mest.
Jaz menim, da bode tobačna režija pri takih sijajnih vspehih ozirala se tudi na naprave v korist in varstvo delavcev in da bode prišla po daljših strogih prevdarkih na to, da potreba gotove organizacije in stalnosti, in da bode smatrala imenovane naprave ne kot prostovoljne, ampak kot take, katere jej zapoveduj dolžnost države do delavcev. Vlada pa tudi ne sme pozabiti na zboljšanje delavskih plač, kakor že navedeno v odsekovem poročilu, in to povsodi, koder to zahtevajo krajevne in dra-ginjske razmere.
Konečno se je vsprejela in izročila budgetnemu odseku naslednja resolucija :
„Visoka vlada se poživlja, naj nujno in dobrohotno dela na to, da se definitivno nastavijo sedanji pazniki v c. kr. tobačnih tovarnah kot poslovodje ter razširijo določbe glede pokojnin poslovodij tudi na sedanje aktivne paznike".
Slovstvo.
Letopis „Slovenske Matioe" za 1. 1895.
Uredil Anton Bartel.
Letošnji letopis nam objavlja 5 zanimivih spisov. Profesor L. Pintar nam je priobčil svoje „slovarske in besedoslovne pa borke", ki jih je večinoma povzel iz domačega mu poljanskega narečja, ali pa si jih je zabeležil ob raznih prilikah. Pisatelj nam ne objavlja samo posamnih besedij, ampak navaja tudi vzglede, kako da se v narodni govorici te besede rabijo. Mnogo besedij je vrlo zanimivih, in mnogo je izrazov, ki se bodo prav dobro uporabili pri eventueluej izdaji Pleteršnikovega slovarja.
„Jurij Lenkovič". (?—1601.) Spisal Ivan Steklasa. — Naš junak, sin glasovitega Ivana Len-koviča, se je vrlo odlikoval v neprestanih bojih s krutimi Turki, tako da so ga 1. 1593. po smrti Andreja Turjaškega imenovali generalom in vrhovnim vojaškim zapovednikom Vojaške Krajine, mej tem ko ga je že leto preje cesar Rudolf II. postavil tudi za deželnega glavarja kranjskega. Ker kristijani niso dobro porabili slavne zmage pri Sisku, so jih še vedno napadali Turki. Zlasti hudo so se borili Turki in kristijani za tri mesta, namreč: Petrinjo na Hr-
vaškem, Klis v Dalmaciji in Kanižo na Ogerskem. Nadrobno opisovanje teh bojev tvori vsebino skoro celega spisa. Lenkovič pa ni bil samo hraber vojak in izvrsten vojskovodja, bil je tudi goreč katoličan, ki je za Tomažem Hrenom gotovo največ pripomogel v to, da se je protestautizem na Kranjskem kolikor moč zatrl. Umrl je 1. 1601. in bil pokopan pri sv. Jakopu v Ljubljani. — Razprava je pisana prav zanimivo in nam pojasuuje kos naše, žal da tako malo poznane zgodovine.
Jož. Apih nadaljuje v lanskem letopisu pričeto razpravo : .Ustanovitev narodne šole na Slovenskem". V tem delu nam pisatelj pripoveduje, kako da se je vlada za časa cesarice Marije Terezije trudila ustanoviti „narodne" ljudske in tudi višje šole ua slovenskem Primorskem, Štajerskem, Koroškem, seveda z nemškim učuim jezikom. Po vseh kronovinah pa so se jej stavile mnogotere zapreke, ali od strani ljudstva, ki je zahtevalo pouka vsaj v veronauku v materinem jeziku, ali učiteljev samih, ki so se deloma potegovali za opravičene želje naroda, deloma si hoteli zboljšati plače; mnogokrat se je državi uprla tudi cerkvena oblast, ker je vlada vsled pomanjkanja denarja stezala roke po cerkvenem premoženji. — Po Mariji Tereziji je nastopil vlado cesar Jožef II., ki je bil glede šol skoro istih nazorov ko njegova mati, le da je „zahteval, da se podredi i veronauk izključno državnemu nadzorstvu, da je popolnoma izključiti vpliv cerkve na šolo sploh; kjer pa sodeluje cerkev pri šoli, naj stori to kot zgolj organ države". Mnogo nedostatkov je imel jožefiuski zistem, ki ie pod „narodnimi" šolami umeval ponemčene, verskemu duhu odtujene šole, in ki je jostal v veljavi do 1. 1805., v katerem letu se je izvršila važna preosnova na polju narodnega šolstva. — Razprava je pisana prav živahno in nepristransko.
„Drobiž iz starejše književnosti slovenske". Spisal dr. Vatroslav Oblak. — Proti-reformacija je koncem XVI. stoletja zadušila cvetočo protestantsko književnost; vkljub temu pa se je obranilo v podklošterski okolici na Koroškem nekaj luteranov, ki so kaj pridno prepisavali protestantske knjige. L. 1784. so celo izdali nad 200 stranij broječo knjigo : „Kristianske bukvize itd.", ki je pa le posnetek nekega Dalmatinovega moli-tveuika. Tej knjigi je privezanih 14 starih, že dobro umazanih listov pisanih cerkvenih pesmij — mala rokopisna pesmarica, ki obsega 13 cerkvenih pesmij, prepisanih iz slare protestantske pesmarice. — Se dve knjižici nam opisuje pisatelj, namreč : „Agendo" iz I. 1585., ki je že zelo redka, in pa kratek vir-temberšk katekizem, istotako iz I. 1585.
Dr. K. Strekelj nam je priobčil dosedaj še „neizdano Vodnikovo pesem": „Planšar".
„B i b 1 i j o g r a f i j o slovensko" za leto 1894. nam je seBtavil prof. R, Perušek.
Neumorno delujoči tajnik Matice, Evgen Lah, nam poda najpreje kratko zgodovino društva v tretjem desetletji njenega obstanka (1885—1894). iz katere razvidimo, kako je v tem času delovala Matica pod predsedniki: dr. Jos. Poklukarjem, Josip Marnom in sedanjim njenim predsednikom Franč. Levcem ; nato sledi nadrobno poročilo o delovanju SI. M. v 1. 1895.
Iz računskega poročila povzamemo, da je imela Matica koncem 1. 1894. razven ustauov še 58.006 gld. imovine. Imenik nam priča, da je imelo društvo t zadnjem letu 2713 društvenikov : 6 častnih, 281 ustanovnikov, 2406 letnih in 20 naročnikov.
Dnevne novice.
V L j u bi j a n i, 18. marca.
(Okrajni glavar zoper ministra.) Poljedelski minister grof Ledebur si prizadeva vpeljati gospodarske zadruge v Avstriji in zato skuša vse kroge zanimati za to res dobro napravo. Z veseljem je pozdravljal govore državnih poslancev za ustanovitev takih zadrug in gotovo pozdravlja še z večjim veseljem vse pojave poljedelcev v prospeh gospodarskih zadrug. Kakor misli in deluje poljedelski minister, tako bodo delovali tudi nižji c. kr. uradniki, bi sodil človek zdrave pameti, a — zmotil bi se močno. Evo dokaza ! Dobrepoljci so sklenili ustanoviti prostovoljno tako gospodarsko zadrugo, kakor je namerava vlada, in so zbrali nekoliko mož v to, da pripravijo vse potrebno. Ta odbor se je trudil pošteno, da premaga začetne težave, katerih je veliko vzlasti i ozirom na vkoreninjene predsodke naših ljudij, a mesto podpore od strani c. kr. okrajnega glavarja kočev-
skega p 1. T h o m a u u a , je moral čutiti najhuje nasprotovanje. Komaj je namreč izvedel okrajni glavar pl. Thomann, kaj nameravajo storiti dobre-poljski možje, bil je takoj na mestu možem metat vsakovrstna polena pod noge. Za danes omenimo, da je vsakovrstno vplival na posamezne ter jim od-rekoval sodelovanje iti konečno je prepovedal porabiti šolsko sobo za prvi ustanovni zbor gospodarske zadruge, za kar pač ni imel najmanjšega vzroka. Drugod se namreč celo politični shodi vrše po šolBh in nima politična oblast nič proti temu, tukaj pa je stvar zgolj gospodarskega pomena in vender ji glavar nasprotuje. Ali je tako delovanje okrajnega glavarja kočevskega v smislu intencij poljedelskega ministra, ki jih ima glede gospodarskih zadrug ? Ako se mi dobrepoljski možje hočemo mirno med seboj posvetovati, kako bi si opomogli, da bi svoje dolžnosti ložje spoluo-vali, davke in priklade za šole in vojsko itd. ložje plačevali, tedaj pa pride okrajni glavar, nas prežene iz naše šole, kakor da bi kakovi tuji rovarji delali spletke zoper cesarja in državo. Tako deluje pl. Thomann v smislu ministra Ledeburja. Lep pogled v prihodnjost. Gospodarske zadruge bodo izvrstno vspevale, ako jih bodo možje Thomanuove vrste imeli v rokah. Gospodu glavarju pa svetujemo, da naj gre v zaslužen pokoj, ker ne razume več potreb časa, žaloval ne bo nikdo po ujern ne zgoraj ne spodaj.
(Deželni primarij dr. Šlajmer) je, kakor se nam poroča iz Zagreba, hvala Bogu popolno ozdravel vkljub dolgotrajni in nevarni bolezni. Vrne se v Ljubljano po Veliki noči ter prične zopet svoje zdravniško delovanje.
(Slovensko gledališče.) Sinoči je imelo občin stvo priliko pokazati svoje simpatije za gospodično Jungmanovo. Akopram je v „Carmen", poleg ciganke v „Trubadurju" najbolj blizu umetniške višine, bilo je gledališče za benefico slabo obiskano. Ker smo vedno pohvalno omenili vsak nastop gospodične Jungmanove, kajti noben ni bil slab, tak6 ne smemo zamolčati, da splošno ne ugajajo nekatere posebnosti v njenem petju, ki prečestokrat pokrijejo čistost in jasnost melodije. Predstava je bila slaba, pelo se je preveč površno. Beneficijantinja je dobila, kakor obligatno, precčj cvetk in dovolj ploska. — Jutri se poje na korist zaslužnega kapeluika g. H i 1 a ri j a Benišeka „Faust". Vrli kapelnik zasluži, da se njfgov trud dejanski pripozn&l =
(„Slovenski Narod" — vzor značajnosti.) Naš dični „Narod", ki vtika svoj dolgi nos v vsako stvar, naj ga-briga ali pa ne, se je v svojih „dovtipnih" mušicah — lucus a non lucendo — spominjal tudi nas. Objavil je namreč due 30. januvarija t. 1. „Mušico" nasleduje vsebine: „Daničar: Hm, jeden je že izstopil iz „Danice", pa še šest drugih hoče izstopiti, hm . . . koliko nas potem še ostane ? Sest! Izvrstno... tem večja bode dividenda!" — To skromno duševno detece še skromnejšega „Narodovega" dopisuna nam samo zase pač ni delalo mnogo preglavice. Vender se nam je zdelo potrebno, da tudi v tem malenkostnem slučaju sltrbuo čuvamo svoj ugled pred svetom in zato smo poslali omenjenemu dnevniku stvaren popravek. Toda „Narod" ga ni priobčil. Pač pa je njegov upravnik v zasebnem pismu javil predsedniku „Danice", da popravek baje ni bil adresovan na uredaištvo, temveč na upravništvo „Naroda", zajedno pa pristavil, da se je zavoj pisma zgubil. — Dasi smo za trduo prepričani, da nas je vrli „Narod" s tem hotel le nekoliko podražiti, vender smo mu nato poslali naslednje pismo: „Dunaj, dne 11. svečana 1896. Slavno uredništvo ! Z ozirom na notico, katero je „Slov. Narod" dne 30. jan. 1896 priobčil pod naslovom „Mušica", smo Vam s pismom z due 2. februv. 1896 poslali stvarni popravek, ki Vam je faktično došei v roke. Kljubu temu ga niste priobčili. Pač pa je Vaš upravnik gosp. Alojzij Rant dne 5. februv. 1896 pisal podpisanemu predsedniku „Danice" ter mu naznanil, da je naš popravek mesto na uredništvo bil adresovan na upravništvo Vašega lista, ter mu zajedno zatrdil, da je slavno uredništvo prav isti dan pismeno od nas zahtevalo pojasnila. Tega pisma do danes prejeli še nismo. Nikakor nam ne pristuje na tem mestu preiskovati, v koliko je vsa zadeva bila dogovorjena mej uredništvom in upiavništvom Vašega lista, le toliko pripomnimo že tukaj, da v smislu zakona nikakor nismo dolžni dopošiljati Vam nov popravek. Toda, dasi smo prepričani, da 8mo svoj prvi popravek adresovali na uredništvo Vašega lista, in dasi je
tedaj pravica na naši strani, vender ne maramo povzročati nepotrebnega prepira; zato reproduciramo svoj popravek in zahtemo zajedno, da nam v smislu § 19. tisk. zak. blagovolite potrditi njegov pre jem. — „Popravek. Slavno ureduištvo ! Z ozirom na notico, katero je Vaš dnevnik „Slov. Narod" v br. 24. z due 30. jan. t. I. priobčil pod naslovom „Mušica", zahtuva podpisani odbor slov. kat. akad. društva „Danica", da se priobči v navedenem dnevniku v smislu § 19. tisk. zak. naslednji stvarni popravek : Ni res, pač pa nepotrebno izzivanje in grda laž je, da se bode vsled izstopa jednega člana povišala dividenda ostalih Člauov, kajti naše društvo ni in nikdar postalo ne bc družba na delnice, „Dani-čarji" nismo in nikdar tržili ne bomo s svojimi načeli I Na Dunaji, dne 11. svečana 1896. Za odbor slov. kat. akad. društva „Danica" : Levičnik m p., tč. predsednik." Toda „Narcd" je tudi sedaj mislil: „Schweigen ist Gold." Se celo zahtevanega potrdila o prejemu predstoječega pisma nam ni blagovolil vposlati. Sedaj pa je sklenil društveni odbor to stvar predložiti slovenskemu občinstvu, da le to nepristransko razsodi, kje je moštvo in značaj, kje pa „frazelomstvo" in podlo natolcevanje. Da bi to zadevo tirali pred porotno sodišče, se nam ne zdi umestno. Menimo, da bode vsakomu, kojemu je do resnice, zadoščalo, ako to novo zajčje junaštvo „Naroda" ad augeudam gloriam eius na temu le mestu pribijemo. Sicer pa naj si „Narod" jedenkrat za vselej zapiše za svoja kosmata ušesa, da se mi ne mislimo ž njim spuščati v nikakoršno polemiko, ampak da bomo odsihdob vsakošno izzivanje od te strani odbijali z dostojnim — preziranjem. Zamauj iščeš pri norcu pameti, še težje pa najdeš pri „Narodu" moštva in značajnosti. Na Dunaju, dne 16ega sušca 1896. Za odbor slov. kat. akad. društva „Danica" : Levičnik, t. č. predsednik, F. Ilovar, t. č. tajnik.
(„Glasbena Matica".) Gospodje člani moškega pevskega zbora opozarjajo se, da se udeleži polno-številno danaSnje vaje, katera bode ob 8. uri zvečer v društvenib prostorih. — Jutri, četrtek, vršil se bode ob 7*2. uri popoludne v „Narodnem Domu" razgovor o vožnji na Dunaj; ob jednem razglasi se skupni program ter naznanijo posameznikom stanovanja. Gledi važnosti pričakuje se polnoštevilna udeležba celega zbora. — Tisti, kateri se hočejo pridružiti pevskemu zboru in nimajo še za k posebnemu vlaku potrebnih legitimacij, opozarjajo se, da se le-te dobi samo še jutri pri društvenem vodstvu ; isto velja o vstopnicah h koncertoma. — Tudi se še jedenkrat naznanja vsem udeležencem, da se posebni vlak odpelje ob lltlL uri zjutraj, ne opo-ludne, kakor je bilo prvotno razglašeno.
(Vozni red za posebni vlak na Dunaj) pri izletu „Glasbene Matice" se je tako le določil: Odhod iz Ljubljane . . 20. t. m. dopoldne 10 30 Prihod v Litijo . . . „	„ 1109
Odhod iz Litije..... „ 1110
Prihod v Zagorje . . „	„ 11-32
Odhod iz Zagorja ... „	„ 11 33
Prihod v Zidani most „ „ „ 11*56 Odhod iz Zidauega mosta „ „ popoldne 12 01
Prihod v Celje..... „ 12*35
Odhod iz Celja . . . „ „	„ 12*40
Prihod v Poličane . . „	„ 1*28
Odhod iz Poličan . . „ „ „ 1*31 Prihod v Maribor . . „	„ 218
Odhod iz Maribora . . „ „	„ 2*23
Prihod v Gradec . . „ „ „ 4*— Odhod iz Gradca . . „ „ „ 4 38 Prihod v Bruck ob Muri „ „ „ 5-53 Odhod iz Brucka ob Muri „ „	„ 5 59
Prihod v Milrzzuschlag. „ „ zvečer 7*18 Odhod iz Mttrzzu8chlaga „ „	„ 7*46
Prihod na Dunaj . . „ „ po noči 11*— (Razmere na ljubljanskem magistratu.) Graška „Tagespost" je jako dobro poučena o razmerah v ljubljanskem mestnem zbtru. Piše namreč, da bodo pri dopolnilnih volitvah v mestni zbor zmagali v vseh tr«h razredih „narodni liberalci", da bo po dovršenih dopolnilnih volitvah odstopil župan Grasselli. ki je bil v zadnjem Času večkrat v nasprotji s svojo stranko, da ga bodo pa „Narodovci" lepo oskrbeli, ker mu bodo naklouili mesto ravnatelia pri vžitnin skem zakupu z letno plačo 3000 gld. ter da bo za župana izvoljen poslauec Ivan Hribar. — O vsem tem že tudi vrabci cvrče po ljubljanskih strehah. O tem bomo svojedobno poročali še obširneje.
(Iz oelovške škofije.) Predmestno župnijo sv. Lovrenca v Celovcu je dobil č. g. Anton Mikuluš, do-
sedaj ekspozit v Rajbeljnu.
*
* *
(„Ljubi gospod cesar I") Devetletni učenec v Rokitnici na Češkem je poslal Nj. Veličanstvu dopis, ki se glasi : „Ljubi gospod cesar I Kadar pridejo k nam kadetju iu vojaki na dopust, imam nad njimi vselej veliko veselje in želel bi tudi sam vojak postati. Moj oče so bili orožnik, morali so po noči hoditi na stražo, prehladih so se in so zdaj umrli; moja mati tudi. Zdaj imam drugo mater, ki je prav dobra. Podučuje v šoli. uči dekleta plesti. V šoli se učim prav dobro, lahko poprašate g. učitelja. Poljubim Vam roko, ljubi gospod cesar in ostanem Vaš Karol Schmidt, učenec III. r. v Bokitnici." Iz kabinetne pisarne so naročili na to okrajnemu glavarstvu poizvedeti o dečkovih razmerah. Gotovo mu bo izpolnjena želja, da ga cesar vzame mej svoje kadete vojake.
Društva.
(Večernica poučno-zabavnegade-1 a v s k e g a društva.) — [Konec.] — Igra „Ogljar," ki se je nato predstavljala, je po naši sodbi vse, s čemer se je preje posamič izkazalo poučno-zabavno društvo, strnila v lepo celoto, v najnadobudnejši izraz društvenega življenja. Dovršene igralce ima, ki so že daleč preko diletant-skih poskusov, to je pokazalo, zraven pa še zuame-nitejši pojav. — da jima v svoji sredi nadarjenega pisatelja. Društveni član g. I. A 11 m a u je namreč izvirno spisal omenjeno igro. Lesni trgovec Hrastar, trd, sebičen mož, spodi iz službe svojega Žagarja Jakoba, ker mu je nekaj desk preozko nažagal. — Jakob, oče precejšnji rodbini, po značaju nagle in gorke krvi, prosi odpuščenja. Ker ga Hrastar brez usmiljenja osoruo odžene, sklene se maščevati. S stene skrivši ugrabi Hrastarjevo puško in razburjen odide. Zvečer pride k Hrastarju po trgovskih opravkih lesotržec Menda. Ravno mislita iti spat, ko poči puška in Menda se zvrne, v roko ranjen, ua tla. Jakob, zločinec, ubeži namenjen v gojzd usmrtit samega sebe; na potu ga pa ustavi ogljar Luka, blag starec, ko se ravno hladi pred svojo kočo. Takoj spozna, da se je moralo nekaj hudega pripetiti. Kmalu se mu Jakob izpove. Luka ga tolaži in mu skuša z resno-svarljivimi besedami obuditi kesanje nad zločinom. Svetuje, naj gre domov in naj ne kaže nobenega razburjenja. — Drugi dan zasledujeta Menda in Hrastar s svojim hlapcem Janezom zločiuca. Tudi pri ogljarju povprašata. Janez najde po naključbi v sobi puško svojega gospodarja; misleč, da so našli pravega zločinca, vlečejo ogljarja seboj na Hrastarjev dom, kjer ga varno zapro. Jakob, ki ga grozno peče nemirna vest, pride po delavsko knjižico k svojemu bivšemu gospodarju ; stražnik pa prihaja ravno takrat po ogljarja. Ko pripeljejo starega Luka in ko ta vidi nesrečnega, skrajno razburjenega Jakoba, se sklene popolnoma žrtvovati zanj in izreče, da je sam zločinec. To tako pretrese navzočega Jakoba, da z glasnim krikom pade mrtev na tla. Planinski pastir prihiti, ker je čul, kaj se je zgodilo z ogljarjem, in priča, da je bil ogljar takrat doma, ko je počila puška. Hrastar ga zato prosi odpuščenja in obeta, da noče biti nikedar več tako osoren in trd proti svojim delavcem. To je vsebina igri. ki ima brez dvojbe mnogo dobrega zrna. Poleg resnih zuačajev nastopata tudi veseli pastir in „vinski bratec" — občinski stražnik v razvedrilo poslušalcem. Vpletenih je tudi nekaj pesmic; — ogljar, pastir in stražnik razkrivajo v njih svoja čuvstva. Igralo se je „comme il faut." Naslovno vlogo je imel g. K r a n j e c in jo je res mojsterski rešil. Ou, A 11 m a n (Jakob) in M. V a h t e r (stražnik) so imeli najvažnejše značaje Vsem trem moramo iskreno častitati, kakor tudi ostalim igralcem P e r k o t u (Hrastar), Sušteršiču (Mendi), R e-b o 1 j u (pastirju) in J. Vahterju (Janezu), ki so prav tako v dovršeno-naravnih maskah izvršili svojo nalogo. Taka predstava zasluži širšega zanimanja, tako smo si mislili pri odhodu in v to misel smo vklepali željo, naj bi mlado društvo kmalu dobilo tudi zunaje priložnosti v ta namen.
(Kranjski veteranski kor) imel bode v nedeljo, dne 22. marca t. I. ob 9. uri dopoludue v mestni dvorani svoj občni zbor.
Telegrami.
Dunaj, 18. aprila. Cesar je vsprejel včeraj zunanjega ministra grofa Goluhovskega in na to ministerskega predsednika v daljši avdijenoi.
Dunaj, 18. marca. Včeraj so se zaključile škofovske konferencije.
Dunaj, 18. marca. Pred sklepom včerajšnje seje je poslanec Steinwender govoril za železnico čez Ture in polemizoval proti onim, ki trdč, da bi bila ta železnica le
Nemčiji v korist. Koroški poslanec Rainer je govoril za železnico čez Karavanke. Poslanec Spinčič in tovariši so interpelovali na-učnega ministra zaradi jezikovnih razmer v isterskih ljudskih šolah. —" Prihodnja seja v petek.
Dunaj, 18. marca. Uradni list pravosodnega ministerstva objavlja določbo najvišjega sodnega dvora, kamor se je za-njo obrnilo pravosodno ministerstvo, po kateri se smejo objavljati resnična poročila o javnih razpravah državnega zbora tudi če se omenjeni govori niso govorili nemški ter je vsako subjektivno ali objektivno kazensko zasledovanje gledč tega izključeno.
Dunaj, 18. marca. Odsek za volilno preosnovo je rešil v današnji seji vse ko-nečne točke vladne predloge, izvzemši do-stavek, ki obsega opravilnik za volitve. — Gospodarski odsek je dokončal debato o vladni predlogi glede stanovskih zadrug in izvolil posl. Marcheta za poročevalca.
Dunaj, 18. marca. Včeraj se je vršil občni zbor kmetijske družbe. Vdeležili so se ga mej drugimi minister grof Ledebur, zbornični podpredsednik Abrahamovicz, grof Falkenhayn in več zastopnikov namestništva, deželnega odbora ter mest Zagreb, Brno, Gradec, Ljubljana, Line, Krakovo, Levov in Otava. Predsednik Doblhoff se je zahvalil ministru za obisk in blagohotnost do kmečkega stanu, na kar je minister izjavil, da bode vedno podpiral najrevneji stan.
Dunaj, 18. marca. Včeraj se je vršil shod železniških uradnikov, katerega se je udeležilo 1500 oseb. Vsprejela se je resolucija, v kateri se izraža potreba enkete železničarjev, pri kateri bi se stavile zahteve gledč zboljšanja plač, preosnove službene pragma-tiko in pokojninskih razmer.
Orel, 18. marca. V pokrajini Orel je minulo viharno noč vsled velikih sneženih žametov zmrznilo 130 oseb. Poginilo je tudi več konj in goveje živine.
Pariz, 18. marca. V včerajšni seji mi-nisterskega sveta je naznanil zunanji minister Berthelot, da je prejel pismo od angleškega poslanika Dufferina, v katerem se objavlja načrt ekspedicije v Dongali. Minister je pripomnil, da je opozarjal poslanika na mogoče slabe posledice omenjenega podjetja v Afriki.
Pariz, 18. marca. V včerajšni seji je poslanska zbornica po daljši debati s 425 proti 69 glasovom vsprejela ves vladen načrt glede svetovne razstave.
Petrograd, 18. marca. Ruska brzojavna agentura poroča, da odstopi po končanih moskovskih slavnostih dosedanji vojni minister Wanovski in pride na njegovo mesto general Kuropatkin.
Rim, 17. marca. „Italie militare" objavlja ministerijalno potrdilo o junaški smrti generalov D'Abormida in Arimondi.
Rim, 18. marca. V senatski zbornici je prebral ministerski predsednik Rudini isto izjavo, kakor v poslanski zbornici, ter predlagal, naj se angleškemu in rumunskemu parlamentu izreče zahvala za njihove simpatije. Predlog se je vsprejel soglasno.
Rim, 18. marca. Listi poročajo, da je general Baldissera izročil ministerstvu svojo ostavko. General Ellena pride 25. marca v Rim. Dobil je trimesečni odpust, potem bo vpokojen.
Rim, 18. marca. „Agenzia Štefani" se poroča iz Masave 17. t. m.: Položaj je nespremenjen , zdravstveno stanje italijanskih čet je ugodno. Negus je še vedno v Enti-scio (!). Velika italijanska karavana je dospela včeraj srečno iz Kasale.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Plooolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane t Najvišjim priznanjem Nj. o. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvodinje ¿BJT Štefanijo. ~Z±JXi Steklenica velja 20 kr	126 (50-6) 6
Umrli bo:
16.	marca. Helena Pust, tesarjeva vdova, 90 let, Hra-deckega Vas 19, ostarelost.
17.	marca. Karol Pfatsehbacher, polirjev sin, 3\, leta, Krakovski nasip 10, nephritis.
Tujci.
16. marca.
Pri Slonu : Jelačič, Lodwinsky, Hess z Dunaja. — Sliber iz Selc. — Meyer iz Dun. Novega Mesta. — Dressier, Pilz iz Jablonca. — Doganotz, Hočevar iz Vel Lašič. — Lapajne iz Idrije. — Jurca iz Postojine. — Preyssl iz Milana. — Sitte iz Bora. — Rupert iz Celovca. — Miekuž iz Starega Trga. — Scalettari iz Gorice. — Peharc, Bernheim, Temi, Weislein iz Trsta. — Močnik iz Kamnika. — Peharc iz Senožeč. — Cades iz Poljan. — Košmelj iz Železnikov. — Dereani iz Kamnika.
—	Goeken iz Tržiča.— Mollach iz Schvvanberg-a.—.Valenčič iz Trnovega. — Hruša iz Lipice.
Pri Maliču: Fussek, Rubin, Kobn, Haas, Königstein in Spitzer z Dunaja. — Traut iz Tridenta, — llrenn iz Celja.
—	Stein iz Peterburga. — Stein iz Prage. — Lehne iz Gradca.
—	Repič iz Št. Vida. — Gaggl iz Beljaka. — Gruntar iz Ribnice. — Wucherer, Ahačič iz Lesee. — Pirnat iz Zatičine.
Pri Lloydu: Abbriatoe iz Gradca. — Kukec iz Žalca.
—	Kočevar iz Vel. Lašič. — Rozman iz Novega Mesta. — Weber iz Šopronja.
Pri Jutnejn kolodvoru: Hlausohek iz Mosteca. — Holaväek iz Genfa.
Pri avstrijskem caru : Puša iz Cirknega. — Neskovits z Dunaja.
Tržne cene v Ljubljani
dné 18. marca
	gl-	kr.		gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	8	—	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	66
Rež, „ . . .	7	20		—	80
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . . Ajda, r . . .	6	80	Mleko, liter . . .	—	10!
	7	50	Goveje meso, kgr.	—	64Í
Proso, „ . . .	6	60	Telečje	—	641
Koruza, „ . . .	5	50	Svinjsko „	—	64!
Krompir, „ . . .	2	60	KoStrunovo „ „ .		40
					
Leča, hkU. . .	10	—	Piščanec ....	_	65
Grah, „ . . .	10	—		__	22
Fižol, „ . . .	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	30 70
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „. .	2	
Mast, „ . . Speh svež, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	50
	—	62	„ mehka, 4 „ „	4	80
Meteorologično poročilo.
a c<5 «	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
17	9. zvečer	740 6	5-9	sr. jzab.	jasno	
18	7. zjutraj 2. popol.	7403 7383	10 14 0	sr. svzh. pr.m. jzah.	8koro oblč. n	00
Srednja včerajšna normalom.
temperatura 7'2° in za 3'4° nad
Lvo pogroms
w n
bode imelo
19. sušca,t. j. na sv. ložefa popoldan ob 4. uri v šolski sobi tukajšnega frančiškanskega samostana svoj
letni občni zbor,
h kateremu so vsi možki udje povabljeni.
219 2-2	Odbor.
Na prodaj je prav po ceni krasen, črno-barven in z bisernicami vdelan
glasovir
iraajoč krepak izvrsten glas. — Tudi razne druge glasovirje in pianino daje v najem
Ferd. Dragatin, 216 2-2
ubiralec glasovirjev v Ljubljani, Florijanske ulice 50.
Križe v pot
z ličnim okvirom vred, 95 cm. visok, popolno izgotovljen, je na prodaj za nizko ceno
«« ti«»l «11 ■■ n rje^. '«V
F». T O M A Ji,
podobar in pozlatar v Ljubljani,
Krlževniikl trg it. 1. 220 3-1
Svetovnoznaiio je
t? ^ Chicago namizno stensko ali potno budilo s hrupno pripravo, katero tako dolgo zvoni, da se imejitelj O zbudi. Ne potrebuje nobene poprave, ker je vse jekleno. Okrov je sre-brno-nikelnast, pozlačena fasada, samo I. vrste s polnem jamstvom, da dobro gré. Cena 2 gld., s kazalcem dneva 2 gld. 50 kr., s ponoči se 8vetečim cifernikom 30 kr. več. Novo! Ura „Globe", ki bije namesto budila 3 gld. 25 kr., stoječa ura ali za obesiti, 18 cm. visoka. Triumf budilna ura s kazalcem datuma in dnevnikom, kaže imena dnij celega meseca gld. 3 25. Hudilo z muziko gld 6'50. Pošilja se proti poštnem povzetji, llustrovani ceniki se dopošljejo zastonj.	75 10—8
M. Rundbakin, Dunaj II, Glockengasse 2.
Stavbeno podjetje
(koncesijovani zidarski mojster)
se priporoča
za izvrševanje vseli v to stroko spadajočili del. 191 s-*
Ivan Pittini, KOIMi lr|12,
221 13-1
v najbogatejši izberi, trpežno izdelane
priporoča po najnižjih cenah
L. Mikusch
v Ljubljani, Mestni trg štev. 15.
Zavod
34 za 26-5
umetnost
slikarjj
na
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan.
Ceniki zastonj in franko.
Katalogi na upogled.
Konrad Hopferwieser-jev ar. pri?. zavod za izdelovanje orgelj
v Gradcu, Lendplatz 27,
se priporoča	v izdelovanje novih orgelj	v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tudi
v prenavljanja in popravljanja atarlh orgelj.
Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovltejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. P. Waloker v Ludvvigsburg-u, W. Saner v Frankobrodu in F. O. Weigle v Stuttgart-u, torej morem tako gledč n» umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo najboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — AT Dolgoletno Jamstvo, zmerne oene, poltena postrežba. rtJCL 23 26—20
Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
aenic in vrednostij
Vabilo na XV. redni občni zbor
„Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani
kateri se bode vršil dn6 25. marca (sredo) 1896
ot» lO tiri dopoldne
v zadružni pisarni, Marije Terezije cesta Št. 1.
Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. — 2. Poročilo blagajnika. — 3. Poročilo nadzorstvenega odbora in datev absolutorija za 1895. I. 4. Volitev ravnateljskega odbora, in sicer: a) ravnatelja, 210 (8-2)	b) blagajnika, c) kontrolorja in čl) dveh namestnikov; f) Volitev
treh članov r nadzorstveni odbor. — 5. Predlogi društvenikov
K polnofitevilni udeležbi vabi čest. deležnike najuljudneje
Ravnateljski odbor.
Aktiva.
i 1 a n c a
za 1. 1895.
Pasiva.
Gotovina v blagajni dne 31. de-			Glavni rezervni zaklad . .	9572	14
cembra 1895.....	8743	13	Posebni rezervni zaklad . .	5084	06
Pri denarnih zavodih naložen			Glavni deleži 100 a 100 gld.	10000	_
denar........	78991	50	Opravilni deleži 156 a 5 gld.,		
Posojil» :			430 a 1 gld......	1210	—
a) na intabulacije 211863 —			Hranilne vloge . • . . .	3S3489	83
b) na menice . .101121' —			Kapitalizovane obresti . . .	14223	05
ej na zaat. pisma 21220 —	334204	—	Za leto 1896 naprej plačane		
Inventar po odbitju 10% . .	198	98	obresti posojil.....	1899	06
Zaostale obresti posojil . . .	6003	59		2719	60
Neporavnani prehodni znesek	56	54			
	428197	74		428197	74
Izkaz izgube in dobička
Debet._«a upravno leto 1895._ Kredit.
Izplačane obresti hranilnih vlog Kapitalizovane obresti hranilnih vlog.......
Za leto 1896 naprej plačane
obresti posojil.....
Upravni troiki.....
V letu 1895 za leto 1894 prejete obresti posojil . . . Odpisnina na vrednosti inventara	......
Davek........
Dobiček........
1078	67
14223	05
1899	06
1417	33
4229	38
22	10
358	17
2719	60
25947	36
Na novi račun prepisani ostanek iz dobička 1894. leta . Prejete obresti posojil . . . Zaostale obresti posojil . . .
Upravni dohodki.....
V letu 1894 za leto 1895 prejete obresti posojil . . .
Zamudne obresti.....
Obresti denarja naloženega pri denarnih zavodih ....
213 16084 6003 290
1394 267
2693
25947
36
Denarni promet
od 1. januvarija do 31. decembra 1895 gld. 1,295.575-89.
Prejemki.	Izdatki.
Vplačani opravilni deleži . .	89		Izplačani opravilni deleži . .	30	
Dvignene obresti glavnega re-			Izplačane hranilne vloge . .	202787	36
zervnega zaklada ....	409	26	Izplačane obresti hranilnih vlog Izplačana posojila ....	1078	67
Dvignene obresti posebnega re-				149325	—
zervnega zaklada . . * .	257	22	Upravni troški......	1417	33
Vložene hranilne vloge . . .	305086	20	Naložilo se je pri glavnih za-		
Prejete obresti posojil . . .	90838	--	vodih ........	286704	40
	15084	86	Izplačalo dividende glavnim de-		
Upravni dohodki.....	290	24	ležnikom .......	606	—
Iz denarnih zavodov dvignene			Davka se je plačalo ....	368	17
glavnice.......	227109	58	Za dobrodelne namene . . .	395	—
Dvignene obresti naloženega	2693	30	Nagrade ravnateljstvu . . .	650	—
denarja.......			Prehodni zneski.....	56	50
Prehodni zneski.....	112	41	Inventar........	7	95
Prejete zamudne obresti . .	267	44	Gotovina koncem leta . . .	8743	13
Vrnjena dividenda glavnega	6	—			
deleža ........					
Gotovina pričetkom leta . .	9916	—			
	652159	51		652159	51
					
Za ravnateljski odbor: i. Knez	dr. Jos. Stare	Iv. Verhovnik
ravnatelj.	odb. in ravn. namestnik.	odbornik.
Vekoslav Jenko	Oton Bayr
odbornik.	denarničar.
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" je pregledalo in primerjalo letne račune za 1895. leto in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružni pisarni, kakor to zahteva § 30, al. 4 društvenih pravil.
Ljubljana, dne 12. marca 1896.
Vinko Ogorelc	dr. Jos. Vošnjak	Ivan Rode
načelnik.
V zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je ravnokar:
11 Mifipai! piafj
za mešan zbor zložil
Janez Pogačnik
op. 8.
Cena partituri 50 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 5 kr. več.
BL^ ^ ^ ¿N ¿V,^^ ^ I
v" r,-7	% % % % % % % % % % % %
Prevzel sem dobro znano	215 3—1
kremo ,prl .fuiižkii*
(poprej GabrJjel£i£)
na Brezjah pri Mariji Pomagaj
ter se priporočam čast. duhovščini, kakor sploh vsem romarjem za obilen obisk. — Skušal Dom vedno postreči z okusnimi Jedili, s dobrim, pristnim vinom in sveio pivo. Na razpolago imam tudi 40 postelj za prenočevanje, in vozove.
Alojzij Rozman, gostilničar in posestnik.
% % % > > % % 'i* % % %% % %% %%%%%%% "
Stanovanje
s 4 sobami in stranskimi prostori se odda takoj
v tretjem nadstropju novozgrajene hiše na Tržaški cesti. — Vpraša naj se pri F. Supančiču, Rimska cesta št. 16.	214 (3-2)
Ana Rupnik
izdelovalka umetnih cvetlic v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 13,
priporoča se prečastiti duhovščini in slav. občinstvu
v izdelovanje vsakovrstnih šopkov za oerkev in altarje, venoev za ban-dera in razne cerkvene slovesnosti,
kakor tudi
popolne oprave za nove maše
po primerni ceni. 189 6--4
« t.
I -Z
IS b "W
^S 3 S * fl-S £ =
O J tli
2
O
"g
00 iS -D
Pilil,
oim
__rt t> «S
t S
M

«1 - > £
a et 3E O «0h>'
"S"
3
a.
P
q	priznano neobhodno potrebno
Oarg-OVO »redstvo za čiščenje zób je
11 m
mnogo mllljonkrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravih iu lepih zob.
Dobiva ae povsodi.	710 30—15
zzzzzzxxxxx^z
Dunajska borza.
Dné 18. maroa.
Skupni državni dolg T notah Skupni državni dolg v srebru
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemfiki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
C. kr. cekini
101 gld.		— kr
101	•	a
122		45 .
101		45 „
121		80 .
98		80 .
983		
376		•
120		60 .
58		97'/,.
11		79 .
9	n	57 .
43		60 „
5	n	65 „
Dni 17. maroa.
4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . .	151	gld.	50	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........195	.	50	.
4 % zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	„	95	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......145	,	—	,
Dunavske vravnavne srečke 6% • . . .	127	.	75	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo.....98	m	35	„
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4%	99	„	20	»
Prijoritetne obveznice državne železnice . .221	„	—	„
južne železnice 3% .	167	„	25	„
„ „ južne železnice 6% .	130 „	50	„
, dolenjskih ieleznic 4 %	99	„	50	„
201 136 18 25 69
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa ¡srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......59
Ljubljanske srečke......... 22
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 171 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3460 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
gld.
450 97 63 83 159 127
50 kr.
50 ;
n
50 '
60 " 60 „
" n
50 ;
80 I
n
75 „
•T Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, sre4k, denarjev itd. Zavarovanj* zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na boril.
Menjarnična delniška družba
„31 B R C U
Wolizeile it. 10 Dunaj, Ririahilfirstraisi 74 B.
éé
iW Pojasnila-*® v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega •jbrestovanja pri popolni varnosti ny naloženih glavnic. Ig