Stev. 33. Y Mariboru 14. augusta 1879. Tečaj M.
Izhaja vsak četrtek
¡a velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 ,, „ četrt leta - „ 80 ,, Naročnina se pošilja »pravnlštvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak ua velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se no vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Požar v Sarajevu.
Velike nesreče so letos uže zadele cesarstvo, posebno pa grozne povodnji in silni požari. Se ni dolgo tega, ko je strahovita po vodenj zalila in razdjala mesto Sžegedin, a sedaj je pogorelo glavno mesto Bosne, od našejunaške vojske ravno pred enim letom priborjeno Sarajevo 1 Dne 8. avg. je nek trgovec in jud, po imenu Schwarz, zabijal in pečati! sodček žganjice, ko se mu tekočina nevarna užgč. Kmalu je bila vsa štacuna, ves hram, ulica, mesto v ognju. Podrobnih poročil še nimamo. Ali uže to, kar je telegraf poročal, nam daje misliti, da je bil požar res grozen. Gorelo je celi dan in celo noč, čeravno je na tisoče vojakov branilo in gasilo; celo potoke in vodo Miljačko so napeljali v mesto, da je po ulicah tekla. Še le ob 8. uri dne 9. avgusta se .je posrečilo ogenj toliko ustaviti in omejiti, da ni dalje grabil. Trije vojaki so pri nevarnem delu smrt dobili, mnogo je pa ranjenih, 12 je bilo tako opečenih, da so jih morali v bolnišnico zanesti.
Pogorel je pa najlepši, najbogatejši srednji del mesta, na desnem obrežju Miljačke, ki teče po sred Sarajeva. Več kakor 600 hiš je pogorelo, to pa v Franc-Jožefovej ulici do pravoslavne cerkve, potem Ferhadija ulica, Kamalusa do nemškega konzulata in na severnej strani do Kamaline ulice in Nergine. Proti izhodu je vse pokončano tje do Carevega mosta. Med pogorelimi poslopji zname-niteja so: katoliška cerkva, 4 mošeje, kjer je bilo cesarskega blaga za vojake nakupičenega, potem trgovinsko blago v Fazli-han-Karzija in Djulhan, dalje velika učilnica pri Begovi mošeji, palača greškega nadškofa, oficirska bolnišnica, nemški konzulat, skoro vse, kar so gleštale bogate rodbine : Despič, Petrovič, Trifkovič, Heftanovič, Lu-kovič, Vasiljevič in druge. Nesreča in škoda je neizmerna, 20.000 ljudi je brez strehe, zgorelo je mnogo denarjev in dragocenosti. Škodo cenijo na 23 milijonov; všteta sta 2 milijona škode na državnem blagu za vojake. Sprva se je mislilo, da bo treba sedež deželne in vojaške gosposke pre-
staviti v Travnik, a sedaj je se sklenilo ostati, prebivalstvu pa s pobiranjem milodarov pomagati. V ta namen se je sestavil odbor v Sarajevu, ki prejema in razdeliva milodare. Svitli cesar so takoj poslali 10.000 fl., cesarjevič 1000 fl., vojvoda Wurtemberg 1000 fl. Mestu bo pa treba pomagati z državnim posojilom. Za pogorelce se bo po celem cesarstvu in vsej Evropi pobiralo, kakor za nesrečne Szegedince. Dal jim Bog najti mnogo podpornikov. Nekateri bogati ljudje so popolnem berači. Sila je sedaj tem večja, ker zavarovanja ondi ne poznajo.
Javua skušnja pri šolskih sestrah celjskih.
(Izviren dopis.)
Skušnja na dekliški' Šoli - celjske okolice se je obnesla, kakor je „81. Gosp^ . že popolnoma resnično objavil, zares vrlo dobrb; Veselja srce igralo je nam, ki smo sami gledali in poslušali pridne učenke prelepo odgovarjati! Vse njihovo vedenje je kazalo, kako srčno udane so nežne deklice svojim skrbnim učiteljicam, šolskim sestram ! Nemogoče mi je, pa tudi nepotrebno se mi zdi, na drobno popisovati vso skušnjo. Le to rečem, da je bila zares zaslužena hvala, ktero so vsi pričujoči p. n. gostje, med njimi preč. gosp. kanonik Košar, očitno izrekli toliko vrlim učiteljicam, ktere ne opravljajo svojega težavnega posla zaradi svetnega, temveč zavoljo boljšega, večnega plačila; ktere ne podučujejo samo deklic, temveč jih tudi izrejajo v krščanskem duhu ter napeljujejo k bogoljubnemu življenju!
Na dan skušnje se je pokazalo, kolika škoda, (pa tudi kolika sramota. Ured.) bi bila za celo celjsko faro, če bi nas bile morale toliko izvrstne učiteljice med letom zapustiti, česar smo se že bali; če bi bili morali dekliško šolo pred koncem šolskega leta zapreti! — Dan skušnje je pa tudi pokazal, kako prazen je bil strah tistih, ki so mislili, da utegnejo šolske sestre našo dekliško mladež in po tem takem tudi našo okolico po-nemčevati! Da bi se le po vseh naših spod-
nje-štajerski h šolah toliko v slovenskem jeziku podučevalo, kakor v celjski okoličanski dekliški šoli, odklen-kati bi moralo sčasoma grdej nemška-tariji in oholej ošabnosti po našihkme-tih in trgih! Dan skušnje nam je na dalje pokazal, kako neumno je bilo blebetanje nekterih obrekovalcev, češ: v tej nunskej šoli se dekleta druga ne učijo, nego le da pojejo, molijo in naprav-ljajo fina priročna dela! Kedaj so se pa neki tako izvrstno izurile v drugih predmetih, kterih se morajo učiti po učnem načrtu, veljavnem za celo Štajersko ? Se več drugih potuhnjenih laž-njivcev zoper to šolo bi mi trebalo*zavrniti; toda za zdaj molčim, ker upam, da jih utegne vendar še pamet srečati!
Volika dobrota za siromašne in od Celja bolj oddaljene učenke bila je tudi ta, da so dobivale o poldne tople hrane pri šolskih sestrah. Nad 40 deklic se je navadno nahranilo ob dnevih, ob kterih so morale čakati popoldanskega poduka. Naloga našega katoliškega društva je zdaj ta, da se ¿razredna šola ne le ohrani, temveč utrdi in razširi. Treba bi bilo, že prihodnje šolsko leto ustanoviti tretji šolski razred! Toda v zdajšnji šolski hiši je to jako težavno. Daj Bog, da se našim šolskim sestram pozida kmalu toliko potrebno šolsko poslopje! V njem se lahko ustanovi posebni dekliški zavod, kakoršnega imajo šolske sestre v Mariboru in pri sv. Petru pod Mariborom, uršuliuarice v Ljubljani in Škofiji Loki itd. Kedar imamo lastno hišo, bi zamogli šolskim sestram v odgojo izročevati tudi ubožne in zanemarjene sirotice iz našega mesta, iz celjske bližnje in daljne okolice! Deklice, ktere se drugače popolnoma zanemarijo, bi se krščanski izrejale in bi se v okom prišlo grdi razposajenosti in razuzdanosti. Taka sirotišnica bi bila velika dobrota in sreča ne le za našo celjsko faro, temveč tudi za sosednje okolice. Mnoge soseske so prisiljene, zapuščene otroke izročevati dostikrat nemarnim in brezvestnim ženskam, kjer hirajo na duši in na telesi; in za to „oskrbljevauje" morajo še plačevati. Bi li ne bilo dobro, če bi imeli v Celji sirotišnico pod vodstvom šolskih sester, kamor bi soseske z lahko in mirno vestjo pošiljale zapuščene sirotice?! Tu bi se skrbelo, da se izgejijo v pridne in bogaboječe dekle. Prosim toraj, podpirajte, kolikor mogoče naše „katoliško podporno društvo", ktero ima skrbeti za krščansko izrejo naše dekliške mladeži, sčasoma pa ustanoviti sirotišnico za dekleta. Poglejmo na katoličane po Francozkem in v Belgiji. Kakor hitro zatere francoska vlada v enem kraji katoliško šolo, že se pripravi, če tudi z groznimi stroški, na drugem primerno stanovanje za katoliške učitelje in učence ! In mi bi ne zmogli te malenkosti ?!
Konečno izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem blagim dobrotnikom in udom našega katoliškega društva, kterih imena in doneske naj bla-
govoli objavljati „Slov. Gospodar". Bodite nam mili in zvesti tudi v prihodnje; prizadevajte si, nabirati nam še več udov; bodite prepričani, da podpirate dobro stvar, če pomagate k temu, da se zopet utrdi krščansko življenje po slovenskih družinah! Naj tu sledijo imena blagih dobrotnikov in sicer ustanovnikov „kat. podp. društva": 1. Preč. gosp. Anton Vrečko, opat celjski, darovali so 50 fl. 2. Preč. gosp. Franc Košar, korar v Mariboru darovali so 40 fl. 3. C. g. Jožef Sorg-lehner, župnik 40 fl. 4. Preč. g. Franc Ogradi, duh. svetovalec, špiritual 40 fl. 5. Neimenovan v Celji 50 fl. 6. Č. g. P. Donat Schuster, duhovnik v kapuc, samostanu v Celji, 40 fl. 7. G. Va-lent. Zupanec, občinski odbornik na Zgornji Hu-dinji v celjski okolici je daroval 200 fl. 8. G. Jernej Zupane, posestnik 40 fl. 9. Marija Zupane 55 fl. 10. Urša Zupane 40 fl. 11. Marija Ribež 50 fl. 12. Preč. gosp. Ivan Krušič, profesor daroval od podpisanih 60 fl., 10 fl. 13. Čast. gosp. Anton Slander, vikarje daroval od podpisanih 40 fl. 10. 14. čast. gosp. Jurij Bezenšek, župnik od podpisanih 40 fl. daroval je 10 11. 15. Jožef Žič-kar, kaplan daroval 40 fl, Ustanovnine je torej vplačane 723 gld.
Ustanovniki, kteri vplačajo društvu vsaj 40 fl. ostanejo našemu društvu udje, dokler društvu obstoji. Ustauovnina mora biti podlaga našemu društvu, ktera Be ne bo načenjala brez dovoljenja občnega zbora in ustanovnikov samih; le samo letne obresti ustanovnine se smejo za društvene potrebe rabiti. Imenik letnih udov objavimo prihodnjič !
Gospodarske stvari.
M. Pomoček zoper napihovanje goveje živine.
Vzamete se dve glavici česnika, se zrežete in v jednem litru mleka skuhate. Vse se potem zlije v lonec, z desko pokrije in v hlevu na primernem kraju hrani. Kolikor starejša tekočina postane, toliko boljše in krepkejše je to zdravilo, vsled tega, da se skisa. Ko se govedo napihne, se mu V*—V« litra te tekočine vlije in vsako V* ali !/2 uro vlivanje ponovi, dokler živinčetu boljše ne postane. Takim živinčetom, ki slabo prebav-ljajo in vsled tega se tudi rada in večkrat napihnejo, se sme nekoliko dni zaporedoma po jeden ali tudi po dvakrat od tega zdravila dati. V Algavu, kjer živinoreja prospeva, se to priprosto, lahko sredstvo zoper napihovanje pogosto rabi in, kakor se pravi, z najboljšim uspehom.
M. Žajfnica dobro gnojilo. Žajfnica, to je voda, iz ktere se je perilo izpralo, je izvrstno gnojilo sadnim drevesom, travnikom, trsu itd. Škropljenje dreves s tako vodo pokonča ves mrčes, kakoršen se na takih dievesih nahaja in obvaruje trs grozdne bolezni. Za sočivje je žajfuica primerno z gnojnico pomešana izvrstno, močno gnojilo.
Letina bo v Avstriji vsakako med slabe všteta. Posebno osupnilo je poročilo iz Ogerskega, kder pšenica, rž, ječmen nenavadno slabo in malo zrnja daje, oves je nekoliko boljši, sploh pravoč je, da bo Ogerska zrnja imela prodati za polovico menje od lani, na koruzo, krompir in ajdo pa suša pritiska. Vina bo tudi menje, vendar boljšega, kakor je bilo lansko, če še september lep ostane. Vino in zrnje je v ceni malo nategnilo; vendar preveč na to ni gledati, ker je letina v Rumuniji, na Ruskem pa tudi na Nemškem dobra, Angleži in Francozi pa so začeli iz Amerike ne znano veliko zrnja privažati.
Sejmovi na Štajerskem. 17. avg. sv. Jakob v Kostrivnici; 18. avg. Jarenina, Pilštanj, Rotten-berg pri Devici Mariji v puščavi, Črmožišče.
Sejmovi na Koroškem. 21. avg. Bleiberg; 24. avg. Labod, Kotiče, Freže; 25. avg. Črna; 28. avg. sv. Andraž.
Dopisi.
Iz Ljutomera. (Strelno in kegeljsko društvo) je tukajšnjim prebivalcem precej časa delalo mnogo zabave in veselja, a sedaj je skoraj popolnem zaspalo. Kaj pa je uzrok temu spanju? Zakaj je društveno kegljišče zapuščeno? Največ je k temu pripomogel nek tukajšnji gospod, ki hoče vse na tihem zatreti, kar je narodnega in zbacniti vse, kar se ž njegovo modrostjo ne strinja in njegovemu komandiranju ne podvrže. Pretekla leta bilo je vse drugače. Na kegljišču se je poleti vsaki den sešlo lepo število gospodov in tako več prostih ur prijateljsko preživelo. To pa zato, ker je ravnateljstvo v narodnih rokah bilo in se v najlepšem redu ohranjevalo. Uže lanskega leta so prej omenjeni gospod „fortschritler" in njegovi kompanjoni čisto izostali iz društva, rekši, da oni bi uže zahajali, ako bi se slovenski ne govorilo, ker slovenščina jim je trn v peti. G. blagajnika smo zgubili lansko jesen in mesto njega bil je voljen začasno g. Č. strojar, ki je še precej zna-čajen človek. Ko je bila letos nova volitev, ktere se je pa pičlo število udov udeležilo, bil je bivši začasni blagajnik potrjen, in ker je dotakratni kegljiščni vodja odstopil, je bil prej omenjeni „fortschritler" s 3 glasi za vodjo izvoljen. Uže drugi den potem je prišel njegov adjutant ali prav za prav „penzijonirani kaseninšpektor" na kegljišče in rekel: „Heuer wird da lustig zugehen, der Herr Director wird jetzt schon mustern". Res prva „muštringa" je bila, da je 217 fl. 37 kr. društvenega premoženja, ktero je bilo v posojilnici vloženo, dal po g. blagajniku potegniti ter potem 200 fl. v tukajšnjo hranilnico vložiti. Stoji li tukajšnja okrajna posojilnica, ktera je v rokah izvrstnega in izglednega ravnateljstva, na slabih nogah? Ima li posojilnica samo pri razposojevanji denarja zaupanje! Daje li hranilnica vekše obresti ?
Kdo je dal gospodu „kegelbabndirektorju" to pravico in koliko je on pripomogel k temu društvenemu premoženju, ki zdaj tak ž njim ravna? Zakaj ga od istega časa ni več na kegljišče ? Morebiti se boji, da bi ga kteri društvenik po slovenski nagovoril in vprašal, zakaj tako z društvenim premoženjem ravna? Pač bi bilo „kegelbahndirek-torju" svetovati, da skoraj v penzijon se poda, ker drugače ga utegnejo društveniki izbacnoti. H koncu naj bode še omenjeno, da imenovani g. „kegelbahndirektor" tudi slovenskih pesem slišati ne more, in to se tako po sebi razume, „Wer wird denn dieses windische Heulen zuhören? Če pride na večer domu zmartran od prevelikega dela, ali pa iz lova, kjer mora siromaček včasi po celi den okoli hoditi, tedaj mu še na nekem javnem kraju blizu njegovega stanovanja gostje, ki večkrat radi kako pošteno lepo slovensko pesmico zapojejo, miru ne dajo, da^ bi se siromaček eno malo poči-nil. To je že „Škandal" in pa „Ruhestörung". Ako pa on na nekem drugem, sicer tudi javnem kraju, s svojimi kompanjoni (kterih pa je zdaj jako pičlo število) in pa svojim adjutantom in penzijo-niranim „kaseninspektorjem" Bog ve kako dolgo „jodla", to pa je „wohltbuend für das Ohr, da drauf kann man leicht schlafen." Veste Vi gospod Frice, če bi se Vi le nekaj poboljšali pa pamet bolj „nlicali" in pa „gvant šparali", te bi Vas vsi radi imeli!!!	A—r—.
Iz Velenja. (Gasilno društvo.) Marsikateri kraj je na Štajerskem, ki se ne more z Velenjem ponašati. Tukaj je sedež okrajnega zastopa, občinskega predstojnika, je pošta, 3raziedna ljudska šola, raznoverstne prodajalnice, ki zadostujejo vsem potrebam tukaj bivajočega ljudstva, enega pa je vendar le do sedaj živo pomanjkovalo: gasilnega društva. Slednje leto je v tej dolini večkrat požar, in kako težko je gasiti, če prav veliko ljudi skupaj prihruje, ker še v zmešnjavi navadno eden druzega ne razumejo! Temu se zdaj pride v okom. Namreč naši gospodje tržani so osnovali društvo prostovoljnih gasilcev, koje je preteklo soboto uže svoj odbor volilo., ki bode imel nalog štatute napraviti ter visoki vladi v potrjenje predložiti. Vpisanih je uže nad 70 udov. Za to hvalevredno započetje gre posebna hvala tukajšnjemu gospodu zdravniku, ki si toliko prizadeva. S tem naj mi bo dovoljeno tudi bližnje sosede opozoriti, da se tega društva blagovole v obilnem številu udeležiti in mu kakor udje pristopiti. Korist je nedvomljiva. Prihodnji shod bode v nedeljo v Velenju v gosp. Rakovih dvoranah po poldanski službi božji.
Iz Doberne. (Budejevički škof) prevzviš. gosp. dr. Janez Valerijan Jirzik prišli so iz Češkega v Dobernske toplice zdravja krepit; 821etni častitljivi starček so letos 4 tedne neprenehoma po svoji škofiji popotovali, svoje ovčiče obiskovali, in vernim sv. birmo delili. Dokaz njihove posebne apostolske gorečnosti so trije cerkveni zbori, ktere
so na svojem škofovem sedeža v Budejevicah leta 1863, 1872 in 1875 obhajali. Po širokem znana je njihova poljudna dogmatika, ktero je duhovnik naše škofije v slovenščino prevedel, pa doslej še žalibože ni prišla na svitlo. Bog daj prevzviše-nemu vladiki jako okrepčanemu se srečno vrniti k svoji ljubljeni čredi. K letu pa, ko bodo prevzv. škof dopolnili 60. leto svoje duhovske službe, naj nas bi zopet svojim častitljivim pohodom razveselili!
Iz Gruskoviča v Halozah. (Slab predstojnik) za srenjčane je skoro vselej tisti, ki se sramuje svoje slovenske krvi in nemškutari. Tak predstojnik je naš Jožef Bezjak. Mesenca julija prišel je iz Ptuja dačni eksekutor in imel seboj žandarja in našega predstojnika. Sli so od hiše do hiše in iztirjevali in rubili, da je bilo žalostno; jemali so govejo živad in tudi pohištvo. Rubljenci so prosili, naj se jim da 8 dni časa za poravnanje davkov. Eksekutor je bil voljen prošnje uslišati. Ali kdor ni imel usmiljenja, to je bil predstojnik Jože Bezjak. Rekel je: po kar smo prišli, to od-vzememo in pojdemo! Zgodilo se je tako! Dobro, za par mesencev bo volitev novega župana in takrat bodemo tega neusmiljenca in nemčurja, ki bi rad pri nas visoko glavo nosil, izhitili in otresli. Takega predstojnika nečemo nikdar več! Slovenci radi plačujemo dače, kedar zamoremo. Tri leta zapo-redom smo imeli točo, letos pa še ničesar prodali, kako hočemo plačati ? In vrli tega nas lastni človek in predstojnik nadleguje! Zato proč s tem nemčurjem!
Iz Celja. („Janus", vzajemna zavarovalnica za človeško življenje, na Dunaju.) V dotiki z denešnjim oznanilom omenjene zavarovalnice, kojo zastopata g g. Vertnik in Valenčak v Celji, Graškej cesti, hiš. št. 34. v novej hiši „pri jelenu", poleg čitalnice, poročamo o pod predsestvom Njega ekscelence, Antona viteza Schmerling-a, zborujočej, rednej velikej skupščini po Dragotinu pl. Lucaniu, direkcijskem prvosed-niku objavljenem poročilu zadevajočem račun 39. opravilnega leta 1878, iz kojega posnemamo sledeče dejanske izkaze: Leta 1878. se je pogodilo iz nova 1871. polic z fl. 3,026.659 zavarovane vrednosti. Skupna zavarovalna svota iznaša v 24.039 policah fl. 22,690.100 66 vrednosti zavarovanega kapitala, in osvetuje čistega pomnoženja zavarovanj, nasproti preteklemu letu,za fl. 887.271-41 (t. j. za fl. 85.967-39 več od preteklega leta); izplačalo se je za dosmrtuo in na dožitje zavarovane kapitale fl. 398.783 83 (t. j. za fl/85.967-39 več od prejšnjega leta). Preostanek bilance, ali računskega sklepa iznaša fl. 111.812 03, od koje svote se je po zalogi nadomestovalnega kapitala in pokojninskega fonda fl. 6708-72 izplačalo zavarovancem fl. 105.103-31. Vsled tega pripade nagrade v II. oddelku, dosmrtno zavarovanem 20% °d pravilne letne premije. Skupno opravilno imetje družbeno iznaša fl. 4,097.085-24 in se je torej pomnožilo za fl. 272.618 41 od lanj-
skega leta. Od tega imetja pripada nadomestoval-nim premijam fl. 3,133.092 59, osiguralnim zakladom fl. 647.828-33, nedomestovalnemu fondu za škode fl. 16.329'80, fondu za nadomestovalne kapitale fl. 174.118-12, za razne druge stroške fl. 80.866 47 in poroštvenim imenovinam fl. 44.849"93. Premoženje zavarovalnice je v posestvih, vknjiže-nib posojilih ter policinih, v raznih imovinah in drugih vrednostnih sigurno ter plodonosno (v pri-merji 56/i0°/o) naložeuo. V primerji obstoječih zavarovanj iu fondov koncem leta 1878. z dotičnim obstankom prejšnjih 10 let (koncem 1869. leta) se izvidi, da so se v polovici v gospodarskem oziru neplodnem desetletji zavarovana vrednost kapitala, isto tako nadomestovalne premije, osigu-ralni in skupni fondi podvojili, oziroma za 135°/0, 101%, 123 n/0, in 100 °/0 pomnožili. — Po končanem poročilu preglednikov, se je direkciji izrekel absolutorij, in volili so se nadomestniki odbornikov.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Vendar enkrat nekaj nasledkov našim sijajnim volitvam. Svitli cesar so ministerstvo Stremajerjevo s pismom od 10. avg. odpustili in mu dali slovo ter grofu Taaffeju naložili, naj brž sestavi novo ministerstvo. Hvala Bogu! Drugi korak (prvi so bile volitve)vje storjen., da postaue enkrat boljše v Avstriji. Cehovje pridejo gotovo v državni zbor; svitli cesar so to sami radostni naznanili knezu Schwarzenbergu. S tem v nekaki zvezi je tudi propad grofa An-drassyja; kajti zapustivši cesarski dvor v Išelnu se je odpeljal na Ogersko na svojo grajščino Te-rebež in ob enem se je razneslo po novinab, da je od cesarja dobil odpust in slovo. To je druga jako vesela novica, če se uresniči. Kajti grof An-dra8sy in jegova bolj magjarska nego avstrijska politika je kriva, da še Bosna in Hercegovina ni naša, da smo z Rusi prišli nekako nevarno navs-križ ravno zavolj Turčije. Največja pregreha An-dras8y-jeva pa je, da je toliko let podpiral in držal nemško-ustavoveme pa tudi magjarske liberalce, da so nas ti skoro popolnem na nič djali. Za Andrassy-jem padne tudi minister Tisza in Avstrija stoji res pred velikanskim prevratom; Bog daj na dobro stran! — Liberalci tirjajo uže zopet, naj bi se zavolj povekšanih šolskih stroškov deželne doklade pozvišale na Češkem in Štajerskem. Dokler bodo liberalci gospodarili, bodo davki šli na više; drugače ti gospodariti ne morejo. Svitli cesar so 9. avg. obiskali nemškega cesarja Viljelma v Gostinskih toplicah. Nadvojvoda Albreht ogleduje vojake na Erdeljskem. Železnico iz Siseka do Novega bodo delali na spomlad. Zastran Novega-pazarja je zopet nekoliko potihnilo.
Vnanjc države. Znamenito je, da ruske no-vine čedalje bolj srdito napadajo Nemce in jiho-
vega Bismarka. To kaže na bodoči boj, kedar ruski in nemški cesar, ki sta prijatelja, umerjeta. Francozi tndi komaj svoj srd zoper Nemce krotijo, a med tem marljivo delajo šance proti nem-škej meji in trdnjave. V pruskej Nemčiji pričela se je silna volilna borba za deželni zbor pruski. Katoliški kandidatje so izdali volilni oklic, kder zahtevajo svobodo sv. Cerkve in krščansko izrejo mladine. Španjolski mladi kralj je zgubil po smrti 181etno sestro. Na poti od pogreba se je pa zvrnil s kočijo, da bi bil skoro usmrten. Čilenci in Peruvijanci v Ameriki so se zopet na morji zgrabili pred mestom Iquique brezuspešno, med tem je peruvijanska oklopnica Huaskar ulovila čilensko leseno ladijo, na katerej je bil 1 regiment konjenikov.
Za poduk in kratek čas.
Ljutomerska okolica.
Zgodovinska črtica.)
(Spisal J. L . p . j . ..)
II. Mala nedelja. Na najnižjem oglu Slovenskih in blizu ljutomerskih goric je Mala nedelja. Kakor pripoveduje Krempelj, po čegar spisih te vrstice posnemamo, imenuje ljudstvo Malo in Veliko nedeljo le Sveto Nedeljo, in ta razloček se je baje le v nemškem začel delati. Sveta nedelja se imenuje tudi farni kraj, ne daleč od Zagreba. Fara malonedeljska utegne prav stara biti; kajti mogoče je, da občine te župnije, Mo-ravci in Radislavci, spominjajo na Radislava in njegovo velikomoravsko kraljestvo, da so morebiti občina Kozlavci in tamošnja šuma Hezel ter pri-imiki: Kozija, Kozil, Kosi, zgodovinskega pomena, da se opirajo na Kozila ali Hezila, ki je bil Pri-vinov sin in vladar slovanskega kraljestva ob Blatnem jezeru na Ogerskem. Mogoče je, da je bila cerkev Lindoves, katera se v Privinovem slovanskem kraljestvu (od 840—843 večkrat omenja, in katero je bil solnograški škof Luipram blagoslovil, ravno v sedanji občini Lindoves, v kateri je baš malonedeljska cerkev sv. Trojice. Dasi-ravno so to le dozdevanja, opirajoča se na imena, katera se sicer tudi v zgodovini prezirati ne smejo, vendar pa imenovanje hriba, na katerem sedanja cerkev stoji, lepo ime Cirkevnjak, brez dvom-be svedoči, da je že davno tu stoječa cerkev hribu dala spomenuto ime. Za gotovo se zna, da je bila cerkev 1. 1521, in postranska kapela pa 1. 1545 sezidana. Kdaj je pa cerkev postala samostalna farna cerkev, in katere cerkve je ona bila prej podružnica, tega nam stari zapisniki ne povedč, kajti farovž je bil 1. 1695. z vsemi pismi in protokoli pogorel. Da je bila 1. 1635. že tu posebna fara, to se razvidi iz krstnih knjig pri sosednji fari sv. Lovrenca; poprej pa je spadala brž ko ne tako, kakor sv. Križ, sv. Jurij in Kapela k mestnej fari radgonskej.
V prejšnjih časih ste bili v tej fari še dve kapeli : kapela sv. Ane na pokopališči, ki se je pa 1. 1785. podrla, in kapela sv. Tomaža v Bukovci. Tu sem so hodile večkrat velike procesije, tu se je tudi večkrat sv. meša brala, a ko je bila kapela podobo svojega svetnika zgubila, se je opustila in ne več sezidala.
Ko se je 1837. na lepem Moravskem vrhu stoječi zidani križ popravljal, naletelo se je na človeške kosti. Ob časih kuge ali pomora so baje ondi ljudi pokapali.
Radislavci in Moravci pri Mali nedelji. Od Cirkevnjaku pri Mali nedelji, od koder je krasen razgled v nekdanjo Panonijo, ima opazovalec proti vzhodu v lepi dolini vas Radislavci, a na zahodni strani je občina Moravci, zlasti lepi moravski vinski verh. Imeni teh vasi ste zato velevažni, ker nas spominjate na velikomoravsko slovansko kraljestvo Radislava in Sve-topolka v 9. stoletju. Ko so bili namreč stari Sloveni po Samovi smrti brez mogočnega vladarja, so se pod svojimi vojvodi le težko branili napadom divjih Obrov. Zato so se obrnoli gorotanski (koroški) Slovenci za pomoč do Bavarcev. Ti so bili sicer Obre pregnali, a primorali tudi Korošce da so se Bavarcem podvrgli in v zastavo poslali sinova takratnega vojvoda Boruta, namreč Karasta in Kajtimara. Ko se je bil pa bavarski vojvoda Tešil uprl Karolu Velikemu, odvzel mu je ta Bavarsko in Gorotan. Obri so bili sicer na Bavarsko in v Furlanijo pridrli, a Karol Veliki jih je bil zgrabil na Aniži, njegov sin Pipin pa je prejel od juga, in tako sta njih gospodstvo in ropanje za vselej uničila. Sloveni so bili s tem oproščeni najhujšega sovražnika Obrov ; a prišli so pod oblast Nemcev, katere je Karol Vel. mej Slovenci naselil. Postali so Slovenci podložniki nemških grofov, a za katere so morali delati, kakor črna živina. — V tej stiski pokazala 8« je našim pradedom nova zvezda rešitve. V stari domovini Slovanov, v lepih deželah mej Karpati, Donavo in Tiso osnovalo se je kraljestvo Veliko Moravsko, katero je segalo daleč v Panonijo in katero pa se ne sme zamenjevati z dandenaš-njim Moravskim. Mogočen knez te dobe je bil (846). Rastislav ali Radi al a v, ki se je bojeval s Franki in svojim podložnikom pozval v deželo slovanska aposteljna Cirila in Metoda. Rastislava je bil spodrinil njegov sinovec Svetopolk. Izročil ga je bil Ljudoviku Nemcu, kateri ga je bil na smrt obsodil, oči mu iztaknil in ga v samostan poslal. Svetopolk je bil pravi osnovalec veliko-moravskega slovanskega kraljestva, ki se je razširjalo do Labe, Tise, Save in Drave in obsegalo več ali manj vse Slovane, kateri živč v sedanjej Avstriji in kateri so danes že ponemčeni. Toda komaj je bilo velikomoravsko kraljestvo osnovano, že se je približeval tudi njegov konec. Svetopolk je bil namreč storil to neprevidnost, da je pred svojo smrtjo razdelil svojo veliko državo mej svoje
tri sinove. Ti so bili mej seboj nesložni, razdraženi po sosednjih Nemcih in kmalu tudi potlačeni po Magjarih, katere je bil nemški cesar Arnulf zoper Slovane na pomoč pozval. — Iz teh znamenitih časov slovanskih knezov Radislava in Svetopolka nam druzega ostalo ni, nego imena naših lepih vasi: Radislavci in Moravci; kajti skoro nedvomljivo je, da je murska in šavniška dolina bila v obsegu velikomoravskega kraljestva. Na Priviuovega sina Kozila ali Hezila pa spominja vas „Kozlavci" pri sv. Jurji na Savnici. Privina in njegov sin Kozil (Hazil ali Kocelj) sta imela precejšnjo državo, ki je segala od Rabe do Donava, Mure in Drave ter obsegala gotovo tudi ljutomerske in ptujske kraje in Slovenske gorice. Ker je bil sv. Metod večkrat pri Koceljnu v njegovi prestolnici v Blatnem jezeru, utegnil se je torej njegov nauk po njegovih učencih tudi v naše kraje razširjevati. Tukaj navedene črtice so posnete po Krempeljnovih spisih v „Grazer-Zeitung" od 1. 1840—1842. Ta se je bil narodil v fari sv. Petra pri Radgoni 1. 1187. V šolo je hodil v Mariboru in v Gradcu. Najprvo je bil kaplan pri Svetinjah, potem v Ormožu in v Ptuju. Na to je prišel za župnika k sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in naposled k Malinedelji, kjer je 21. grudna 1844. umrl. Krempelj je bil izvrsten duhovnik, glasovit pridigar, imeniten slovenski pisatelj in domoljub. Spisal je veliko cerkvenih, molitvenih in šolskih knjig, n. pr. evangelje, pridige in dr. Šolske bukvice („Drugo berilo") so ostale žalibog v rokopisih. Največjo slavo in zaslugo si je bil pa Krempelj pridobil s svojo knjigo „Dogodivšine štajerske zemlje".
Sinešničar 33. Dva potepuha gresta mimo njive, kder kmetovalec seje. Porogljivo mu pravita : oče, le delajte, le, midva pa bodeva sad vašega truda uživala. „To je prav lehko mogoče, odgovori kmet, kajti ravno sejem konoplje, iz čijih prediva se spletajo vrvi za vislice.
Razne stvari.
(Vabilo.) V nedeljo dne 17. t. m. bode napravila gosp. podružnica v Ljutomeru izlet na Branek, kjer se bode govorilo o izreji goveje živine in o najnavadniših gospodarskih strojih s poskusi. Vsi gospodarji se vljudno vabijo. Odbor.
(NekrŠSanska mati) je 31. julija okoli treh zjutraj na Dobrni pred hišo poštenega kmeta pustila kake tri dni staro deklico ter je zginola. Morala je biti od daleč doma, ker starega zimskega robca, v kteri je otroka zavila, ljudje ne poznajo. Ako kdo kaj zanesljivega vč o tem zlo-činstvu, naj naznani to dubovski ali pa deželski gosposki, da mati sprejme zasluženo plačilo, otrok pa rodbinsko ime, ktero mu gre.
(Thierschutzvereine) t. j. društva živini v obrambo zoper^ trpinčenje, hočejo osnovati po večih mestih slov. Štajerske; bi pa kazalo, da bi do-
tični strici rajši na uboge ljudi zmislili, ki nam gladu umirajo; spomladi je dijak mariborske gimnazije lakote umrl, nedavno pa se delavec obesil, čegar trebuh so prazen našli, ko so ga razrezavali.
(Dr. Jožef Jug) je zaprt in o vsem jegovem nepregibnem premoženju od sodnije zaukazan kon-kurs. Kdor ima kaj tirjati, se mora 23. aug. pri št. lenartskej sodniji oglasiti, drugače ne dobi nič.
(Pri Šoštanju) v nekej votlini izkopali so kosti živali, kakoršnih je bilo le pred sedanjo dobo zemljino.
(Slatinske vrelce) našli so blizu Zelezne-Kaple na Koroškem, to pa v prekrasnej dolinici na znožju Solčavskih planin.
(Obsojen) je bil v Ljubnem v gorenjem Štajerskem nadučitelj Franc Pihler na 1 leto v težko ječo, ker je šolarice zapeljeval. Posestnik hiše v Slatini, hrvatski Nikola Urica, bil je v Zagrebu obsojen na 2 mesenca v ječo, ker je kot policijski ravnatelj v Mostaru v Hercegovini goljufal.
(Najprisrčnišo zahvalo) izrekam slavnemu županstvu pri sv. Juriju ob južni železnici, kojemu se je posrečilo meni ukradeno kravo zasačiti; rogova je tat odžagal in opilil.	Ivan Žolnir,
učitelj v Spitaliču.
(Umrl) v Ljubljani je g. Franc Končan, bivši učitelj pri sv. Antonu na Pohorji in slovenski pisatelj, še lts 24 let star.
(300 delavcev) se je iz Spod. Drauberga odpeljalo v Sisek, da se od ondot podajo v Bosno delat železnice iz Zenice do Sarajeva.
(Dva Slovenca) morata iz Slovenskega na Nemško, profesor dr. Purgaj iz Maribora v Gradec, profesor Mttllner pa v Bregenz, ki je nekde za Tirolskimi planinami. Na njuno mesto prideta dva Nemca, nek Heil in nek Mell.
(Kuratorja) postavila je sodnija zblaznelima Jakobu Jesenjaku v Ponkvi in Štefanu Kačičniku v Dramljah.
(Utonil) je v Voglajni 141etni Kari Turin, sin železniškega čuvaja.
(Strela udarila) je pri Makolah v viničarijo, ki se je užgala in je posestnici udovi vse zgorelo, tudi 191etni sin je bil izvlečen mrtev brez nog in rok; ob enem je udarilo v Mostečnem, da je posestniku A. V. pogorela hiša in gospodarsko poslopje, omamljene 3 osebe so se črez dolgo zavedle.
(Pogorelo) je Janezu Mlakarju, posestniku v Slov. Bistrici, gospodarsko poslopje.
(Izlet napravijo) ljubljanske čitalnice pevci v Celje ob začetku mesenca septembra.
(Velik ogenj) je bil v Pirešicah, kder je 6. aug. trem posestnikom pogorelo 14 poslopij, 6 goved in 7 svinj; škoda se ceni na 6600 fl. Ogenj zapalil je nek deček z žvepljenkami.
(Savinjino strugo popravili) so pri Grižah, kder je 80 delavcev od prve spomladi delalo, da je bilo mogoče reko v staro strugo spraviti dne 4. aug. t. 1.
(Zoper reguliranje Pesnice) so se izrekle do razun ene vse srenje.
(Duhovne vaje) bodo letos v Slatini od 15— 19. sept. pod vodstvom č. o. Patissa, jezuita.
(Župniki) postali so Ji. g. Davorin Terstenjak za Stari trg, č. g. Franc Šrol za Ljutomer, 5. g. J. Modic za Prihovo; č. g. Ferd. Soštarič je šel kot kaplan v Zibiko.
Listič uredništva. G. P. v J. poslanemu podobna smešnica je bila uže tiskana. G. Ž. v L., g. S. v Jarenini g. H. pri sv. Petru prihodnjič. Izjave občin iz ljutomerske faro so zakasnene; g. S. v — zastran nepovoljnega Vam mrčanja, žvižganja in surovosti tajnikaJ.Sch—seh— pritožite se sami na dotičnem mestu, a ne v „Slov. Gosp." Jednako naj nas ljudje za volj Possega pri božjem miru pustč!
Loterij ne številke:
V	Trstu 9. augusta 1879: 44, 47, 73, 62, 21.
V	Lincu „ „	5, 2, 35, 88, 47.
Prihodnje srečkanje: 23. augusta 1879.
Najnovejši kurzi na Dunaju.
Papirna renta 66 65 — Srebrna renta 68.25 — Zlata ronta.
78-65 — Akcije narodne banke 821---Kreditne akcije
268-- 20Napoleon 9 32 — Ces. kr. cekini 5 49. —
BUČELOREJCEM!
Dobijo se Dzierzonovi stoječi in ležeči panji, kakor tudi stroji za izpihanje strdi po prav nizki ceni. J. (iselmnii
2—2 v Bohovi, pošta Slivnica (Sclileinitz) pri Mariboru.
Stare železniške sinje
za mostove in pri stavbah hišnih in gospodarskih poslopij, potem najboljše frišno
cementno apno
po najnižjej ceni ima v zalogi	4—6
W0GG et RADAKOVITS
trgovina z železjem pri zlatem sidru v Celju.
26
tr
26
Le v liiš. žtev. 9H. v gosposkej ulici v Mariboru.
NAZNANILO.
Le jaz sprejemam naročila za ure z majatnikom ali pendelnom iz najimenitnejše, s častnim darilom obdarjene, urarnice bratov Rese h v Ebensee (Ober-Oest.) proti plačilu v obrokih.
Dalje imam ure majatnice z ropotcem in zvonilom od 15 gld. naprej, tudi se dobivajo pri meni zlate in srebrne ure za gospode in gospe iz neke dunajske fabrike proti plačilu v gotovini. Ker mislim kupčijo s podobami Opustiti, razprodavam vse, kar jih imam, z okviri vred, od 3 fl. naprej.
Tudi imam največjo zalogo slovenskih molitvenikov.
Umetnijska kupčija Rudolfa Wotrube
v MAKIBOSU hiš. štev. 26. v gosposkej ulici.
Le v hiš, štev. 86. v goBnowfeej ulici v Mariboru.
26

26
Risanje za prirezovanje oblačil
se kaže deklicam po prav dobrem in skušanem načinu skoz 14 dni, počenši s 18. avg. t. 1. Tudi se sprejemajo učenke v postrežbo ter se do dobra podučijo v izdelovanji oblačil.
V Mariboru, Sohillerstrasse h.-št. 6.
slovensk. jezika zmožnega vzame v svojo kupčijo s krojnim blagom (Schnittwaaren - Handlung) Janez Merio v Mariboru._1—3
Pridnega fanta
vzame v uk Otto Sehulze, klam-farski mojster v Mariboru.	1—3
JaTua zalivala 101 g»i*i poročilo.
Podpisani se radovoljno zahvaljuje
asekurancnej družbi „PHOENIX",
katero zastopa
g. Liebscher v Gradcu in gg. Vertnik & Valenčak v Celju,
za naglo izplačevanje požarne škode, kateri požar je nastal 12. julija t. 1. in 20. t. m., toraj v 8 dneh se mi je točno izplačalo. Ob jednem to, prek sto let staro, pošteno družbo, vsem zavarovanja iskajočim živo priporočam.
Ogerska ves na gorenjem Štajerskem dne 20. julija 1879.
2-3	Juri Neuliold, posestnik.
»»
PHOENIX ASSURANCE COMPANY OF LONDON".
„Phoenix" v Londonu, asekuracija proti ognju.«
Ustanovljena 1782. leta.
Za ces kralj, države 20. februarja
1874 potrjena, z direkcijo v Trstu.
P. n.
Podpisani „Generalni zastop" omenjene družbe za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu s tem javno naznanja, da je gosp. Vertnik & Valenčak-u v Celju, Graškej cesti hiš. št. 34.
v
Glavni zastop za 21 okrajev južne Štajerske
izročil in opozoruje slavno občinstvo, da se v vseh zavarovalnih zadevah oglaša do gori omenjenega glavnega zastopa v Celju.
V	Gradcu meseca julija 1879.	Generalni zastop „Plioenix-a" v Gradcu
Konrad Ltebselier.
P. II.
Oziraje se na dotično okrožnico „Generalnega zastopa" v Gradcu se usojamo s tem ob jednem naznanjati, da smo svojo
zavarovalno pisarilo v Celju, Graškej cesti hiš. štev. 34. v novej hiši „Pri jelenu" poleg čitalnice,
ustanovili, ter uže odprli.
Priporočamo se torej za pogodbe zavarovanja za pre- in nepremakljivo imetje,
zlasti zdaj za razne poljske pridelke, proti škodi po ognji, z najnižimi premijami,
ki se gledč nizke cene lehko prišteva drugim	sigurnim družbam, ter smo vsikdar radovoljni dajati
natančneja pojasnila.	Odličnim štovanjem
V	Celju meseca avgusta 1879.	Vertnik «fc Valencak
2—3	Glavna zastopnika „Phonix-a" v Celju.
„Janiis"
Uzajemna zavarovalnica za človeško življenje na Dunaju-
Ustanovljena 1S39. leta.
Zavarovalno premoženje koncem leta 1878 .....fl. 4,097.085-20.
Zavarovani kapital	„ „ ......fl. 22,690.100-66.
P. n.
Podpisani „Generalni zastop gori omenjene zavarovalnice za Štajersko v Gradcu s tem najuljudneje naznanja, da je	^
Glavni zastop za 21 okrajev južne Štajerske
gospodom Vertnik & Valenčak-u v Celju, Graškej cesti, hiš. št. 34. izročil, katerega slavnemu občinstvu v vseh zadevah zavarovanja človeškega živo priporočamo.
V	Gradcu meseca julija 1879.	Generalni zastop „Janus-a" v Gradcu
Anton Klingatgeli.
P. n.
Sklicevaje se na gori stoječe oznanilo, usojamo se, čestito občinstvo vabiti, da se zavaruje pri tej staroznanej domačej zavarovalnici na človeško življenje, ter dostavljamo, da se opira omenjena zavarovalnica na podlago popolne uzajemnosti, vsled katere so vsi zavarovani členi (udje) primerno lastniki vsega imetja zavarovalničnega; toraj se razdeluje dobiček pravilno jedino le mej lastnike polic, t. j. mej zavarovance in ne mej akcijonarje (delničarje.) Ker vsi nad-zoritelji te zavarovalnice svoje delovanje brezplačno opravljajo, torej se zavaruje le za pravne stroške po najnižji ceni. Zavarovancem povrnjeni delež na dobičku iznaša doslej gld. 654.846. a. v. ter se je v primerji preteklih 5. let povrnilo dosmrtno v II. oddelku zavarovancem 20% od letne vplačane premije.	Odličnim štovanjem
V	Celju mesenca avgusta 1879.	Vertnik «fc Valenc-ak
2—3	Glavna zastopnika „JANUS-a" v Celju.
ftjtMMlbn. Zavarovalna pisarna: V Oelju, Graškej cesti hiš. ¡t. 34. v novej hiši „Pri jelenu", poleg čitalnice.