Posamezna številka 20 stotink Posamezne številke v Trsta in okolfci po 20 stotlak. — Oilati sc računaj« \ širok osli tnt kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov trt/n po ccpt osm tnice, in zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Ogla«! naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sV. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. lehaja, levzemii poadeijek. vsak. dta zjutraj. Uredništvo: ulica »v. Frančiška Asiikega S. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se poSttjajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopi i se ne vračajo. Izdajatelj tn odgovorni urednik Štefan Godina. — Listnifc tiskarna Edinost Tisk tiskarna Edinost Naročnina rnaga za mesec L 7. —, 3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, in celo leto L 60 — Za inozemstvo mesečno 4 Ure več. — Telefon uredništva in uprava & ' da Pašičeve besede jasno kažejo prikrito Jezo. Ta gonror je dokazal Bolgarom, da se njegove ideje glede njih zelo počasi razvijajo. Na kongresu radikalne stranke je PaŠič zahteval, da naj bi se Bolgarska obvesala za 20 let, da bo pomagala Jugosloviji v vseh spopadih, ki bi jih ta imela z drugimi državami. Zdi se, da Pa-šić ne namerava popustiti ▼ tej točki. Pašić se ne zadovoljuje z majhnimi obtožbami na naslov Poljske; on jo četo obtožuje, da dela ovire izvrševanju mirovne pogodhe in da- se pripravlja za napad proti Jugoslavija Taka trdovratno vztrajanje na politi!.! odbijanja brat« skega naroda je obžalovanja vredno, ne bo pa moglo nikdar izpremeniti nazorov in smernic bolgarskih političnih voditeljev. Enkrat mora priti do zbližanja, ki ga bolgarski narod hoče in želi. Vesti o bolgarskem dogovoru s Kemail pašo neresnične SOFIJA, 8. Bolgarslc^ tiskovni urad javlja: Nekateri listi objavljajo poročilo iz Carigrada, po katerem Sta se Kakyr beg in poveljnik Istail Haky beg, delegata turške vlade vrnila v Carigrad, potem ko sta podpisala dogovor med bolgarsko in Kemailo-vo vlado. Bolgarska bi priznala turško gospodstvo nad vzhodno Tracijo. Pooblaščeni smo, da zanikamo to vest, ki je brez vsake podlage. Bolgarska ne .mobilizira RIM, 8. Bolgarsko poslaništvo v Rimu javlja, da je pooblaščeno zanikati vest o mobilizaciji na Bolgarskem. Bolgarska vlada je ponovno izrazila željo po mirnem sožitju s svojimi sosedi in je tudi vsmerila v tem zmislu vse svoje delovanje. Delovanje komitaških band se ne dovoljuje in meje so tako zastražene, da je prehod kc-mitašev nemogoč. čehosiovaška Čehoslovaški senat je odobril trgovinsko pogodbo z Italijo PRAGA, 8. Senat je odobril skupino dogovorov, sklenjenih z Italijo, in sicer: trgovinsko in plovno pogodbo s tozadevnimi zapisniki, dogovor glede rabe tržaške luke s strani Čehoslovaške in finančno-juridični dogovor glede dobavljanja vojnega materi ala. Proti koncu rudarsko stavke na Čehoslovaške m PRAGA, 8. Lastniki rudnikov so sprejeli spravljivi predlog vlade. Konferenca zastopnikov rudnikov in stavknega odbora, ki se je vršila pred kratkim, bo bržkone prinesla rešitev, ki L v povoljna za državo, lastnike rudnikov in rudarje same. Konec stavke se zdi blizu. Rušila Ruske čete zavzele vso vzhodno Karelijo? HELSINGFORS, 8. Ruske sovjeske čete, zbrane ob vzhodnokarelijski meji so s pomočjo aeroplanov prisilile karelijske čete na umik na celi črti. Kakor javljajo listi, je sedaj vsa vzhodna Karelija v ruskih rokah. Poljska Poljska zadovoljna z novim papežem VARŠAVA, 8. Vsi časopisi izražajo svoje zadoščenje radi izvolitve kardinala Rattija za papeža. Zunanji minister je že odposlal običajne čestitke. , Odredbe za omejitev svobode in pravic poljskih Židov bodo odpravljene VARŠAVA, 8. Vlada je predložila predsedniku narodne skupSčine načrt zakona za odpravo vseh odredb starih držav, ki so formalno še v veljavi in omejujejo svobodo in pravice poljskih državljanov židovske veroizpovedi. Italija Reševanja italijanske vladne krize. — De Nicola odklonil sestavo vlade, — Orlando novi kandidat za ministrskega predsednika RIM, 8. Že se je z gotovostjo mislilo, da bo bodoči ministrski predsednik De Nicola, eden najsposobnejših italijanskih politikov, toda v zadnjem času so tozadevni upi in skrbi splavali po vodi. De Niccla je hotel imeti, če že postane ministrski predsednik, trdno vlado. Ker pa je italijanska ljudska stranka, eden najmočnejših stebrov njegove vlade, v zadnjem hipu prišla s prevelikimi zahtevami glede notranje in vnanje politike, je De Nicola odklonil kraljevo ponudbo. S tem je izginila zadnja možnost sestave kolikor toliko močne vlade, ki bi nekoliko pomedla na zunaj in na znotraj. Vrnili smo se zopet k sistemu vladanja po Bonomijevem vzrocu, to je k sistemu »začasnih vlad«. Za tako vlado ne bo težko najti kandidata. Dober je za kaj takega tudi kak — Orlando. In res se splošno smatra, da bo sestava nove vlade poverjena ravno... Orlandu, ki je bil ponovno pozvan. Vladal bo pač, kakor bo mogel, samo da porine državno barko do novih državnih volitev, ki — kakor vse kaže — baje niso daleč. Reforma italijanske burokracije. RIM, 8. Včeraj je poslal ministrski predsednik Bonomi predsednika obeh zbornic prvo poročilo o dosedanjem vladnem delu ea reformo birokracije. To poročilo osebuje ukrepe do 31. januarja. Nove spremembe k preventivnemu konkordata RIM, 8. Uradni list objavlja, odlok z dne 5. II. 22, ki spreminja člen 3. odloka z dne 2. IL 22. štev. 27 o preventivnem konkordatu. Omenjeni 3. člen se mora gjUsiti takole; V slučaju, da s« ne skliče Sporazum in laike stranke H. »4 mmh uma i i*aw wi turna m m m V Trstu. H«Wrt 9. februarja 1912 s t _'5/ _________________ Vprašanje sporazuma med Slovani in Lahi Julijske Krajine je eno najkočljivejših vprašanj, kar jih je na dnevnem redu v naši domači politiki. Obenem ima to vprašanje enako nesrečo kakor vsa velika vprašanja, da se namreč največ izkorišča in zlorablja za nepoštene politične namene. Posebno naši sodeželani laške narodnosti brcajo »sodelovanje« sem in tja, kakor da bi šlo za kako žogo ali za kepo snega. Ako pregledamo laške vrste s tega stališča, se nam odkrijeta takoj dva popolnoma različna in nasprotujoča si tabora. Na eni strani so zbrani ljudje, ki so se oprijeli sporazuma« kot sredstva za čim lažje in čim uspešnejše raznarodovanje našega ljudstva, dočim stojijo na drugi strani rac- j žie, ki pravijo, da se zavedajo resnosti vprašanja in da smatrajo njega pošteno rešitev za neobhodni predpogoj pHmirjenja in obnovitve naše dežele. Stranke, ki spadajo v prvi taber, so nam znane. Lanske I in letošnje volitve so nam odkrile vse njihove upe in načrte. Ti fašistovsko - demo-; kratsko - kapitalistični »prijatelji sode1^-vanja« so nas poučili s svojimi spletkami: po naših občinah povodom zadnjih občin- j skih voli' ev, da je za nje demoralizacija našega ljudstva prvi predpogoj za sporazum med cbema plemenoma. Demoralizirano slovansko ljudstvo bi — po njihovih načrtih — zapustilo naše vodstvo in bi se jim slepo podvrglo. Kar bi za dosego tega cilja ne zmogla hinavska agitacija in nasilja, bi izpopolnili s svojimi uradnimi spletkami razni civilni komisarji in njihovi; podrejenci. V kratkih ietih bi naše "ljudstvo postalo zrelo ne samo za »sodelovanje«, temveč tudi za nasilno borbo proti samemu sebi in proti svojim lastnim interesom. Sedaj, ko nam je že dvoje volitev jasno, razkrilo program laških blokov, ni več no-i benega dvoma glede političnega ideala blckaških strank z ozirem na našo deželo. Po njihovem pojmovanju bi bilo naše ljudstvo za »sporazum« le tedaj, ako bi se prostovoljno odreklo svoji narodnosti ter bi re iz ljubezni do Italije« ponižalo do stopnje brezobličnega narečja {dialetto, patois). Italijani so se naučili menda od svojih bra- j tov Francozov smatrati vse drugorodne. :czike za »narečja«, naj pripadajo katerikoli skupini jezikov. Tako se smatra v «ranciji jezik keltskih Bretoncev, jezik lemških Alzačanov in celo jezik Baskov j ivratkomalo za »narečja« državnega fran- j roškega jezika. To pojmovanje je zabito in zarobljeno, toda ima to prednost, da je j zelo udobno za »reševanje« narodnostnega vprašanja v smislu požrešnega imperializma državnih jezikov. Na to stališče so se postavile tudi laške demokratske strajake. Bistvo tega pojmovanja je, da ne priznava nikakega nared-i nosnega vprašanja. Politika fašistovsko-j demokratičnih blokov je torej skozinskoz! kolonialna politika. V imenu italijanske, civilizacije je dovoljeno rabiti vsa mogoča sredstva, da se doseže popolno podjarmlje- j nje drugih narodnosti in njihove civilizacije ; v prilog civilizacije »matere - domovine«.! Ako ne gre zlepa, mora iti zgrda. Te kolo- ' niaine metode se vestno izvajajo v naši j deželi že četrto leto. Vlada jih ni še nikoli obsodila, kar pomeni, da smatra tudi ona našo pokrajino za navadno kolonijo. Kolonialna politika fašistovsko-demokratskih strank pa se ne zrcali le v njihovem zanikanju narodnostnega vprašanja, temveč, tudi v vseh njihovih nazorih o gospodar- , skih vprašanjih in predvsem v njihovih nazorih o avtonomiji. Gospodarska zarota proti Trstu ni še bila od nikoder zanikana. Benečani so jasno povedali, da hočejo izkoristiti neugodni položaj našega pristanišča v korist Benetkam. Blokaška glasila v Trstu so objavila nekoliko patriotičnih člankov o bratstvu med jadranskimi pristanišči in zanje je vprašanje s tem že rešeno. Predlagali so nekako delitev zaledja v »zone«. kakor bi smatrali tudi države v zaledju za nekake kolonije. Vsakemu razsodnemu človeku pa je jasno, da bosta mogla Trst in naša dežela uspešno braniti svoje interese le tedaj, ako dobimo svojo zakonodajno avtonomijo. Le tako bi naša dežela nehala biti kolonija. Zato pa je logično, da mora biti prva točka v programu fašistovsko - demokratskih blokov ravno borba proti avtonomiji. Naši fašisti so imeli dovolj poguma, da so na svojem zadnjem shodu v Trstu odločno odklonili vsako avtonomijo, dočim je v imenu »demokracije« spregovoril njen zaupnik v osrednjem uradu g. senator Salata, ki je pred nedavnim časom javno dal izraza svoji »bojazni* glede usode avtonomij novih pokrajin. Kaj pomeni ta »bojazen« g. Salate, ni treba še le razlagati. Značilno za ta laški tabor je, da govorijo o »sodelovanju« in »sporazumu« najčešće ravno njegova glasila. »Sporazum«, ki ga ponujajo Slovanom, bi bil za naš narod sporazum za počasni in postopni samomor. To vedo tudi oni. Zato si tudi ne upajo nastopiti z odkritim programom, temveč lovijo naše nepoučeno ljudstvo za hrbtom našega vodstva. Kdor jim nasede, ta je »dober«, vsi drugi so državi nevarni »iredentisti«. Naš narod, ki je že po svoji miroljubni naravi za mirno sožitje in sodelovanje, je napram temu laškemu taboru po vsej pravici skrajno nezaupen. Ni torej nobeno, čudo, da se njegovi pogledi obračajo k drugemu taboru laških strank in da pazno zasleduje vsak korak republikancev, po-polarov in socialistov, da bi spoznalo, kake namene imajo z njim te stranke. Pri tem pa se naše ljudstvo zaveda, da od njega ni odvisno ne sodelovanje ne pomirjenje. Naše neznatno število nam ne daja ne dovolj moči ne dovolj vpliva v parlamentu. Vsled tega smo prepričani, da bo prišlo do po-mirjenja le tedaj, ako ga gori omenjene stranke zares želijo. Potreben je jasen program, ki se mora dosledno izvajati v parlamentu. Pomirjenju prijazni tabor mora izrecno priznati, da obstoja v naših pokrajinah narodnostno vprašanje, ki ga je treba rešiti Zato pa ne zadostujejo le programa tične izjave povodom volitev. Tudi je izključena vsaka rešitev v smislu inter-nacionalistično - raznar od ovalne mešanice. Povodom sedanje vladne krize so napravili v tem oziru laški popolari moški korak. Med pogoje za svoje sodelovanje v vladi so sprejeli tudi vzpostavitev avtonomnih zastopstev v novih pokrajinah. Za avtonomijo so tudi republikanci in socialisti. Ako želijo njihove tukajšnje organizacije resno pomirjenje, je njih naloga, da vplivajo na svoji osrednji vodstvi, naj postopata napram našim pokrajinam v istem smislu. Neizpodbitno dejstvo je, da so avtonomija edina vrata, za katerimi čaka Slovane in Italijane pomirjenje, sporazum in pravo sodelovanje. Treba jih je odpreti, treba je zasigurati v parlamentu večino, ki bo dala našim pokrajinam široko avtonomijo. To je pravo delovanje za pomirjenje.! Treba je resnega dela. Naše ljudstvo je slej ko prej za vsak pošteni in odkritosrčni sporazum, pri katerem bi ne tvegalo svojega narodnega in gospodarskega obstanka. Dejstvo pa je in ostane, da je to vprašanje v rokah laških strank. Samo od njih je odvisno, ali se povrnejo zopet enkrat v našo deželo normalne razmere ali ne. Jasnost pojmov in odkritosrčnost prizadevanja pa sta neobhodna predpogoja vsakega resnega uspeha na vsakem Doliu. Jugoslavija Jugoslovensko - albanski spor in Zveza narodov ŽENEVA, 8. Komisija Zveze narodov, ki je bila v Albaniji radi nemirov na jugoslo-venski meji, je predlagala, da bi se neutralna cona do končne razmejitve razširila. Isto je komisija predlagala tudi za grško - albansko mejo. Bolgarska Stambulinski o jugoslovenski federaciji REKA, 8. Dopisniku »Voce del Popolo« je izjavil ministrski predsednik Stambulinski o bodočih odnošajih z Jugoslavijo tako-le: »Novi Balkan mora pomeniti v prvi vrsti zmago slovanske stvari. Kdor misli drugače, se moti. Med Slovani pride lahko do nesporazumljenj, toda vse to prevelja pred velikim delom slovanske vzajemnosti. Nekaj časa se je zdelo po politiki bivšega carja Ferdinanda, da so Bolgari pozabili svoje brate in da se borijo proti slovanski krva. Toda kdor je zasledoval dogodke tekom vojne, se je lahko prepričal, da je bolgarski narod ohranil v celoti slovansko kri vkljub vsemu terorju. Zemljoradniška stranka, katero imam čast voditi, predstavlja dušo bolgarskega naroda. Ta stranka se je vedno borila proti vojni in njenemu predstavniku bivšemu carju. Ni pripombo dopisnika reškega lista, da obstoja makedonsko vprašanje, ki bi mo-ookvariti odnošaje med Srbi in Bolgari, je izjavil Stambulinski: »Naši odnošaji z Belgradom so vkljub delovanju komitašev na makedonski meji vendar zelo dobri. Misija dr. Ivanića je dokaz več za one, ki so hoteli zapirati oči pred dejanskim stanjem. Ne samo, odkar sem na vladi, temveč tudi prej, na čelu zemljoradniške stranke sem vedno delal in se boril za sporazum s Srba, a danes z Jugoslavijo. Na Balkanu se mora ustvariti velika in miroljubna država, katero bodo sosedje spoštovali Ta država mora biti velika Jugoslavija« jugoslovenska federacija, v kateri se bodo Bolgari počutili doma« kakor Hrvati in Srbi. Ni dvoma, da s^ se dogodki na Bolgarskem po vojni razvijali v smeri federacije z Jugoslavijo. To je bil program bolgarskih patriotov, kakor Ra-kovskega, Karavelovega, Levskega in Botevega, a ravno tako tudi kneza Mihajla III. Obrenorviča že od L 1860. dalje. Po zvezi med Jugoslavijo in Bolgari bosta mogla ne samo ta dva naroda, temveč tudi ostali Slovani gledati z največjim zaupanjem v.bodočnost, ker bo v tem slučaju njihov položaj na jugu zavarovan pred vsemi vnanjimi sovražniki. Velika jugoslovenska federacija bi imela 20 mUjonov prebivalcev, segala bi do treh moija in bi bila četrta v Evropi po svojem teritorialnem obsegu in prva po svoji gospodarski neodvisnosti. Vtisek PaSaćevega govora aa Bolgarske«. SOFIJA, 7. «Echo de Bulgarie» se bavi a zadnjim govorom jugoslo venskega ministrskega predsednika o vnan* ooktaki. Ust pravi, zbor upnikov, sme tekom 10 dni po objavi v uradnem listu vsak upnik uložiti priziv pri sodišču, kjer ima družba sedež in ki je po kraju pristojno za osebo upnika. Priziv mora biti kolkcrvan s 4 lirami. Ta odlok stopi v veljavo z dnem, ko ga objavi uradni list in bo predložen zbornici, da ga spremeni v zakon. Francija Francosko časopisje o novem papežu PARIZ, 8. Vsi listi so prejeli z zado-voljsxv*>m vest o izvolitvi milanskega nadškofa Rattija novega papeža. Strinja o se v tem, da je sv. kolegij izvolil za papeža enega svojih najodličnejših članov. Posebno zadovoljstvo izjavljajo listi nad dejstvom, da je bil izvoljen za papeža sorazmerno mlad mož, ki ima pered svojega teološkega znanja tudi diplomatsko izkušnjo. Tudi levičarski listi se veselijo nad izvolitvijo kardinala Rattija in poudarjajo njegovo povojno delevane na* Poljskem. Mnogi listi poudarjajo, da se je nevi papež prvič po 1. 1870. pekazal Rimu. »Matin« piše, da je hotel konklave dati z izvolitvijo tega papeža naslednika Beneditku XV., ki bo znal nadaljevati njegovo delo. Obnova porušenih pokrajin v Franciji PARIZ, 8. V poslanski zbornici je poročal minister za osvobojene pokrajine Reibel o obnovi tekom vojne porušenih krajev. Zbornica je sprejela v splošni debati proračun za dela obnove. PARIZ, 8. Minister za osvobojene pokrajine Reibel je podal danes v zbornici poročilo o delu obnovitvene komisije. O-gromno delo, ki ga je ta komisija izvršila, je razvidno iz sledečih podatkov: Od 290.000 porušenih in 422.000 poškodovanih nepremičnin je bilo do 12. januarja 1921 obnovljenih 278.000. do 12. januarja 1922 je bilo obnovljenih 335.479 hiš. Od 53.000 km porušenih cest je bilo do januarja 19Ž2 popravljenih 31.065 km, od 4.048 porušenih večjih industrijskih podjetij je bilo do istega časa popravljenih 3.986 in cd 3,127.000 hektarjev porušene zemlje je danes 1,50C.0C0 v prejšnjem stanu. Tovarne v porušenih krajih zaposlujejo danes poiovico delavcev predvojne dobe. Francija za odgoditev konference v Genovi PARIZ, 8. Kakor javljajo iz Londona, vsebuje spomenica glede konference v Genovi, ki jo je izročil angleškemu ministrstvu za vnanje stvari francoski minister za vnanje stvari De Montillo, predlog, naj se genovfska konferenca odloži za tri mesece, da se morejo medtem končati vsa pripravljalna dela in proučevanje raznih vprašanj. Anglija Otvoritev angleške doljnje zbornice. — Zunanja in notranja politika v prestolnem govoru, — Lloyd George o vprašanju Egipta in drugih nujnih zadevah. — Francosko - angleški dogovor. — Lord Curzon o predstojeći konferenci glede vzhodnega vprašanja LONDON, 8. Včeraj se je otvorila dolj-nja zbornica z običajnimi slavnostmi. Navzoči so bili vsi poslaniki. V svojem prestolnem govoru se je kralj Jurij V. hvaležno spominjal inicijative predsednika Har-dinga za konferenco v Washingtonu in poudarjal, da je tihooceanski dogovor prvi korak do angleško - japonske zveze. Dotaknil se je plačil Nemčije in izjavil, da ne bo njegova vlada pozabila vzhodnega vprašanja. Izrazil je trdno upanje, da bo spor s Francijo o tem vprašanju na predstojeći konferenci v Parizu poravnan. Kralj je nato poudarjal potrebo skrčenja izdatkov in se dotaknil angleško - irskega sporazuma, nakar je prešel k mednarodnemu položaju. Delovanje za splošno pomirjenje, odkritosrčnost v mednarodnih odnošajih in zboljšanje prilik v mednarodni trgovini, to so vprašanja, ki jih po nj'egovem mnenju konferenca v Genovi ne bo smela pustiti iz vidika. Končno je kralj naštel načrte zakonov, ki bodo tekom tega zasedanja predloženi zbornici v odobrenje. LIoyd George in Chamberlain se radi irskih pogajanj nista mogla udeležiti otvoritvene seje doljnje zbornice. Včeraj ob 15 se je vdrugič sestala dolj-nja zbornica. Poslanec delavske stranke CIynes je obžaloval, da ni konferenca v Washingtonu ničesar sklenila o razorožitvi na suhem. Zahteval je pojasnila v namerah vlade napram Franciji in je na splošno priporočal, naj bi raje vlada delovala za združenje narodov kakor pa skrbela za varnost same Francije. Zagotavljal je sicer, da želi njegova stranka francoskemu narodu vse najboljše, toda zgodovina je dokazala, da je zveza nekaterih narodov vedno izzvala nasprotno zvezo in to je potem rodilo vedno nove vojne. Proti koncu svojega govora je Clynes izjavil, da ne bo njegova stranka ovirala vlade pri razpisu novih volitev, vendar je opozoril, da ne bodo mogle te volitve zbrisati strašne ekonomske krize, pod katero ječi država. Nato je dobil besedo Donald Mac Loan, ki je najprej čestital Balfourju radi uspeha na konferenci v Washingtonu in zahteval, da bi zbornica razpravljala o indijskem in egiptovskem vprašanju. Izjavil je, - da se mora smatrati Egipt za svobodno državo. Llopd George je izjavil, da ne more vlada popuščati v egiptovskem vprašanju. Ravno angleški protektorat je dal možem najrazličnejših držav spodbudo, da so inve, stirali svoje kapitale v Egiptu. Radi bodočnosti Egipta, ki je predor med zapadom in vzhodom Anglije, radi razvoja egiptovske kulture je potrebno, da ostane ta de-zela nadalje del naše domovine. Nato je Lloyd George predložil nujen zakon o ureditvi vzhoda in naznanil, da se je prenesla razprava o razmejitvi med svobodno irsko državo in U1 s trom. Lloyd George je tudi govoril o francosko - angleškem dogovoru. Izjavil je, da se mora Franciji dati vtisek, da ni osamljena, ne prepuščena sama sebi. Gre za skrb, ki ima svojo« opravičbo in upravičbo v tem, da je bila Francija tekom enega stoletja trikrat opustošena. Ta skrb stiska Franciji srce in zelo vpliva na presojanje vseh državnikov. Kar daja Franciji zavest varnosti, je to, da bo v slučaju neizzvanega napada, kakor sta bila oni 1. 1870. in 1914.. Anglija z vsemi svojimi silami na strani Francije, da jo brani pred vpadalci. Ta varnost bo dala Franciji zaupanje. Prava nevarnost za Evropo je — je nadaljeval Lloyd George — da se nemška mladina vzgaja v zmislu maščevanja, dosege starega ugleda in zadostitve nemškega narodnega ponosa. To je ena velikih nevarnosti, ki ogrožajo evropsko bodočnost. Treba je dati Nemčiji razumeti, da je taka vojna politika smrtonosna in da bi bila maščevalna vojna vojna, v kateri bi Nemčija ne imela proti sebi samo Francije, temveč tudi druge države. Drug vzrok, zaradi katerega moramo biti za ta dogovor — je zaključil Lloyd George — je ta, da smo v Versalllesu obljubili svojo garancijo kot odškodnino za to, da se je Francija odrekla vsake politike, ki bi šla za raztegnitvijo nasproti Renu. Wilson in Balfoar sta se zavezala na posebna jamstva v tem oziru. Francija se je odrekla tej politiki in smo terej tudi mi nasproti njej obvezani. Zunanji minister lord Curzon je izjavil o predstojeći konferenci v Londonu: Če se hoče, da bo imela ta konferenca kak uspeh, je potrebno, da pridejo zastopniki posameznih držav na njo s trdnim namenom, da dosežejo pravo in pravično rešitev. Treba je dovoliti Turčiji, kateri je bilo odvzetih toliko pokrajin, da obnovi državno enotnost s Carigradom kot prestolnico, državno enotnost, ki naj črpa svojo moč in blagostanje iz azijskih pokrajin, katere 9o bile njena zibelka. Toda Anglija hoče, da se da tudi Grčiji njena pravica. Grki so izkazali zaveznikom tekom zadnje vojne dobe mnego uslug, a razen tega se ne sme pozabiti, da so bile ravno zavezniške vlade tiste, ki so pozvale leta 1919. Grke, naj gredo v Smirno. Končno se ne sme nikdar dovoliti Turčiji, da zopet zapre dardanelsko morsko ožino. Glede egiptovskega vprašanja je izjavil lord Curzon, da je absolutno potrebna prisotnost angleške vojske v Egiptu. Če bi ne bilo v Aleksandriji vojske za vzdrževanje reda, bi bile priplule tja italijanske in druge vojne ladje, da zaščitijo inozemske kolonije. O vseh teh razpravah se izražata tisk in opozicija zelo skeptično. Med opozicijo se širijo glasovi, da ta zbornica najbrže ne bo izvršila naloge, ki si jo je stavila, ker bo morala pustiti prostor drugim možem, kateri bodo izvoljeni v teku dveh ali treh mesecev. Angleško časopisje zadovoljno z novim papežem LONDON, 8. Listi pišejo dolge članke o novem papežu in izražajo svoje zadovoljstvo nad to izvolitvijo. Posebno poudarjajo dejstvo, da je novi papež blagoslovil množico z vnanjega balkona cerkve Sv. Petra. »Times« pravi, da bi znalo dobiti to dejstvo velik pomen. Tega mnenja je tud? ^Dayii Cronicle«. Listi se strinjajo v tem, da je ta papež eden najbolj resnih in najbolj učenih, kar jih je mogel konklave izvoliti. Pogoji indijskih vst&sev za prenehanje vstaje BOMBAY, 8. Gandhi je poslal podkralju pismo, v katerem mu ponuja odgoditev vstaje do nove proučitve polažaja, če podkralj tekom sedmih dni izpremeni svojo politiko, osvobodi politične ujetnike in vzpostavi svobodo združevanja in tiska. Nemčija Nemci niso navdušeni za novega papeža. BERLIN, .8 Časopisi komentirajo izvolitev kardinala Rattija za papeža s splošnim nezadovoljstvom. Spominjajo se, da je sedanji papež tekom svojega bivanja na Poljskem vodil energično protinemško politiko in izražajo, da bi se v bodoče brigal bolj za svoje cerkvene posle, kakor za politika. Medtem se javlja, da je bil nemški poslanik pri papežu pooblaščen, da predloži Njegovi Svetosti čestitke predsednika republike in nemške vlade. Iz Monakovega javljajo tudi, da je bavarski ministrski predsednik Lerchenfeld poslal novemu papežu v imenu svoje vlade iskrene čestitke. Železničarska stavka v Nemčiji dokončana BEROLIN, 8. Železničarska stavka je dokončana, ker je kancler izjavil v imenu državne vlade, da vlada odstopa od odpustitve vseh železničarjev, toda pod pogojem, da se takoj vrnejo na delo. Zastopniki železničarskega sindikata so izjavili, da bodo nocoj brzojavno javili svojim organizacijam po raznih mestih, naj se vrnejo na delo* Siru TL »UliNOiri'i ^ lrsto, dne 9. let.uaria 1022. A vstrlio Avstrijsko časopisje o novem papežu DUNAJ, 8. »Reichpot« piše, da je že v Imenu novega papeža vsebovan njegov program. List smatra, da bo novi papež nadaljeval politiko Pija X. Drugi listi izražajo upanje, da bo novi i papež nadaljeval politiko Beneditka XV. j 237 miljard avstrijskih bankovcev v prometu DUNAJ, 8. Do sedaj je v prometu za £37 miljard kronskih bankovcev. Huda zima v srednji Evropi. — V Galiciji 31° pod ničlo DUNAJ, 8. V vsej srednji Evropi je temperatura zelo padla. V Galiciji je padla na 31° pod ničlo. Po avstrijskih gorah se fe zgodilo mnogo nesreč med izletniki. Romunska Mraz na Rumuaskeri. — Volkovi napadli vas. . BUKAREŠT, 8. Čreda nad 100 volkov je navalila na vas Pietroshani v Rumuaiji in napadla živino. Izmed kmetov, ki so se jim postavili v bran, fe bilo 5 smrtnonevarno ugriz-*ijenih. Orožniki, ki so edini imeli orožje, soi je pravočasno poskrili. Po vsem Rumunskem vlada strašen mraz. Nemci na Poljskem protestirajo pri Zvezi narodov ŽENEVA, 8. Nemška zveza v Bromber-gu na Poljskem je sporočila dne 9. nov. •1921. glavnemu tajniku Zveze narodov, da je več nemških družin dobilo ukaz, naj| zapusti deželo še pred 1. decembra. Nemška zveza se je sklicevala na podlagi dogovora za zaščito manjšin na Zvezo narodov. Glavni tajnik je takoj sporočil to pritožbo poljskemu zastopniku v Ženevi in odboru treh oseb (ministrskemu predsedniku in drugim dvem članom), ki se je izvolil na podlagi sklepa od 25. oktobra 1920. Ta odbor je proučil pritožbo nemške zveze in pripombe poljske vlade, kateri je poslal noto s prošnjo, da eventuelni izgon odgodi, da more svet Zveze narodov dobiti bolj natančne informacije. Poljska vlada je pristala na odgoditev tega roka do 1. majuika 1922. Glavni zvezni tajnik je bil tudi opozorjen na slučaj nekega Von Tiedemanna, kateremu je bil dan ukaz,'da proda že pred 17. januarja 1922. svoje imetje na Poljskem. Ta Tiedemann je medtem umrl. Poljska vlada je dala takoj ustaviti prodajanje. __ Odbor treh članov bo takoj prouči! pritožbe in bo predložil svetu tozadevno pismeno poročilo. Španska Španska bo poslala nove čete v Maroko« MADRID, 8. Včeraj so se vrnili ministri iz Malage, kjer so< se seSli z generalom Beren-guerorn. General je odpotoval snoči v Rio Martin. Pred svojim odhodom je izrazil svoje zadoščenje radi sestanka z Mauro, iz česar se lahko sklepa, da je na seji z ministri prodrl s svojimi predlogi, Amerika Tudi Amerika pojde na konferenco v Genovo LONDON, 8. Agencija Reuter je prejela vest iz Washingtona, "da bo Amerika tekom tega tedna odgovorila na povabilo za udeležbo na konferenci v Genovi. Uradni krogi zagotavljajo, da se bodo Zedinjene države udeležile te konference. Spori v socialistični stranki V enem zadnjih člankov smo poročali o oklepu predstavnikov strokovnih organiza-j • cij, s katerim pozivajo vodstvo socialistič- J ne stranke, naj da parlamentarni skupini stranke prosto roko, da izbere najprimernejšo pot za uveljavljenje delavskih teženj. V dotičnem dnevnem redu se govori tudi o morebitnem sodelovanju s tisto vlado, ki bi zagotovila popolno zaščito ogroženim delavskim ustanovam. Ta sklep je seveda y nasprotju z določbami in programom stranke, ki se je določil na zadnjem kon-gresuv Milanu, prvem po livomskem, na' katerem sć je stranka razcepila v socialiste in komuniste. Omenjeni sklep Splošne delavske zveze je zaradi tega tako važen, j ker je ž njim dobila desničarska struja v ! stranki mcčno oporo v boju proti levičar-! ski večini. Serratijeva skupina ima v vod- j stvu stranke še vedno večino, toda le s ^ težavo more vodstvo stranke brzdati parlamentarno skupino, ki sili k končni odločitvi, t. j. za tem, da izstopijo socialistični poslanci za ceno ugodnih garancij če ne še v vlado, pa vsaj v vladno večino v zbor-nici. __ ^ Nekaj dni za zborovanjem strokovnih organizacij v Milanu je zboroval v Rimu vsesocialistični svet, ki se je moral pečati t z omenjenim sklepom delavskih gospodarskih organizacij. Tudi na tem zborovanju se je trudil D' Ajragona, da bi dokazal stranki neodložlfvo potrebo po sodelovat nju v omenjenem zmislu. Predočil je zboro-valcem vse nevarnosti, ki prete delavskemu organiziranemu proletariatu in vjego-vim ustanovam, ako sc ne napravi konec nevzdržnemu položaju- Toda njegov glas ni mogel še izpremeniti smernic vodstva, ki je v rokah skrajnežev, ki nočejo še nič slišati o sodelovanju. Vella je poudarjal, da se ni položaj od milanskega kongresa sem izpremenil, da bi zamogel opravičiti izpremembo v načelnih vprašanjih. Edin-stvo stranke, da je v nevarnosti, sicer pa je Splošna delavska zveza vezana po paktu s stranko in ne more iti preko sklepov milanskega kongresa, niti proti sklepom strankinega vodstva. Tudi Serrati je govoril v tem zmislu, dasi so nekateri njegovi stavki dvoumni. Je to vedno isti centrumaš, ki hoče za vsako ceno ohraniti edinstvo stranke, ki je po svojih besedah komunist in proti sodelovanju, toda v pravem trenotku zna obrniti govor na drug predmet in obrniti pozornost poslušalcev od kočljivega vprašanja. < Govoril je o enotni fronti in o pogubnih posledicah morebitne nove cepitve. Končno je bil sprejet dnevni red, ki izraža zvestobo do določb milanskega kongresa, toda gotovi stavki so dvoumni. Ta dnevni red se glasi: »Nacionalni svet socialistične stranke, sklicujoč se na sklepe milanskega kongresa, od katerih se ne misli oddaljiti, pooblašča vodstvo: 1. naj pripravi in izvede energično akcijo proti meščanskemu nasilju, ne izključivši nobenih kolektivnih sredstev, naj pristopi k morebitni enotni o-brambni fronti vseh proletarskih sil, ki stoje na stališču razrednega boja. 2. naj naloži parlamentarni skupini, da uravna svoje delovanje v popolnem soglasju z milanskimi določbami, ki so proti kakršnemu koli sodelovanju z vlado. Uveljavi naj svojo številno in politično moč v deželi s krepko propagando in sodelovanjem pri političnih in gospodarskih organizacijah delavskih slojev, v parlamentu s stvarnim, odločnim delovanjem, ki ni vezano po pogajanjih ali sporazumu s katerosibodi skupino, da zamore na ta način ogrožati življenje vsake vlade, ki bi hotela Ščititi nasilja v škodo proletariata. 3. naj vzdržuje najožje zveze z Delavsko zvezo. 4. naj se pospešuje izvedba zveze vseh socialističnih in komunističnih strank v Evropi in Ameriki za obrambo proti meščanski reakciji.« Na ta sklep je vodstvo parlamentarne skupine glasovalo za dnevni red, v katerem izreka strankinemu vodptvn priznanje za njegovo zanimanje za usodo delavskih ' organizacij, vendar naglasa, da mora parlamentarna skupina uporabiti vsa sred« ' btva, ki so ji na razpolago kajpak v polnem soglasju s stranko. Iz tega je razvidno, da je na tem zborovanju obveljalo še levičarsko nepopustno stališče v teoriji, kako bo v praksi, pokaže bližnja bodočnost. Vsesocialistični narodni svet v Rimu se i je obširno bavil z velikim konkretnim programom. Razpravljal je o gospodarskih vprašanjih, dalje o občinskem gospodarstvu, zlasti o načinu financiranja občin. To poslednje z ozirom na milansko občino, ki ji vlada noće dovoliti najetja 200 milijonskega posojila v Ameriki. Poseben odsek se je bavil z reorganizacijo obstoječe armade v socialistično in z marsičem drugim. I Toda vsi predlogi so za sedaj le prazno j teoretiziranje, pač pa so predpriprava za , tisti dan, ko vstopi stranka v vlado. Važnejši so sklepi, ki se tičejo konference v Genovi, kjer hočejo imeti socialisti tudi važno besedo, zlasti glede zunanjepolitičnih vprašanj, ki jih bo reševala omenjena konferenca. Kdor sledi sedanjemu razvoju raznih struj v socialistični stranki, mora ugotoviti, da se bliža čas, ko bo stranka zavzela nove smeri v praktični politiki. Kriza v stranki postaja dan za dnem večja, ker so desničarji na vsej črti započeli odločilen boj, da bi pridobili svojim načelom zmago. Ker se bo vršil v kratkem nov kongres stranke, ne pride do tedaj še do nobene odločitve, toda bodoči kongres bo moral napraviti konec temu večnemu dvoumnemu položaju velike stranke, ki ne more priti do svoje veljave največ vsled notranjih sporov. Je mnogo takih, ki bi bili tudi za sodelovanje, ki pa smatrajo, da je v interesu discipline, če se drže strogo določb milanskega kongresa. Če naj pride do izpremembe v smernicah socializma, naj o tem odloči kongres, do tedaj pa mora ostati pri starem. Zadnja ministrska kriza s padcem Bono-mijevega kabineta je dala zopet povod desničarjem parlamentarne skupine, da so pritisnili na vodtsvo, naj zavzame odločno iu jasno stališče v očigled novi vladi. Turati se trudi na vso moč, da bi socialistična skupina izrekla podporo oni vladi, ki bi dala zadostno poroštvo, da se bodo socialistične ustanove ščitile, da se v notranjosti vzpostavi mir, v vnanji politiki pa ubere pot miru in opusti imperialistična politika, ki ustvarja sovražna razpoloženja in pripravlja novo vojno. Parlamentarna skupina je imela pri tej priliki važno sejo, na kateri so bili predloženi različni dnevni redi vseh stopenj. Sprejet je bil sledeči dnevni red. »Parlamentarna skupina, upoštevajoč pro-letarske težnje, ki so izražene v sklepih Splošne delavske zveze, nalaga vodstvu skupine, naj v tesni zvezi z vodstvom stranke pozorno sledi razvoju vladne krize in nastoja, da se reši tako, kakor zahteva interes proletariata». Obenem izjavljajo predlagatelji, da je ta resolucija le nasvet, ki ga daje skupinm strankinemu vodstvu. Posredno se je torej skupina postavila na stališče Splošne delavske zveze, zakaj kako naj se reši parlamentarna kriza v interesu proletariata, ako ne tako, da nastopi taka vlada, ki bo imela, če ne direktno podporo, pa vsaj molčeče pripoznanje od socialistične skupine v zbornici. Sedanju lofllu In neffliandtf položni Sovjetska vlada je bila porabljena na gospodarsko konferenco v Genovi in je sprejela povabilo. To pot bo prvikrat zastopana na meddržavnih sestankih. To smatra sovjetska vlada za svoj velik uspeh. Je-ti to res uspeh zanjo in kakšen bo — to je seveda drugo vprašanje. Javna tajnost je, da so tudi rani 1mm> nssti prišli do spoznanja da je neizogibno potrebno, 4 sovjetdka Rusija Hm prej »topi v pogodimo razmerje s drugM državami. Vsai za aedaif Ta «sedai» os ho trajal vsaj nekaj desetletij. To pa pomeni, da se bliža konec boljševištva in da ga je treba zameniti z nečim drugim, ki naj odreši Rusijo od sedanjega nasprotstva to-stale Evrope. Boljševištvo se mora torej za nedogfedne čase umekniti na položaje v ozadju. Dejstvo, da Rusija — s sprejemom povabila v Genovo — stopa v stike z drugimi državami, pomeni faktično konec diktature proletariata, ki je bila ideal in cilj boljševištva. Z diktaturo so hoteli z naskokom priti do komunistične sovjetske u-redbe. Sedaj ■— kakor vse kaže — hočejo opustiti tako taktiko naskakovanja sovražnih položajev in ubrati hočejo pot postopnega dela in mednarodne konkurence — taktiko, ki bo bolje odgovarjala redaj podanemu položaju v vseh smereh. Taktika je izrabljanje vseh činiteljev, ki tvorijo položaj. Treba jo je izpremeniti, če so razmere postale drugačne. Zato kažejo vsa znamenja, da na mesto diktature pride v Rusiji do sovjetskega demekra-ti zrna! Čim se to zgodi, bo sovjetska vlada >ripoznana. Ali to ne bo pomenile j uspeha, ampak le. kompromis s sovjetske vlado. A vsa zgodovina govori, kaj to pomeni, če v slovarju kake revclucijske vlade dobi prostor beseda «kompromisTo je — umikanje, ki se more zaustaviti, ali pa dovesti tja, kamor se prvotno ni hotelo iti! Sovjetsko in evropsko javnost zelo zanima vprašanje, kdo pride v Genovo v imenu sovjetske Rusije. Pojde-li Lenin sam? V sovjetskih krogih prevladuje mnenje, da naj bi Lenin sam ne šel! Eni menijo, da položaj v območjih, kjer vlada glad, zahteva navzočnost Lenina v Rusiji; drugi naglašajo, da bi ne bila dovolj zajamčena varnost njegove osebe proti morebitnim atentatom od strani številnih ruskih izgnancev. Komunisti levega krila pa sodijo drugače, da bi namreč Lenin s svojim potovanjem v inozemstvo manj tvegal, nego tvega s svojo navzočnostjo v Moskvi. Menijo tudi, da je vodja revolucije obvezan, da tvega več nego vsi drugi! Vsekakor pa bo, če Lenin ne pojde na konferenco v Genovi, pomenilo velik ne-dostatek. Mož je dalekogleden, razumeva praktično stvari, je trezen in bi mogel zato mnogo pripomoči k ublaženju viharnih valov evropske politike in k ozdravljenju gospodarskega razsula. Evropski državniki, ki so se bili zbrali v Cannesu, so to prav dobro izprevideli in zato so zahtevali, naj se sestanejo glavarji držav. Če Lenin ne pride v Genovo, tudi ne bo mogel svet prav verjeti v iskrenost besed, ki so se izgovorile na plenarni seji vseruskega osrednjega izvrSevalnega odbora in moskovskega sovjeta: «Nočemo biti same predmet svetovne zgodovine. Nasprotno: zahtevamo, da bomo tudi mi določali poti svetovne zgodovine.« Ta izjava se mera tolmačiti tako, da hočejo sedanji oblastniki v Rusiji sodelovati pri zdravljenju Evrope. - Vprašanje, ali pojde Lenin v Genovo aH ne pojde, ima torej dalekosezen pomen za naaalnji razvoj stvari v Evropi.___ Ansletto-tacosiii spor V svojem nastopnem govoru je podal Poincare izjave, ki jih je vsakdo pričakoval z ozirom na dejstvo, da je bil zadnji povod Briandovega padca canneška konferenca, na kateri se je razpravljalo o odškodninskem vprašanju v zvezi z ureditvijo cele Evrope. Canneška konferenca, na kateri se je določila splošna mednarodna gospodarska konferenca v Genovi, pa se ni mogla dokončati, ker je ta diploma-tično-politična poteza Francije prekrižala račune LIoyd Geovgeu. Jedro Pcir—irejeve politike se da izraziti v dvojem: Prvič vztrajanje pri versaileski pogodbi, na kateri se ne sme niti črkica izpremeniti, in drugič diplomatični odnošaji z Rusijo se ne smejo vpostaviti, dokler se ne izpremeni sedanja smer ruske politike. Glede versaileske pogodbe ima pač Poincare ogromno večino naroda na svoji strani, kakor je dokazala zaupnica njegovi vladi, za katero je glasovalo 472, proti pa 107 poslancev. Povdarjali smo že večkrat v prejšnjih člankih, da je versaillska pogodba v očeh francoskih politikov in im-perialistov edina pravna podlaga za upravičenje francoskega militarizma in gospodarskega nadvladja v Evropi Sedam* vodilna vloga Francije ▼ Evropi pa ja Angležem trn v peti. In v tem krttanfu njunih interesov tiče najglobokejši vzroki fran-cosko-angleškega spora, ki prihaja pri vsaki konferenci do vedno ostrejšega in jasnejšega izraza. Posredno je odgovoril Lloyd George Poincareju na nekem -shodu, kjer je govoril ogromni množici zastopnikov liberalne stranke. Lloyd George je glede Rusiie na-glašal, da mora biti konferenca v Genovi tudi politična, doseči je treba političen mir v Evropi, ker brez tega je nemogoče misliti na uspešno delo v gospodarski obnovi Evrope. Važen je ta odstavek, zato naj ga posnamemo: «Pozival sem z vso močjo svojega slabotnega glasu vse može, ki nekaj veljajo v svetu, vse one, ki vladajo narodom, naj pridejo v Genovo prežeti z duhom miru, da se doseže mir v vsej Evropi Brez tega miru ni mogoče začeti z razpravljanjem o gospodarskih vprašanjih, zato se mora na te} konferenci razpravljati najprej o mirovnem vprašanju. Ce ne bo sprejet ta del programa, potem je ne-zmiselno pozvali tehnične svetovalce, da izpovedo svoja mnenja o finančnem in trgovskem vprašanju ter o vprašanju mednarodnega kredita*. Dalja p» Lloyd George vzel v zaščito Nemčijo, ki da se nahaja vsled svetovna gospodarske krize v polo-da no nora zadostiti aretiranim zahtevam svojih nimiW Poincare in včšina francoske politične javnosti pa je predvsem proti temu, da bi se vtisnil genoveški konferenci ta diplomatični značaj, in dalje, da se na njej ne sme razpravljati o odškodnini, ker bi to pomenilo začetek konca versailleske po-gedbe, te za Francoze neprecenljive listine. Ta nasprotja utegnejo dovesti do tega, da se genoveška konferenca preloži ali morda celo opusti. Če se bo in kadar se bo vršila, tedaj bo stopil ta anglcškc-fran-coski spor zopet v ospredje. V tem pogledu nam nudi skoraj vsak dan nov dokaz, 'cako postajajo odnošaji med Francijo in Anglijo vedno bolj napeli. To napetost za-morejo vljudne fraze odličnih predstavnikov obeh strank le s težavo militi. Pred j dnevi sta se zopet Lloyd George in Poin-' care imela sporazumeti glede vprašanja; Male Azije. Položaj Grške v Mali Aziji po- 1 staja obupen in to je indirektno tudi poraz angleške politike napram Kemalistovski Turčiji. Tudi v tem vprašanju je šla Francija svojo pot. Ko je za hrbtom Angležev cklenila z angorsko vlado mir in izpraznila Cilicijo, so se čutili Angleži silno prizadete in tudi njihov diplomatični nastop proti «nelojalni» zaveznici je bil zadosti o-ster. Sedaj stopa to vzhodno vprašanje vsled poloma grškega militarizma zopet v ospredje. Sevreška pogodba je že danes I takorekoč kos papirja brez vrednosti. V i tem pogledu se je imela sestati konferenc." , ireh prizadetih držav Anglije, Francke m Italije, toda vsled novih francoskih zahte\ j se je morala preložiti. Sam na sebi je ta dogodek malega pomena, toda iz tega postopanja francoskih politikov zmoremo marsikaj sklepali. Predvsem, da je konferenca v Genovi v nevarnosti, ker ta najnovejši korak francoske vlade pomeni indirektno sabotiranje genoveške konference. In v času, ko sc ti gospodarji sveta pričkajo med seboj, gre z gospodarstvom Evrope vedno več navzdol. O tem priča tudi najnovejša železničarska stavka na Nemškem. Gospodarji položaj Nemčije občutijo proletarske množice, ki morajo voditi neprestane borbe z delodajalci, da si pribore eksistenčni minimum. Mia^ika Strossmairersa Elubsien in bratstvo Dne 4. februarja t. 1. je preteklo 40 let, odkar je izdihnil J. J. Strossmayer svojo veliko dušo. Vse njegovo življenje je bilo velika žrtev za dobrobit naroda, iz katerega je izšel. Sadove njegovega dela uživajo danes ne le Hrvati, ampak posredno vsi Jugosloveni. Umetnost in literatura sta dobila v njem svojega velikega oboževalca, njima je Strossmayer posvetil velik del svojega življenja. Strossmayer bo vedno — pravi zagrebški »Tagblatt — temeljni steber v zgodovini razvoja Jugoslovenov. Strossmayerje-vi smernici sta bili: narodna zavest in naredna izobrazba. Slično slavijo Strossma-yerjev spomin vsi drugi listi, kakor da se je dogodil velik Čudež, kakor da so pred svitlo pojavo velikega vladike izginila vsa politična nasprotstvaf »Pokret* pa prinaša znamenite izjave Strossmayerja o vprašanju uedinjenja obeh cerkev, vprašanja torej, ki je nedoglednega pomena za bodočnost jugoslGvenskega plemena. Strossmayerjev biograf Smičiklas navaja ta-le izvajanja velikega Strossmayerja: »Mi Slovani ne bomo mogli izvršiti svojega poslanstva ne v Evropi ne v Aziji, ako nismo eno. Vse naše nevolje izkrcajo Iz naše nesloge. Edino le edinstvo nas more rešiti. Z edinstvom bi mogli izvesti vse tiste načrte, ki nam jih previdnost božja postavlja pred oči. Sedanja doba je slična dobi pred tisoč leti. Sovražniki bi nas bili zatrli, ker smo bili nesložni, ker smo bili orodje v sovražnih rokah. Ali v i j tistem Času sta se nam pojavila z vzhoda! sv. apostola Ciril in Metod, ki sta nam govorila v našem jeziku in uedinila sta nas... Danes (1882.) ovirata edinstvo nevednost in zavist... So ljudje — in ti so večina — ki mislijo, da bi edinstvo obeh cerkev iz-premenilo običaje vztočne cerkve, da bi raznarodilo narode (Slovane). Ti ljudje so na krivi poti. Mi bi se — nasprotno — z edinstvom povrnili tja, kjer smo bili za časa Cirila in Metoda, ker razkol ni ne njihovo ne slovansko delo. * Edinstvo, sloga in ljubav mi je bila in mi je tudi sedaj edina in največja želja na tem svetu. Za to edinstvo, za to slogo in ljubav sem vedno mislil, vedno deloval, čeprav so me mnogi radi tega krivično sodili in obsojali. In za to edinstvo našega naroda sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. Naš narod je siromašen, tepejo ga težke nevolje; naš narod nima prijateljev, ali vsemu temu se bo moglo odpomo-či, ako pridemo do sloge in ljubavi, ako pridemo do- edinstva. In tedaj, ko se mi bo lcč:*: od tega sveta, mi bo zadnja mo- litev za edinstvo naroda . .. Vsemožni in večni Bog, usmili se našega dobrega naroda in uedini ga!« Tako jc govoril Strossmayer leta 1882., ko je hrvatski narod ječal ' pod avstro-ogrskim jarmom. Ob drugi priliki, leta 1882. pa je rekel: »Mi živimo z brati vzhodnega obreda skupno. Bodimo zato napram njim polni ljubavi in dobrote in spominjajmo se, da je čista in dobrotvorna ljubav najsijajnejši dokaz prave vere. Spominjajmo se, da je ljubav tista silna moč, ki premaguje vse, ki se ji nikdo tudi po smrti ne more upirati. Ljubimo iskreno brate, s katerimi živimo, ne samo zato, ker so z nami ena kri in isti narod in ker nam je obojnim ista bodočnost, marveč ljubimo jih tudi zalo, ker je tudi njihov cerkveni obred lep in veličasten, uveden v cerkev po sv. Bazili-ju in sv. Ivanu Zlatoustu, ki ju spoštujemo tudi mi kot sveta miljenca; ker se tudi na njihovih žrtvenikih prikazuje živi Bog v odrešitev sveta; ker se tudi v njihovih cerkvah razlega božja beseda, ker se tudi v njihovem pevanju odzivajo čarobni glasovi Vzhoda istotako, kakor pri nas na zapadu! Ne poshišajmo nikoli tistih, ki bi nas hoteli razdvajati na kateri-koli način, saj so to očividni splošni sovražniki naši! Te grde izreke, ki jih jc izumil sani pekelr da seje med nas odurnost in mrzni >. moramo iztrgati za vedno iz srca in du^c svoje! In če jim že v naših slovanjih ne more izginiti sled, naj jim ne bo nikoli sledi J v naših ustih! Eni in drugi spoštujemo in kličemo sv. Cirila in Metoda; to je prav in Bogu ljubo. Ali ti sveti imeni naj nas združujeta v ljubavi in bratski slogi, H » ostanemo sicer vsak pri tistem, kar nam je sveto in milo, kar nam je od vekov priraslo k duši in srcu; aH da se oh enem združimo s tistim, kar sta nam sveta naša apostola priporočala z vsem življenjem * • delovanjem, kar sta nam v času smrti pustila kot sveto oporoko m kar tudi d -nes ponavljata pred licem božjim, a to je: da postanemo eno v veri in cerkvi, toda to edinstvo smatramo kot zalog naše začasne in večne sreče.« Iz teh besed diha vsa toplota Djegove srčne želje, jedro in cilj njegovega življenja. V Jugoslaviji sc je 4. t. m. svečano proslavil spomin tega velikega moža, ki je že pred 50. leti delal za ide'al uedinjenja ju-goslovenskega naroda in bil tako v kulturi svojega duha in srca za 100 let naprej od mnogih, ki še danes tega ideala ne razumejo. Slava veHhemu Jugoslovenu! Še o borbi odvetnikov proti pravica našega Jezika G« odvetnik Zanolla nam hoče milostno dovoliti tolmača in si domišlja, da je to kak privileg, s katerim da se lahko zadovoljimo. To pa ni nikaka pravica, ampak le logična posledica dejanskih razmer. Će hoće italijanski sodnik zaslišati in razumeti stranko, ki ne zna italijanski, mu enostavno ne preostaja drugega, nego da pokliče tolmača. Ravno v Trstu imamo n. pr. t..miertje slučaje, ko je treba, da zaslišijo na sodniji kakega pomorščaka —-Angleža, Francoza, Kitajca itd. In ti tujci se zaslišujejo vedno s tolmačem. Toda, ko se ta Anglež, Francoz, Kitajec vrne domov v svojo državo, ima sodnika, ki ga neposredno razume v njegovem jeziku. Kakor ne prihaja Angležu in Francozu na misel, da bi protestiral proti temu, da se v Trstu zaslišuje s tolmačem, tako tudi mi smatramo kot samoobsebi umevno, da se naš človek v tujih krajih zasKšuje v tolmačem. Ali mi smo tu doma, v svoji državi, v državi, v kateri se ravno sedaj najboljši in najuglednejši juristi trudijo, da se popolnoma uveljavi načelo neposrednosti sodnij-skega postopanja. In ravno juristi Julijske Krajine, na čelu jim tržaška odvetniška zbornica s svojim predsednikom, bi bili poklicani, da bi visoko dvignili svoj glas ter pomagali svojim ostalim kolegom v Italiji, ko se je vendar pri nas to moderno načelo neposrednosti uvedlo in uveljavilo. Vsa Italija torej naj napravi korak naprej, in samo ml Slovenci In Nemci, ki smo vendar tudi italijanski državljani, in ki vendar tudi plačujemo svoje davke, in katerih sinovi bodo tudi morali opravljati trdo vojaško službo pod vročim tripoli-toPfhim solcem: samo mi naj napravimo korak nazaj! In to predlaga in zahteva, ne kak vročekrven začetnik ali neizkušen dijak, ampak zrel, resen mož, priznava izvrsten jurist, eden najuglednejših odvetnikov naše dežele, mož, ki si je bil v stanu, v interesu dobrega pravosodstva in ohranitve ugleda naših jurističnih naprav, nakopati očitek nepatriota, ko je šlo za vprašanje, ali naj se Odvetnikom iz stare kraljevine dovoli izvrševanje poklica v naši deželi! PolaŠča se nas obup, ko vidimo, da celo pri takem mo'lanej-> in skupno proučijo razdelitev zaledja. Pri tcin pa da je seveda treba upoštevati tudi Reke, kzji: Reka je tretji stožer italijanskega trgovskega! sistema na Jadranskem morju. Tako si predstavlja tržaški nacionalistični' poslanec rešitev lega za Trsi najvažnejšega vprašanja. Namera va deliti zaledje. Pri tem pn = je pozabil povedati, ali misli na zaledje samo; do Snežnika in Brennerja ali kako. Nam so zdi; da gosp. poslanec ni tako naiven, da bi račtui nal samo z julijskim in tridenfinskim zaledjem, j temveč, da so šle njegove misli nekeliko dalje, j Tedaj nastane važno vprašanje, kako se bodo' njegorvi Tržačani, Benečani in Rečmi «gh'hal£» 1 za zaledje, ki ni njihovo. Ali bi ne bil g. Suvich bolj pametno storil, ko bi bil priporočil, naj se odločilni krogi podvizajo, da sklenejo z Jugoslavijo pošteno trgovsko pogodbo, ki bi edino omogočila tako razdelitev zaledja. To mu seveda prepoveduje njegov nacionalizem. Njegove Izjave pa so zopet dokazale, kako tnalo resno se laški nacionalisti pečajo z vprašanjem gospodarske obnovitve Trsta. Sicer; pa velja isto glede vseh drugih vprašanj. Laški ! nacionalizem ovira vsako pravilno rešitev, j Vsled teg bo propadla tudi kombinacija Trst-Benetke-Reka. Žalostno stanje državnih železnic. Tednik «11 R-lnnovamento», ki izhaja v Pisi, se bavi v< razsežnem članku z Žalostnim stanjem držav-! nih železnic. Ugotavlja, da iznaSe. primanjkljaj 1300 miljoaovl A tu niso vštete obresti od in- j vestirane glavnice, ki dosega znesek celih 17 miljard. Clankar ne ve ie, kakim vzrokom jej treba pripisati to žalostno dejstvo: aH visoki ceni oglja in železa, ali industrijalci krizi, ali| drugim činiteljem? Vemo pa — nadaljuje —j na podlagi izjav poštenih in inteligentnih funkcionarjev, da povzročajo nered birokratična kompliciranost, nezmiselni vozni red, preve- i liko vmešavanje oblasti, nedisciplina, premoč rdečih sindikatov pri državnih železnicah. Na-! dalje pravi tudi, da so ti birokratični izrastki! krivi, da je toliko odgovornih, da slednjič ni nikdo odgovoren; dalje pa tudi pomanjkanje discipline, ki se polašča vsakega organizma, ki ga opravlja država. Razen tega rušijo tudi «rdeče kamores vsako disciplino. Zlo ima globoke korenine. Tu je vprašanje dnševnosti,' kriterijev in smernic. Po socialističnih kriterijih, ki &i jih je usvojila država, naj ta subvencionira železnice v Svrho kritja izgub, kar da> je v višjem interesu skupnosti. Ta nazor se zdi na prvi pogled logičen, v resnici pa dovaja' do poraznih posledic. Železnice morajo sedaj nuditi za osem, kar stane ni:h deset. Tu je{ onemogočena vsaka kontrola. Poslovanje živi! umetno življenje, ki je postavljeno izven resničnosti. Odpomoč bi bila po mnenju pisca v tem, da železnice postanejo res industrialna, avtonomna zasebna poslovanja, ki naj sama skrbijo za potrebna sredstva! Prehod k zasebni industriji bi mogel rešiti vprašanje. In če to ni možno, pa naj bi imele železnice res avtonomno poslovanje s svojo glavnico, s svojimi lastnimi streški in dohodki, na kratko: s svojo bilanco, v kateri naj bi iskale vsaj ravnovesja. Dalje pravj člankar, da bi bila opravičljiva vsaka odredba, ki more služiti ozdravljenju: povišanje vozmn, skrčenje plač, poenostavljenje poslovanja. Železnice morajo priti do ravnovesja! Proti skrajnemu zlu je treba skrajnih sredstev. Pride morda kriza, a ta ne bo hujša, nego je sedanja. Povišanje voznin ne bo hujše zlo, nego je sedanji nered, spričo katerega ne more nikdo izračunati, koliko- ?.kc«Io donaša! Kričalo se bo, da bo povišanje voznin poguba za industrijo. Ali prva pccijetja, ki so morajo -ohraniti, so ravno železnice. Clankar zaključuje: Treba je zbolj-šati organizacijo železniške službe, primernejše urediti nameščenje osobja, skrčiti nekatere plače, previdnejše izbirati ljudi in dati povišanje najboljšim. Potem bi kmalu videK, kdo pogubno je sedanje izenačenje. Državne £cr . /iiice, k? bi bile res avtonomne, ki bi ne mejii pričakovati vnanje podpore, ki bi morale tekmovati z drugimi prevoznimi napra-! vami in drugimi železnicami, ki bi bile torej, v resničnosti življenje, bi mogle najti ravnotežje in bi prenehale biti, kar so danes: dvojna nesreča za državo: vsled slabega poštovanja in vsled velikih izgub, ki jih imajo na veliko škoJo državnega proračuna. Kakor vidimo/ bi hetel člankar, da državne železnice pridejo v zasebne roke, ali pa, da se jim podeli po- j polna avtonomija uprave. Odgovornost za: njegova izvajanja prepuščanmo, seveda, gosp. j piscu samemu. j Nove občiuc v Istri. Objavil se je kraljev odlok, s krterira se v Istri ustanavlja deset novih občan. V odloku, s katerim so bile razpisane volitve po vseh drugih občinah Julijske Krajine, je že bilo naznanjeno, da se bo ustanovilo v Istri več novih občin. Za te občine so bile občinske volitve cdjgcdece, toda s teta, de se bodo morale izvršili ^kasneje v teku dveh mest cev po splošnih votiiv&h. Odlok o ustanovitvi nov2i občin v Istri se glasi: ČL 1. Občini Buzet in Roč v Koprskem političnem okraju, občina Bol jun v pazinskeci okraju, občini Lovran in Mošćeslce v volo-i skem ckraja se razdelijo, a z davčnimi občinam', iz katerih so bile te občine sestavljene, in z nfihovimi oddelki kaL&r tudi z davčnima cbči&uaa (jfcbiiik in Brdo, ki se odcepijo od ie plamhiske r/^c'ns, se usia- r:>:jo» «i«Lš5e aer« občine*. 1. s Sv. Du- hom, Vrhom, Sovkfak*>m, Črnlc&ml, Sočergo, Movražem, Saležem, Rnkitc^/ičem in Račica-nu. 2. SSum (sedež v Klenavš/aku) 6 Trsteni-koc, Laniščem, Brgudcem Ln Danami. 3. Dra-z Grcmaldo in Tibciaud. 4. Reč s Humom. 5. Suisierica z GroboAkc-ra, ki sc loči cd pa-ztRske občine, dalje in £ i>rck>£n oti plominske občine. 6. Bnljna z Bonriam, Dolenjo vasjo, Gorenjo vasjo, LesiSćino, Setoičcm, Pazom, Potrtom, Brestom: Vranjo in Učko. 7. Lovran z oddelkom vzhodno od davčne občine Sv. Franje in obrežnimi oddelki davčnih občin Opric in TuHšorića (v sedanjih mejah duhovni je). 8. Sv. Rok - LSgoajt h kateremu bodo spadali ostali diH davčniii občin Sv, Franja. Opric in Tuliševice. 9. MoEČ-ecice s Krajem, Kalcem in Drago. 10. Beroec z Martini Čl. 2. Davčna občina Rovinjsko* Selo se loči od Kanianarske občine in se priključi Rovinju. Vedno isti! Večerni »Piccolo« od mino-!ega torka je prinese! sliki kralja Aleksandra in njegove zaročenke priiicezinje Marjete Romunske. Pripoveduje, kako je prišlo do te zaroke, ki po njegovem mnenju ne bo imela političnega pomena, in zaključuje: »Velika sreča bo za zaročenca, če njuna ljubezen in zvestoba, ki sta si jo prisegla, ne bosta iste narave kot ljubezen, • katero se balkanski narodi ljubijo in d obljubljajo zvestobo«. — Tako piše list o kralju, drž&ve-zaveznice, o kralju, ki je bO s svojim junaštvom ena najsvitljejih prikazni v svetovni vojni! Tako piše ta list o ; narodu in njegovi državi, ki je tudi v najstrašnejši nesreči, ki ga je zadela in ki ima ! te malo primerov v svetovni zgodovini, podal dokaze naravnost brezprimerne zvestobe napram Italiji in drugim zaveznikom. Izgubil je domovino, izgubil nad polovico vojske, izgubil kako tretjino civilnega prebivalstva, izgnan je bil z lastne grude, izgubil je vsak stik s svojimi sopiemesjaki, ki so bili usužnjeni v avstri&ko - nemžko- j bolgarskem jarmu prčiipel je Golgoto na albanskem umikanju: a ni klonil duhom in je ostal zvest soborec svojim zaveznikom — torej tudi liaiiji — kakor so to dokazale sijajne zmage na makedonski fronti meseca septembra 1918! In tako piše list kustumfran plesni venček z raznovrstnim sporedom in šaljivo pošto. Svira mali orkester. Ker je čisti dobiček namenjen otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu, pričakujemo polnoštevilne udeležbe s strani slav. občinstva. — Vese lični odsek. * Važno za bivše državne uslužbence. Vsi državni uslužbenci, ki so službovali v zasede-n®m ozemlju a so sedaj nastavljeni v Jugoslaviji, imajo pa svoje pohištvo še tu ter bi ga hoteli prepeljati v Jugoslavijo, naj se čim prej, gotovo pa do zadnjega tega meseca zglase ustno ali pismeno pri gosp. Antonu Podbršče-ku, Trst, ulica Torre bianca 39, I. Obenem naj pošljejo tudi kako od italijanskih oblastev izdano potrdilo, da so res bili tu državni uslužbenci. Tržaško kolesarsko društvo «Balkan» priredi v nedeljo 12. t m. igro -Tri sestre in snu-bač» pri Sv. Jakobv^^ačetek ob 4. uri popol. Zvečer ob 8, uri družabni večer s petjem, godbo, baletom in razdeljevanje nagrad tekmovalcem dirke 9. oktobra 1921, Odvodi! Danes, dne 9. t. m. se vrši redna krožkeva seja točno ob 20. uri v navadnih prostorih. Pozivamo člane, da se je brezpogojno in v ptjJcem števihi udeleže. — Tajnik. NAŠIM NAROČNIKOM. Vkljub mnogim opominom toliko v listu kolikor tudi potom dopisnic, je še mnogo takih naročnikov, ki niso poravnali zaostale naročnine. Vsled tega bo upravništvo prisiljeno črtati iz imenika naročnikov vse one^ ki ne bodo poravnali do 15. februarja vso zaostalo naročnino. Prosimo tedaj gg. naročnike, naj storijo svojo dolžnost, da ne bo pozneje nepotrebnih reklamacij. Iz tržaškega življenja Odmevi ljubezenske žaloigre v ulici deli o Sierpeto. Pretresljiva ljubezenska žaloigra v ulici dello Sterpeto je napravila globok vtis med tamošnjim prebivalstvom: vse, kar je poznalo nesrečno Antonijo Sterletovo, jo obžaluje in se zgraža nad dejanjem, ki ga je izvršil pokojni Rudolf Hofmann. Ona si ni najbrže želela smrti. Ko so jo namreč zaslišali, je dejala s komaj slišnim glasom; — Nisem hotela umreti... Doznalo se je, da ni bil Hofmann pri Čisti pameti. Večkrat je govoril, da si bo vzel živ-l ljenje. «Je boljše, da umrem danes nego jutrf» je dejal pogostoma. Kaj je dovedlo Hofmanna do groznega dejanja? Gojil je misel, da se bo usmrtiL Toda sam ni hotel v grob. Za to je skušal pregovoriti svojo ljubimko, da bi se preselila z njim v večnost. Ona je odklonila ta predlog. Pozneje se je zgodilo, kar je znano. Beg sedmih kaznjencev iz koprskega zapora. Preteklo noč je pobegnilo iz koprskega zapora sedem kaznjencev, ki so bili obsojeni na desetletno ječo. Jetniki so prevrtali streho in se nato spustili po rjuhah na varna tla. Iz zapora so odnesli pet plaht. Policija zasleduje jetnike, toda do sedaj brez uspeha. Jetnik, ki je zblaznel od samega veselja. Neki Josip G. iz Trbiža je prestal večletno kazen v koprskem zaporu. Pred včerajrajšnjim mu je bilo sporočeno, da ga bodo drugi dan izpustili iz zapora. Jetnik se je tako razveselil tega sporočila, da je pozneje zblaznel. Nesrečneža so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer so sprejeli v opazovalnico. Tržaška barja. Burja je bila včeraj nekaj ponehala. Dopoldne je razsajala v hitrosti 50 kilometrov na uro. Mraz je še vedno velik: toplomer je kazal 5.2 stopinj pod ničlo. Mali oglasi KINA-VINO z železom po izkušenem receptu in druga enaka ima lekarna v II. Bistrici. 28 NA PRODAJ popolnoma opremljeno stanovanje, kuhinja, 2 sobi, ugodno za novoporo-čenca. Sv. M. Magd, zg. 101._224 ŠTEDILNIK s pečjo, v dobrem stanju se proda v via Carpison 16, II. Majcen. 225 POROČNA SOBA, brestova, masivna, suha, zajamčena, krasno delo z lepo psiho, se proda zelo ugodoo za L 1850; druga, buko-va, močna zaL 1500 4,1._227 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 221 ZA VEČ DOBRIH, samostojnih služb ne deželi se iščejo reflektanti. Potrebno je znanje slovenskega ali hrvaškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, nižja srednja šola ali druga primerna izobražba. Ponudbe poc1 *Tudi dijak» na upravništvo lista. SPALNE SOBE, masivne od L 1800.— naprej, kuhinje, slolice za gostilno na prodaj v via Udine 25. skladišče. 228 ŠIVALNI stroji -*Singer7> se predajajo na obroke, kupujejo »e stari šivalni stroji, sprejemajo se popravila. Coroneo 1, Della Vedova. 229 SLUŽKINJA s spričevali se sprejme takoj*. Coroneo 1, pri vratarju. 230 POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kuhi. nje po zmernih cenah se prodajajo v ulici . Chiozza 51, pritličje. 13! IŠČE se prazno stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, ali soba in kuhinja. Ponudbe pod »Ugodnosti* na upravništvo. 185 HIŠA, 2 sobi in zemljišče, se proda na Greti št. 333. Zglasiti se v via Udine 26, V. vratu št. 23, 200 MIZARJI! Poravnan remeš, slavonski izhlap-ljen bukov les, okviri, limi, posteklenjen papir, železo za postelje. Cene zmerne, skladišče, Molino a Vapore št. 9. Izredna prilika. * 210 SPALNICE krasne, solidne, kuhinjsko pohištvo, moderno se proda po nizki ceni. Via Ferriera 5, Đjeker. 211 NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnic itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 16, KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesc. D'Assisi št. 34, 111. nad. je edina dobrozeana krojačnica v Trstu. 9 ZLATO Is srebrne krone plačam ve.? kot drug' kupci. Albert Povb, urar. Mazzini 46 (v blUio* drvenega trga). It PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josif Jerman, Trst, ul. XXX Ottobre 14. 15 STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobne. Postrežba na dom Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hote Europa) telefon 44-23, 2z NOVE POSTELJE iz trdega lesa- L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 POZOR! Srebrne krone in zlt»to najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Vta Madonnina 10, I. 16 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK sprejemata svoje klijente sežanskega okraja vsako soboto pri gospodu Amfu v Sežani 70 UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo U V. nadstr. 17 HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod »Bodočnost 1922» na upravništvo «Edinosti». 42 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žaloetno vest, da je naš ljubljeni brat Fran Fabjan v petek, po dolgi in mučni bolezni, preminul. Pogreb se je vršil v nedeljo 5. i. m. Kobiljaglava, dne 9. februarja 1922 MARTIN FABJAN, brat. FRANČIŠKA por. PETELIN, sestra. S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da Je na§ preljubi soprog, oče in stric Fran Sancin (Kotali) danes nenadoma izdihnil svojo blago dušo. _ , . _ . Pogreb nepozabnega ranjkeg« se bo vrSU v petek, 10. t. m. ob 3. url pop. ŠKEDENJ 8. februarja 1922. §5 Terezija, soproga. Mmtou SaMaa, talko, Lidija (odsotna), Ludvik, Benjamin, sinovi in hčere. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da Je naš ljubljeni zet, svak, soprog, In oče, gospod Rudolf S£FS3kowitz podpolkovnik prvi namestnik deželnega žendarmerijs«ega poveljnika za Štajersko, ImeJitelJ raznih visokih odlikovanj, vojne svetinje in dragih inozemskih redov v soboto, A. februarja, ob 1. url pop., po kratki In mučni bolezni, v dobi 44 let, previden ■ sv. zakramenti v Gradcu izdihnil svojo blago dušo. Zemskl ostanki nepozabni ga pokojnika so se pokopali 7. februarja na centralnem po-fcopalttčn v Gradcu v družinski rakvi. TRST-MAR1BOR-GRADEC, meseca februarja 1922. Fran in Gina Toros, tast In tašča. Anton, Artur in Fraa Toros, svaki in ostali sorodniki. Mercedes Szyszkowltz roj. Toros, soproga. Konrad, Valter m Tasilo, sinovi. Ta oglas valja ko« dlrafc!oa obaaalllo S6 ZAHVALA. Vsem, ki 80 nas tolažili ob izgubi ljubljenega očeta in izkazali na katerikoli način čast njegovemu spominu, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Marila m Slavka Cenile. __ _ __ JPCD L ISTEK ' 1 KAPITAN MARRYAT Leteči Hoiandec Roman <62) Treba se je bilo torej posloviti od v gostilni stanujoče Amine, pri kateii Je bil Filip ves' prosti čas. Odhod je bil nastavljen za tez dva' dni in Amina je mislila do tedaj tudi počakati. Bila je mirna in vdana, kajti prepričana je bila, da se ji soprog povrne, V tej slan, ki ga je odpeljal na ladjo. . «Da^t je pomislila Amina, zroča za vedno; bolj in bolj se oddaljujočo postavo njenega Filipa, «vem, vero, da se še povrne. Ta. vožnja ne bo za naju usodna, temveč prihodnja, o,; čufiin, živo čutim!, prihodnja, na kateri tej bom spremljala jaz. — Kako ae bo zgodilo, ne, vem, — toda tako je usojenof» Amina je ostala na bregu, dokler je videla Je Filipovo postavo; nato pa se je počasi vrnila v gostilno. Ko je vstala drugega dne, Je fcula, da ie brodovje že zgodaj zjutraj odjadralo; zaliv, kjer je &umek) ia kipelo prej tako fcivo življenje, je bil zdaj prazen in mrtev. «Odšel je», je vzdihnila Amina. «Zdaf naj trpi moje srce — naj trpi mesece ia mesece v tihi bolesti — kajti to ni življeaje; iivljeafe je' k v nietfovi bližini* [ 16. POGLAVJE. | Zdaj morama prepustiti Amino njeni osame-j • »osti in slediti Filipu na ojegovi vožnji. Krepko; ! je plulo brodovi po Zuyderskcm morju, toda i Še ni preteklo dobro aro, je že zaostala «Ka. j tarina.> za dva milji. Mynheer Barenc je seveda vso krivdo zvalil na mornarje, ki so o- j pravijali jadri in na krmarja, ki fe moral po-j novno spreminjati svoj prostor; lcratkomalo! vsak je moral nositi krivdo, le njegova Ifuba :«Katarina3 ne. Toda tu ni bilo nobene odpo-racči; zaostala je in se izkazala kot najslabša jademica vsega brodovja. «Mynheer Vanderdecken,* je rekel končno kapitan, «ladja seveda ne teče tako dobro pred vetrom. Toda povem vam, da pa v vaeh drugih ozirih presega moja «Katarina» vse ostale «Poleg tegas je pripomnil Filip, ki se mu je kapitan smilil, «smo tudi preveč nalo£ill.» Kc pa je pihal veter ravno tik ladje je «Katarina Se bolj zaostajala. Kapitan je pripomnil: c V tem slučaju tudi Se ne moremo upati na naglo vožnjo, toda le počakajte nekoliko in izkazalo se bo, da je «2ena» zvezda vaega ladjevja. Kaj ni lepa jadernica, gospod Vander-beeken?^ «0 zelo prostorna je,» je pristavil Filip; in to je bilo tud« vse, kar je zamogel reči, če im hotel biti odkritosrčen. Brodovne je jadralo dalje, pomalem ob vetru, pomaien spet pred njun. »Katarina* pa je vedao ostala tad«j, tako da so morale priti ostale ladje na poaaoC, A vseeno je kapitan le vedno poadavjal, da ie «Katarina* izvrstna jadernica« a je neugo- den veter vsega kriv. Toda k nesreč« je bila ta ladja tudi v vseh drugih ozirih ravnotako pomanjkljiva in slaba, kajti vedno je bila v nevarnosti, da se nagne in tudi krmilo je bilo v zanemarjenem stanju. Toda Mvnheer Ba-renca ni mogel nikdo prepričati. Un je svojo ladjo oboževal in bil podoben v tem oziru vsem zaljubljencem. Toda drugi niso ameli te lastnosti in admiral je sklenil prepustiti ladjo samo sebi, kakor hitro bo Rt za njimi. Tega sebičnega načrta pa sploh izpeljati ni bilo treba, kajti vihar je 2e preje razkropil vse brodovje. Drugega dne je jadrala «Katarina« sama sebi prepuščena, težavno sopihujoč dalje. in je puičala vodo, ki jo je bilo treba vedno izčrpavati Vihar je trajal ves teden kar Alojzija je bil enoglasno in vzklikom voljen županom g. Cibej Edmund, posestnik in učil. v p. Kot prvi podžupan se je ravno tako volil enoglasno g. Slokar Alojz, lesni trgovec. Na enak način so se volili še trije podpžupani: Korapara Valentin, Biaško Karel in Coha Franc — vsi dobri kmetje. — V zahvalno-pozdravnem govoru je orisal novoizvoljeni župan resnost sedanjega časa ter težkoče s katerimi se ima boriti županstvo, da zadosti svoji težki nalogi. Omenil je, da je današnji dan za Lokavec velepo-raemben, ker se voli po tolikih letih prvič pravo ljudsko županstvo. Z vznesenimi besedami in s povdarkom je pohvalil svojega prednika g. Hineiaka Frana, tuk. veleposestnika in veletrgovca, ki je kot gerent pet let častno zastopal obflno Lokavec. — Bil je prava izjema med gcrenti.^ki je v težkih vojnih časih izborno vodil občinsko ladjo, da je konečno prispela v zavetrti pristan. Občina mora biti le hvaležna temu vrlemu možu, kateremu bi veljale S. Gregorčičeve besede: *»•«•• - Premuda ..••••v. •■••••••.« o-15 Tripcovich 26 -. A in pel ca 590 Cement Dalmatla .............. Cement Spalato . .............. -4# Tuja valuta na tržaškem trgu: ogrske kroke........... —.3.15 3.25 avstrljsko-nemške krone ...... —32.--.35 češkoslovaške krone ....... 40.—.— 40.5« dinarji .. 2S.—.— 29.— lcjt............... 15.50.— J 630 marke.............. 10 40 - H.40 dolarji..................20.70.— M.*) francoski franki .........177.—.— 17*.— Švicarski franki......... 403,—.—412.-- aagležki funti papirnati...... 90.60— 90 90 angleški funti, zlati.......Ioe.75.-ll0.7s 1 apoleonl............ 87.— S7.50 fia?a Mmn M) rtaMk registr. zadr. z ome j. jamstvom vabi na redni občni zbor ki se bo vrši v četrtek, dne 23. februarja 1922., ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. DNEVNI RED; 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobrenje letnih računov za 1. 1921. 5. Razni predlogi in nadomestitev odbora. NAČELNIŠTVO. fvrdkii Race & C° Trst Riva Gramuln it. Z. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale In tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovini Hangar moto Venezia. 26 Telefon"24-95. Brzojav: Raceco OhtiKjsko društvo o BmMIflh reg. zadruga z neom. poroštvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil dne 22. februarja 1922, ob 19. url zvečer v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 4. Poročilo tajnika. 2. Odobrenje letnih računov. 3. Posamezni predlogi. 5. Volitev načelništva. K obilni udeležbi uljudno vabi NAČELNIŠTVO. NB. V slučaju, da ob isti uri občni zbor ne bi bi! sklepčen, se vrš občni zbor pol pozneje ob vsakem številu navzočih članov. 91 Srebrne Krone In zlato plačujem po najuišjih cenah ALOJZU P6IISI Trst Piazza SariDoM! št. l s (prej Barriera) Urarna In zlatarna FRANCESCO Trst, Via Scattosta »t. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Čene vedno najnižje. 18 Kupuje srebrne krone. Pozor na naslov! Pozor na naslov! plačam za KUNE in ZLATiCS. Lisičje, dihurjeve. vidrine, jazbečeve in zajčeve K©ŽS plačujem po najvišjih cenah. 27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. riadstr za peči 111 štedilnike pc L 32 q, prosto na fcom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Marsiljjski sfrašmki. opeka. - Za velike množine cene po dogovoru. C&11ELE PiLLIH, Trst, Coroneo 25 S7 Telefon 1306. Naročajte in širite ' • „ED5H®$T" Mestno InpaMfvo fti okrožni zdravstveni KMtop v Idriji razpisujeta službo obHnskeft In oKrožnett zdravnika s sedežem v Idriji. Letna plača L 12.000.—, Pogoj: popolno znanje slovenskega jezika. Ponudbe naj se vložijo do 10. sušca 1922 pri »Mestnem županstvu v Idriji." (90) RENATO LEV! MINZ1 fu Alessandro 36 Trst, »la San Seisastiano 3, Trsi Velika izbira pohištva, žimnic in Aatirane odeje po zmernih cenah. CEPLJENE TK¥E 40 tisai bžlf „Montfcola* in „Riparia Portalis • ter i več tisoč cepljenk na „MonticoIia kakor: rebula ze-I jena, laški riziing, kraljevina itd. — Uljudno sc priporoča Božidar Blašica, vrtner v Si. Petru pri Gorici. (76) Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe 29 „L* Urbaine" et ,.La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopsfva v Avstriji, Ogrskem Japlaviji, Transilvaniji. Glavno zast pstvo za Istro Trs?, Via San Hlcolo štev. 11. Ubvs ^^^^^ | Fce-pefrsik Zastopstvo za Julijsko Krajino Ermanno M^rgensteln — Trst Via Ufio Poleni 0 3 21 [LJubllimsKii Kreiiitna l^anlin j Podružnica v Trstu. \ Centrala v Ljubljani. i PodruSoiee: Celje. Mje. Gorita. Saraj.. Split Jrst, Mor Ptuj. j ) Delniška glavnica K 50.000.009. Beserva K 45.009.000 i [ Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3nbrotfnVMlll na žiro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača ohre-I sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge ; In daje v najem varnostne celice. It