73. številka.
V Trstu, v soboto 12. septembra 1891.
Tečaj XVI.

„E D I N O S T"
'rhdja dvakrat na teden, vsako irtdc in loboto ob 1. uri popoloda*
„Edinost" »tane:
ta vse leto gl. «.-; izven Awt. 9.— gk. za pola leta , 3.—: * *	»
za četrt leta „ 1.50; « „ 2-25 , Posamične številke »e dobivajo v pro-dajalnirah tobaka * Trtttl po K nor..
T Sorloi in V Ajdovšdtni P® • nov. N*a naroetoo br«z priloism naročnin* i« ■jpravništvo n«Jfo*ira.
•4 i
• Azil
V
EDINOST
OglMl in osnanllk ne račune po 8 novN vra.ica v petitu ; za naalove t debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor bi
obsedlo navadnih vrstic. Psslana, Javnt x»hvale, osmrtnice iti
»e ini'un« pii pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Pia/r.n Caserma it. 2 Vsako pumo mora biti frnnkovano kor nefranknvana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate tir« )eina upravniitvo Piazza Caaerma št Odprte reklamanije o proste poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V .dionst J» m ć
Mir
mir.
Pod tam naslovom prijavili smo nedavno članek, kojega nam je dopoalal odličen slovensk neljubljansk rodoljub, o kojem še nismo nikjer čitali, da bi bil član ljubljanske napredne stranke. Priobčili amo ga na iskreno prošnjo g. dopisnika in smo to tudi koftstatovali v doatavku uredništva. Dasi po takem moralna odgovornost pada na dopisnika samega in bi morali čakati, da se on sam oglasi k besedi, prisiljeni smo vender-le do nekoliko odgovora, kajti članek ta dal je nasprotnikom našim priliko, da so uprizorili strastno agitacijo proti našemu listu, koja daleč presega meje dostojnosti.
Kolikor smo mi člankarja razumeli, ni mu bilo do tega, da dela propagando za „Slovenski Narod", ampak uprl se je nekaterim fanatikom, ki se strastno doslednostjo zanašajo mej narod naš mržnjo do velike večine slovenskega razum-n i Š t v a. In tega prepričanja smo tudi mi : kakor vemo ceniti velike zasluge duhovščini za probujo n&roda slovenskega, tako smo uverjeni do dna avoje duše, da brez sodelovanja posvetnega razum-n i š t v a ni nadaljnjega napredka g * narod n a Š.
Proti našemu članku oglasil se je v „Slovencu" nek dopisnik „iz-pod Karavank". Da bolje podpre avoje trditve, motil je oel6 grobni mir pokojnega dra. Goste. Gospodu dopisniku bodi na vsa uata povedano, da nikakor ni storil posebne usluge spominu tega moža s tem, da ga je pritiral v vrtinec našega prepira. Pomislil naj bi bil, da si je vsak zaveden Slovenec že storil svojo lastno sodbo o tem bivšem „slovenskem* politiku: obča je sodba, da bi bila velika areča za narod slovenski, da ni dr. Costa nikdar stal v njega vrstah. To dokasati ne bi bilo težko, a mrzi nam, na široko obsojati delovanje moža, ki je že davno satianil avoje oči, In ako se gospftda sklicujeta na one, ki
PODLISTEK. V treh dneh.
(S p i e a 1 K. H.)
(Dalje.)
Gospod Vilhelm bil je gospodar omenjene pristave v južnem predmestju Trža-ikem. Kupil je bil to pred malo leti in se tukaj ustanovil. Bil je lep mož, visoke postave a osorne nravi; dolga črna brada visela mu je blizo do pol prs. Kdor ga je od daleč videl, mislil si ga je kot jako oaorncga človeka: in prevaril se ni. Njegovi veliki žareči očesi pričale sti vso anotrajnost osobe. Potrpežljiv ni bil; uklanjati nioralo se je vse njega zapovedajo-Aenau glasu. Zastopal je mestni zbor kot deželni kandidat in vse mesto poznalo gaje kot velikega trgovca in veleposestnika; imel je nekaj svojega pohištva tudi v mestu. Njega soproga, gospa Matilde, bila je dobra gospodinja, vrla vzgojiteljica svojih otrok, a žal: imela je edino Marjeto ; drugi pomrli ho že mladoletni.
Tako ostala je sama Marjeta; niti prijateljice ni imela, ako ni pohodila kako snano družino v mestu ter se tam kaj zabavala. Svoje reditelje ljubila je iskreno
v grobu ape, se pa mi po vsej pravici lahko sklicujemo na vzgledne, spoštovanja vredne može, ki še žive in blagonosno delujejo mej nami, na može, ki so bili v tesnem prijateljstvu z onim istim Blei-vreisom, na kojega se tako radi opirate. Imeni Murnik, Sveteo vam izvestno ninti neznani in ta dva moža istotako obsojata nauke fanatizma, v deželo poslane po veleč, dru. Mahniču. Čitajte le poslednje številke „Novic".
Ne mi smo začeli zametati vero in nje resnice ampak oni fanatiki, proti kojim je bil obrnjen omenjeni naš članek, jeli so zametati narodnost, blatiti in sumničiti narodna društva ter podtikati pojavom na rodne zavesti tendencije, ki so v nas ne poznane in ki so v navskrižju se zakoni udanosti do cesarja in države, torej tudi se obstoječim kazenskim zakonom. Gospoda, taka očitanja in podtikanja utegnejo postati usodepolna ne le za one, kojim ve ljajo, ampak vsej narodni stvari in sato se ne smete čuditi, da so provsročila tako silno razburjenje in izzvala ailen odpor po vaeh kotih domovine naše,
Z vso odločnostjo protestujemo proti očitanju, da bi bili mi nasprotniki vere in duhovščine in moramo iskreno obžalovati, da ae gospoda ljubljanska dosledno iden-tifikuje se vsakim pojedincem cerkvene hierarhije. Gospoda naj bi se postavila na atališče večne resnice, da vsakdo, ki ga je rodila človeška mati, lahko greši.
Ako bi uvaževali to resnioo, ne bi vaako besedo, naperjeno proti pojedincem konservativne stranke, raztezali na vao stranko. Apelujemo do resnicoljubnoati nasprotnikov naših, da nam dokažejo: ke-daj smo mi žalili cerkveno hierarhijo v nje eelokupnosti in da pojedinci te hierarhije še nikdar niso grešili v javnem življenji. Ako nam to dokažejo, ukleniti hočemo v vsej ponižnosti tilnik svoj.
Tekom tega poletja napal je poreški list „L' Istria" škofa tržaško-koperskega
ter radostila s svojim igranjem na klavirju in a svojim milim petjem. Slehernega dne bila je na vrtu, trgala cvetlice ter jih do-našala na oltar matere božje v svoji izbi. Tam je poklekala in goreče prošnje in obljube pošiljala v visoka nebesa. V teh dolzih dnevih samega tugovanja in plakanja mislila ni na drugo, nego na to, kako bi se otegnila tem poBvetnjakom. Tožila je vedno, kako osodepolno je nje stanje, kako težko breme mora tako mlada nositi. Menila je vedno : kako srečna bila bi, ako bi bila v družbi z nunami tam v kakem samostanu ter čakala veselega trenotka, ko jo bode Bog poklical . k nje sestrici, ki z angelji nebeškimi občuje in v oni arečni domovini stvarniku slavo prepeva. V take misli bila je mnogokrat vtopljena in skoro bi bila storila obljubo, da hoče res tako skromno živenje početi ter se odtegniti.
Baron vitez Podčedolski bil je mlad gospod; tudi posestnik v predmestju. Dasi bogat in čez vse čislan, bil je v obrazu grd, potrtih oči in tankega nosa. Kratka brada pokrivala mu je pol obličja; bolehal je pogostoma, ker je čez mero pono-čeval in veselilo ni ga drugo nego igranje. Takega človeka pa Marjeta ni mogla trpeti.
in goriškega na tako brutalen način, da si brutalnejšega ne moremo misliti ; kje so bili tedaj vsi oni fanatiki, ki sedaj vsipljejo ogenj in žvepljo ua nas ? ! „Edinost" je bila jedini list, ki se je odločno iti zgovorno besedo postavil po robu po-reškemu obrekovalcu ter branil vrhovni cerkveni oblasti. Ali pa nauki veleč. goap. Mahniča morda tako velijo, da se treba upirati le slovenskim liberalcem?!
„Slovencev" dopisnik obrača se na nekem mestu v prvi vrsti proti nekaterim „literatom" liberalne stranke in meni, da konservativni strank ne kaže se spuščati v spravne dogovore, dokler ao merodajni ti „literati." No, to bi kazalo, da vender ne obsoja vse napredne stranke in je ta pasus sodbo našo glede mišljenja g. dopisnika dokaj ublažil. Ali, gosp. dopisnik, ozrite ae malo po laatnem taboru ! Uprav to je ailno ogorčilo vse slovensko razum-ništva, da ste v svojo stranko vsprejeli kot voditeljo elemente, o katerih vsi vemo, da v svojem srcu ne noaijo niti iskrioe one verske gorečnosti, o koji ao jim vsa uata polna, koji prostituirajo konservativna načela, zlorabeč je za avoje ne posebno plemenite namene. Mi sami imamo mej prijatelji in v sorodstvu vzgledne pri-ataše strogo klerikalne atranke, & gojimo do njih najiakrenejie spoštovanje, ker vemo, da mišljenje in delovanje njihovo izvirata iz pristnega prepričanja. Prepričanje pa spoštujemo, kjer-koli je najdemo. Sovražimo pa hinavstvo, kjerkoli nas sreča. Uprav ta naša lastnost zavela nas je v ta nesrečen prepir, ko vi-dimo, da so hinavci večinoma provzro-Čili vea naš prepir. Kdorkoli posvetnega atanu ne ve, kako bi se popel do prvaštva, smuk! potuhne ae aa hrbet duhovSčine in svete vere. Tudi to je „aramotilno in poniževalno", da govorimo z gospodom dopisnikom.
Prav imate, ko pravite, da tudi pred leti ni vladal mej nami idiličen mir. Ali tudi to je ros, da tedanji prepir ni silil
Grajščino podedovano po očetu imel je v okolici, kjer je bival z materjo in dvema sestrama.
Prihodnjega dne zbudila se je Marjeta za rana. Popivša kavo šla je v sobano; kjer se je vsela in vzela v roke debelo knjigo. Pričela je čitati tam, kjer jo prenehala prejšnega jutra. A kmalu zapre knjigo ter se vrže na naslonjačo. Čudno se ji zdi vse; temnelo se jej je pred očmi, brisala ai je očesi z belim robcem ter mislila na tisto grdo vedenje njenega očeta zoper njo, s kojim jo tako trpinči. Tu bil je zopet začetek britkih bolečin.
O da bi moji reditelji vedeli — tožila je aama sebi — kako jaz trpim, ne bi niti sinili besedice o tem, kar name-rujejo. — Prsa so se ji burno dvigala in težko je zdihovala. — Poguma si dam — deje slednjič — čemu bi ae plašila? vse razodenem očetu ter mu povem, da ne morem tega storiti, kar on želi; hujšega se mi ne more zgoditi, nego da me spodi od hiše.
V tem trenotku vstopi Barbara. Marjeta sede zopet. Prva je bila v grdi umazani obleki, a sram je ni bilo stopiti pred svojo gospioo. Po pozdravu vsede na sto-
tako gnjusnjJiVOzbruhov na površje, ka-koršna opažamo sedaj, javljajočih se v tem, da rojuk rojnkA »» vitjem uievtu ovaja, da se sumniiHjo razne nedolžne korpora-oije in dfi^se prokletstvo izreka nad vsem našim javnim življenjem, kolikor ga je v dotiki z momentom narodnosti. Taka na čela in iz njih izvirajoče običaje porodila je še le goriška šola, ki se vedno bolj širi po vsem Slovenskem.
Predno zaključimo odgovoriti nam je še nekemu dopisniku „iz tržaške okolice" v isti številki „Slovenca." S kako pravico dopisnik pravi: „nas imenuje," ne moremo umeti, kajti članek ni bil naperjen proti duhovščini, auipak — to že moramo ponoviti — le proti pojedincem. Čemu ge-neralizujete vsak posamični slučaj ? Boj v Ljubljani jo istinito degradiven, in to za ves narod slovenski. Kdor bo tega ne zaveda, temu ni pomoči.
„Sram bodi vsakega duhovnika, kdor Še podpira ta list, dokler tako piše o duhovščini, ker vsakdo s svojo podporo plačuje le svoje in naroda slovenskega hujše sovražnike, kakor so židje."
Mi pa odgovarjamo: sram bilo tebe, brezvesten obrekovalec, kajti vedi, da ae v javnem življenju in v svojih družinah, tedaj ko nas nikdo ne vidi, natančneje držimo zapovedi vere katoliške, nego marsikdo onih, ki po raznih shodih prodajajo avoje hinavstvo.
„Edinost" ostane taka kakoršna je, dokler jej ostane aedanje uredništvo, vzlio temu, da smo že gori v septembru in ae bližamo novemu letu, to je dobi, ko ae navadno prične lov na naročnike.
Dokler imamo mi besedo, boriti ae hočemo za pošteno svoje prepričanje, no glede na take surove in nekrščanske napade. „Dokler tako piše" — besede te pričajo, da si želite izpremembe. Vam, gospoda, ae ne umaknemo, ako pa bi na kompetentni strani hoteli ugoditi vaši zahtevi, vemo sami, kako nam veleva takt in rodoljubna dolžnoat. Ali bore malo do-
lico ter ae prične pogovarjati z Marjeto. Zadnja bila je tudi vesela, ališati kaj novega od nje.
„Gospodfčina! Vas li nadlegujem, ako Vam povem svoje nocojšne aanje."
„Le povej Barbara. A moraš mi tudi razjasniti, kaj da pomenjajo," deje mirno gospica.
„Dobro, vse natanjčno!"
Nasloni se lahto na mizo ter prične:
„Nocojšne moje sanje imajo nekaj pomena; vse jutro bila sem v skrbeh a vender jih nisem mogla raztolmačiti." — Barbara je Široko odprla svoja usta ter zijala v gospodično : bila je to nje grda navada. — „Sanjalo so mi je, da sve bili na morju v neki veliki ladji. Vozili sve ae daleč proti jugu v neko veliko bogato mesto. A ko sve bili na morja sredini, vatal jo močen vihar in bili sve v veliki nevarnosti pred poginom. Živeža sve imeli dovolj s seboj, da nisve še glada stradali. Grozovito so se borili valovi i barka bila je napolnjena z morskimi penami. Vihar je vodno naraščal, in čisto nič se nisve mogli bližati svojem cilju. Namesto da bi šli proti jugu, gnal nas je vihar proti zahodni strani in čez tri dni videli svi zemljo. Mornarji so prvi zavriskali, upili veselja #
sežete s tem: ako se vam tudi posreći' kaptivirati tega ali onega, bodite uverjeni, da i tem dosežete le promeno o sob, nikdar pa načel; kajti to je gotovo, da je velika večina tržaških Slovencev načeloma z nami.
Tu ne vam le smejejo, da nas postavljate v jedno vrsto — ne židi, ali prav za prav — Se za Žide.
S takimi pretiravanji smešite le sami aebe.
Politiško oporišče.
Trozveza mej Avstrijsko, Nemčijo in Italijo mg je nedavno zopet ponovila in časnikarji, politiki in parlamentarci se se o njej razgovarjajo nadejajo se trajnega miru. Mirovna zveza so je torej sklenila, ▼se tri mogočne države so si zagotovile, da bodo držale dano besedo, ter da je evropski mir za daljnih pot let zagotovljen, kajti nobena izmed te trojice ga ne bode rušila.
Tudi avstrijski poslanci so se zvečine izrekli zadovoljni s to zvezo, le majhna manjšina, dk — jeden sam poslanec drznil se je v zbornici grajati to zvezo, nahajajoč Avstriji gotovo boljšo in trdnejšo zaveznico, ki se je za tiaso državo že prejšnja leta aktivno žrtvovala ter v njej zatrla nemirne madjarsko elemente, namreč : Rusijo. Sauio jeden poslanec se je drznil to javno izreči in to bil je mlado-češki poslanec dr. Vasaty. Vsa nemčurska, madjarska in lahonska klika se je radi tega zagnala vanj. Ali, ta sam samcati slovanski poslanec izrekel je ob onej priliki ne le svoje osebno prepričanje, temveč rekel je to, kar čuti veliko avstrijskih Slovanov in dobrih državljanov, ki v za-veznicih Nemčiji in Italiji uvedevajo zgolj dve interesovani državi, koji cikati na to, da naša mogočna država pride v zadrego, ob katerej priliki jej bodeti brez dvojbe tudi prišli na pomoč, a za to zahtevali odškodnino: izvestno del sedanje Avstrije.
Zgodovina nas poučuje o tem. Ko jo pred tremi desetletji Avstrija bila zapletena v boj v Italiji, sedanji naši zaveznici, hlastnila je Nemčija po ScblesBwig-Hol-steinu ter bila uzrok Bledečemu premirju, ki je za Avstrijo bil sicer slaven, kajti obe njeni vojski držali sti si v bojih vrlo. Bog ve, kako bi bilo ob drugi enaki priliki. Komu so pač neznane težnje avstrijske laške in nemške irredente P
Tudi pojavi časnikarstva, nemškega in laškega, kadar se je razklicala ta zveza, pričajo nam, da je zveza bolj posiljen čin
so, da smo rešeni. Zopet smo šli dalje brez nikake nevarnosti proti jugu in čez nekaj časa pa prijadramo v določen kraj. Stoprav ko Bve stopili iz ladije na suho, sem 8e zdramila; ker je bilo čas vstati, oblečena se ter grem v kuhinjo in potem zdramit deklo."
Barbara govorila je z vso naglostjo in brezumnostjo, da jej je Marjeta komaj sledila.
„Kaj vam se zdi, gospodična P" vpraša Barbara.
„Čudno, res čudno!" jej zbadljivo odgovori goapica.
„Nama se pripeti, verujte mi, kaka nesreča 1*
BVse te bedarije verjameš ti Barbara? Kar si po dnevu mislimo, sanja se nam po noči."
Gospića! Vi se močno varate!" — Skoraj srdita izgovori te besede in nezadovoljnost bere se ji na obrazu. — .Dobro spominjam se, dasi jih je že šestdeset na mojih ramah, kako mi je prepovedovala moja ranjca mati o teh šen-tanih sanjah; marljivo sem jo poslušala, ko mi je pravila o vsakdanjih dogodkih po sanjah. Ako ne bi bilo res, ne bi zinila besedice. In veste, gospodična, da jaz verjamem le v to, kar se v resnici pri-godi.-
(Dalje prih.)
nego odkritosrčno, lojalno početje mej dvema državama.
Dočim bo nemški in neračurski burši ob imenovani priliki peli slavo sedanjemu ministerstvu, ker je zvezo zdaljšalo, intran-sigentni laški in nemški časnikarji niao bili videti z njo nič kaj zadovoljni, dobro vedoČ, da nasprotuje njih iredentarakim težnjam. Dogodki in demonstracije v radi-kalcev v Italiji nam to potrjujejo. Ssj čitamo dan na dan o novih demonstracijah in pojavih, nasprotnih tej nenaravni zvezi, dogodkih, ki se vrše deloma v blaženi Italiji tnej razupitimi radikalci, deloma pa celo na avstrijskih tleh mej nemirnim laškim in nemškim elemetom. Zadosti jasno naru o toj protivnosti pričajo „šolski" društvi „Lega nazionale" in „Deutscher Schulverein". Ako si čital razne članke ob ustanovi „Lege" v radikalnih avstrijskih časnikih, videl si očito, da je „Lege" pravi namen, kulturnimi sredstvi naprav-Ijati pot poznejšemu italijanskemu vla-darstvu v naših deželah. Jezikovnih pravic „Lega" pač nima braniti, kajti laškemu jeziku se v Avstriji nikjer krivica ne godi. Določnejši njen namen jo širiti laščino mej bližnje slovanske rodove ter iste polagoma razuaroditi, prerodivši je v Lahe.
Iti smoter nemškega šulverajna nam so pojasnili nedavno pri občnem zberu tega društva v Celovcu ; odposlatiik iz Nemške, ki je v pričo c. kr. vladinega zastopnika v svojem govoru trdil, da Avstrija nima mej proti Nemčiji, pač pa, da sti Avstrija in Nemčija jedno in isto — en sam narod. S kakšno pravico se je pač nemški napihnjenec drznil trditi, da so vsi avstrijski Slovani — in teh je dve tretjini — Nemci, to ve sam Bog. Kaj tacega si more dopustiti samo kak nemški puhloglavnik v svojem prevelikem germanofilstvu.
Ako te izjave nemških prenapctežev in laških lačnih časnikarjev primerjamo z istinitimi razmerami v naši državi, pač ne moremo drugače nego kritikovati vlado, ki dopušča, da se na enak način pretvarja resnica ter se avstrijski Slovani razklieujo za Nemce. D6čim se je pa Avstrija zvezala z dvema — žal — nezanesljivima državama, zbilo se je na politiškem obzorju ▼ Evropi nekaj, kar je bilo že davno pričakovati V tem, ko bo bo srednje-evropske države združile, napotila se je francoska vojna mornarica v Kronstadt, kjer ste si mo gočna Francoska in mogočnejša Rusija podali roki v bratsko zvezo. Vzlic srdu Nemčije, ki že davno vporablja vsako sredstvo, da odvrne severnega velikana od najmočnejše evropske države — Francije, francosko-ruska zveza se je sklenila in sedaj vidimo v Evropi dve politiški zvezi, kateri obe sti se ustanovili z namenom ohraniti mir, koji pa pri vsem tem tičiti do zobij v orožju. Sodeč po navdušenju, ki je navladalo na Ruskem in Francoskem vsled te prijazne zveze, je gotovo da bode trajna, kajti strinja se z francoskim in ruskim javnim menenjem. Te zveze se pa najbolj boje radikalni Nemci, koji vedć, da bi potem polagoma odklenkalo njih prevladi v Avstriji. Ni čuda tedaj, ako se zaganjajo v Mladočehe, koji se izjavljajo edine z Vašatijem glede njegovih nazorov v zunanji politiki Avstrije.
Vendar pa, francosko-ruska zveza iz-vestno ne bode imela prave veljave, ako v Evropi sami ne najde tretje države, koja bi se ne protivila njenim nameram. Mej zadnje štejemo tudi urejenje balkanskega poluotoka, na kojem je ne malo tudi Avstrija intereaovana. V izvršenje tega političnega čina morala bi se uiešuti tudi Avstrija, a gotovo bi bilo boljše, ako bi se ta ne mešala v to kot neprijateljica Rusiji, ampak kot prijateljica. Avstrija morala bi dosledno postati oporišče Rusije v urejenju balkanskega poluotoka in menimo, da lojalnost in domoljubje samo moralo bi voditi vbo slovanske poslance, da zagovarjajo premembo vnanje politike Avstrije v navedenem Bini>tlu.
Posojilnica.
Sedaj, ko v Trstu ustanavljamo slovensko posojilnico, umestno je gotovo, da se seznanimo s značajem, osnovo in važnostjo onih zavodov, katere v Slovencih navadno zovemo posojilnice, kajti te le kadar spoznamo, da je t« stvar, proizšla iz ideje, s katero se bavimo, zanimamo se tembolj za njo. Ali do proizvedenja misli do dejanja imamo tu še nekaj pota; le splošno zanimanje za nameravano posojilnico nam more pripraviti pravo podlago njenemu vspehu. Zaradi tega ne storimo še vsega, ako napravimo pravila tržaške slovenske posojilnice ; neobhodno potrebno je, da seznanimo tudi ljudstvo ž nje neobhodno potrebo. Posojilnica ne sme biti samo na papirji; stopiti mora v življenje in za-to predstaviti se javnosti.
Kaj so toraj posojilnice, o katorih govorimo? To uprašanje stavimo, ker vemo, da so posojilnice v Trstu še premalo poznane.
Posojilnice je okrog 1850 leta izumil, prvi ustanovil in v Nemčiji vdomačil Herman Schulze-Delitzsch. Ta delavni mož opazoval je, kar mi še danes vidimo, da vele-trgovec, fabrikant, vele-poseatnik dobi denar lahko po nizkih obrestih, kadar mu treba, na posodo; a da človek z z majhnim gospodarstvom ali obrtjo, kakor n. pr. mali trgovec, rokodelec, kmet. itd. dobi posojilo le zelo težko in tudi tedaj po visokih obrestih.
Razne banke, hranilnice in enaki večji finančni zavodi služijo — in to pod ugodnimi pogoji — le višjim in premož-nejšim stanovom, a pri veliki masi srednjih in nižjih stanov, ki so ostali brez kreditnih zavodov, poganja spodjedajoče oderuštvo v izobilji. Kdo ne bi trdil, da ne vladajo pri nas enake razmere P
Kako toraj dobiti nižjim in srednjim stanovom kredit po nizkih obrestih P Sohulme-Delitzsch jim je odgovoril: Kar kredit posameznega ne premore, to premere združen kredit več oseb. Združite se v gospodarske zadruge, vaak ud naj vplača majhen delež v društveno blagajno in bodi porok za vse dolgove, katere napravi zadruga. Čim več udov, tim več kredita bode imela zadruga, tim več denarja dobi lahko na up, kajti večje število ima pri enakih rezmerah več premoženja kakor majhno. Prašate sedaj: „S katerim premoženjem pa so udje poroki za zadrugo P" Odgovorimo: z vsem, in to poroštvo udov za vse zadružne obveze daje in bode dajalo toliko kredita zadrugi, da bode lahko izposojcvala denar po najnižjih obrestih, ga dobivala v obrestovanje in ga potem posojevala v prvi vrsti svojim udom.
Te „zadruge" ali kakor jih mi imenujemo „posojilnice", razširile so se v malih letih in so zares demokratizovale kredit v novejšem Času. Že leta 1887 so imeli v Nemčiji okrog 2200 tacih zadrug (posojilnio), ki posodijo na leto 2000 milijonov mark. V Avstriji bile so vpeljane take zadruge ali posojilnice s postavo z dne 9. aprila 1873 št. 70 d. z., katera določuje natanko njih organizacijo. Po tej postavi so posojilnioe gospodarske zadruge, ki povspešujejo gospodarstvo svojih udov s kreditom. Število udov ne sme biti določeno; udje smejo vsako leto usto-pati v zadrugo iu izstopati iz nje, se ve da pod pogoji v zadružnih pravilih navedenimi. Razveo pri vstopu v zadrugo plačanega zneska, katerega imenujemo zadružni delež, in kateri se udu pri izstopu vrne, je vsled omenjene postave vsak ud porok za vse dolgove zadruge ali posojilnice, in sioer ali neomejeno z vsem svojim premoženjen ali pa samo v visokosti zadružnega deleža ali večkratne svote tega deleža, kakor to družtvena pravila določujejo ; v prvem slučaji je posojilnica zadruga z neomejenim poroštvom, v drugim pa zadruga z omejenim poroštvom. Posojilnioe imajo razven zadružnih deležev denar na razpolaganje, ki ga sprejemajo kakor hra-
nilnice na obresti v slučaju potrebe, katerega si izposojujejo pri finančnih zavodih ali pri druzih upnikih. One dajo udom posojila in raidele letni dobiček mej nje.
Taka je v kratkih potezah organizacija posojilnic, katere v Slovencih plodonosno delujejo. Tudi posojilnica, katera se ustanavlja v Trstu, bode taka zadruga „z omejenim poroštrom". Želimo, da t kratkem oživi, kajti le predolgo smo čakali Slovenci v Trstu na ta prevažni zavod in tako zaostali v tem ozirn za našimi rojaki na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Kar Slovenci v Trstu na gospodarskem polji živo potrebujejo, je: organizacija. Že je Btorjen prvi korak z ustanovljenjem posojilnice, da bi se nujna ta potreba vresničila in začela delovati čim prej, tem bolje!	mp.
Starišem spodnje okolice!
Kmalu bode dana prilika spodnjeoko-ličanskim starišem, da odločijo o osodi nedolžnih svojih otrok. V kratkem nastopi novo šolsko leto in prične se vpisovanje otročičev. — V Skednji, Rojanu in v Bar-kovljah se nahajajo na tamošnjih ljudskih Šolah italijanske paralelke, ustanovljene i namenom poitalijančevati našo deco. V minulom šolskem letu je obiskovalo Ške-denjsko in Rojanske italijanske razrede primeroma lepo število naših otrok, bolje se je godilo v tem obziru v Barkovljab. V zadujeimenovanem selu je obiskovalo v minolem šolskem letu italijansko razrede le jako malo Število otrok — in še med temi jih je bila polovica tam naseljenih Furlanov.
Z odpravo proste luke odšli bo pa privandrani Furlani iz Barkovelj — in število italijanske razrede obiskujoče dece bode znatno padlo. Utegne se prigoditi po takem, da nehajo tamošnji italijanski razredi sami ob sebi — ker ne bode do voljnega Itevilo dece, ki bi jih obiskovala!
Barkovljanskim rodoljubom je treba biti pri prihodnjem upisovanju otročičev jako opreznim.
Poznani ljudje — magistiatni organi
—	delali bodo na vse sile, da se upiše v tamošnje okoličanske razrede vsaj toliko število slovenskih otrok, kolikor je potreba za uzdrževanje istih.
V minolem šolskem letu, t. j. pri do-tičnem upisovanju delali so tudi magistratni ljudje na vse kriplje, da se upiše slovenska domača deca v tuje razrede. Ali tudi tamošnji rodoljubi niao držali rok križen, in njih trud ni ostal brezuspešen!
Domači otroci obiskujejo pa italijanske razrede z največjo nejevoljo — le po ukaau svojih stari&ev — kateri pa tudi ravnajo tako le vsled tega, ker so v kaki zvezi z mestnimi organi — ali pa iz neumnega strahopetja I
Znano mi je, da je v minulem šolskem letu na ital. oddelku Barkovljanske šole upisani otrok rajši karsibodi druzega počenjal, nego obiskoval „laško šolo.* Na noben način ni bilo moči pregovoriti dečka, da bi hodil v šolo — in v celem letu videl je morda le — dvajsetkrat šolsko sobo.
Ubogi deček je prosil stariše naj ga upiŠejo v slovenski razred, katerega bi s veseljem obiskoval — a oni so ostali gluhi
—	preposlušni človeku, za katerega se noben pameten domači človek ne zmeni f
Uprav v imenovani šoli (ital. oddelka) vprašal je tamošnji g. župnik nekega otroka o krščanskem nauku, ali otrok razumel ni niti vprašanja g. župnika ter se začel milo jokati!
Ti otročiči bi morali biti dotični« starišem v svarilo — starišem, ki dopuščajo, da se na tak način mučijo nedolžna njih deca!
In okoličanske verne matere morale bi pač pomisliti, koliko je pretrpeti ubogim otrokom posebno ob učenju krščanskega
Dalje u prilogi
Prilog n EdinostiM štev. 78.
nauk*, — morala bi izpreviditi, kako Škodo trpe ti otroci t verskem obzira 1
Ubogi sedemletni otrok, nastopivši prvi razred na italijanskem oddelku, in znajoč moliti v svojem rodnem jeziku komaj „Oče naš," katerega mu je vcepila v glavo skrbna mati, mora ae učiti tu že vse molitve in ves Krščanski nauk v italijanskem, tujem mu jeziku, katerega niti ne razumi I — Otroci, obiskujoči italijanske razrede, navadijo se pač le malo krščanskega nauka. — in še tega (ker v tujem jeziku) pozabijo kmalu, potem ko zapuate ljudako šolo, da ai gredo kruha služit.
Umevno je samo ob sebi, da pozabijo ti otrooi ▼ par letih po končani ljudaki šoli ves krščanski nauk v italijanskem jeziku — in ker «e niso tega v svojem jeziku učili — nimajo potem pač niti pojma o krščanskih resnicah t Da je to istins, priča nam v predmestjih kolikor v narod-nem, toliko v moralnem obziru propadajoči naš živelj I	o	<
Magiatratni organi in okoličanaki renegati, slepeči naše ljudstvo pri upiao-vanju otročičev, kriče, da je okoličanom neobhodno potrebno znanje i talija nakega jesika in da valed tega morajo obiskovati otroci „italijansko Šolo." Pri nekaterih oko-ličanakih nesavednežih in renegatih lahko izhajajo s enakim izgovarjanjem ,— ali vsak pameten okoličan dobro sna, koliko je verovati enakim prigovarjanjem. Znanje italijanskega jesika je res potrebno okoličanom — ali italijanski jeaik uči se po vseh okoličanakih ljudskih šolah, pričenši z drugim razredom, kot obvesti predmet.
In okoličanaki otrooi nauče se na podlagi materinega jesika gotovo boljo italijanski, nego bi obiskovali italijanske paralel ke. Otrooi, kateri obiskujejo itali* janske razrede na okoliČ. ljudskih šolah, priuče ae pai borno alabo italijanskemu jesiku in ker se ne uče svojega rodnega, ne umo, končavši dotično šolo, prav sa prav nobenega jesika.
Ker niso vajeni našemu pravopiau, čit^jo navadno lahonake liste meato naftih slovenskih, in slovenske knjige uiti ne posnajol
Stariiem iz Rojana, Skednja in Bar-kovelj klicati je torej: posorl — Naj ui-kar ne veruje pri upisovanju nekaterim ljudem, kateri ae bodo snali tako lepo prilizovati — le da zvabijo naše otroke v italijanske raarede. Sčasoma*—> in morda nev bode treba šteti desetletja — utegne zadobiti tudi narod naš svoje avete pravice, katere sedaj uživajo drugi narodi. Tedaj pa bodejo kleli okoličana!^ možaki sedanje vsgojitelje, kateri so jim zabranjevali ponk v rodnem njih jesiku. Pazite toraj na svoje otroke, spodnjeokoličanaki stariši — in ko bode čas upiso vanj a, ne dajte ae premotiti od nikogar Vi aami ate gospodarji, da odločujete o prihodnji sreči avojih otrok.
Pokažite toraj o priliki upiaovanja poznanim organom in nekaterim ne-aramnim renegatom — da ate vi aami go-apodar ji na avoji zemlji, da ate vredni nasledniki avojih dedov, kateri ao tako veatno čuvali in ljubili mili rodni jezik!
Domači rodoljubi imenovanih treh vaaij imajo pa ob tej priliki primernega dela. — Prigovarjati je treba domaČim atariaem, naj upisujejo svojo deoo edino le v slovenake raarede, in poučevati jih primerno, da ,bodo znali možato odgovoriti priliznjenim, vabljivim beaedam nekaterih učiteljev in druzih magiatratnih organov. Na delo toraj, ker Čaaa nam ne preostaja! — Kako krasno bi bilo, ako bi bili naši okoličani trdni v tej ideji — da bi zapisali celokupno svoje otroke edino le v slovenske razrede !
Italijanski razredi oatali bi potem prazni — in denar, kateri ae potrosi vaako leto za vzdrževanje teh — ostal bi magistratu na razpolago za razne potrebe, kojih je nebrojno število.	jX"
I ,: • t„, •■ . >	;
V Zagrebu.
Preživeli smo v Zagrebu krasne dnove, dneve kojim je bila aignatura: hrvatsko-slovensko pobratimstvo. Dnovi ti bili so velepomembni v življenji teh dveb sosednih si slovanskih plemen.
Iz Trata odpeljalo ae naa je k alav-nostim v Zagrebu kacih 60 oseb, — moj temi deputacija našega „Sokola" —, a na peronu tržaškega kolodvora zbralo se je v soboto zvečer lepo število tržaških Slovencev vseh stanov, da nam pred odhodom stisnejo roko. Vse je bilo navdušeno; mi odhajajoči in oni pozdravljajoči nas. Ko ae je vlak jel pomikati, zaorili so burni živio-kici; Škedenjako pevako društvo „Ve-lesila" koje se je — čaat in slava mu na tem! — korporativno udeležilo izleta, pa je zapelo močan pevski zbor, katerega akordi so majestozno odmevali po širni kolodvorski dvorani. Bila je to ganljiva ovacija, namenjena, ne toliko nam, ampak 6nemu, kateremu amo odhajali v goste: bratskemu nam narodu hrvatskemu. Ovacija ta nam je pričala, kako globoko ae je ukoreninila ideja pobratimatva avatrijfko-jugoslovanskih plemen. Neveliko je bilo sicer število naa, kojim je pripadla pre-častna naloga, da amo tolmači čutatvovanja ob bregovih Adrije bivajočega Slovenstva, ali omenjena ovacija nam je v dokaz, da je na tisuče in tiauče primorskih are so-čuvstvovalo z nami: da ae je celokupni nai narod v duhu udeležil zagrebških alavnosti.
Mejpotoma od Trsta do Ljubljane naraščalo je na vsaki postaji številu izletnikov; osobito pa smo se v Divači razveselili istrskih rodoljubov, koji so v raz-merno lepem itevilu hiteli v Zagreb, da sa tam v bratakem naročaju ojačijo sa nadaljnjo težko borbo, da ae navsamejo duha aamozavesti in trdne vere v konečno zmago sveta naše stvari in v srečnejo bodočnost milega nam rodu.
Doapevši ob 4. uri sjutraj v belo Ljubljano, bilo naa je že lepo število; na kolodvoru ljubljanakem pa živahno, nekako nervosno gibanje. Staroata ljubljanskega „Sokola«, g. I v a n Hribar, pozdravil je radoatnim srcem primorske in iatrake izletnike. Truma'sa trumo prihajala je na kolodvor, tako, da je na p£-rosu kmalu naatala prava gneča. Samo ljubljanakih Sokoloev v opravi bilo je — ako ae ne motimo — 75. Ko amo poseli v vagone razlegalo je kraano slovensko petje v rano jutro. Kakor mejpotoifta od Trata do Ljubljane, tako jo tudi od Ljubljane naprej na vsaki postaji naraščalo število izletnikov. V Zagorji pridružil ae nam je tamošnji „Sokol* pod vodstvom staroste Medveda, koje društvo moramo prištevati mej najgibčnejše in najdolavnejše mej našimi društvi po deželi. In kaj še le na Zidanem moatu, kjer ae je z našim vlakom sklopil ae zelene Štajerake došli vlak. Slava Štajercem, ki ao odposlali v Zagreb tako impozantno število zastopnikov in zaatopnio, mej kojimi je v prvi vrsti imenovati Celjskega in Savinjskega „Sokola". Ko sta ae združila oba vlaka, bila je vrata vagonov nepregledna. Vozeče ae ob Savi doli proti Krškem pozdravljalo nas je ob železni cesti stoječo ljudstvo mahanjem s klobuki in robci, a izletniki naši odzdravljali so jim belorudečimi zastavicami. Na vsaki postaji pričakovalo nas je ogromno število rodoljubov, pozdravlja-jočih nas uprav navdušeno. Na Vidmu pridružil ae je „Sokol Novomeški" ae zabavo.
Okoli 11. ure došli smo v Zagreb, kajti vlak imel je dobro uro zamude. Bilo nas je okoli 1300; ako pa še računamo z drugimi vlaki došle, moramo reči, da naa je prihitelo v Zagreb nad 2000 Slovencev.
Bili smo radostno vzburjeni, ko smo stopali iz vagonov, da se uvrstimo v slavnostni sprevod; člani vsprejemnega odbora — v fraku in belih rokovicah — hitali 90 som in tja, da so nam, kjer je trebalo, bili na roko. Ker je bila na kolodvoru
valed ogromnega števila vagonov in mno-l
žine nagromadjene prtljago velika tesnoba, se ni vršil pozdrav na kolodvoru, ampak pred kolodvorom. Uvrstivši se v sprevod odkorakali smo torej — na čelu Ljubljanski in takoj za njim Tržaški „Sokol" — pred kolodvor. Tu nas je v imenu mesta ZSgrebškega pozdravil načelnik dr. A m r u š, a ae mu zahvalil starosta ljubljanskega „Sokola*. Ne daleč od kolodvora pričakovala so nas zagrebška društva ae zastavami. Mejpotoma pozdravil naa je še predsednik zaveznega odbora. Ko ao se uvrstila še hrvatska društva s zastavami, razvil seje velikansk, impozan-ten sprevod; bil vam je to krasen, čaroben prizor, da si kaj lepšega niti misliti ne moremo. Po ulicah pričakovalo nas je na tisuče občinstva; od vseh strani donelo nam je nasproti: „Živeli Slovenci" — in raz oken kraanih palač usipale so elegantne dame ovetje na nas. Ganljive so bile te ovacije, ker se jim je videlo, da prihajajo od arca. Pred kaptolsko zgradbo pričakovale ao naa lepe gospodičine v krasnih narodnih nošah, da z venci okrasijo VBako zastavo. Velikanski sprevod pomikal ae je potem ob sviranju koračnic do pevskega hrama; to vam je lopa, obširna zgradba, kaj prikladna za take velike alavnoati. Doapevše v pevski hram po-1 Sdravil naa je javni beležnik, dr. Arnold. Tu ao nam odkazali stanovanja* Za večino Sokoloev priredila ao ae stanovanja v ljudakej šoli v samostanski ulici in bili amo prav sadovoljni.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranja dtisla
Velike vojaške vaje v Schwarzenavu so končale 7. t. m. Oba cesarja*zaveznika pratila sta z visokim zanimanjem kretanje čet ter ae vselej podala na tako atališče, od koder ata mogla natančno pratiti vse f&ze vele zanimivega manevra. Nemški cesar izjavil se je večkrat jako povoljno in laskavo o našej armadi. Po 8. uri dal je naš vladar sam povelje za pretrganje.
Zatem nagovorilo je Nj. Veličanstvo naš cesar zbrani častniški k6r, izjavljajoč, da ata obe Veličanstvi jako zadovoljni % baš končanimi vajami, koje so živo dokazale viaoko stopinjo razvoja avatro-ogerake armade; povdarjal je orožno pobratimstvo avstrijske in nemške vojske.
Ob 2. pop. odpotovalo je Nj. Veličanstvo a spremstvom na Dunaj. Dunajsko prebivalstvo je vračajočega so vladarja burno in navdušeno pozdravljalo.
Nemški oesar, kralj saksonski in princ Jurij odpotovali ao s posebnimi vlaki v Monakovo.
Nj. Veličanstvo naš cesar zahvalil ae je pismeno prebivalstvu waldviertel-akemu na mnogobrojnih dokazih lojalnosti, dinastične udanosti, požrtvovalnega in rado-voljnega izpolnjevanja vojaških dolžnostij.
Kralj Saksonski podelil je nadvojvodi lfranu Salvatorju red krone z rutirni dijamanti, deželnemu namestniku pa veliki križ Albertovega reda.
Cesar nemški podaril je o tej priliki obema zapovednikoma vojnih korov svoju sliko z lastnoročnim podpisom v zlatem okviru.
N j e g. Veličanstvo odšlo je iz Schwarzenau na Ogersko kjer nadzoruje vaje 5. kora.
Program za potovanje cesarjevo na Češko je konečno določen. V Prago prispe dne 26. Beptembra, kjer ostane 5 dni. Dne 1. oktobra pride cesar v Liberco.
Komaj se je zanesla vest, da obiščejo čehi zagrebško razotavo, že zaganjajo razni nemški „naoijonalni" listi grozen krik o panslavistiških demonstracijah, koje ae bodo o tej priliki baje tam dogajale. — Naj bodo gospoda le mirni; Slovani znamo dobro, kaj je takt —- tudi v politiškem
smislu. Mogli bi prihajati baš najgorji
nemški-nacijonalni kričači s svojimi mad-jarskimi pobratimi k nam v šolo!
„Nar. Listy" pomčajo, da je sklenil izložbeni odbor, da nagovori predsednik istemu o priliki obiska Nj. Veli« čanstva češke razstave nemško in zate m č e š k o. 8 tem sklepom bi bili iz-vestno gospoda Nemci — ne samo v Če-Škej, marveč tudi njih somišljeniki izven Avstrijo zadovoljni, ako bi bila stvar istinita.
Pohvaliti moramo, da češki poslanci jeden ca drugim stopajo pred avoje volilce, da poročajo o svojem delovanji. Dne 9. t. m. poročal je poslanec dr, Lang. Volilni shod vsprejel je resolucijo, n kojo se poživljajo mladočeški poslanci, da predlože državnemu zboru interpelacijo , zahtevajočo, da se uveljavi češko državno pravo. Ako bi odklonili to zahtevo, poprimnjo naj se poslanci skrajnega sredatva opozicijo, to jo, nastopijo naj pasivno politiko.
Shod Čeških klerikalcev v Pragi odložen jo na prihodnjo spomlad. Ker so Stamčehi vabilo klerikalcev nekako hladno vsprejeli, žele aedaj klerikalci, da se shod skliče ha Morarskem. kjer se menda no bodo bati Mladočeškega vpliva.
Umrl je deželni in državni poslanec kranjski baron Taufferer.
Kmečke občine Gorenjske volile so župnika Mesarja svojim zastopnikom v deželnem zboru kranjskem.
Z D u n a j a prihajajo vtemeljene vesti, da se v kratkem izvrŠč bistvene spremene v krogih najvišjega sodišča. Da bode vlada vzela o tej priliki v poštev tudi težnje avstrijskih Jugoslovanov, imamo malo nade.
Vnanjt države.
Car ruski pride na rusko Poljsko, kjer se bodo vršile velike vojaške vaje.
Prestolonaalednik ruski ae v kratkem poroči a princeao Grško Marijo.
Dardanelako vprašanje je rešeno popolnoma po sahtevanju Rusije-„Standard" bil jo torej povsem krivo obveščen. — Porta ae odalej ne bode uatav-Ijala Dardanele prolazečim ladijam ruake prostovoljne mornarice. To znači vaekakor vapeh ruske diplomacije, katera je imela toliko lajšo vlogo, ko je Lord Saliabury avoječaano sam razjaril Sultana proti au-gleškej vladi. Na vprašanje Sultanovo namreč, kedaj namerava Angleška že enkrat zapustiti Egipet, odgovoril je ro-gljivo: v kakih 50 letih. — Lahko je umljivo, da je izgubil sultan vse zaupanje do angleškega odpoalanika, toliko lajše pa je bilo delo francoskemu in ruskemu veleposlaniku.
Pogajanje Avatro-Ogerake ae S e r b i j o radi aklenitve trgovinske pogodbe priČno ae aredi oktobra.
Morilcev finančnega miniatra bolgarskega še vedno nimajo v avojih rokah. Sedaj ae zopet čuje, da je Stambulov aaukazal predsedniku preiskovalne komisije preiakati palačo metropolita ker sumijo, da je bil poalednji tudi pri umoru udeležen.
Rumunski kralj bavi ae aedaj v Benetkah; v njega spremstvu je tudi ministerski predsednik Floreocu. Govuri ae, da bo snideta s kraljem italijanskim.
Po dovršenih vojaških vajah v Schwar-zenau, odšel je nemški cesar na Bavarsko, kjer ao ga slovesno vsprejeli.
Umrl je bivši predsednik republike rancoske, Julea G r e v y. Star je bil 78 let. —
DOPISI.
Iz Podmelca 7. septembra. Podmelska čitalnica priredila jo pretečeno nedeljo zvečer v prostornem Balonu gosp. Luko Breliha veselico, katere ae jo udeležilo obilno domačih in vsled ugodnega vremena tudi nepričakovano število ptujih goatov.
Dvorana bila je lično okrašena, dobro razsvetljena in sploh je žrtvoval odbor uinogo truda, da je vae pripravil. Začetek veselice bil je točno ob 71/,, kakor je bilo naznanjeno in vršila ae je v najlepšem redu, kar je bilo došlim v veselje, igralcem in pevcem pa v čast, ker ao pokazali svojo spretnost in dejansko ljubezen do naroda. Ne bodem razpravljal malenkosti in postranske zadeve, ki ao povspeševale mirno in pohvalno izvršitev krasne nedolžne narodne zabave, marveč hočem pojasniti glavne zanimivosti veselice, katera ae jo vršila v sledečem redu: 1, Petje: „Veaela tovaršija". 2. .Deklamacija14 3. Petje: „Ptiči" 4. Petje : „Slovanska deklica" 5. Igra: „Kje je meja" 6. Petje: „Slovo od domovine".
V	prvi vrsti moram čitatelje opozoriti, da je tukajšni pevski zbor dobro zastopan in pod skrbnim vodstvom pevovodje gosp. učitelja temeljito izurjen ter vsestransko izborno napreduje, kar je zopet pri tej priliki pokazal, kajti gostom je petje jako ugajalo ter jih tako ganilo, da ao se morale na soglasno javno terjatev raznotere točke še ponavljati.
Nepozabljiv vtia napravil nam je pa govor gosp. učitelja, v katerem je slikal naše narodno geslo : „vso za vero, dom in za cesarja* v živih podobah in ga uter-jeval navdušeno z prepričevalnimi dokazi. Pritrjeval je, da obstoje razna drnštva, ki hočejo cvetoči narod uničiti ter deloma ponemčiti, od druge strani pa poitaljančiti n. pr., „Lega nazionale", „Schulverein", „Siidmark"; dalje pretijo z zvijačo ali pa se silo tudi nedotakljivim narodnim svetinjam, za koje plamtijo naša srca.
Ptujci hočejo pokupiti zadolžena posestva ter se naseliti med Bogu in cesarju zvesti narod, hočejo odtujiti deco slovenskih roditeljev in konečno celo iz javnega življenja in iz službe božje. Preobširno bi bilo VBaj glavne hipoteze zanimivega z ploakanjem odobravanoga govora opiaati. — Res le pod tem geslom zamore narod dospeti do elavue zmage, oboroženi moramo čuvati, braniti naše pravioe, buditi ljudstvo do prepričanja ter ga dramiti. Da za dom, za krasni dom, bije nam srce, posnemajmo vzglede buditeljev naroda; „v slogi je moč" ; se skupnim sodelovanjem bodemo rešili narod in njegove svetinje. Gojiti moramo dalje neomahljivo zvestobo do našega vladarja in posnemati hrabre sinove Slovenije, ki so na mnogih bojiščih prelili kri za stavno hišo habsburško in ceaarja svojega. Pravo ljubezen do domovine in do cesarja pa zamoremo gojiti vapešno in zmagovalno le po gealu : „Vse za vero!" Z vero pado narodnost, Slovenstvo, domoljubje itd., saj že Muhamed pravi: „Človek brez vero je podoben mrliču*.
Posebno zanimiva pa je bila igra : Kje je meja"; ta se je naravno in neprisiljeno vršila in do konca spremljal pa jo je smeh gledavcev. Smeh je lomil vse posebno o prizoru, ko je Zverija modroval in delal svoje prihodnjo sklepe in ta je najugodnejše rešil svojo ulogo. „De kustabus non es tisputandu" mi je pravi) nekdaj izšolani dijak ; morda je tudi tukaj Icacemu vgajal bolj atari Kriš, okorni Kras, itd. Kakor vidimo, Faototum veselice bil je zopet g. učitelj, zato mu izrekamo javno zahvalo, da ne budi narod le z besedo, ampak tudi z dejanjem. — Praznovali bodemo kmalu dvajsetletnico vstanovljenja čitalnico; nadejamo 8e in pričakujemo, da se zopet prirodi veselica ter nas sosedni gostje iz Tolmina, Grahovega in od sv. Lucije še v obilnejšem številu obiščejo.
Komensky.
V	Gorici 5. Lept. 18 91. [Izv. dop.j O urednik ! Prosim Vas, sprejmite nastopni dopis, da tudi Vaši naročniki /.vedo, v kukošrii varnosti hojo goriški Slovenci.
Dne 5. avgunta ae ja sprehajul urednik „Nove Sočo" s trgovcem Antonom Urbaučičem. Ko prideta okoli 7'/» ure zvečer po „Gospodski ulici" pred kavarno
„Nationale,* sliši urednik, da pri missh govore nekaj o „Novi Soči,* na kar opozori svojega spremljevalca ; a ni še izrekel besede, ko ga ustavi Lahon A. Nardini. Ko ga upraša urednik, kaj da želi od njega odreže ae ta, prav surovo, da bi mu dal rad nekoliko zaušnic, a za danes, da se zadovolji le z opozorenjem. Urednik j« vso stvar naznanil sodniji, vsled česar je bila včeraj obravnava. Možko je Nardini tajil, a pomagalo mu ni nič, ko je priča fakta potrdila a priaego. Obsojen je bil v dvodnevni zapor ali 10 gld. globe. A to ni bilo še aadosti. Ko gre urednik po dokončani obravnavi iz sodnega urada, pride za njim Nardini, ga zavratno napade, pridene mu gorko zaušnico rekši: „Sedaj mo pojdi zopet tožit.* Dostavljam le, da ae je to zgodilo ob polu ene popoludne in da ni čudo, ako udobivajo mirni ljudje anonimne liste z grožnjo: „Ako bo3 hodil z N. N. na sprehod, dobiš jih."
Različne vesti.
Njegovo Veličanstvo dospe dne 16. septembra v Miramar, kjer ostane en dan.
t Franjo Dekleva. Umrl 6. t. m. nagle smrti tukajšnji poznati trgovec g. Fran De* kleva. Počivaj v miru!
Konfiskacija. Zadnjo št. našega lista zaseglo je c. kr. pravdništvo radi dopisa iz Istre. Da naročnike naše malo odoško-dujemo, priredili amo denašnji štev. prilogo.
Sloveničina v triaiklh cerkvah. Ljubljanskega „Slovenca* tržaški dopisnik odgovoril nam je zopet v dolgem članku ob zadevi odprave slovenske prepovedi pri sv. Juatu. Odgovor ta nas je na novo uveril, da bi bila polemika z ljubljanskim listom o tem predmetu brezvapešna. Le nekoliko beaedi spregovorimo o tem odgovoru, kojega nekateri atavki ao oprav piramidalni in nam v bengaliŠkim avitu kažejo motive aedanjemu prepiru v Slovencih. Povdarjali amo že, kako se je ljubljanskega „Slovenca* tržaški dopisnik postavil na stališče magistrata, vaklikujoč nam : glejte tu in tu po okolici imate slovenske propovedi. No v zadnjem Bvojem odgovoru razpel je plašč svoj prav na široko, da se je nam vsem pokazal takega, kakoršen uprav je. Kakor ao naa v srce zabolele izjave „Slovenčeve," tako hvaležni smo na odkritosrčnosti gosp. dopisnika, kateri odkritosrčnoati ae moramo zahvaliti, da vsaj vemo, pri čem da amo. Sedaj vemo, da ni nam smeti govoriti o diferencijali mej brati, ampak da se boj, vihrajoč 9edaj mej Slovenci, zares vrši mej narodno in protinarodno stranko. Prosimo, pazite 1 „Slovenčev* dopisnik piše tako-le : „Da ordinarijat služi Vašim zahtevam, gospoda, imel bi proti aebi ne le magistrat, ampak ogromno večino katoliškega in vernega občinstva." — Torej ne samo magistrat, ampak tudi velika večina vernega občinstva bila bi proti ordinarijatu, da ni poslednji ugodil zahtevam gospode na magistratu! To je gorostasno, to je nečuveno. Razumete-li to trditev „Slovenčevo P* Kje ste vi vsi Kluni in Nabergoji, ki ste že tolikokrati ognjenimi besedami žigosali mestni magistrat in njegove tendencije P! Lažniki ste in obrokovalci, kajti v ljubljanskem »Slovenci" morete čitati, da je velika velika večina vernega katoliškega prebivalstva na strani magistrata, kajti kdor bc prvemu zameri, zameri se tudi poslednjim. In ker so velika većina tržaških vernikov — tega vender ne bodeto tajili — slovenskega rodu, je po takem veČina Slovencev z magi-8tratom povsem zadovoljna in ž njim solidarna. — Zagovarjate oportunizem, potem pa vas uprašamo, znkaj se istega načela ne držite tudi na Kranjskem?! Zakaj tam ne odjenjato ni za las, zakaj ste ravno tam napovedali neizprosen boj, boj do noža, svojim aorojakomPl Ne ne, kdor tako piše, je pač pristaš veleč. g. dra. Mahniča, nikakor pa ne na-
rodnjak in zagoaoziukr. narednih pravic
našega rodu. Gospftda itlun, Nabergoj in tovariši nikakor niso bili lažniki, ampak propovedniki svete resnice, ko so bičali nezaslišane odnošaje v mestu tržaškem. Nikakor jim ne moremo odrekati zgovornosti, ali menimo, da je bila še vedno nedoetatna v to, da bi bili mogli povsem primerno naslikati odnošaje naše. Laž je, da bi bili mi kedaj grozili z razkolništvom, ampak metali smo dosledno v koš slične dopise, ki so nam prihajali dan na dan in nedavno dali smo prostora dopisu, naperjenemu proti Barkovljanski „Adriji*, dasi se je društvo tole radi postopanja magistratovega in odprave slovenske prepovedi pri av. Justu odpovedalo cerkvenemu petju. Mi se nikakor ne upiramo naredbam cerkvene oblasti, ako te-le izhajajo iz nje lastni inicijative; naredbi glede sloveuske prepovedi pri sv. Justu pa smo se uprli, ker predobro vemo, kdo jo je izposloval in to iz motivov, izvirajočih iz neugasnega sovraštva do našega rodu. S tem basta!
Najnovejša pojava maglstratns oblasti.
Tukajšnjo „Tržaško podporno in bralno društvo* obnovilo je o priliki svoje preselitve napis na društveni tabli, rasobe-šeni pod okni društvenih prostorov ter dalo, dosledno svojemu imenu tržaško društvo, potrjenemu po c. kr. namestništvu v Trstu, naslikati pred napisom tudi grb tržaški. A glej, nesrečne ti misli! Grb tržaškega , čisto italijanskega mesta pred alovenakim napisom ! P To je skrajna drznost „privandranih ščavov,* mislil si je očka „Ind i pe n d e n te" ter pod vtisom te drznoati opozoril verne svoje čitatelje, v prvi vrsti aeveda mestne očote, zahtevajoč energičnega postopanja proti takdj „zlorabi." Javkanje, bljuvanje in re* penčenje „tržaškega ljubljenca* našlo je zaželjeni odmev v srcu merodavne mestne oblasti, kajti vodstvu omenjenega društva atigel je magiatraten ukrep, vsled katerega se društvo poziva, napis a tržaškim grbom v teku treh dni odstraniti, pod pretenjem denarne globe 10 for., ukazajoč ob enem, da mora društvo, prej nego razobeai katerikoli nov napis, atigniti dovoljenja meatne kompetentne oblasti. Na ta ukrep dalo je vodstvo „inkriminovano* tablo začasno akinoti, ter ukrenilo ob enem potrebne korake, da ae more skoraj, nadejamo se, brez prigovora — razobesiti. O tem imeli bi troje opomniti. Prvič, da ao magiatratni organi slepi, ako ne vidijo, da rabijo tudi druge korporacije brez posebnega dovoljenja Blavno tržaško „alabardo* — naravno velja to lo o pristnih italijanskih društvih, ka-tega delujo v povidigo širjenja nekod toli zaželjenega italijanatva v Trstu in okolioi —, da ae slovenskemu društvu, katero ima v tem smislu baŠ nasprotne namene, namreč širenje narodne zavednosti, kaj tacega šteje v greh, ni kdo ai ga vedi kakšno čudo ; to je znano dvojno merilo. Drugič zabeležimo obžalujoč, da stoji vkljub nt-brojnih bridkih izkušenj, katere je že doživel al. naš magistrat valed brbljanja svojega „ljubljenca* na nepravem mestu, vedno še pod njega vplivom ter ga smatra „glasilom javnega mnenja prebivalstva tržaškega.* (! I) Tretjič obžalujemo „neodvisni* mestni magistrat aam , kateri stoji brezpogojno pod vplivom tacega glasila, kateremu je celo bodel v oči transparent, izložen na oknu istega društva na predvečer rojstnega dne Nj. Vel., transparent okrašen poleg napisa tudi s tržaškim grbom! No tolažimo se s prialovicami: „Povej mi s kom občuješ in povem ti, kdo si 1* ali bolje : „Vsaka sila itd. —*
Volilna borba v Pomjanu dala je povod nekemu zakotnemu dopisunu lahon-skega lista „II Mattino*, da je stresel svojo jezo na g. župnika v Pomjanu in necega druzega hrvatskega rodoljuba, koja ae v družbi z drugimi dobromialečimi narodnjaki prizadevata do prepričanja slovenski narod v Pomjanščini, da ne posluša v predstojećih volitvah avojih večnih Bovražnikov
Lahoaev, k«fi jim t sedaj 'etečujo fenti* in detaie, a po devrAeeiti velitvab jim- bede -po avoji navadi pokazali „figo" ter dalje z njim ravnali, kakor a pravimi „ščavi". O izletu več tržaških rodoljubov v Pomjanu pravi dopisnik, da so bili sprejeti „con una buona doae di pietre", koji čin pač zadostno ptiča o toli htaiiaani lahon-aki kulturi. Iatraki kmet je menda že spoznal, od kod mu prihaja vae gorjd, in brez dvojbe bodo Pomjanci o teh volitvah vršili avojo dolžnost, izbravši ai svoj slovanski zastop ! —
Volitve v Pomjanu „II Mattino" je grozno hud, ker je politično društvo „Edinost* bilo toli drzno, da je v poaebnem spisu opozorilo občinarje p o m j a n-s k e na veliko važnost predstojećih občinskih volitev. Smili pa ae nam vender-le to lahonsko revše, trdeče, da bi ae bito kmalo aaduŠilo, ko je nspiaalo čudne besede „Edinost*. Če je tako, potem pa revie gotovo ne odide poginu, kajti požreti jim bode v bodoče še marsikako trio kost, nego je „Edinoat* in to je: savednost ljudstva, izvirajoča is sposnanja, kakor ate žnjim, gospoda italijanska, doaedaj postopali. Ako pravite, da tudi naša stranka ai dosedaj nič dobrega storila za ljudstvo, vala moramo odgovoriti, da to lil res. In ako bi bilo tadi rea, ne zadene jo ne nobena krivda, ker v to ni imela niti prilike, kajti gospodarila je v Pomjsnu neomejeno le lahonska stranka in imela je — kakor smo žs rekli — sukno in ftkarje v rokah. Vi, lahonska gospoda, imeli ste skozi leta In leta obilno prilike, delovati sa blagor občine in nje prebivalcev, ali vi ste ljudstvo poznali le ob priliki rasnih volitev, aicer ste pa IjudsttU, ki vas je prosilo kruha, podajali le ksmen. Občiaarji pomjanski'ležali so skozi leta in leta na ' tifdem, kdo. bi jim sameril, da se hbdeje malo obrbiti na drugo stran, kjer jim' morda malo odleže? Kar se pa tiče izzivanja prepirov, le molčite gospoda, kajti v izzivanju ate mejatri, da je malo taoih. In uprav radi tega obračamo se da'1 agitatorjev naše stranke ae lakreao prošnjo, da aa ne ozirajo niti na najzlobnejia za-aramovanja in ostanejo mirne in hladne krvi. Zagotavljamo jih, da naaprotna stranka gleda v prvi Vrati'na to, da bi zaplela naše ljudi v prepire in poboja in zatem v nesrečo. Delujte odločno ali mirno, da se nasprotnikov vaših zlobna želja ne izapolni!
Novi red. Skoraj vai posestniki v spodnji okolioi, namreč v obsežju tržaške užitninske črte, naznanili so že avoja po* aeatva predstojeći carinski oblasti in večina njih proailo je sa dovolitev pogodbe z vlado gledi vplačevanja vžitninakega davka na kar so dotične komiaije prišle na lioe mesta, da ae prepričajo o posameznih izjavah. Naše ljudstvo teh komiaij in auperkomiaij dozdaj ni bilo navajeno, radi česar jelo je mrmrati in še aedaj čuje se mrmranje proti novemu redu, ki je posestnike sicer dobro zadel, vendar pa ni tako neznosen, kakor je bilo začetkom misliti in niti ne, kakor je hotela prevla-dajoča lahonska gospoda, ki jo vae svoje sile napola, da uboge občane čim bolj obdači in ožema, da ai zagotovi velioih dohodkov, koje bi potem upotrebljevala v znane protiavatrijake namene. Nesramno pa moramo zvati hudobno početje nekih ljudij, kojim je vsaka prilika dobra, da črne in blatijo zaslužne naše može ter jih postavljajo ▼ zvezo z zadovami, za koje so se brezvspešno potrudili. Uvedenje novega reda in pobiranja državnega užitninskega davka prouzročilo je mej našimi okoličani naraven strah in bojazen, kar je opravičeno; kajti o vsakej novoj postavi osobito preprost kmet dosti miali in ukrepa, ter mu noče v glavo, zakaj mora tako biti." Marsikomu bode n. pr. znano, s kako nezaupnoutjo so je ljudstvo navadilo novim krajcarjem in novej meri in vagi. Ni Čuda, ako ao nove naredbe vzburile tržaškega okoličana. Obsojati je vsled tega tem bolj ono brez-sramno početje nekaterih narodnih krtov in odpadnikov, ki ao uprav v tem alučaju
jeli begati ubogo zmamljeno ljudstvo ter
je zavajati, cei, da temu ni kriv nikdo drugi, nego naš odlični poslanec g. Nabeigoj sam ! Povdarjali smo že to zlobrost in pojasnili velike zasluge g. Nabergoja, ki ai je prizadeval na Tse kriplje, da pridobi svojim volilcem vsaj kakino olajšanje v odplačevanju novega davka in doklad. Kako krivično je tako zlobno sumničenje in ćrnenje, kaže nam istina, da so se vsi trije mestni laški poslanci potezali, da pridobe magistratu čim več doklad. Tako so zahtevali, da naj prebivalci, bivajoči v uiitninski črti, plačujejo 100% doklade na drž. užit. davek pri vinu, poleg tega pa 25% cene točarine (dazio spina). Po tem takem moral bi okoličan, ki ima svoja posestva v užitninski črti, plačevati od vsa-cega hektolitra .pridelanega in po 48 kr. liter prodanega vina odrajtovati: 4 for. drž. užitnine 4 for. obč. doklade in 12 for. točarine, vkupaj 20 for. Laški mestni po-alanci, koje ti hujskači našim ljudem stavljajo v zgled, zagovarjali ao ta ogromni davek ; a slov. velezaslužni naš poslanec g. Nabergoj dofi"gel je po mnogem trudu in naporu, da se od vina pridelanega v obsežju užitninske meje, plačuje prvo leto 3 for. drž. užitnine, 4 for. obč, doklade vkupe 7 for. ako se vino na drobno ne proda. Ako se pa iato nastavi na drobno, plača ae 3 for. drž. u&itnine 15% cene točarine ali daca od pipe; akupe torej 10 f. 20 kr., ako se vino prodaje po 48 kr. liter. Zasluga- našega poslanca je torej, da okoličan od svojega vina plačuje malo več nego polovico onega davka in doklad, koje bi moral plačevati, ako tn se obistihila želja in prizadevanje laških državnih poslancev, katere so vam stavljali v zgled. Iz tega je razvidno, kako hudobno ravna, kd or zlovoljno zanikuje možu zasluge, na kojega je po pravici ponosna vsa tržaška okolica. Ker pa je stara pravljioa, da laž ima kratke noge, ne bode to obrekovanje slovenskih sovražnikov nič hasnilo, kajti naš kmet pozna avoje prave prijatelje.
Izlet slovenskega drufttva .Pravnik"
V Sežano. 20. t. m. priredi društvo „Pravnik*
izlet v Sežano. Nadejati se je, da ae tega izleta udeleže iz Primorske vai zavedni pravniki slovenski iu prijatelji slovenskemu uradovanju. Odbor, ki prireja izlet in kateremu stojita na čelu gospoda državni poslanec dr. Ferjančič in urednik „Slovenskemu Pravniku* dr. Majaron, nadeja a« pa, da bodo shod slovenskih pravnikov .počastili so avojo navzočnostjo tudi istrski hrvatski pravniki, kar bi dalo izletu poseben pomen. Kranjski pravniki pridejo v Sežano ob )£9 uri zjutraj z brzovlakom ; z istim vlakom pridejo lahko iateraki udeleženci. Tržaški i goriiki pravniki pa pridejo z brzovlakom ob 9% ure zjutraj. Ob 10. uri zjutraj je odhod v bližnjo Lipico na ogled o. kr. kobilarne, a ob 2. uri popoludne skupen obed v gostilni župana Mahorčič-a v Sežani. V slučaju ugodnega vromena vršil se bode obed na privatnem vrtu omenjenega g. župana, ki ga izletnikom v to svrho prijazno prepusti. Zvečer odidejo kranjski pravniki z brzovlakom ob 9. uri, a tržaški in goriški istotako brzovlakom ob 7% ure. K temu izletu vabljeni so vsi slovenski in istrako-hrvatski pravniki brez izjeme in brez posebnega povabila. Kdor ae hoče udeležiti izleta in banketa, naj izvoli prijaviti se naj kes ne je do 18. t. m. pri g. dru. Gustavu Gregorinu, odvetniku v Sežani, ki daje potrebna pojasnila. Upati je, da bode. izlet v belo Sežano pravi izraz solidarnosti slovenskih in istrsko - hrvatskih pravnikov ter p5tem prijateljskega občevanja kolikor toliko pripomogel k razširjenju in Hčvrščenju ideje doslednegn ura-dovanja v našem jeziku.
Delavsko podporno društvo v Trstu priredi dne 13, septembra t. I. veselico za društvene »vrhe na vrtu „Mondo Nuovo.* Spored veselice: 1. Jenko: „Naprej," godba. 2. Sommer: „Valček,* godba. 3. Braj ša : „Koračnica,* poje moški zbor. 4. Umeteljni ognji. 5. Iv. pl. Zaje: Finale iz opere „Nikola Subič-Zrinski,* godba. 6. » * + „Ladja,* osmoapev. 7. Eisenhut: „Večer na Savi,- valček, godbo, 8. B. dr. Ipavio: „Pozdrav,* poje mešani /bor. 9. Umeteljni ognji. 10. Mozetič: „Kvad-rilja po slov. nopovih,* godba. 11. B. dr.
Ipavic: „Slovanska pesem,u poje zbor. 12. Novotni: '„Hitra polka,* godba. 13. Rieder: „Potpouri po bIov. napevih*, godba. Odprto je tudi kegljišče, kder ae igra na dobitke. Začetek ob 6. uri zvečer. Pri veselici sodelujejo pevci „Slovanskega pevskega družtva*. Program ae dobi pri vhodu in na mizah. Ustopnina za oaebo 20 nvč. Otroci plačajo polovico.
Iz Barkovelj se nam piše: Barkov-ljanski gosp. poročevaleo v 71. št. „Edinosti* od 5. t. m. je moral biti pač „gluh na obe ušesi,* in „slep na obe očesi* pišoč tako neumestno poročilo. Pišoč enaka poročila vzbujevali bi lahko med našim ljudstvom strasti in stranke, kakor je to tam gori na Kranjskem! Govoreč o cer-kvenej alavnosti Sv. Jerneja, omenja gosp. dopisnik o primanjkujočim cerkvenem petju — in obsoja vsled tega tamošnje pevsko društvo „Adrija* — češ, da je to društvo vzrok, da je jenjalo krasno cerkveno petje. — Onega, kateri trdi kaj tacega, imenovati nam je reB le lažnjivca in želeli bi, da stvar bolje dokaže, ako more. Vsakemu Barkovljanskemu domačinu je znsno namreč, da se je odpovedala služba (od strani magistrata) tamošnjemu cerkv. orglarju g. Ražemu, kateri je ob enem pevovodja „Adrije." Valed brezvestnega svojega „Barkovljanskega ko-zjebradeea* — ostala je torej Barkovljan-ska cerkev brez orgij ar j a — in „Adrij." nima gotovo blagajne, da bi nadomesto-vala izgubljeno orgljarsko plačo g. Ražemu. — G. Ražem je bil naprošen po č. g. župniku, da pride orgijati imenovani slovesni dan — a valed tehtnih vzrokov ni mogel tega prevzeti, na temu pač ni kriva „Adrija,* Nesramna laž je toraj ako se „Adriji* — in celo javno spodtikuje, da je zanemarila cerkveuo petje. Tudi ni res, da ae je valed tega navdušenje Barkovljanov za „Adrija* ohladilo, ako je bil izven gosp. dopisnika kak nepremižljujoči godrnjač, — bil je to tak kateri ni dal pač že pol nvč. v podporo tega za vzbujo naroda prevažnega družtva. — Barkovlj. g. župnik je pač v cerkvenih zadevah atrog, a on aam obsoja ta, javni neosnovani napad. — Mesto da bi g. dopisnik koval neosnovane napade, naj Be raje malo potrudi — in kaj malega žrtvuje, da ai bodo mogli Barkovljani aami vzdrževati cerkvenega orglarja, katerega — ker je narodnjak — neče več plačevati Magistrat.	X-
Zabavni vlak v Zagreb. Oposarjamo naše čč. čitatelje v novič na ugodno priliko, katera ae ponuja b1. občinstvu na pohod zagrebške razatave. Agentura J, Pavlinova v Ljubljani priredi namreč danefe d n 6 12. t. m. poseben vlak is Trsta v Zagreb; priporočamo zatorej rodoljubom in kmetovalcem, kateri ae zadnjič niso mogli udeležiti vožnje, da ne zamudč zadnje te prilike ter obiščejo v kolikor možno velikem številu razatavo to. Vlak odide iz Trata ob 8. uri zvečer; vožnja stane tje in nazaj: v I. razr. 15 gld. 30 kr., v II. razr. 11 gld. 50 kr. in v III. razr. 7 gld. 50 kr. — Listki veljavni ao 14 dni in dovoljeno je udeležnikom na vrnitvi pot dvakrat pretrgati. Listke prodaje g. Julij Mikota v tiskarni Doleno (Piazza della Gaaerma št. 2) do 7. ure svečer in dne 12. t. m. tudi na kolodvoru vse do odhoda vlaka. V Zagreb atignejo izletniki dne 13. t. m. ob 9. uri predpoludne. Baš istega dne začenjajo v Zagrebu razne slav-nosti, katere bodo izletnike poleg razstave izvestno zanimale.
Deželna razstava v Gorici odprla se je danes. Cona prvi dan 50 kr., ob nedeljah 30 kr. druge dni po 20 kr. za oaebo. Stavbe bodo kmalu dovršene, vendar je pa Še mnogo dela; uredila se bodo tudi električna razsvetljava.
Vabilo. Vodstvo c. kr, pomologičnega društva nam je poslalo vabilo na letošnja „potovalna shoda" namreč na onega, ki so bode vršil o priliki deželne raztave v Gorici dne 22. do 24. t. m. in k shodu, ki so bode vršil v Pragi dne 4. do 6. oktobra t. 1. V aledcčih treh dneh se na-
pravijo izleti v glavne kraje Goriške in Češke, kjer se goji sadjereja. Značaj teh potovalnih shodov je: obvestiti ae o lokalnih razmerah sadjarstva in sadjar-ake obrti. Teh ahodo* se lehko vde-leži vsakdo, ako plača 2 for. pristopnine, ne da bi bil a tem zavezan ostati član tudi nadalje. Namen teh shodov je osobito : a) katera vrsta sadja in način aadjarstva se podaja dotični deželi ali kraju ; b) s kakšnimi državnimi sredstvi bi se dali aadje-in trgovina s sadjem najboljše pospeševati; c) razgovarjalo so bode pri teh shodih tudi o drugih zadevah tičočih se sadjarstva. — Kdor želi prisustvovati tem shodom, naj to čim prej naznani vodstvu (Leceh-wald, Graz). V shodih se bode obravnavalo nemški in v deželnih jezicih ter je preskrbljeno, da ae v Gorici slučajni laški ali slovenski, v Pragi pa češki govori koj prevedejo na nemški jezik. —
Pripravljavnica na Prošeku. Vpisovanja na o. kr. pripravljavnici za srednje šole na Prošeku vršć se dne 15. t. m. od 9—12 dop. in od 2—4 pop. Vsprejemajo se učenci, kateri ko dovršili tretjo šolsko leto občnih ljudskih šol z dobrim vspehom.
Otroška vrta pri sv. Jakobu in v Ro-janu ae odpreta 15. t. m. Vodstvo bode sprejemalo otroke obojega spola od 3. do 6. leta: a skozi celo leto, ako bode prostor. Pri upisovanju ae zahteva 1. krstni list. 2. spričevalo cepljenja kožic, 3. spričevalo zdravih oči. Bolni otrooi se ne sprejemajo. V Rojanu vrši ae vpisovanje v nedeljo dne 13. t. m. mej 11. in 12. uro pred-poludnem.
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo: Po veselici na Opčinah nabralo se je pri gosp. Malalanu mej rodoljubi 10 gld. 36 kr. — Novo poročena v družbi podčastnikov nabrala 2 gld. 50 kr. — Mesto venca pokojnemu Francetu Deklevi darovali ao njegovi znanci za družbo av. Cirila in Metoda 32 gld. 50 kr. — „Dobra volja* 50 kr. — Bazoviški „krokarji* pri Hanzel-nu 1 for. 20 kr. g. I. Šabec daroval je meato venca pokoj. Deklev-u 10 gld.
C. k. državna obrtna šola. Vapreje-manje v ta zavod vrši ae nastopno: v
višjo obrtno šolo ae atavbeno-tehniškim in mašinako-tehniškim oddelkom; za mojaterako šolo s atrakovnimi šolami za izdelovanje hišne oprave, strugaratvo, rezbarstvo; za ornamentalno kiparstvo in dekorativno ali-karatvo, in alednjič sa umetno vezenje in izdelovanje čipk od 11. do 15. aeptembra od 9—12. ure predpoludnem. Za nedeljsko in večerno šolo dne 21. septembra od 6«/«—8»/» ure svečer.
Zadeva o povišanju cene kruhu pro-usročila je v Trstu živo mrmranje. Kruh namreč, ki se je do sedaj prodajal po 14 kr. klg., prodaja se aedaj po 16 kr. in oni, ki je bil dosedaj po 16 kr. ae aedaj prodaje po 18 kr. Enako je eena narasla tudi moki. Pekovaka cadruga je tako sklenila in vse mesto ae mora temu aklepu pokoriti. razven dveh podjetnikov namreč: g. Gruberja na trgu pred vojainioo in gosp. Mioni pred kavarao Commeroio, katera kruh prodajata še vedno po stsrih oenah. Tudi društvo „Banoo operaio* ae je pod-višalo koj priteči na pomoč delaleu ter je minoli teden aklenilo osnovati avojo društveno peč, v katerej bode peklo za ude kruh ter prodajalo po prejšnjih oenah. Kar je mogoče navedenima dvema goepo-doma in društvu, moralo bi biti tudi mogoče vsem pekom v Tratu, koji aodeč po tem aklepu žele sgolj velicih dobičkov. Hvalevreden sklep laškega delalakega kon-sumnega družtva nam kaže zopet, kolike koriati so konsumna društva sa delavski atan in kako lepo bi uspevalo enako domače društvo, katero bi jim donašalo velikanskih koristi ter jih storilo samostojne. Samo v minolom mesecu vplačalo bo je na novo 4928 for., rszposodilo pa 44016 gld. prodalo za blizu 19000 gld. raznega blaga.
Koroški gostje v tržaški ubožnici.
Dne 7. t. n«. obiskalo je tukajšno ubožnico
35 članov obrtnega društva celovškega. Ogledali so si zavod, pokušali jedilo ter ae niso mogli načuditi redu in čistoči, vladajočej po vseh prostorih. — Kako pa neki izgleda celovška ubožnica? Mar se tam ne pazi na čiatočo in red ?
Zlata žila V Rocolu. Na prostoru, kjer narejajo novo dirkališče za velocipediste in konje v Rocolu, našli so neko žilo kamenja, koje ao začetkoma mislili, da je kvareč, ki ima v sebi zlato. Rudo sta preiskala gg. prof. Vierthaler in Moser ter se izrekla, da po njih menenju je navadni pirit, ali kremenec. Vender jo še preiščejo gorski inženirji v Celovci ter se o njej določno izrečejo. Razkopali ao že prostor kacih 35 metrov pokrit z enako rudo.
Nova cesta V Rocolu. Mestna delegacija sklenila je, da se uravna nova cesta med ulico delle Sette fontana in zadnjo stranjo nove župnijske cerkve v Kjadinu. Uže ae obravnava z lastniki dotičnih zemljišč.
„Slovanskega Sveta" št. 17. prinaša
nastopno vsebino : Spoznavanje in stremljenje avstro-ogerskih Slovanov, Obče šolsko društvo avstro-ogerakih Slovanov. O kritiki dr. Mahniča. Dve ruski narodni pesmi. Martin Kerpan (v ruskem prevodu). Dopisi. Ogled po slovanskem sveta. Književnost.
Listnica upravništva.
Slavno bralno društvo tiempus; Naroćniso
z« celo leto smo prejeli.
Izjava.
Ker je nekdo v sadnjej št. „Edinosti? krivično omenjal, da je naše društvo obrnilo hrbet cerkvenemu petju, da je krivo, ker se ni obhajal aloveano praznik cerkvenega patrona, ter da ne vzdigne niti mazinoa v proslavo sv. vere, izjavljati nam je sledeče: Ko se je pred več nego 2 V« leti ustanovilo naše društvo bil je v Bar-kovljah za cerkvenega orglarja tamošnji g. učitelj — kateri pa, boječ ae znane oblasti — ni hotel učiti petja. Vsled tega si je moralo preskrbeti društvo druzega pevovodjo, kateri, kakor naravno, učil je pevce našega društva edino le narodno petje — in tako ata bila v našem selu ob enom dva pevska zbora : narodni in cerkveni. Ko se je pa imenovani g. učitelj odpovedal tudi učenju cerkvenega petja in orglanju, nastopil je službo cerkvenega orglarja g. Hrabr. Ražem, kateri je postal ob enem pevovodja našega društva. Od tedaj začeli ao zahajati prostovoljno nekateri pevci „AdrijaŠi* k cerkvenemu petju —a nekateri cerkveni pevci vpisali so se kot udje „Adrije". Od tedaj ae je udeleževala „Adrija* korporativno cerkvenega petja le v procesiji Sv. ReŠ. Telesa v mestu, in v domačem selu, ter enako v procesiji na Velikonočno nedeljo, definitivno se pa „Adrija* dosedaj ni popri-jela cerkvenega petja. Ko ae je pa pred časom od strani magistrata odpovedala služba g. Ražemu kot orglarju, vsbudilo je to veliko nejevoljo med cerkvenimi pevci — kateri bi ne nastopili v nenav-zočnoatP cerkvenega orglarja, g. Ražetna«
Piseo dotičnoga poročila je toraj o našem društvu povsem krivo poročal, sa kar mu je priporočati, naj na spravlja mej svet lažnjivih stvari ter ižče raspora, ko nam je vendar potrebna najjačja aloga.
Odbor pevskega društva .Adrija*
v Barkovljah. 10. sept. 1891.
Štv. 672.
Razglas.
Z dovoljepjem viaokega o. kr. mini-steratva za uk in bogočastje se odpre s 1. oktobrom t. 1. v Nabrežini novo vatanovljena obrtno-nadaljevalna risarska šola za klesarske učence.
Stariši ali njih namestniki so vabljeai avoje rokodelske učence pri vodstvu gori omenjeno Šolo od 20. do 30. aeptembra oglasiti. Klesarski pomočniki in delalci se lahko sami oglase.
Poduk je brezplačen.	1—2
Začaani šolski odbor obrtno-nadaljevalae risarske šole za kleearje v Nabrežini
dno 7. Hcptembra 1391,
Trcdjcdnik: Janez Ccha»ya.
Natečaj.
Razpisana je sluvba postrežnika na itirirazrednici sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu.
Prošnje je uložiti do 15. t. n>. pri načelnistvu možke podružnice, kjer se izvedo natanjčni pogoji.
V Trstu, 4. septembra 1891.
Naielniitvo možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
Grlana bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazefc. zadavica, rora. zapala ustijuh Itd.
mogu «e u kratko vrieme izliečiti rabljonjem
NADARENIH
7-8
Prendinijevih sladkišah
(PA8TIGLIE PRENDINI) Ha jih gatovi Prendinl. lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veomu pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kniljnć noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapnlah nestaje kao za čudo ■■imanjem ovih nladkiftah.
Opazka. Vulja »e paziti od varal icah, koji je ponaČinjaju. Zato treba uvjek zahtjerati Pren-dinijeve sladkiše (Pantiglie Prendiui) te gledati, da bude na omotu kutijice (skatule) moj podpis. Svaki komad tih aladki&ah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Člena 30 n6. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih 'ekarnah svieta.	43 — 43
8
KWIZDE ja«.
izklj. priv.	^
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj).
Se uporablja že 30 let z najboljšim vspehotn po hlevib raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oaab in vojaitva v okrepčanj« pred hndimi aapori in zopetno okrepčanje po naporih; ako ae noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vsposoblja konja za posebna dela pri veibanjn konj (Training.)
1 steklenica gld. 1.40.
fravo se dobiva le pod zgornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah AvBtro-Ogereke. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga
Franz Joh. K w iz da,
c. *r avstrijski in kralj, rumunaki dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Kornouburg bei Wien
Kar so dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohiitvo In za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Živic in družb, v Trstu
-36 ulica Zonta 5
vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Vinski ekstrakt.
/a »enotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega. priporočam to Je skušaao specijaliteta.
Cena J kil. (ki zadostujeta za lUO litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo eseaco za oja-Čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačom prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštev£i pouk o uporabljanju.
Rttzun teh specijalitet ponujam vsakovrstne eaence za izdelovanje ruma, koajaka, finih likarov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recepti prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialit&ten-Fabrik
20-6	in PRAG. 11-20
Iščejo se solidni zastopniki.
Ara
Tinktura za želodec,
katero iz kineske rabarbare kerhlikov-covega lubja in svežih pomernnčnili olupkov prireja G. PICCOLI, lekar ,pri angelju" r Ljubljani, je mehko toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospeSnje telesno odpretje. — Raz-poSilja jo izdelovatelj v Jiabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojčkih a 12 »teki. velja gl. 136, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo se v rsih lekarnah v Trstn. Istri ln »a Goriškem. 25-10
La Filiale della Banca Union
TRLESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio - Valute.
«) Accetta versatnenti in Contn correHte, abbonando
PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI:
3V«* o preav di 5 g ni 2 %e. preav.di 20 g.n
37.% „ „ m 12 „ 2'/, n „ „ „40 „
37» n » 4 meei lisso	2% „ r ,, „3 meni
»V« • « « n *	8 „ „ „ , 6 „ j
In banco giro abbuonando il 2 '///„ i«te-resse aunuo nino a qunlunque eomina ; prelevn zioni «ino a flor. 20.00 » — a vista verso chfcque; importi maggiori preavviso avanti la Borsa — Confernm dei vcrsamenti in appoHito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti sino alle fi poni. la valuta del >t\edeximo giorno.
Aasume pel proprl correntisti V ivcanso di conti di p.azza, di cambiali per Trittse, Vienna, Buda prst ed altri prtncipali citM ; rilasca loro astegni per ques(e piazze, ed accorda loro la fucoUd. di domicillare effetti presno la »na časna franco d* ogni spesa per «mi.	j
Procura pei propri clienti iaformazioni Buli' Interno e nuli' Estero vereo il solo riinborso 1 delle spese postali
b)	S' incarica deli' aqnl*to e della vrndita
di effetti publici, valute e divise nonchi del in- . casso d'assegni, cambiali e coupom, verso m o-' dira provvigione.
c)	Sconta cambiali dirette e domiciliate a condizioni correnti.
d)	Ri lasci a aaaegni ed apre creditt bu tutte lo pitfzze deli1 Interno e deli' Estero a mo-dlche condlaioni.	;
e)	Sovvenziona effetti e valnte.
/) Accorda ai propri committenti la facolti di depositare effetti di qualsiasi Specle e ne cura gratla 1' incanso del eouponn alla soa-denia.
£r)Vende le obbligazloni cominunali 4'/, della Prima Cansa patriotloa di riaparinio di Buda-pest, le lettere di pegno 4'/, e le obligazioni comunali 4'/, con premio del 10% della Banca commerciale unghorose di Budapeat, le ob-bligazioni comunali 4*/, o 1« obbligazioni 4% con l0°/o dl premio della Banca ip>>tecaria ungherese di Budapeat, le lettere di pegno 47,7. della Banca centrale austriaca di ore dito fondiario, i lotti 3% La e 2.a emissione deli' Istituto di credito fondiario auatriaco, (Boden credit) lu obligazioni 47. con lotteria (vincita prlncipale flor. 50.000) della Banca ipotecaria ungherese di Budapeat. le lettere di pegno 4°/ dello Štabi limento provinciale ipotecario deli' Austria Inferiore al oorao di giornata.	9—12
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodavaju se za najniže ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliće, 11-24
mrtvaški lieaovi, %ošćano s veće, umjetno cvieće, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New M & Philadelfijo
koncesijonovana erta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašan ja odgovarja toćno: kon-ceaijonovani zaatop 29—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyri»gergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fur die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
6—1
ANTON SODIA
PUŠKAR
V Borovljah (Ferlach, Karnten.)
Priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice, prevzame tudi vsakovrstna popravila in predelovanje kresne puške nazadanke. — Cenike dopošilja brezplačno (franco).
na
Po odpravi proate luke je nižje ponujam okolici in pokrajini.
doli označeno blago prosto carine, rudi česar
FABBRICA TENDE CERATE *
Plahte za vozove, povoščene ali iz kavčuka, črne in bele, narejene na roko. Ker dobivam te plahte iz prvih fabrik na Češkem, v Peldkirchen, Beču itd. mi je možno protiviti se kakoršni koli konkurenciji. — Prodajam in posojam vreče za sočivje
moko in vaakojake prirodnine.
3-10
Priligovana mejnarodna agencija za potovanje
z dekretom kr. og. vlade 26/41891. it. 1799, P. 8. m.
Dragotin Plrelll
(Carlo Pirelli) — Reka, Via del Lido 587 vla-A-vis il molo Adamich.
Prodaja vožnjlh Matov:	Jjanja, vrhu tega je v komunikaciji z vsemi
ročujoč jih samo takim društvom, koja skrbe Izdaja vozne llatka (bl|llatti di passagglo) Iza dobro hrant> »a parobrodu. — Jamči se za za Ameriko: preko Havre, preko Anverse, preko j točen odhod, kakor je označeu na potni karti Bremena, preko Hamburga, preko Liverpoola, in povrnejo se stroški, ako se zakasni po preko 61asgowa i preko Southamptona. — Za i krivdi agencije, t. j. ako ne prispe o pravem Afriko: preko Genove, preko Marsiilje, preko ; {a9U v določeno mesto, vsled tegu, ker se ie Liona, preko Londona i preko Darmoutha — i agencija zmotila v računjanju, koliko ('asa traja
tijes- moriki, izdajala bode reška filijalka karte po tama, ' »»jn'ij' ce,» za vsako mesto v Severni Ameriki.
preko Hamburga uprav kroz Magelanovo
no i progom Hamburg, Colon (Colon, Panama z železnico) Panama, Iqniqu«, itd. prek mo rja po znižani ceni.
Potnikom ni treba, da zahtevajo navede ne vožne karte, niti da mislijo za razrede ali polože kaparo. Dosti je. da aojdejo k agenciji	Preskrblja zaboje
na Reki ter da tu kupgo karto, potem morejo i za prtljago in blago za vsako mesto, po morju v vsakem mestu ostati, kjer jim je drago od kjer j ali po kopnem. Zavezuje se poizvedovati o odhaja parobrod ob dnevih, dočenih mu od a- ; vsaki stvari, koja bi se bila morda izgubila ali gencijo. Agencija bode pazila na točna odha- pozabila po poti v_Aineriko ali knm drugam.
Za vsako odredjene mesto izdava ta agencija vozne karto.
Gori omenjena agenciju daje pojasnila glede cone, kakor glode dneva in mesta odhoda.
13—18
ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, uetanovljen leta 1875.
Henrik Freisinger
TRST, via Mercatc veochio št. 4. Lloydova palača. MT* PEČATI IZ KAUl'lJKA II« IZ KOVIN. H
Blazinice za pečate stalnim črnilom Silografija. Mehanična delavnica. Plošče za stanovanja iz bronca, cinka in smalta. Pisalni stroj različnih zistemov. Priprave za kopiranje, in helijografi-i 80*p5 . .	Čen papir za reproduciranje slik v polusvitu.
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tUkalnice za seno, mla-tilnice, strojeve za vucitbu lokomobile, triuro, mliuove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kunize, Hackneovel strojeve za rezanje krme, mlinove za drobnu melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće, tiskaluice za voće, strojeve za tiskanje grozdju i vinske tiskulnice tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja, vinske sisaljke, spreme za konobu, sisaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za poeudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krine, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvretno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladi&će gospodarskih I vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
II. Pr^terstrasse k>r. 78. Bogato ilustrovane, od 144 stranica, cienike u njemačom, talijanakom i slavenskom jeziku šalje ae na zahtjev badava i franko. Solidna zantupstva ustrajati će ae posvud.
Laatnik pol. drnAtvo „Edinost'
izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič-
Tiskarna Dolenc v Trstu.