ZDRUŽENO PODJETJE V I. POEEETJU OBSTOJA Na seji delavskega sveta našega podjetja v Štorah, dne 12. junija 1970 sta člana Kobentar in Kejžar rekla, da jeseniški delavci sprašujejo, zakaj ni večjega učinka direkcije in kaj ta sploh dela. Menim, da bi se vprašanje pravilneje glasilo, kako dela celotno združeno podjetje, ki ga sestavljajo tri tovarne s skupno 11.500 zaposlenimi in ena direkcija v formiranju, ki jo za enkrat predstavljata dva neposredna delavca. Samo če se bomo zavedali, da vsi zaposleni sestavljamo združeno podjetje, v katerem mora vsak izvršiti svoje, bomo dosegli višjo produktivnost, primerne osebne dohodke, boljšo gospodarnost ih potrebno donostnost naše podjetnške dejavnosti. Združeno podjetje Slovenske železarne se je rodilo v posebno težkih pogojih. To ni otrok bogatih aristokratskih staršev, temveč garaške družine, brez zibelke in potrebne higienske nege. To ni generalsko dete, zato je njegova življenjska pot trnova. Samo trdo delo krepi organizem, zato bi tudi učinki naše prizadevnosti morali pomeniti zdravo podjetnost slovenskega železarstva. Ob ustanovitvi združenega podjetja smo dobili naslednjo dediščino: — visoko iztrošenost proizvodnih sredstev; 45 % je bilo amortiziranih; — visoko zadolženost; več kot polovica vseh sredstev, s katerimi upravljamo, je tujih; — nizko substanco lastnega obratnega kapitala; — nepokrito izgubo iz let 1967 in 1968, ki z razmejitvijo vred samo na Jesenicah maša blizu sto milijonov din; — nedonosnost proizvodne dejavnosti, saj tovarne iz poslovanja 1969 ob relativno skromnih poprečnih osebnih dohodkih in splošne potrošnje ter ob obračunu le minimalne amortizacije niso iz dohodka oddvojile nobenih sredstev za poslovni sklad in povečanje lastnega kapitala; — veliko nelikvidnost; žiro računi so bili ob vstopu v leto 1970 blokirani za 182 milijonov din, od tega samo železarne Jesenice 168 milijonov din; —• investicijske naložbe po konceptu, ki je že pred realizacijo pretrpel spremembe. Zasnova Jesenic kot integralne železarne od rude do končnih izdelkov, je zaradi previsokih transportnih stroškov postala nerealna in s tem problematično amortiziranje del že zgrajenih kapacitet. Kaj je mogla direkcija združenega podjetja v prvem polletju svojega obstanka velikega napraviti? Kljub dejstvom, da še nima v pogodbi predvidenega števila svojih strokovnih delavcev, pa so ob sodelovanju delavcev tovarn rezultati vendar vidni, in to na področjih: — kratkoročnih posegov, — srednjeročnega in dolgoročnega usmerjanja. Med kratkoročnimi posegi je letni gospodarski načrt za leto 1970. Ta nas zadolžuje: — za večjo solventnost, — za vsaj minimalno akumula-tivnost. Po petih mesecih lahko ugotovimo, da ta stremljenja v glavnem dosegamo. Naši dolgovi pri dobaviteljih so se od 1. 1. 1970 do 31. 5. znižali od 297 milij. din na 133 milij. din ali za 166 %. Ugled tovarn se je s tem dvignil, blokada žiro računov se je znižala na polovico. Ta rezultat je bil dosežen v glavnem s pomočjo srednje in dolgoročnih kreditov, ki jih je oskrbelo v višini 56 in 51 milij. din združeno podjetje. Tudi pogoj minimalne akumu-lativnosti oziroma rentabilnosti PISE: GREGOR KLANČNIK bomo, računamo po rezultatih 5-mesečnega poslovanja, dosegli. Res je, da presežek dohodka po periodičnem obračunu prvega četrtletja, ki je relativno ugoden za vse tovarne in s tem za celotno združeno podjetje, še ne more biti osnova za prognoziranje celotnega dobička. Cene reprodukcijskega materiala so tako nesta- bilne, da se rezultati poslovanja iz meseca v mesec menjajo. Ni podjetniške dejavnosti, če ni dobička, je osnovno načelo, ki mora veljati tudi za naše podjetje in za vse organizacije združenega dela. Donosnost proizvodno poslovne dejavnosti je le takrat popolna, če je dosežena ob primernih prejemkih delavcev in zadostnih sredstvih za enostavno reprodukcijo. Ta stremljenja naj bi slovenske železarne dosegle na dva načina: — znotraj organizacij združenega dela z učinkovitejšo priza- devnostjo za povečanje dobiti (izplena), znižanjem proizvodnih stroškov in izboljšanjem produktivnosti; — pri zunanjih faktorjih za odpravo neenakopravnega položaja podjetij črne metalurgije. Obe strani te naloge sta medsebojno pogojeni. Prvi del je iz- V juniju je znašala proizvodnja 9.875 ton, kar predstavlja 7,1 odstotek letnega plana in zaostaja za 1.792 ton za plansko dvanajstino. Pod plansko dvanajstino so ostali vsi obrati razen Livarne I pri litini in surovih valjih ter Samotna. V kumulativi januar-junij je bila proizvodnja presežena za 1.730 ton. Operativni plan v juniju ni bil dosežen za 498 ton. Pod operativnim planom so ostali: e-lektroplavž, valjarna, livarna II in obdelani valji. ELEKTROPLAVŽ je imel v juniju 3.220 ton proizvodnje ali 7,0 odstotka letnega plana, operativni plan ni bil dosežen za 581 ton (15.3 %). Vzrok za to pa je bil podaljšanje planiranega remonta in lom elektrode. JEKLARNA je imela v juniju remont. Operativni plan je presegla za 32,5 % ali 488 ton, ker so se pričela dela na remontu namesto 13. junija šele 21. junija. V kumulativi ima jeklarna 18.894 ton dosežene proizvodnje. Letni plan je presežen za 4,9 %. VALJARNA je imela v juniju 2.391 ton finih profilov (7,9 % letnega plana) in 71 ton hladno vlečenih in brušenih profilov (10,9 odstotkov). Obrat je ostal pod o-rativnim planom pri finih profilih za 5,7 % zaradi izpada elek- ključno v naših rokah, drugi del pa je rešljiv z enotnim nastopom v predstavniških organih, asociacijah in denarnih zavodih. Pomudimo se nekoliko več pri sebi. Na splošno se npr. ve, da sedanji poprečni osebni dohodki niso spodbudni in da imamo za doseženo proizvodnjo vsaj 15 % zaposlenih preveč, pa vendar je prizadevnost povečanja poprečnih OD z zmanjševanjem zaposlenih ali povečanjem proizvodnje slabo prisotna. V tem je tudi eden od razlogov, da se še nadaljuje proces, v katerem sposobni odhajajo, slabih in malo produktivnih pa se ne moremo otresti. S tem smo v začaranem krogu. Zboljševanje strukture zaposlenih in doseganje večje produktivnosti sta medsebojno pogojena, oba pa odvisna od višine osebnih dohodkov. Primerni prejemki so torej pogoj plodnejšega dela, večje delovne in tehnološke discipline in boljše poslovnosti. Uporno in brezkompromisno delo strokovno vodstvenega sestava je edina metoda, ki nas lahko izvleče iz začaranega kroga in na podlagi večje produktivnosti do večjih osebnih dohodkov ter večjega zadovoljstva v delovnih organizacijah. Ozrimo se na letošnjih 5 mesecev poslovanja in ugotovili bomo, da s takimi dosežki ne moremo biti zadovoljni. tričnega toka in spremembe plana valjanja. Delali so več specialnih profilov za izvoz in finih profilov za predelavo. V razdobju januar—junij je imela valjarna letni plan presežen za 609 ton ali za 4,0 %. LIVARNA SPECIALNE LITINE je imela v juniju 278 ton proizvodnje, kar je 5,6 % letnega pla- na. Pod plansko dvanajstino je ostala za 140 ton (33,60 ',,). V kumulativi zaostaja za letnim planom za 712 ton ali 28,5 %. LIVARNA VALJEV IN KOKIL je imela pri surovih valjih dvanajstino letnega plana preseženo za 50.2 %, pri litini in kokilah za 2.2 %, pri obdelanih valjih- pa je zaostajala za plansko dvanajstino za 26,4%. Tudi operativni plan je bil presežen pri surovih valjih za 17,1 %, pri kokilah in litini za 14,6 °/n, pri obdelanih valjih pa je ostal neizpolnjen za 25.1 0 '0 za_ radi zahtevnejše obdelave valjev, kot je bilo predvideno po operativnem planu. SAMOTNA je v juniju presegla operativni plan za 88 ton (20,9 %). Dvanajstina letnega plana je bila presežena za 91 ton (21,8 %) in kumulativa januar-junij za 393 ton (15,7 %). Kapacitete so bile v juniju koriščene s 84,8 %. StfMidJ ,/■ Store ZELEZAR Št. 7 - 25. julij 1970 (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja v jnnijn ZDRUŽENO PODJETJE V I. POLLETJU OBSTOJA (Nadaljevanje s 1. strani) Od januarja pa do maja je združeno podjetje dalo 215.9321 blagovne proizvodnje, od tega: železarna Jesenice 144.721 1 Železarna Ravne 39.517 t železarna Štore 31.694 t Ker je ta dosežek le za 0,3 % nad poprečno blagovno proizvodnjo preteklega leta, je to naše prvo opozorilo in simptom, da znotraj združenega podjetja nismo izvršili vsega, kar pogojuje višje globale osebnih dohodkov in donosnost proizvodne dejavnosti. Upoštevati je namreč treba, da smo dosegli vrh jugoslovanske in svetovne konjunkture jekla in dodatno tudi dejstvo, da zaključujemo obdobje velikih investicijskih del in da stalno vključujemo nove proizvodne naprave. Blagovne proizvodnje so poprečno mesečno posamezne železarne dosegle: Jesenice 28.944 t, kar je v prime j avi s poprečjem lanskega leta 2,9 % manj, — Ravne 7.9031, kar je proti poprečju lanskega leta 3,8% več in — štore 6.338 1, kar je proti poprečju lanskega leta 11,8 % več. Da bi realnejše -lahko ocenili te dosežke, moramo upoštevati tudi število zaposlenih. Na Jesenicah je padlo na 5892 ali za 5,4%, na Ravnah se je dvignilo na 3528 ali za 3,7 %, v Štorah pa je zopet padec na 2146 ali za 2d%. Iz tega sledi, da je večja produktivnost v blagovni proizvodnji dosežena v Štorah in na Jesenicah, na Ravnah pa stagnira. V realizaciji, tj. v vrednosti proizvedenega in prodanega blaga, so rezultati boljši. V petih mesecih je realizacija združenega podjetja znašala 606,252.850 din, od tega je prispevala železarna Jesenice 372.182.000 din ali 61,5% železarna Ravne 164.867.000 din ali 27,1 % železarna Štore 69,203.850 din ali 11,4 % Na zaposlenega so železarne dosegle mesečne realizacije: — Jesenice 12.634 din ali 15,6 % več kot lani — Ravne 9.345 din ali 8,5 % več kot lani — Štore 6.450 din ali 16,9 % več ko tlani Celotno podjetje je tako doseglo 10.483 din na zaposlenega mesečno ali 13,2 % več od poprečja leta 1969. Ti dosežki pa nas ne smejo zavesti, saj se moramo zavedati povišanja cen valjanega in vlečenega jekla ter drugih izdelkov. Poprečni osebni dohodki so v petih mesecih letošnjega leta znašali za celo podjetje 1.262,5 din, kar je 11,2% več kot lansko leto, posamezne železarne pa so jih izplačale: — Jesenice 1252 din ali 10,5 % nad poprečjem lanskega Jeta, — Ravne 1289 din ali 10,5 % nad poprečjem lanskega leta, — Štore 1248 din ali 14,2 %, nad poprečjem lanskega leta. Iz navedenega se vidi, da so naši poprečni osebni dohodki rastli hitreje od povečanja produktivnosti dela, izračunane iz dosežene blagovne proizvodnje' na zaposlenega. Ta premik je razumljiv, boljše pa bi bilo, da bi blagovne proizvodnje dosegli 10 %. več in za tak odstotek tudi dodatno povečane mesečne prejemke. S takim dosežkom bi Zavrli odhajanje kvalificiranih delavcev in gradili osnovo za nove, višje proizvodno poslovne dosežke. Ko govorimo o dosežkih prvih petih mesecev, ne smemo pozabiti na gospodarnost z obratnimi sredstvi. Kupci, ki vežejo znatna naša sredstva, so se v tem času popravili, terjatve so na dan 31. maja znašale 300 milijonov din, kar je 43,5 milijonov ali 12,7 % manj od začetka leta. Najbolj so znižale kupce Štore na 72,4 %, Ravne na 75,8 %, na Jesenicah pa je pri tej prizadevnosti dosežek skromen, s stanjem 177,2 milijona din terjatev so le za 1,4 % nižje od začetka leta. Znatno večji dosežek je pri naših dolgovih do dobaviteljev. Na Jesenicah so ti padli za 45,4 %, na Ravnah za 63,8 % in v Štorah za 53,4 %. Kot je bilo že uvodoma rečeno, naši ■ dolgovi so se znižali predvsem s pomočjo dodatnih kreditov in delno s pomočjo medsebojnih poravnav. Zaloge materialov so naslednje važno merilo gospodarnosti in produktivnosti kapitala. V primerjavi z začetkom leta so se skupne zaloge združenega podjetja dvignile po stanju 31. 5. za 1,6 % in znašajo 431,5 rnilij. din, kar je 3,62 mesečnih realizacij. Tako stanje je sigurno previsoko, razdeljene pa so: — 53,4% sestavljajo surovine in pomožni material, tj. razred III, — 41 % polizdelki, tj. razred V, — 5,5 % pa sestavljajo zaloge gotovih izdelkov. Kot po obsegu tako tudi po strukturi te zaloge niso ugodne. Količina kvalitetnih gotovih izdelkov na skladiščih je relativno skromna. V posameznih železarnah so konec maja imeli v primerjavi s poprečjem lanskega leta: — Jesenice 95,4 % zalog — Ravne 113,3% zalog — Štore 109,6 % zalog Ravne zakonito rastejo v zalogah tudi v letošnjem letu in s stanjem 133,2 milij. din vežejo 4,4 mesečno realizacijo. Posebno problematična v tej železarni je nedovršena proizvodnja, ki sestavlja 58,5 % vseh zalog te železarne, kar je 16 % več od lanskega leta. Zaradi večstopenjske predelave je večja zaloga nedovršene proizvodnje na Ravnah razumljiva, na splošno pa lahko ugotovimo, da so v vseh železarnah zaloge previsoke, saj so npr. kljub, težavam z nabavami v razredu III za 6,7 % višje zaloge od poprečja lanskega leta. Tako visoko stanje pa nam kljub temu ne omogoča nemotene proizvodnje, ker imamo nekaterih materialov na pretek, drugih pa primanjkuje. Enotna evidenca vseh zalog bo ena od važnih nalog, ki jo mora združeno podjetje doseči že v letošnjem letu. Sem spada tudi centralizacija nabave, in sicer tako, da se bo ta razdelila med posamezne organizacije združenega dela, pogodbe pa sklepale za potrebe celotnega podjetja. Direkcija združenega podjetja se je v prvem polletju svojega obstanka, zvezana z velikimi te- žavami, začela oblikovati v svoj v ustanovni pogodbi predvideni obseg. Pri tem sta dva osnovna problema: — prostor in — kader. Vsi poskusi pri občinskih organih, asociacijah, delovnih organizacijah in privatnikih, da bi direkcija dobila v Ljubljani lokacijsko primeren prostor, so do pred kratkim bili neuspešni. Tudi zadosti realna možnost, dosežena z dogovorom v Kreditni banki in Metalki, da se po izselitvi banke v nove prostore vselimo v stavbo stare Metalke, je ostala brez uspeha, potem ko se je gradnja objekta na Trgu revolucije zavlekla do jeseni. Z razumevanjem Metalurškega inštituta pa se nam je pred kratkim odprla možnost, da v stavbi te naše osrednje raziskovalne dejavnosti do konca avgusta dobimo 5 poslovnih prostorov. Prednost te rešitve, za katero se zahvaljujemo vodstvu in samoupravnim organom inštituta, je velika: — integralnost raziskovalne dejavnosti celotnega slovenskega železarstva bo bolj prisotna; •— direkcija ne bo imela skrbi za vzdrževanje prostorov, lahko pa se bo posluževala tudi knjigovodskih storitev, kar pomeni, da bo sestavljena samo iz strokovnih delavcev. Težje je na področju kadra. Poleg generalnega direktorja je za področje računovodstva, evidence in drugih del že zaposlen dipl. ek. Albin Čemjak, vodstvo sektorja proizvodnje in razvoja bo 1. 7. prevzel dipl. metalurški inž. Milan Marolt. V dogovoru smo z dipl. pravnikom Miho Potočnikom ml., da se 1. 9. vključi v naše podjetje in konkurira za mesto sekretarja podjetja, kjer bo delal na samoupravni zakonodaji ter pripravljanju pogodb za poslovne in druge aranžmaje. Poleg stalnih imamo tudi dva honorarna strokovna delavca za finance in ekonomiko, ki kot svetovalca pomagata direkciji. Težave pri sestavu direkcije so delno posledica težkega ekonomskega položaja, problemov pri oblikovanju direkcije, predvsem pa ugodnih dohodkov, ki jih imajo sposobni delavci na dosedanjih delovnih mestih. Kljub težavam na podlagi dosedanjih razgovorov, lahko pričakujemo, da bomo do konca letošnjega leta direkcijo imeli sestavljeno po predvidenem načrtu. Opreznost pri sprejemanju ljudi pa je razumljiva, saj je bolje čakati na sposobne, kot prehitro sprejemati neustrezne delavce. V svoji dosedanji praksi se v smislu dogovora na delavskem svetu za izvrševanje svojih nalog direkcija poslužuje strokovnih delavcev iz organizacij združenega dela. (Dalje v prihodnji številki) mm ' ", ' : ■nnnSHRi V poletni vročini Konferenca samoupravljalcev črne metalurgije Predstavniki jugoslovanskih železarn so se na sestanku v Ljubiji dogovorili, da bodo pred II. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije, ki bo v dneh od 23. do 27. novembra v Sarajevu, sklicali konferenco samoupravljalcev črne metalurgije, ki bo v dneh od 20. do 25. septembra t.l. v Beogradu. Sestavljen je bil koordinacijski odbor za pripravo konference, ki se je na sestanku dne 2. junija t.l. v Smederevu preimenoval v Odbor za pripravo in sklicanje konference samoupravljalcev črne metalurgije. Sestavili so delovno skupino, ki je pripravila material za to konferenco, in sicer po temi, ki jo je osvojil pripravljalni odbor, to je: »NADALJNI RAZVOJ ODNOSOV, SAMOUPRAVNEGA DOGOVARJANJA IN POLOŽAJ SAMOUPRAVLJALCEV V CRNI METALURGIJI V OBSTOJEČIH POGOJIH GOSPODARJENJA.-« Sindikati po delovnih organizacijah so prejeli pripravljeni material in organizirali razpravo, ko pa bodo zbrana, stališča na obravnavane teze, jih bodo sindikati poslali s predlogi pripravljalnemu odboru v Beograd. V tezah, pripravljenih po delovni skupini, v kateri je sodeloval iz železarne Štore tov. Franc Ocvirk, kot edini predstavnik slovenske črne metalurgije, je uvodoma rečeno, da so priprave na II. kongres samoupravljalcev v vsej naši deželi v naj večjem razmahu. Povsod se je razvila živa aktivnost na .sumiranju rezultatov prehojene dvajstletne poti delavskega samoupravljanja. Uvedba delavskega samoupravljanja je pred dvajsetimi leti povzročila spremembo vseh osnovnih, družbenih, ekonomskih in političnih odnosov v Jugoslaviji. Posebno sta se spremenila položaj in vloga delovnega človeka, ki je postal od izoliranega in podrejenega svobodno ljudsko bitje v združenenm delu. Delavsko samoupravljanje je postalo pri nas stvarnost, za delavce vsega sveta pa gonilna ideja, na kateri izgrajujejo svojo platformo za prihodnost. Zato lako pri nas s ponosom gledamo na prehojeno pot in to pridobitev lahko z vso pravico imenujemo zgodovinsko. Prva konferenca samoupravljalcev črne metalurgije je velik prispevek kongresu, ne samo za našo vejo, temveč tudi za širšo družbeno skupnost. Na tem delovnem dogovoru bodo z jezikom svoje žive neposredne prakse iznesli svoje izkušnje. Tema konference obsega zelo zahtevne in pomembne oblasti. Vsako vprašanje pomeni posebno zahteven kompleks problemov, ki bi jih bilo treba dolgoročno preiskovati in šele tedaj bi lahko pričakovali celotno prikazovanje vseh dogodkov pri nas. Teze, pripravljene za obravnavo v kolektivih črne metalurgije, obravnavajo naslednja poglavja: — Samoupravni in družbeno ekonomski odnosi ter razdelittev dohodka v delovnih organizacijah črne metalurgije. — Vpliv pogojev gospodarjenja na delitev dohodka in samoupravne odnose. — Procesi integracije, samoupravnega in družbenega dogovarjanja ter sporazumevanja. — Zaključni pretresi in daljnja naša aktivnost. Pod prvim poglavjem je ugotovljeno, da so z analizo samoupravne strukture delovnih organizacij ugotovljene različne oblike združenega dela in njihova stopnja razvitosti, ki poleg ostalega, izhajajo iz specifičnih pogojev razvoja in dosežene stopnje samoupravljanja, Ugotovljeno je obenem, da so delovne organizacije pristopile zelo studiozno k raznim, tudi novim oblikam in rešitvam v organizaciji združenega dela, prizadevajoč si pri tem, da vpliv neposrednega upravlja-ljanja ne bi dobil formalnega značaja. V težnji za oživljanjem načela »delitve po rezultatih dela« se v dolgem razvoju delavskega samoupravljanja srečamo z vrsto oblik in metod posameznih praktičnih rešitev, od naporov, da se ta proces pospeši, do pomanjkljivih prizadevanj znanosti in prakse, da bi dosegli ta cilj čim prej in ob čim manj negativnih posledicah. Osnovna intencija sistema dohodka na nivoju delovnih enot je, da se Zagotovi materialna osnova kar neposrednejšega samoupravljanja in delitve po rezultatih dela znotraj delovnih organizacij, toda v okviru trajnega in dinamičnenga vpliva raznih dejavnikov iz obsega efikasnosti njihovega poslovanja. Našteti in prikazani so sistemi delitve po delovnih organizacijah črne metalurgije v Jugoslaviji po svojih specifičnih oblikah in prizadevanjih. Prav tako je obdelan način informiranja v delovnih ko- lektivih in sprejemanje odločitev. Poleg tega je poudarjeno, da je potrebno pristopiti k boljšemu medsebojnemu obveščanju med delovnimi organizacijami. V drugem poglavju so prikazana prizadevanja in težave v pogojih gospodarjenja, doseganje ciljev gospodarske reforme in vzroki nedoseganja, položaj črne metalurgije v teh prizadevanjih. V tretjem poglavju so obdelana spoznanja, ki so pogojila relativno razvit sistem samoupravnega dogovarjanja v veji in z drugim grupacijami, nadalje samoorganiziranje ter nekatere oblike trajnega medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja in končno poslovno sodelovanje in integracijske procese, način premagovanja obstoječih nasprotij in nazadnje še osnovne slabosti dosedanjega procesa samoupravnega dogovarjanja. V četrtem, zadnjem poglavju pa so zbrana zaključna pretresanja in nakazane smernice nadaljnje aktivnosti delavcev crne metalurgije v prizadevanjih razvijanja samoupravnenga sistema v orga-nizacijh vseh oblik združenega dela, nadaljnjega izpopolnjevanja odnosov med delovnimi skupnostmi na čelu dohodka, izpopolnit- vi njegove delitve po rezultatih dela. Da bi to dosegli, je treba na podlagi že doseženih izkušenj našo nadaljno aktivnost zasnovati na naslednjih osnovnih elementih. Celotno politiko oblikovanja in delitve dohodka moramo smatrati kot integralni del skupne poslovne politike delovne organizacije. — Proizvodni procesi, tehniško tehnološki napredek, pomembni integracijski prijemi, ki so v teku, delitev dela in specializacija proizvodnje ter podobni procesi v črni metalurgiji zahtevajo vse bolj stabilnejše gospodarjenje za daljše obdobje. To pogojuje tudi dejstvo, da se politika oblikovanja in delitve dohodka in osebnenga dohodka v delovnih organizacijah vse bolj koncipira kot element ce- lotne dolgoročne poslovne in razvojne politike. — Trajnejše obdelan sistem oblikovanja in delitev dohodka je sestavni del samoupravljanja po delovnih ljudeh v organizacijah vseh oblik združenega dela in predstavlja metodo oblikovanja optimalnih odnosov v pogledu povezovanja kriterijev in meril delitve z rezultati dela in potrebami modernizacije ter razširitve in za-okrožanja obstoječih ter graditve novih zmogljivosti. — Učinkovitejše poslovanje, politika oblikovanja in delitve dohodka, optimalizacija upravljanja posebno pa še nadaljnja krepitev in razvijanje oblik neposrednega samoupravljanja predstavljajo tak proces, ki ga je treba edinstveno spremljati in dalje razvijati. Zaradi tega je potrebno, da izhaja prihodnja politika notranje delitve v naših pogojih od kriterija, da zavisi gibanje in višina osebnih dohodkov od dinamike rasti dohodka in potreb objektivnega zadovoljevanja osebnega in splošnega standarda delovnih ljudi vsake organizacije združenega dela, upoštevajoč tudi dinamiko rasti dohodka in ekonomsko moč vseh kot celote. To je, po mišljenju delovne skupine, ki je pripravljala te teze, edini upravičen kriterij za diferenciranje razlik v osebnih dohodkih med delovnimi organizacijami, organizacijami združenega dela v njih sestavi in posameznikov. Izhajajoč od realizacije navedenih osnovnih načel, upoštevajoč optimalizacijo vseh oblik združenega dela, bi morala biti naša prihodnja konkretna aktivnost, poleg ostalega usmerjena: — na nadalnje organiziranje in razvijanje delovanja delovnih enot kot prve in osnovne oblike združenega dela in primarne celice za uspešnejši razvoj samoupravljanja, integracijskih prijemov, poslovnega povezovanja, združevanja in dogovarjanja kot tudi ustvarjanja višjega dohodka in njegove delitve na sklade in osebne dohodke; — na doslednejše spoštovanje in zagotovitev poslovne praktične uporabe ugotovljene politike notranje delitve v statutih delovnih organizacij, pravic in obveznosti delovnih ljudi in njihovih oblik združenega dela in naposled njihovih medsebojnih odnosov in samostojnosti; — na nadalnjo in popolnejšo obdelavo ter preciziranje kriterijev, ki opredeljujejo sodelovanje posameznikov in skupin v delitvi* izhajajoč od njihovega prispevka v ostvarjenem dohodku, odgovornosti za razpolaganje z druženi-mi sredstvi in stimuliranja učinkovitejšega in racionalnejšega poslovanja; Delavski svet tovarne in sveti enot Delavski svet tovarne Dne 2. VII. 1970 so bili v delavski svet tovarne izvoljeni iz posameznih enot naslednji tovariši: IZ METALURŠKE ENOTE: 1. Ramšak Marjan 2. Vajdič Franc 3. Grdina Peter 4. Leskovšek Ivan 5. Logar Zdravko 6. ing. Senčic Srečko 7. Cizelj Jože 8. Flis Vlado 9. Galuf Anton 10. Haler Ferdo 11. Kramperšek Andrej 12. Perčič Ivan 13. Trafela Franc 14. Hrovat Ivan 15. Štarlekar Franc IZ KOVINSKE ENOTE: 16. Fidler Jože 17. Kovač Franc 18. Leban ing. Jože 19. Planinšek Anton . Dolinar Stanko 21. Gabršček ing. Jože 22. Gornik Franc Konferenca samoupravljalcev (Nadaljevanje s 3. strani) — na razširitev in razvijanje drugih sigurne j ših instrumentov oblik neposrednega samoupravljanja po delovnih ljudeh posebno tistih oblik ,ki so se v dosedanji praksi pokazale kot ugodne in zagotavljajo vpliv neposrednih proizvajalcev na vse faze v procesu pripravljanja in sprejemanja odločitev na vseh nivojih združenega dela in — na vzpostavljanje trajnejših ekonomskih odnosov med organizacijami združenega dela na vseh nivojih v delovnih organizacijah, toda na podlagi tržnih, planskih in dogovorjenih cen, ali kakih drugih sigurnejših instrumentov, upoštevajoč, da so cene vnaprej določen dejavnik (determinativen) ekonomskih odnosov med deli delovne organizacije. 2e samo dejstvo, da se realizacija delovnih enot in drughi oblik združenega dela pojavlja kot eksterna in interna postavka, narekuje potrebo vsestranske proučitve in različnega pristopa za iskanje najprimernejših rešitev. Na tem pomembnem področju lahko koristno poslužijo dosedanje izkušnje iz nekaterih delovnih organizacij v naši nadaljnji aktivnosti. (Nadaljevanje na 7. str.) 23. Kramer ing. Jože 24. Videc Anton 25. Cernak ing. Feliks 26. Gobec Marjan IZ VZDRŽEVALNIH OBRATOV: 27. Mackovšek Anton 28. Skale Aleksander 29. Planinšek Ivan 30. Furlan Stanko 31. Ožek Franc 32. Rojc Martin 33. Ivačič Zdravko IZ SKUPNIH SLUŽB 34. Golež Lidija 35. Krajnc Aleksander 36. Krajnc Srečko 37. Kumperger Ivan 38. Potočnik Albin 39. Povalej ing. Leopold 40. Suhar Anton 41. Šturbej ing. Alojz 42. Zagoričnik Ignac 43. Sokoli Pavel 44. Škantelj Anton 45. Žmahar Ivan Člani svetov enot METALURŠKA ENOTA: 1. Cesnik Jože 2. Pestivšek Jože 3. Grdina Peter 4. Selič Anton 5. ing. Senčič Srečko 6. Vengust Ivan 7. Borovšek Franc 8. Centrih Jože 9. Cizelj Jože 10. Gabršček Katja 11. Haler Ferdo 12. Leskovšek Vinko 13. Lubej Martin 14. Ostrožnik Silvo 15. Tržan Jože 16. Flis Leopold 17. Gajšek Jože KOVINSKA ENOTA: 1. Jager Alojz 2. Srebot Filip 3. Zupanc Dragica 4. Žibret Alojz 5. Žohar Vili 6. Godicelj Stanko 7. Judež Ivan 8. Krajšek Franc 9. Kramperšek Ivan 10. Laubič Jože 11. Mlakar Danijel 12. Sumej ing. Jurij 13. Šumej Stane 14. Potočnik Viktor 15. Ulaga Janko VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Kapor ing. Djordje 2. Stanojevič Miloš 3. Povalej Franc 4. Tovornik Jože 5. Arzenšek Anton 6. Ozek Branko 7. Rozman Ivan 8. Senica Martin 9. Štarlekar Ivan 10. Gozdnikar Mirko 11. Ivačič Zdravko SKUPNE SLUŽBE: 1. Belak Marija 2. Gerkeš Kristina 3. Gradišnik Frido 4. Kavka Franc 5. Mastnak Olga 6. Mlakar Franc 7. Ocvirk Franc 8. Perčič Drago 9. Silva Ivan 10. Štor Angela 11. Tanjsek Jakob 12. Vodeb Jože 13. Zagoričnik Ignac 14. Žibert Milan 15. Žnidaršič Danica GOSTINSKA ENOTA: 1. Brinovec Ivan 2. Cesnik Pavla 3. Kocman Olga 4. Kroflič Silva 5. Lubej Frida 6. Pungeršek Justina . Vrečko Stanko STANOVANJSKO GRADBENA ENOTA: 1. Jelenc Franc 2. Jernejšek Marjan 3. Kroflič Karel 4. Lubej Andrej 5. Škantelj Anton 6. Vodeb Ferdinand 7. Vrbovšek Franc Zaključki I. seje izvrš. odbora koordinacijskega odbora sindikata Združenega podjetja Slovenske železarne V soboto 13. junija t.l. se je na Jesenicah sestal IO koordinacijskega odbora sindikata ZP Slovenske železarne in obravnaval sklepe prve seje koordinacijskega odbora, ki so bili dostavljeni tovarniškim odborom sindikata. Predsedniki TO pa so zadolženi, da organizirajo razpravo po teh zaključkih, morebitne pripombe pa posredujejo IO. Za učinkovitejše, delo je IO imenoval komisije in sicer: — komisijo za gospodarstvo in samoupravljanje, katere predsednik je tov. Franc Ocvirk iz naše železarne, člana pa tov. Ignac Korošec in Vlado Štefančič; — komisijo za družbeni standard — OD — delovne pogoje, v kateri je član tov. Zdravko Logar iz naše železarne; — komisijo za rekreacijo in oddih, v kateri sta iz naše železarne tov. Miško Verbič in Tine Veber, medtem ko je v — finančni komisiji iz našega podjetja tov. Frido Gradišnik. Predsednik koordinacijskega odbora bo izdelal za to komisijo poslovnik, nakar bo sklical sejo komisije. Vsi trije tovarniški odbori sin- dikata si bodo prilagodili štampiljke z besedilom: »Organizacija sindikata ZP Slovenske železarne, Tovarniški odbor sindikata Štore (Jesenice, Ravne).« Vso administrativno delo opravlja tov. Branka Ramšakova v našem TO sindikata. Vse finančne posle pa začasno opravlja knjigovodja TO sindikata železarne Jesenice. Konference samoupravljalcev črne metalurgije septembra t.l. v Beogradu se bo udeležilo 11 delegatov in sicer: iz Železarne Jesenice 3j iz Železarne Ravne 3, iz Železarne Štore 3 in iz Združenega podjetja slovenskih železarn 2 delegata. Delegate izvolijo delavski sveti v železarnah. Odbor za pripravo in sklic konference je osvojil naslednjo temo za konferenco: »Nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov in samoupravnega dogovarjanja — položaj samoupravljalcev v črni metalurgiji v obstoječih pogojih gospodarjenja.« Sindikat organizira razpravo, ko bodo na razpolago teze, zbere stališča in predloge ter jih pošlje pripravljalnemu odboru. Centralna trafo postaja, črpališče in kompresorska postaja UGOTOVITVE IN STALIŠČA O nekaterih problemih trga tn osnovnih surovin za potrebe bazične industrije Na razširjeni seji predsedstva delavcev industrije in rudarstva republiškega odbora sindikata Slovenije in seje Sveta za črno in barvasto metalurgijo pri republiškem odboru so 4. junija t. L obravnavali nekatere probleme trga osnovnih surovin za potrebe bazične industrije. Ugotovitve in stališča s te razširjene seje objavljamo tudi v informacijo članom našega kolektiva. — Motnje v proizvodnji zaradi neurejenega trga osnovnih surovin povzročajo našemu gospodarstvu veliko in nenadomestljivo škodo. Vzroki za tako stanje so v glavnem sistemskega značaja, ker ni z gospodarskimi inštrumenti zagotovljeno vsklajevanje podjetniških in družbenogospodarskih interesov. — Dosedanji primeri za naše gospodarstvo negativnih posisi die zaradi neurejenega trga na področju oskrbovanja bazične industrije s koksom, železnimi rudami in. starim železom, boksitom, aluminijem itd. nas postavljajo pred dejstvo, da najdemo optimalne rešitve, na osnovi čvrstih, dolgoročnih samoupravnih dogovorov, ki bi predvidevali postopek za dinamično vsklajevanje medsebojnih poslovnih interesov v primerih večjih nihanj cen na svetovnem trgu, možnih embargov, sistemskih sprememb itd. — V večini primerov povzročajo nezanesljivo oskrbovanje cene domačih surovin, ker se le-te prepočasi prilagajajo zunanjim domicilnim in borznim cenam. Vsled tega so se podjetja, ki proizvajajo ali koristijo te surovine prilagajala spremembam na domačem in tujem trgu predvsem z ozirom na trenutno ugodnejše nabavne ali prodajne cene, ne glede na to, kakšne gospodarske posledice bodo povzročila ostalim podjetjem. Motnje oziroma nihanje proizvodnje domačih surovin povzročajo tudi občasno nizke eksportne cene na zunanjem trgu, ki so pogostokrat nižje od njihovih domicilnih cen. V takih primerih je nujno elastično reagiranje v smislu ustrezne zaščite domače industrije, npr. s povišanjem carine, omejitvijo uvoza, ali pa z odkupom surovin za potrebe povečanja družbenih materialnih rezerv. To toliko bolj, ker so tuja podjetja v določenih situacijah pripravljena na znatne popuste, ki lahko vplivajo na eliminiranje domače proizvodnje. — Motnje pri oskrbovanju z domačimi surovinami povzročajo tudi naši devizni predpisi. Pogosto se dogaja, da posamezna podjetja, ki proizvajajo surovine, silijo v izvoz, z nižjimi cenami kot bi jih dosegli na domačem trgu, samo zato, da bi prišla do deviz, ki so jim potrebna za poslovanje. Ker izvoz domačih surovin, potrebnih za nadalnjo predelavo, ni koristen z družbeno-gospodar-skega vidika, kaže to tako urediti, da bodo podjetja — proizvajalci surovin za domače potrebe, imela zagotovljen vir potrebnih deviz za enostavno in razširjeno reprodukcijo, ne glede na to, ali so posamezna podjetja večji ali manjši posredni izvozniki izdelkov višje stopnje predelave. Izvoz surovin bi smeli dovoliti in ga tudi stimulirati samo v primerih, ko je domača poraba le-teh premajhna, upoštevaje podjetjniške in družbene interese. — V reševanju problematike oskrbe bazične industrije z osnovnimi surovinami ima veliko vlogo tudi vzdrževanje predpisanih minimalnih zalog družbenih materialnih rezerv, zlasti tistih, ki so gospodarsko-strateško pomembne. — Sedanji gospodarski položaj na področju oskrbovanja predelovalne industrije s surovinami ponovno dokazuje potrebo obstoja in razvoja domače bazične industrije. Dejstvo, da zahteva razvoj bazične industrije vlaganje velikih sredstev z daljšimi roki odplačil in nizkimi obrestmi, nas ne sme odvračati od takih naložb, če so gospodarsko utemeljene. Finančne težave, ki jih ima večina podjetij domače bazične industrije, izhajajo predvsem iz neugodnih kreditnih pogojev in zaradi nezanesljivih virov sredstev. To povzroča zastoje v izvajanju investicijskih del, mrtvo vezavo sredstev, podražitve, neupravičeno plačevanje interka-larnih obresti v breme investitorjev, inflacijo in nelikvidnost. Najučinkovitejše bodo navedene pomanjkljivosti odpravljene, če bodo o namenu, višini in dinamiki naložb odločili samoupravni organi podjetij. — Mnogo gospodarskih težav povzroča bazični industriji tudi njena slaba organiziranost. Posledice so nevsklajeni razvojni programi, delitev dela, pomanjkanje in neupoštevanje samoupravnih dogovorov ter reševanje drugih skupnih problemov. — S svojimi posegi bi trgovina najlažje zahtevala zbirna naročila za posamezne vrste surovin, ki bi jih proizvajali v večjih količinah po določenem planu. Poslovno sodelovanje med bazično industrijo in trgovino je treba torej izboljšati. — Delovanje poslovnih zdru- ženj in gospodarskih zbornic bi moralo biti v prihodnje uspešnejše, zlasti v smislu vsklajeva-nja dolgoročnejših interesov bazične in predelovalne industrije. — Sindikati predlagajo, da stanje organiziranosti bazične industrije in njeno poslovno sodelovanje s trgovino kritično ocenijo osnovne organizacije sindikata in samoupravni organi ter sprejmejo napotila za delo izvršilnih organov. — Ugotavljajo, da je večina dosedanjih konfliktov v delovnih organizacijah bazične industrije posledica pomanjkanja načelnih rešitev na temelju dohodka, kar očitno vpliva na socialno ekonomski položaj zaposlenih in sposobnost delovnih organizacij da same odločajo o svojem razvoju. Zato je odlaganje zadev, obravnavanih v gornjih stališčih, družbeno neodgovorno. — Z namenom, da bi prispevali k hitrejšim ekonomskim rešitvam so te ugotovitve in stališča posredovana Centralnemu odboru, organom zvezne in republiške skupščine ter Gospodarski zbornici, da od strokovnih institucij in upravnih organov terjajo ar-gumentne ocene ter učinkovitejše ukrepe za bodoče rešitve. PRIZADEVATI SI JE TREBA IN USPEH NE BO IZOSTAL Rezultati poslovanja v prvem polletju so za jeklarno močno pozitivni. K temu so pripomogli tudi dobri poslovni odnosi v metalurškem sklopu, kakor tudi to, da v glavnem niso normativne postavke iz družbenega plana za 1970. leto prekoračene. Z ozirom na postavljene pogoje v dragem polletju pa bo potrebno še več prizadevanja, če že želimo obdržati vsaj dosežene rezultate. Močno nas je prizadel podaljšan remont, ki je trajal nenormalno dolgo (21 dni), zaradi prepozne dobave ognjavarne opeke za SM peč iz Magnohroma. Zastoj remonta znaša 6 dni in 22 ur, kar nam je povzročilo izpad proizvodnje 7561 surovega jekla, poleg tega čisto finančno izgubo jeklarne 134.069 din (fiksni stroški + osebni dohodki) in za valjarno bistvene spremembe v programu valjanja. Na pragu je povišanje cen surovinam in pomožnemu materialu. To zvišanje je občutno pri fero legurah, tako npr. (podražitev FeSi je 45%, ognjavarna opeka iz Magnohroma je dražja ca. 40% itd.). Nahajmo se v času, ko je potrebno, da si sleherni jeklar pri- zadeva v okviru svojih sposobnosti in možnosti, da bi dosegli čim večjo, čim kvalitetnejšo in čim cenejšo proizvodnjo surovega jekla. Bistvena postavka je kvaliteta naših ingotov — izmeček. Zaradi zastarelosti tehnologije v naši jeklarni vsebujejo naši ingoti ogromno napak. Pretežno pa nastopajo napake zaradi nepravilnega dela in jih je potrebno z vsemi sredstvi in ukrepi preprečevati. Preprečujemo jih lahko z dobrim poznavanjem izvorov napak, z izvajanjem pravilne tehnologije proizvodnje in učinkovite tehnološke kontrole. Obstoječe napake na naših ingotih in gredicah odstranjujemo v čistilnici, da bi rešili večjo količino jekla in prihranili občutna sredstva nam, ki proizvajamo, kakor tudi potrošnikom. Kljub temu pa so stroški čiščenja ingotov in gredic pri nas previsoki. V izmečku nastopajo velike rezerve v proizvodnem kot v ekonomskem pogledu. Izmeček pa lahko znižujemo tudi z uvajanjem raznih tehničnih izboljšav. Tako smo po sedanjem remontu SM peči uvedli v vlivališču nekatere tehnološke spremembe — tehnične izboljšave, z namenom, da bi zmanjšali izmeček in da bi istočasno izboljšali pogoje dela brez angažiranja dodatnih finančnih sredstev: 1. Izmenično vlivanje ingotov na 6 livnih plošč S podaljškom hale vlivališča z žerjavno progo in podaljškom livne jame smo že pred leti pridobili možnost za izmenično vlivanje na več vlivnih plošč. Prvotni poizkusi so pokazali, da izmenično vlivanje na 3 garniture kokil in na 8 vlivnih plošč ni mogoče realizirati zaradi temperaturnih razlik, ker so se garniture kokil preveč ohladile, kar je povzročilo prelivanje ingotov, in zaradi onesnaženja kompletne garniture po vsakem drugem vlivanju. Poizkusi izvršeni pred sedanjim remontom izmeničnega vlivanja na 6 livnih plošč in z dvema garniturama kokil, pa so pokazali zelo ugodne rezultate v pogledu tehnološke pravilnosti, kakor tudi v pogledu izboljšanja delovnih pogojev. IZHODIŠČA za izpopolnitev sistema pokojninsko invalidskega zavarovanja Na skupni seji republiškega, gospodarskega in socialno zdravstvenega zbora za proučitev sistema zdravstvenega varstva ter zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja v juniju t.l. so se zedinili za naslednja izhodišča za izpopolnitev sistema pokojninsko invalidskega zavarovanja: KARAKTER POKOJNINE: Pokojnina je ekonomska kategorija’ s posebnim varstvenim značajem. Vzajemnost in solidarnost naj ostaneta podloga pokojninskega sistema, vendar pa se v njunem imenu ne smejo reševati socialna vprašanja in financirati nesistemske rešitve, ki ne sodijo v pokojninsko zavarovanje. Pokojninsko zavarovanje mora biti postavljeno na zavarovalno ekonomske temelje, vendar pa mora zadržati tudi značaj socialnega zavarovanja. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE 1. Vstopna starost zavarovancev v pokojnino. Temeljni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine je starost kot rizik zavarovanja, delovna doba in plačevanje prispevkov pa samo merilo za določitev višine pokojnine. Pravico do starostne pokojnine pridobi : — zavarovanec z dopolnjenimi 60 leti starosti in s pokojninsko dobo najmanj 20 let, oziroma z dopolnjenimi 65 leti starosti in s pokojninsko dobo 15 do 19 let; — zavarovanka z dopolnjenimi 55 leti starosti in s pokojninsko dobo najmanj 20 let, oziroma dopolnjenimi 60 leti in s pokojninsko dobo 15 do 19 let. Izhajajoč iz temeljnega pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, da je potrebna izpolnitev določene starosti, naj bi v izpopolnjenem pokojninskem sistemu odpadla možnost upokojitve zgolj na podlagi 40 (35) let pokojninske dobe. Zavarovancem, ki imajo 40 (35) let efektivne pokojninske dobe pa še niso stari 60 (55) let, naj bi se odstotek pokojnine poviševal do določene meje iznad 85 % (n.pr. največ za 10 %). Starostne meje naj bodo v načelu veljavne za vse zavarovance. Administrativnega zavarovanja ni mogoče združiti s pokojninskim zavarovanjem. 2. PREDČASNA UPOKOJITEV. V sistemu pokojninskega zavarovanja naj bi možnost predčasne upokojitve kot nesistemski ukrep odpadla. Če pa bi takšno možnost zadržali, bi bila predčasna upokojitev možna le, če je zasnovana na čistih zavarovalnih računih tako, da se njena višina odreja izključno na podlagi ekonomskih računov. 3. Dokup let zavarovalne dobe glede na značaj in vsebino pookoj-ninskega zavarovanja z vidika splošne solidarnosti ni sprejemljiv, ker bi pomenil večje obveznosti sklada brez ustreznenga kritja. Takšna možnost ne spada v sistem pokojninskega zavarovanja; možno bi jo bilo realizirati v komercialnem zavarovanju. 4. Benificiranje zavarovalne dobe. Ureditev je možna v invalidskem zavarovanju, ker povzroča delo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih invalidnost delavca. Pravico do beneficirane zavarovalne dobe bi zavarovanec pridobil, ko bi nastopil zavarovalni primer, to je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Samo za delavce določenih panog naj bi se izjemoma upoštevala bonificirana zavarovalna doba tudi v pokojninskem zavarovanju za pridobitev pravice in za odmero starostne pokojnine in ne samo v invalidskem zavarovanju. V poštev bi mogli priti naslednji delavci, ki delajo na delovnih mestih za beneficirano zavarovalno dobo, ki jim je bila šteta že v prejšnjih predpisih, to je pred uveljavitvijo zakona o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem: — delavci, lki delajo v rudnikih neposredno pri proizvodnji pod zemljo, dalje delavci, ki delajo v kesonih, delavci ki opravljajo potapljaška dela; delavci, ki delajo -neposredno v rudniških jamah, v katerih se pridobivajo jedrske -surovine in delavci, ki delajo pri jedrskih napravah in v jedrskih laboratorijih; — težji invalidi in slepi v delovnem razmerju, ki delajo poln delovni čas. Dodatni prispevek za beneficirano zavarovalno dobo v invalidskem zavarovanju naj bi .se določil tako, da bi z njim krile delovne organizacije v večji mari izdatke sklada za invalidsko pokojninsko zavarovanje, manjši -del teh izdatkov pa bi s splošnim prispevkom krili vsi zavarovanci po načelu vzajemnosti in solidarnosti, ne glede na to, ali delajo na. delovnih mestih z beneficirano zavarovalno dobo ali ne. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev naj določi stopnjo posebnega prispevka za benefieirapo zavarovalno dobo; pri tem je treba preučiti, kolikšen del izdatkov je smotrno kriti solidarno s prispevki vseh zavarovancev. Delovna mesta z beneficirano zavarovalno dobo v zakonu o de-lovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, naj se ne določajo po panogah, temveč glede na delavca, ki je izpostavljen škodljivim vplivom, ne glede na to, v kateri panogi gospodarstva oziroma delovni organizaciji delavec dela. RAVEN POKOJNIN Pokojninska osnova. Da bi odpravili pomanjkljivosti, ki so se pokazale v sedanjem načinu oblikovanja pokojninske osnove, je treba uveljavti tak način ugotavljanja pokojninske osnove, ki bo zagotavljal, da bo pokojninska osnova in v zvezi z njo pokojnina sorazmerna prispevku zavarovanca v sklad v dobi njegovega zavarovanja. Za dosego tega cilja: 1. naj ostane kot podlaga za ugotavljanje ppkojninske osnove dohodek zavarovanca; 2. sedanje obdobje petih let, iz katerega se jemlje osebni dohodek ob ugotavljanju pokoj ninske, osnove, naj se podaljša na 10 let, ker je povprečje OD iz obdobja desetih let veliko bližje povprečju OD zavarovanca iz celotne dobe zavarovanja kot povprečni osebni dohodek iz dosedanjega petletnega obdobja; 3. OD iz vseh prejšnjih let se preračuna (valorizira) na -raven osebnih dohodkov v republiki pred letom upokojitve in sicer po gibanju povprečja OD vseh zaposlenih v republiki v vzetem obdobju; 4. OD v letu upokojitve se ne upošteva ne glede na to, koliko mesecev je trajalo zavarovanje v letu upokojitve zavarovanca, da se tako prepreči nastajanje razlik med pokojninam; zavarovancev, upokojenih v istem letu; 5. pokojninska osnova se ugotavlja na podlagi povprečja nominalnega OD v republiki v zadnjih 3 letih pred letom upokojitve zavarovanca in se določi v istem razmerju, kot je povprečje OD zavarovanca nasproti povprečnemu OD v republiki v 10-letnem obdobju: Alternativa: pokojninska osnova znaša 90 % valoriziranega povprečnega OD zavarovanca; 6. način določanja najnižjih pokojninskih prejemkov oziroma varstvenega dodatka se zadrži v sedanji obliki; 7. najvišjo pokojninsko osnovo določa skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja, kot je določeno v sedanjem zakonu; alternativa: tisti del pokojninske osnove, ki presega za več kot 20 % povprečni OD zavarovancev kategorije strokovnosti, kateri zavarovanec pripada, se pri odmeri pokojnine zmanjšuje; presežek se zmanjšuje tako, da se od prvih 10 % presežka vzame 90 %, od vsakih nadaljnjih 10 % presežka pa se odstotek zmanjšuje po 10 % in se upošteva največ 90 % presežka. Lestvica za odmero pokojnine je enotna in enaka za vse zavarovance. Najnižja pokojnina se giblje od najmanj 35 % za 15 let pokojninske dobe in največ do 85 % za 40 let pokojninske dobe (alternativa: in največ do 95 % za 45 let efektivne pokojninske dobe). Usklajevanje pokojnin z ekonomskimi gibanji. Sistem usklajevanja pokojnin naj bi bil v prihodnje izpeljan tako, da praviloma ne bi dopuščal zaostajanja prejšnjih pokojnin za novimi. Da bi odpravili neskladnosti v sedanjem sistemu ugotavljanja pokojninske osnove in usklajevanja pokojnin z ekonomskimi gibanji, naj prejšnje pokojnine sproti usklajujejo, avtomatično z gibanjem pokojninske osnove, to je na enak način, kot valorizirajo osebne dohodke iz prejšnjih let za določanje pokojninske osnove. Izvedba sistema usklajevanja mora biti takšna: — da bodo zagotovljena razmerja, vzpostavljena ob upokojitvi med višino pokojnine in OD, da bo torej vpliv višine osebnega dohodka in dolžine pokojninske dobe zagotavljal ustrezna razmerja tudi ves čas uživanja pokojnine, ne pa samo ob upokojitvi; — da bodo onemogočene razlike med pokojninami, priznanimi v različnih časovnih obdobjih in' — da bodo zavarovancu zagotovljena socialna in pravna varnost. Uživanje pokojnine. Vpliv osebnega dohodka iz dopolnilnega dela na izplačevanje pokojnine, če se upokojenec po upokojitvi zaposli, bi bilo možno rešiti na naslednji način: — pokojnina se ne zniža, če OD upokojenca iz dopolnilnega dela skupaj s pokojninskimi prejemki ne presega povprečnega OD v republiki v preteklem letu ; — pokojnina se v primeru kakršnegakoli dohodka iz dopolnilnega dela ne more znižati za več kot 50 % ; — del pokojnine iznad 50 % se zniža sorazmerno preseganju povprečnega OD. Prizadevati si je treba in uspeh ne bo izostal (Nadaljevanje) Do sedaj smo vlivali z dvema garniturama kokil na 4 livne plošče, ki so bile zaporedoma nameščene malo čez polovico livne jame. Najtežji pogoji dela za zidarje v livni jami so nastopili takoj po vlivanju šarže oziroma po izvlačenju kokil in ingotov, ko se morajo očistiti livne plošče in ko pristopi k ponovni pripravi — izzidavi livnih plošč. Livne plošče so takrat še zelo vroče, posebno še pri forsirani proizvodnji, je čas zelo kratko odmerjen in so zaradi tega delovni pogoji izredno težki, še zlasti v poletnih vročih mesecih. Zaradi pogojev dela je izzidava livnih plošč površna in ima naslednje posledice: — sesanje peska (peščene blazine, na katerih je vgrajena kanalska opeka), — uhajanje malte za zalivanje kanalske opeke v dovodne kanale, — predore jekla zaradi prenizko ali previsoko vzidanih kanalskih opek in istočasno iz navedenega razloga tudi uhajanje malte za zalivanje kokil v notranjost kokilskega prostora oziroma v dovodne kanale. Navedene posledice večajo število šamotnih vključkov v ingotih. Z uvedbo izmeničnega vlivanja na 6 livnih plošč je nastopila bistvena prednost v tem, da se dve livni plošči pripravi — izzida že vnaprej za naslednjo šaržo in to v času, ko so štiri livne plošče že v celoti pripravljene za vlivanje tekoče šarže, torej v času, ko se temperaturne razmere oziroma delovni pogoji bistveno izboljšujejo. Zaradi navedenega in tudi zato, ker je razvrstitev livnih plošč (lokacija delovnega mesta) praktično raztegnjena po celi livni jami, so nastopili lažji pogoji dela, kar bo omogočilo tudi kvalitetnejše izzidanje livnih plošč. Naveden način je pomemben tudi zato, ker vlivališče oziroma priprava livne jame ne bo več predstavljala ozko grlo, ker je del procesa opravljen že vnaprej. Tudi ob nenormalnih pogojih pri vlivanju, zaradi katerih nastopa večkrat zastoj, bo priprava livnih plošč v naprej ugodno vplivala. 2. Zalivanje postavljenih kokil z grafitom (za format OKGV-185) Z zalivanjem kokil preprečujemo predore jekla pri vlivanju. Do sedaj smo zalivali postavljene kokile s Samotno malto oziroma s kremenolito malto razredčeno z vodo (1:1). Kokile smo zalivali od zunanje strani. S tem načinom zalivanja in dodatnim zasipavanjem kokil z notranje strani s krilci žličnikov smo v celoti preprečili predore jekla pri vli- vanju. Predori so bili preprečeni, pojavili pa so se Samotni vključ-ki na površini ingotov: —• pri zalivanju se je na zunanjo steno kokile prilepila več ali manj debela plast malte in se posušila. V postopku dokončnega postavljanja (centriranja) ko-kil je zaradi medsebojnega drgnjenja kokil odpada posušena malta v večjih ali manjših koščkih, ki jih ni bilo več mogoče odstraniti iz livnega sistema in so tako ostali ujeti kot Samotni vključki; — pri zalivanju je Samotna malta vdirala direktno v kokilni prostor in celo v dovodne kanale v primeru previsokih ali prenizko izzidanih livnih plošč, kar ni bil redek primer. Vdor malte v notranjost livnega sistema je povzročil Samotne vključke, ki jih ni bilo mogoče preprečiti. (Nadaljevanje s 4. strani) Pri vsakdanjih naporih za nadaljnje razvijanje in razširitev oblik neposrednega odločanja moramo prekoračiti tendence, da se o bistvenih vprašanjih življenja in dela delovnih ljudi določa na raznih nivojih združenega dela, ne da bi .se o tem posvetovali z zainteresiranimi proizvajalci. Treba je ustvariti pogoje, da bo v praksi omogočeno neposrednim nosilcem družbenega dela, da pretežno direktno odločajo, o vseh bistvenih vprašanjih, oziroma, da se z njimi posvetujemo o tigtih vprašanjih, za katera so pravico pristojnega odločanja prenesli na samoupravne organe. Posebno je treba razvijati in dalje razširjati tiste oblike ne- Z uvedbo zalivanja postavljenih kokil z grafitom razredčenim z vodo (1:1,5—1,7) so nastopile bistvene spremembe: — izločena je uporaba šamotnih malt za zalivanje kokil, — kokile se zalivajo iz notranje strani z grafitom s pomočjo posebne naprave, ki je konstruirana tako, da zalije vse praznine pod kokilo, na notranji strani kokile pa 'ostane 1,5 cm širok rob grafita, katerega zaščitimo z normalnim zasipavanjem s krilci, da preprečimo kontakt grafita s tekočim jeklom (naoglji-čenje). — z uporabo grafita za zalivanje kokil namesto šamotnih malt so nastopili tudi boljši delovni pogoji (prašenje šamotnih malt). Ta zanesljivost preprečevanja predorov je ostala taka kot pri uporabi šamotnih malt. posrednega samoupravljanja, ki so lahko učinkovite, a smo jih v dosedanji praksi zanemarjali, ali premalo uporabljali, kot so refe-redumi, zbori delovnih ljudi, predhodna posvetovanja in izja-s’jjevanje, obveščanje o sprejetih odločitvah in izvajanju le-teh, pravica iniciative, odpoklici in podobno. Poglabljati je treba načela solidarnosti, vsklajevanje osebnih in skupnih interesov in to z nadaljnjim razvijanjem neposrednega samoupravljanja in izpostavljanjem trajnih ekonomskih odnosov med organizacijami združenega dela. Tako bomo ustvarili predpogojev za preusmeritev klasičnih podjetij (transformacijo) v 3. Uporaba debelejše cevne opeke za Izdelavo lijakov V teku so poizkusi z debelejšo cevno opeko za lijake suhega sistema. Dosedanja šamotna opeka pozicija TR ne vzdrži toplotnih obremenitev in ferostatičnega pritiska pri vlivanju. Razpoke se redno pojavljajo kljub temu, da vsako opeko pojačamo s povezovanjem z žico. Skozi nastale razpoke tekoče jeklo pri vlivanju izsesa suhi šamotni pesek iz lijaka, kar povzroča močne ša-motne vključke na ingotih. Uporaba debelejše opeke za lijake naj bi preprečila razpoke. Navedeni ukrepi za zniževanje izmečka pa ne smejo ostati osamljeni, še mnogo je možnosti, ki jih je potrebno poiskati v celotnem tehnološkem procesu jeklarne. L. Z. poslovno učinkovite samoupravne asociacije (združenja), za racionalno poslovanje in optimalno upravljanje. V statutih delovnih organizacij je treba precizirati osebno in kolektivno odgovornost vseh in vsakega v okviru pooblastil in delokrogu svojega dela. Dosedanje izkušnje so potrdile, da je za ustreznejše in učinkovitejše odločanje primarnega pomena sistem vsestranskega informiranja delovnih ljudi, ki naj bo pravočasno, kompleksno in dostopno; zato je treba sistem informiranja izpopolnjevati, zlasti še mehanizem neposrednega ustmenega informiranja in obveščanja, ne da bi zanemarili tudi druge oblike, .relativno že oblikovane in razvite, kot so predhodna obveščanja, tovarniški časopisi, poročila analize, posebna obvestila, oglasne deske, razglasne postaje in podobno. Izenačevanje pogojev goispodar-jenja je zelo važno, ker lahko taki pogoji bistveno zmanjšujejo, ali pa zboljšujejo oblikovanje in delitev dohodka. Posebno v črni metalurgiji opredeljujejo pogoji gospodarjenja determinantno materialni in družbeni položaj proizvajalcev, saj se naša veja že dalj časa nahaja v težavnem položaju, bolj kot druge gospodarske panoge. Vzroki za pomanjkljivo ekonomičnost in nizko akumulativ-nost v naši veji, s tem pa tudi za slabo materialno bazo samoupravljanja morajo biti čim prej eliminirani z ustvarjanjem ustreznih trajnih pogojev gospodarjenja in razvoja veje v gospodarskem sistemu. Politika cen jekla in carinska zaščita morajo pogojiti konkretnejše cene jekla v pri-me”javi s povprečnimi domicilnimi cenami pretežnega dela industrijsko razvitih dežel. Za izvozne (Nadaljevanje na 10. strani) IZHODIŠČA INVALIDSKO ZAVAROVANJE (nadaljevanje s 6. strani) Sedanji sistem invalidskega zavarovanja ne deluje stimulativno v smeri zmanjševanja invalidnosti, o čemer javno govorijo'podatki o številu delovnih invalidov, o rezultatih poklicne rehabilitacije, zaposlovanju, o relativno mladih delovnih invalidih, o njihovi kratki delovni dobi, o vzročnosti invalidnosti itd. V prihodnjih sistematskih spremembah v invalidskem zavarovanju bodo zato nujni tudi taki ukrepi, ki pomenijo bistvene in kvalitetno drugačne rešitve v razmerju z obstoječo ureditvijo v tem sistemu. POKLICNA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE DELOVNIH INVALIDOV V prihodnji zvezni zakonodaji naj ostanejo zavarovani riziki poklica rehabilitacija in zaposlovanje invalidov. V sistem rehabilitacije in zaposlovanja moramo sistematično vgrajevati vlogo delovne organizacije kot najodgovornejšega in najsposobnejšega organzatorja in realizatorja rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov. INVALIDSKA POKOJNINA Postopek, ocenjevanje nivalidnosti, delo invalidskih komisij naj bo v pristojnosti samouprave. V vsakem primeru invalidska pokojnina ne bi smela delovati v smeri prezgodnjega upokojevanja. Dodatek za tujo pomoč in postrežbo bi ostal še naprej kot posebna oblika pravic iz invalidskega zavarovanja. REHABILITACIJA INVALIDNIH OTROK IN MLADINE naj bi še naprej ostala pravica iz naslova invalidskega zavarovanja. Konferenca samoupravljavcev NEZGODE PRI DELU V mesecu juniju 1970 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 2, Jeklarna 2, Valjarna 4, Livarna I 8, Livarna II 6, Samotama 3, Elektroobrat 1, promet 1, ekspedit 1; skupaj 28. Na poti na delo je bilo prijavljenih 6 nezgod, in sicer: 2 iz valjarne, in po 1 iz livarne I, livarne II, elektroobrata in prometa. Brez nezgode pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: modelna mizama, mehanična delavnica, razvojni oddelek, komunalni oddelek, obdelovalnica valjev, energetski obrat, O'TK, ostale službe. Pri delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ : VODEB Marjan. Pri vlivanju tekočega železa na razlivnem stroju mu je kapljica tekočega železa zletela pod zaščitna očala v levo oko. VRESAK Martin je hotel po krajši poti prestopiti z vagona na vagon pri razkladanju rude. Pri tem je stopil na pločevinasto o-hišie zavore vagona, ki se je na zgornjem delu odtrgalo tako, da je padel med vagona in se poškodoval na golenici leve noge. JEKLARNA: PEVEC Vaclav je odbijal korenine ingotov ter pri tem stal v bližini klešč za dviganje kokil. Livni voz je ob premiku podrl klešče., ki so se prevrnile imenovanemu na gleženj leve noge ter ga poškodovale. KOLAREC Štefan je z ročnimi kleščami naravnaval vroče ingote. Pri tem so mu klešče zdrsnile, kar je povzročilo, da je padel s hrbtom na drug vroč ingot ter se opekel. VALJARNA: BREČKO Anton. Pri rezanju valjanih palic K-7 mu je palica zdrsnila s stolice oziroma z roke ter mu padla na nogo in mu poškodovala nart. BLACA Idriz je na progi dvigal ingote, pri čemer mu je prijelo kavelj med valje. Pri tem ga je zadnji konec kavlja udaril po stegnu desne noge. PLANKO Ivan je šel mimo voza na katerega sta sodelavca nakladala polokroglo železo. Palica, katero sta vrgla z višine na voz je odskočila ter pri tem udarila imenovanega po desni roki. ZUPANČIČ Avgust je s kleščami vlekel vročo gredico. Pri tem so mu klešče zdrsnile, zaradi česar je z roko zadel ob gredico ter se opekel. LIVARNA I: SKALE Jože je izpraznjeval ka-lupne okvirje. Pri dvigu spodnjega dela je zaradi slabo pritrjene spone zdrsnila nosilna plošča ter ga udarila po meči desne noge. FENDRE Franc, je izpraznjeval valje, pri čemer ga je nihajoča veriga žerjava udarila po goleni leve noge. LOJEN Frido je z drogom čistil izpustno odprtino kupolke, pri tem mu je tekoče železo brizgnilo za čevelj in ga opeklo na gležnju leve noge. ŠPES Zvonko je v razbijalnici s kleščami zapenjal kos železa, ki je pri tem zdrsnil iz klešč ter mu padel 'po nogi. ROMIH Franc je nakladal ko-kilno zlomnino in sicer iz železne ladje na voziček.. Pri tem se je kos zlomnine zakotalil iz ladje ter mu padel na nogo ter mu poškodoval stopalo. IVANKOVIČ Milan je izpraznjeval kokile. Ko je zapenjal vročo kokilo, je sodelavec poleg' njega polil vroč pesek, pri tem je para imenovanega opekla po levi nogi. FIJAVŽ Alojz je ročno nakladal kokilno zlomnino iz ladje na voziček. Pri tem se je na ladji prevrnil kos zlomnine ter mu stisnil kazalec na desni roki. ■ SOTOŠEK Jože je s sodelavcem odbijal livni sistem od valja. Pri tem se je sodelavcu snelo kladivo z ročaja ter udarilo imenovanega na palec desne roke. LIVARNA II: GABER Anton je prikljaipljal cev za komprimiran zrak na cevovod. Ko je odprl ventil za zrak, se je gumi cev snela ter ga udarila po levem očesu. NOVAK Milan je brusil na stabilnem brusilnem stroju lažje u-litke. Pri brušenju mu je spodrsnilo ter je z roko zadel ob brusni kolut in si poškodoval mezinec desne roke. GRKINIČ Milan je po zabitju kalupnega okvirja s kladivom razmajal model. Pri tem se mu je kladivo snelo z ročaja in je z BREZ BESED rpko udaril po modelu ter si poškodoval kazalec in sredinec desne roke. PREŠIČEK Ivan je na ulitku hotel odbiti nali vek. Z večjim kladivom je udaril po ulitku, ki mu je pa odskočil v nogo ter mu poškodoval piščal. , DOBOVIŠEK Franc je z gra-bilcem nakladal pesek iz betonskih bunkerjev. Pri tem ga je girabilec pritisnil ob steno ter mu poškodoval prsni koš. HUDEJ Karl je nepravilno prižigal plinski gorilec za ogrevanje ponove. Zaradi nepravilnega postopka oziroma vrstnega reda je prišlo do vzbuha ter ga opeklo po obrazu. SAMOTARNA: MRAZ Ivan se pri obračanju prekucnila ni dovolj odmaknil, zaradi česar ga je zaboj prekucnik udaril nad členkom leve noge. TRŽAN Vinko je nakladal samotne plošče na tovornjak. Pri tem mu je spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval desno koleno. KADENŠEK Ivan je v bobnasti peč sušil glino. Da bi kontroliral plamen je odprl odprtino na peči. Pri tem je plamen puhnil iz peči in ga opekel po obrazu in roki. ELEKTROOBRAT: KRESNIK Janez se je po popravilu na 301 žerjavu na elek-troplavžu vračal v delavnico. Pri tem se je spotaknil na železniškem tiru, padel ter si poškodoval (odrgnil) obe roki. PROMET: HLADIN Mirko je premikal na ozkotirni progi. Med vožnjo so se odprla vrata ladje naložene z grodljem, ter pri tem udarile imenovanega, ko je obračal kretnico. Poškodbe ima na obeh rokah. EKSPEDIT: ROMIH Ciril je razkladal surovo železo iz ladje na tla. Ko je odprl vrata na ladji se mu je prevrnil kos grodlja na roko in mu stisnil prst. SLUŽBA VARSTVA PRI DELU Združeno podjetje slovenske železarne Ljubljana Železarna Store vabi k sodelovanju pri nadaljnjem razvoju podjetja nove sodelavce in v ta namen razpisuje za šolsko leto 1970-71 naslednje ŠTIPENDIJE 4 štipendije na metalurški fakulteti 1 štipendijo na elektrotehniški fakulteti — šibki tok 4 štipendije na ekonomski fakulteti: a) 2 štipendiji analitične smeri b) 2 štipendiji proizvodno org. smeri 1 štipedijo na filozofski fakulteti — psihologija 1 štipendijo na filozofski fakulteti — psihologija 1 štipendijo na višji šoli za socialne delavce 3 štipendije na višji ekonomski komercialni šoli 1 štipendijo na I. stopnji pravne fakultete 3 štipendije na tehniški srednji šoli — metalurgija 3 štipendije na tehniški srednji šoli — strojna stroka 3 štipendije na tehniški srednji šoli — elektro stroka 3 štipendije na ekonomski srednji šoli Kandidati naj prošnji priložijo kratek življenjepis, potrdilo o vpisu oziroma potrdilo o opravljenih izpitih (indeks), potrdilo o višini osebnih dohodkov staršev. Prednost pri podelitvi štipendij imajo: — otroci staršev, ki so zaposleni v Železarni Store — dijaki in študentje višjih letnikov — dijaki in študentje z boljšimi ocenami Prošnje pošljite na kadrovski sektor Železarne Store, Store pri Celju. ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - - ŠPORT —- ŠPORT - - ŠI Naši kegljačici - državni prvakinji Letošnje državno prvenstvo v parih za žene je bilo v nedeljo, dne 28. 6. 1970 na štiri-steznem kegljišču »Doma železničarjev« v Slavonskem Brodu. Na tem prvenstvu je sodelovalo 25 parov iz vse države, ki so si pridobili pravico sodelovanja na republiških prvenstvih. Našo republiko so zastopali tile pari: Ljubljana Center 2 para, Branik Maribor 2 para, Partizan Kovinar 2 para, Triglav Kranj 1 par in Slovenj Gradec 1 par. Kvaliteta in doseženi rezultati posameznic pz. parov nam zgovorno kaže, da žensko kegljanje iz leta v leto dosega boljše rezultate. Če pogledamo starostni sestav, pa vidimo, da je mladih tekmovalk zelo malo, ker jim klubi posvečajo premalo pozornosti. Tb pa lahko pusti dalekosežne posledice pri ženskem kegljanju. Na tem prvenstvu sta sodelovala in dosegla lep uspeh oba naša para Kranjc—Urh in Ludvig—Ocvirk. Žal nismo mogli poslati kompleten par republiških prvakinj, ker zaradi službene obveznosti Vebrova ni mogla sodelovati na tem prvenstvu. Zato smo se odločili za kombiniran par Kranjc 386 Sn Urh 369 kegljev ali skupno 755 kegljev, kar je zadostovalo za 14. mesto. Par Ludvig 455 in Ocvirk 431 kegljev oziroma skupno 886 kegljev je dosegel pn#o mesto in naslov državnih prvakinj. Z osvojitvijo prvega mesta in plasmana drugega para med 15 najboljših v državi smo lahko zelo ponosni, saj smo ponovno dokazali, da rezultati ekipe in posameznic v letfošnjem letu niso samo športna sreča, temveč plod dolgolet- nih izkušenj in sistematičnega treninga. Za osvojitev najvišjega naslova v parih sta dobili Ludvigova in Ocvirkova pokal od Kegljaške zveze Jugoslavije, od prireditelja pa pokala za najboljši par in za najboljše čiščenje ter lepo praktično darilo. Slovenske predstavnice so na tem prvenstvu dosegle izreden uspeh, saj se je vseh 8 sodelujočih parov plasiralo med najboljših 15 v državi, od skupno 25 nastopajočih parov. Zasedba slovenskih parov je naslednja: 1. Ludvig — Ocvirk Kovinar Štore 886 kegljev, 2. čulič — Kastelec Ljubljana Center 835 kegljev, 3. Železnikar — Janša Ljubljana Center 816 kegljev, 4. Ko-kolj — Štiftar Branik Maribor 810 kegljev, 5. Jevšnikar — Novak Branik Maribor 797 kegljev, 8. Čadež — Rozman Triglav Kranj 794 kegljev, 13. Strgar — Ermenc Slovenj Gradec 766 kegljev, 14. Krajnc — Urh Kovinar Štore 755 kegljev. Iz zgoraj napisanih rezultatov je razvidno, da je boj za najboljša mesta v državi potekal izključno med slovenskimi predstavnicami ter ponovno dokazal, da uspehi ekip na državnem prvenstvu v Crikvenici niso bili slučajni. Z .organizacijo tekmovanja in sodniškim zborom smo nadvse zadovoljni, za kar gre organizatorju KK Slavonski Brod izredna pohvala. Vsem tekmovalkam je organizator dal lepa spominska darila. M. Kavka Kegljaški turnir c počastitev ttarra borca V dneh od 26. do 28. 6. 1970 se je na kegljišču Partizan — Kovinar Štore odvijal turnir v borbenih partijah 6X6X3 lučaje. Na tem turnirju je sodelovalo 21 ekip. Na prva mesta so se plasirali: Hrastnik I 538 kegljev, Žalec 533 kegljev in Izletnik 532 V kegljev. Plasman naših ekip pa je takle: 8. Štore I 472 kegljev, 13. Štore II 423 kegljev, 19. Štore III 381 kegljev Prve tri plasirane ekipe so prejele plakete. M. Kavka DRUŽINSKO PRVENSTVO VODI SIVKA JOŽE Z 52 TOČKAM! V okviru sekcije se odvija tekmovanje moških za najboljšega kegljača v letu 1970. To tekmovanje poteka po točkovnem sistemu, ki obsega vsa tekmovanja v občinskem merilu, prijateljske tekme in obvezne treninge. S tem hočemo doseči, da kegljači redno trenirajo ter dosegajo čim boljše rezultate. Po šestih mesecih vodi na tabeli SIVKA Jože z 52 točkami, LUBEJ 51, KAVKA 45, KRAJNC 42, in RUKAVINA 28 točk itd. Sindikalne spassine igre Prvi del sindikalnih športnih iger za leto 1970 je bil zaključen v mesecu juniju. V tem delu so v celoti zaključene igre v panogah: smučanje, namizni tenis, šah in streljanje z zračno puško. Tekmovanje je bilo tudi v nogometu kegljanju, odbojki za ženske, malem nogometu za starejše člane in se nadaljuje v jesenskem času. Prav tako bo v jesenskem delu tekmovanja vključena še panoga rokometa za člane. Do sedaj so se naši športniki udeležili vseh tekmovanj in smo z doseženimi rezultati zadovoljni razen tekmovanja v malem nogometu starejših članov, kjer smo dosegli v skupni uvrstitvi predzadnje mesto in to samo zaradi neresnosti igralcev, ki so bili določeni za to tekmovanje. V eni od zadnjih številk »Železar-ja« smo obširneje objavili rezultate iz panog, ki so že končane in tudi rezultate prvega dela tekmovanja panog, ki se jeseni nadaljujejo. Danes objavljamo rezultate iz tekmovanja, ki so bila v času do zaključka prvega dela tekmovanja. REZULTATI: MALI NOGOMET — Starejši člani Posamezna srečanja: Železarna : Cinkarna 0:5, Železarna : Izletnik 0:2, Železarna : UJV 1:0, Železarna : Klima 0:5, Železarna : Občina 3:1, Železarna : EMO 0:5, Železarna : Cetis 2:10. Lestvica: l. EMO 81:5 13 2. Izletnik 24:6 12 3. Cinkarna 24:9 10 4. Klima 19:9 9 5. Občina 14:19 4 6. Cetis 18:29 4 7. Železarna 6:28 4 8. UJV 8:28 1 V jeseni se tekmovanje ponovi in upamo na boljšo končno uvrstitev naših starejših nogometašev. ODBOJKA — Članice Rezultati predtekmovanja Skupina »A«: Ingrad : Kovinotehna 2:0, Toper : Savinja 0:2, Ingrad : Savinja 2:0, Savinja _: Kovinotehna 2:0, Toper : Kovinotehna 2:0, Ingrad : Toper 2:0. Skupina »B«: Prosveta : Cetis 2:0, Prosveta : Železarna 2:1, Cetis : Železarna 1:2. Vrstni red — skupina »A«: 1. Ingrad 6 točk, 2. Savinja 5 točk, 3. Toper 4 točke, 4. Kovinotehna 1 točka. Skupina »B«: 1. Prosveta 4 točke, 2. Železarna 3 točke, 3. Cetis 2 točki. Ekipa EMO je sodelovanje odpovedala. Finale za L do 4. mesto: Ingrad : Železarna 2:0, Savinja : Železarna 0:2, Prosveta : Ingrad 2:1, Prosveta : Savinja 2:0. Rezultata Prosveta : Železarna in Ingrad : Savinja sta se upoštevala iz predtekmovanja. Za 5. do 7. mesto: Toper : Cetis 0:2, Cetis : Kovinotehna 0:2, Toper : Kovinotehna 0:2. Končni vrstni red po spomladanskem delu: 1. Prosveta 3 6:2 6 2. Ingrad 3 5:2 5 3. Železarna 3 3:4 4 4. Savinja 3 0:6 3 5. Kovinotehna 2 4:0 4 6. Cetis 2 2:2 3 7. Toper 2 0:4 2 Od 1. do 4. mesta se upoštevajo 3 tekme, od 5. do 7. mesta pa 2 v finalu. Tekmovanje se nadaljuje jeseni. Naše odbojkašice so trenutno na 3. mestu in spričo resnih priprav lahko v drugem delu tekmovanja dosežejo drugo ali celo prvo mesto. NOGOMET Posamezna srečanja: Železarna : Klima 3:1, Železarna : Kovinotehna 0:0, Železarna : Ingrad 1:3, Železarna .: Izletnik 2:0, Železarna : JNA 3:0. Rezultat dvoboja Železarna : JNA se ne upošteva za skupno uvrstitev, ker je ekipa JNA odstopila od nadaljnjega tekmovanja. Trenutni vrstni red: 1. Cinkarna 5 15:3 9 2. železarna 5 16:5 9 3. EMO 5 16:7 6 4. Zlatarna 6 11:9 6 5. ' T ehnomercator 6 9:11 6 6. Železarna 4 6:4 5 7. Ingrad 6 6:20 4 8. Kovinotehna 5 9:10 3 9. Klima 5 4:12 2 10. Izletnik 4 2:13 0 Iz lestvice je razvidno, da je ekipa Železarne odigrala samo 4 tekme in ima tako v nadaljevanju tekmovanja lepe možnosti za uvrstitev v sam vrh lestvice. STRELJANJE člani — ekipni rezultati: L EMO 991 krogov, 2. Savinja 930 krogov, 3. Železarna 922 krogov, 4. Libela 899 krogov, 5. Kovinotehna 881 krogov, 6. Ingrad 878 krogov, 7. Toper 853 krogov, 8. PTT 833 krogov, 9. Avto Celje 828 krogov, 10. UJV 812 krogov, 11. Cetis 767 krogov, 12. Klima 742 krogov, 13. Cinkarna 740 krogov, 14. Izletnik 724 krogov, 15. Ključavničar 699 krogov itd. Nastopilo je 21 sindikalnih ekip. (Nadaljevanje na 10. strani) KONFERENCA SAMOUPRAVLJAVCEV ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE Že v zadnjem »Železarju» smo napisali o kadrovskih in organizacijskih spremembah v podjetju. Obenem smo napovedali nove spremembe, o katerih tu obveščamo člane delovne skupnosti. Upravni odbor podjetja je na svoji 45. redni seji dne 27. junija 1970 razpravljal o spremembah in sprejel, na predlog organizacijskega biroja, naslednje sklepe, o katerih obveščamo, kakor sledi: — Izvrši se reorganizacija oddelka priprave proizvodnje s tem, da se dejavnost razdeli na pripravo proizvodnje za metalurško skupino obratov (plavž, jeklarno, valjamo in šamotarno) in pripravo proizvodnje za kovinsko skupino obratov (livarna I, livarna II in obdelovalnico valjev). Za vodjo oddelka priprave dela kovinskih obratov je imenovan tov. KRAMER JOŽE, dipb met. inž., ki je bil asistent v livarni valjev in kokil. Vodja oddelka priprave proizvodnje za metalurške obrate je imenovan tov. SUBOTIČ VEKOSLAV, met. inž., doslej asistent na oddelku tehnične kontrole (OTK). Tov. OPAKA VIKTOR, ing. organizacije dela, ki je bil doslej še vodja oddelka priprave proizvodnje, bo predvidoma razporejen v ekonomsko-planski biro, katerega reorganizacija je v teku. V zaključku meseca sta prevzela svoje dolžnosti novo imenovana direktorja tehničnega in komercialnega sektorja tov. STARC MILKO, dipl. met. ing., dosedanji tehnični direktor, Nečemar Boris, dipl. ing. met., je razporejen na delovno mesto svetovalca za tehnična vprašanja. Tov. SUHAR ANTON je razporejen na delovno mesto svetovalca za posebne naloge in tov. WALDMAN ŠTEFKA, dosedanji šef organizacijskega biroja (tudi v tem biroju bo izvršena reorganizacija), je razporejena na delovno mesto svetovalca za organizacijsko upravne in splošne zadeve. Obenem je tov. PLAZ AR STANE, socialni delavec, bil razporejen na delovno mesto vodje oddelka za delovna razmerja v kad-drovskem sektorju, na katerem delovnem mestu je bil dosedaj kot vršilec dolžnosti. Reorganizacija tehničnega področja je v glavnem zaključena. V teku je reorganizacija nekaterih strokovnih služb in o spremembah, ki bodo sledile, bomo poročali. R. M. Sindikalne športne igre (Nadaljevanje z 9. strani) Za Železarno Štore so nastopili: 1. Štor Alojz 161 krogov, 2. Kočevar Ivan 159 krogov, 3. Malec Boris 156 krogov, 4. Zapu-šek Roman 150 krogov, 5. Krajnc Emil 148 krogov, 6. Čretnik Ivan 148 krogov. Starejši člani — ekipno: 1. EMO 506 krogov, 2. Železarna 457 krogov, 3. Ingrad 457 krogov, 4. Avto Celje 436 krogov, 5. Klima 414 krogov, 6. Izletnik 374 krogov, 7. Kovinotehna 370 kro- gov, 8. Cinkarna 362 krogov, 9. Cetis 353 krogov, 10. železnica 332 krogov, 11. Prosveta 330 krogov, 12. Savinja 326 krogov. Za železarno so nastopili: 1. Centrih Jože 167 krogov, 2. Krajnc Srečko 146 krogov, 3. Bule Vinko 144 krogov. Članice — ekipno: 1. Železarna 441 krogov, 2. Kovinotehna 436 krogov, 3. Ingrad 401 krog, 4. Toper I. 398 krogov, 5. Toper II. 325 krogov, 6. Prosveta 243 krogov, 7. Cetis 92 krogov. (Nadaljevanje s 7. strani) cene jekla je treba obvezno zagotoviti konkurenčnost cen v mednarodnem prometu. Z zvèznim zavodom za cene je treba obdelati ustrezen mehanizem za dolgoročnejše reguliranje cen jekla na domačem trgu, seveda analogno gibanju inozemskih cen (domicilnih in eksportnih). Na nezadovoljiv ekonomski položaj naše veje vpliva prezadolženost naših železarn, ki jo je treba nujno zmanjšati, s konverzijo (pretvorbo, prevedbo) dolgov, podaljšanjem anuitet, ali z drugimi merami tekoče ekonomske politike. Seveda pa je izboljšanje ekonomskega položaja predvsem v rokah delovnih organizacij samih, pred katerimi je neodložljiva naloga, da po samoupravnih organih, strokovnih službah, družbeno političnih organizacijah kot tudi združenjih kot celotah pod-vzamejo konkretne mere in akcije za znižanje stroškov proizvodnje, oziroma za povečanje ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Uvedba sodobnejše tehnologije, optimalizacija obstoječih zmogljivosti, racionalizacije, boljša organizacija in prodaja proizvodnje, oziroma proizvodov, na- Za Železarno Štore so nastopile: 1. Malec Olga 155 krogov, 2. Kavka Lidija 147 krogov, 3. Mlakar Slavica 136 krogov. SKUPNI PLASMAN EKIP PO SPOMLADANSKEM DELU SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER 19 7 0 ČLANI: 1. EMO 169 točk, 2. Železarna 164 točk, 3. Ingrad 142 točk, 4. Aero 140,5 točk, 5.—6. Cetis in Libela 140 točk, 7. Kovinotehna 137 točk, 8. Cinkarna 134 točk, 9. Klima 130,5 točk, 10. Prosveta 111 točk. Tekmuje 40 sindikalnih podružnic. STAREJŠI ČLANI: 1. EMO 69 točk, 2. Cetis 60 točk, 3. Železarna 54 točk, 4. Cinkarna 47 točk, 5. Klima 44 točk, 6. Ingrad 33 točk, 7. Občina 29 točk, 8. Izletnik 25 točk, 9. Prosveta 22 točk, 10. UJV 16 točk. Tekmuje 21 sindikalnih podružnic. ČLANICE: 1. Ingrad 54 točk, 2. Železarna 47 točk, 3. Prosveta 38 točk, 4. Kovinotehna 33 točk, 5. Cetis 29 točk, 6.—7. EMO in Savinja 23 točk, 8. Toper 22 točk, 9. Elektro 15 točk, 10.—11. Cinkarna in Aero 12 točk. Tekmuje 17 sindikalnih podružnic. Program sindikalnih športnih iger za jesen: September: nadaljevanje nogometnih lig — člani; rokomet — člani; mali nogomet — star. člani II. del. Oktober: odbojka — star. člani; odbojka — članice II. del. November: kegljanje — člani, članice IL del. T. V. dalje izboljšanje delitve dela in specializacije proizvodnje, kot tudi razvijanje in poglabljanje, razširitev medsebojne pomoči, tehničnega in poslovnega sodelovanja, nadaljnje razvijanje integracijskih procesov ne samo pri istorodnih delovnih organizacijah v okviru naše veje, temveč tudi z drugimi vejami in grupacijami, s ciljem ustvarjanja močnih kompleksov, katerih akumulativnost in ekonomska moč bo občutno večja, kot pa posameznih organizacij (železarn), to so oblike izboljšanja položaja, v katere je treba vlagati napore in usmeriti prijeme in doseči podporo širše družbene skupnosti. Ena glavnih nalog, ki stoji pred nami, je Vključevanje v procese samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja najširšega kroga neposrednih nosilcev družbenega dela. Ustvariti je treba trajne pogoje in mehanizme, ki bodo zagotovili vsestranske predhodne konzultacije (posvetovanja) in razprave v delovnih organizacijah in vseh važnejših vprašanjih, ki so predmet dogovarjanja. Tako izkristalizirana stališča bodo predstavniki naših delovnih organizacij, samoupravnih organov in združenj naše veje zastopali v procesu dogovarjanja. Način sodelovanja delovnih ljudi v tem procesu je treba predvideti v samoupravnih aktilp v normativnih aktih, kot so statuti ali posebni dodatki, kjer naj bo določena tudi pravnomočnost sporazumov po predhodnih posvetovanjih in naknadnih obvestilih. K uspešnejšemu dogovarjanju bo pripomoglo izenačevanje pogojev gospodarjenja, kjer pa je potrebna podpora cele družbene skupnosti. Ker banke niso posebno zainteresirane, da v obstoječih pogojih kreditirajo napore črne metalurgije, zaradi velikih zneskov sredstev in dolgih odplačilnih rokov, za razliko v drugih, zlasti uslužnih dejavnostih, je potreben na tem področju vpliv skupnosti. Pripravljeni material, zaključna pretresanja in predlogi za prihodnje naloge niso mogli niti od daleč v celoti zajeti doslej doseženih rezultatov in obstoječih problemov. Ker so nam ostvarjeni rezultati znani in da se nikakor nismo zadovoljili z doseženimi, ker smo neprenehoma težili k boljšim rešitvam, so tako odbor za pripravo konfernce. kot delovna skupina iznesli v materialu malo bolj kritično slabosti in dileme. Toda- bistveno je, da načeti problemi dajejo možnost za konkretno diskusijo in iznašanje predlogov za nadaljnje izboljšanje družbeno ekonomskih odnosov na načelu dohodka in samoupravljanje v delovnih organizacijah črne metalurgije. R. U. V sindikalnem tekmovanju v odbojki uspešno sodeluje tudi ekipa članic KADROVSKE VESTI V mesecu juniju 1970 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti: Novi člani delovne skupnosti V valjarni so se zaposlili: ŠALAMON ANTON, KROFL JOŽEF, MASTNAK IVAN, JUG IVAN, ŽNIDAR KARL, PONUŠEVAC OSTOJE, JANOŠEVIC KRSTA, ZHUJANI ISA, GRAJŽL STANISLAV — vsi delavci. V livarni valjev: BELAK JOŽEF, ŽEKAR FRANC, ZAGORŠEK IVAN, CAKš IVAN, FIJAVŽ ALOJZ, ARTNAK JANEZ, STOJNŠEK FRNC, MILIČEVIČ IVAN — vsi delavci. SIVKA FRANC — delavec v samotami, BEVC FRANC, elektrotehnik, konstrukcijski biro, GORIŠEK SREČKO, delavec, DROBINC FRANC in HLADIN FRANC — delavci, promet. NOVAK JOŽEF, delavec, RABUZA ANA, delavka v komunali, DRO-VENIK MIRKO, obratni električar, elektroobrat, TKAVC ALBIN, delavec, elektroplavž, BEV-CAR ANTON, delavec, kemični laboratorij, MRAVLJAK MARJAN, strojni tehnik, direkcija, MASTNAK JOŽE, uslužbenec, direkcija, ČUDEN FRANC, livar — jedrar, . livarna II, KLINAR TEREZIJA,, delavka, rekreac. enota, SOVIČ HILDA, delavka — — rekreacijska enota, MILOJE-VIC NIKOLA, delavec, jeklarna, NOVAK MILAN, delavec, livarna II, ŽABERL JANEZ, strojni ključavničar, mehanična delavnica, PLEJIC BRANKO, orodni ključavničar, obdelovalnica valjev, SAJE IRENA, delavka, rekreacijska enota, KUNŠTEK ALOJZ, delavec, elektroplavž, HUSI C OKAN, delavec, jeklarna, MAJ-DANDŽIC STJEPAN, delavec, elektroplavž, ŠTARKEL DRAGO, delavec, livarna II, LESJAK FRANC, delavec, livarna II, CERN RAJMUND, strugar, mehanična delavnica, ZEME FRANC, delavec, promet, BO-ROVŠEK RAFAEL, delavec, JAZ-BINŠEK SILVESTER — delavec, vsi promet, BOROVŠAK STANKO, delavec, modelna mizama. DUJIĆ ANTE, strojni ključavničar, mehanična delavnica, GRMEK ZDENKA, delavka, rekreacijska enota, OKORN EMIL, delavec, jeklarna, BORLAK STANKA, natakarica, rekreacijska enota. Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli: ŽEKAR MIRKO, delavec iz valjarne, GAJŠEK STANISLAV, delavec iz prometa, BREČKO VILJEM, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, LIPOVŠEK JOŽE, delavec iz valjarne. Po lastni želji je odšel iz podjetja: GREŠAK STANISLAV, elek-tromehanik iz elektroobrata. Samovoljno so prekinili delovno razmerje: OBREZA JAKOB, delavec iz jeklarne, RABUZA IVAN, delavec iz elektroplavža, PŠENIČNIK JOŽEF iz livarne valjev, BEZGOVŠEK MILAN iz livarne sive litine, NEŽMAH ANTON, delavec iz stanovanjske enote, TALER LUDVIK, delavec iz jeklarne, NARAT KARL, delavec iz livarne sive litine, CENTRIH JANEZ, delavec iz šamotame, KOLAR IVAN, delavec iz jeklarne, KLINAR MILOŠ, delavec iz valjarne, CESAREG JOSIP, delavec iz elektroplavža, VAJDEC MARTIN, delavec iz valjarne, PIRŠ VID, delavec iz ekspedita, ŠEGA EDVARD, delavec iz šamotame, RADIČ MIRKO, delavec iz livarne valjev, BLACA IDRIZ, delavec iz valjarne, PRISTOLIČ ANTON, delavec iz valjarne, KLADNIK DUŠAN, delavec iz valjarne, FELICIJAN ŠTEFAN, delavec iz livarne sive litine, GRAČNER MIHAEL, delavec iz mehanične de- lavnice, KOLAR DRAGO, delavec iz valjarne, PAVLOVIČ BRANKO, delavec iz elektroplavža, ZU-KA NAMON,.delavec iz jeklarne, MANDIČ BRANKO, delavec iz livarne valjev, BORLAK STANISLAVA, natakarica v rekreacijski enoti. V preizkusni dobi je prenehalo delovno razmerje: ILIČ DJURO, delavec iz valjarne, PUŠNIK BOGOMIR, strojni ključavničar v mehanični delavnici, LJUTOLI BEJTUŠ, delavec v livarni valjev, ŽNIDAR KARL, delavec iz valjarne. Izključen iz delovne organizacije: PEVC RUDOLF-Franc, delavec iz delovne enote jeklarna. Na 6-mesečno rehabilitacijo je odšel LUKACEK MARKO iz valjarne. Naraščaj v družini so dobili: CERNOŠA ANTON iz elektroplavža, TRAMŠEK IVAN, livar- ski pripravnik, VERK FERDO in GRAČNER IVAN — oba iz livarne sive litine, SMOLE ANDREJ iz jeklarne, GAJŠEK ADOLF iz UOS, KOVAČ FRANC iz livarne valjev, MARČIČ ANTON iz OTK, TIFENGRABER M' LAN iz elektroobrata, BEZGOVŠEK IVAN iz valjarne. Čestitamo! Na novo življenjsko pot so stopili: LUBEJ MARTIN iz valjarne, JAGODIC FRANC iz livarne valjev, PUNGERŠEK MARTIN iz valjarne, SKALE EDI iz livarne valjev, PRATNEMER MILAN iz mehanične delavnice, LAVRIHA FRANC iz livarne sive litine, ŠLA-TAV LJUDMILA iz splošnega sektorja in SIVKO IVAN iz komercialnega sektorja, JAZBEC FRANC iz livarne valjev. Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče! NA§I UPOKOJENCI SMOLE MARTIN, rojen 24. 10. 1918 v Strtenici pri Šmarju, sedaj stanuje Vinski vrh pri Šmarju,, po poklicu kovač. Poklica se je izučil leta 1939 pri privatnem obrtniku v Šentjurju. Delal nekaj časa kot obrtnik. Leta 1953 se je zaposlil pri gradbenem podjetju, kjer je bil do junija 1957, ko se je zaposlil v našem podjetju, najprej kot delavec v vlivališču, nato kot kovač v obratu jeklarna do 4. junija t. L, ko je bil invalidsko upokojen. CAHUN FRANC, rojen 8. okt. 1910 na Ponikvi. Sedaj stanuje v Štorah. Doraščal je v Avstriji, kjer je tudi zaključil kmetijsko poklicno šolo. Bil je zaposlen kot planinski pastir do leta 1935, ko se je vrnil v Jugoslavijo. Do leta 1950, ko je prišel v železarno, je delal pretežno kot kmetijski delavec — dnina. Januarja 1950. leta se je zaposlil v našem podjetju, bil razporejen na delo v livarno, kjer je delal kot čistilec litine vse do 8. junija 1970, ko je bil invalidsko upokojen. ROMIH FRANC, rojen 8. marca 1915. leta v Brezah nad Laškim, sedaj stanuje v Pečovju nad Štorami. Najprej je delal doma na očetovem posestvu. V železarni se ic zaposlil februarja 1946, najprej kot, transportni delavec na prosi tu, nato v jeklarni in komuna nem oddelku, od 1957. leta dalje pa na elektro-plavžu, oz. organizaciji. Dne 9. junija t. 1. je bil invalidsko upokojen. Od 29. 8. 1944 do osvoboditve je sodeloval v NOV. .OJSTERŠEK ANTON, rojen 21. sept. 1926 v Prožinski vasi, stanuje Kompole nad Štorami, po poklicu valjar. Aprila 1942 se je vključil na delo v šamotami Štore in delal do oktobra 1944, nakar se je vključil v enote NOV, kjer je bil do osvoboditve, oz. v JLA do aprila 1947, nakar se je zaposlil v Železarni Štore v obra-obratu valjarni, kjer je bil vse do invalidske upokojitve dne 11. 6. 1970. V valjarni je opravljal delo na različnih delovnih mestih. ZAHVALA Podpisani GRMEK FRANC se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darilo in za obisk na domu vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz obrata šamotame. Grmek Franc ZAHV ALA Podpisani se zahvaljujem za prisrčne besede ob upokojitvi tov. Niku ing. Zakonjšku, obrato vodji Jaru Zelenku ter mojstroma Antonu Mackovšku in Ivanu Seliču. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem za prejeto darilo. Energetskemu obratu pa želim v nadaljnjem razvoju še mnogo delovnih uspehov. Jože Grčar NASI UPOKOJENCI ZAJC JOŽE, rojen 12. marca 1914 v Brezah, kjer tudi stanuje. Leta 1930 se je šel učit za tesarja in mizarja, za kar se je izučil leta 1935. Do 1938 je delal v svo- jem poklicu. Med vojno in neposredno po vojni je delal na terenu kot aktivist. Leta 1947 se je ziposlil v Železarni Štore v .obratu livarna kot delavec. Od leta 1951 dalje je bil razporejen na delo v valjarno, kjer je delal vse do upokojitve in opravljal delo v adjustaži tega obrata. Dne 22. junija 1970 je bil invalidsko upokojen. MRAVLJAK IVAN, rojen 29. aprila 1920 v Podgradu pri Šentjurju, kjer tudi stanuje. Po poklicu kolar. Po izučitvi poklica je delal pri privatnem mojstru v Prožinski vasi in Celju, kjer je delal do 1942. leta. Nato je bil doma do vstopa v NOV v novembru 1944. Leta 1947 je bil demo- biliziran iz JLA in se nato po enem letu vključil v delo v Železarni Štore, dne 27. 10. 1948. Bil je razporejen v gradbeni oddelek na delovno mesto kolarja do novembra 1950 in po 4-letni preki-ju, se je ponovno zaposlil v našem podjetju, kjer je delal do upokojitve. Najprej kot kolar in od julija 1959 dalje kot delovodja tesarsko mizarske delavnice v sestavu gradbeno-stanovanjske enote. Dne 2. 7. letos je bil invalidsko upokojen. CENE MIHAEL, rojen 19. sept. 1916 v Sevnici pri Brežicah. Stanuje Podgorje pri Šentjurju. Po poklicu mizar. Poklica se je izučil pri privatnem obrtniku v Šentjurju leta 1935. Pri privatniku je delal do maja 1938, ko je vstopil prvič na delo v Železarno Štore in delal kot mizar, kjer Je, s kratkim presledkom, delal do januarja 1941. leta. Med vojno je delal v Nemčiji, nato se je v decembru 1945 ponovno vrnil v naše podjetje, kjer je delal vse do upokojitve na delovnem me- stu mizarja v gradbeno-stano-vanjski enoti. Dne 2. julija letos je bil invalidsko upokojen. PREGELJ STJEPAN, rojen 30. januarja 1913 v Desiniču — Pregrada, sedaj stanuje v Kompo- lah 97, pri Štorah. Leta 1933 se je izučil za poklic kleparja v Sremski Mitroviči, nato pa se je zaposlil v Zagrebu v svoji stroki. Nekaj časa je nato delal v kmetijski zadrugi — v Desiniču. Leta 1951 se je prvič zaposlil v Železarni Štore, kjer je delal nekaj mesecev, nato pa se je zaposlil pri Betonu v Celju. 18. 10. 1954 se je vrnil nazaj v naše podjetje in delal ves čas v mehanični delavnici v svoji stroki. Dne 2. 7. 1970 pa je bil zaradi slabega zdravja invalidsko upokojen. HLUPIC KARL, rojen 2. nov. 1912 v Pregradi pri Krapini. Stanuje v Roginski gorci pri Pristavi. Z delom v rudniku Rogin-ska gorca je začel s trinajstim letom starosti. Nato je delal pri gradnji cese v domačem kraju, kjer je delal do druge svetovne vojne. Med vojno je bil na delu v Nemčiji do konca leta 1943. Oktobra 1944 se je vključil v NOV, kjer je bil do osvoboditve. Na delo v naše podjetje se je vključil novembra 1949. Bil je razporejen v obrat jeklarna, kjer je delal do upokojitve kot nakladalec železa oz. v pripravi vložka. Dne 2. julija 1970 je bil invalidsko upokojen. Jože Kragelj Čeprav ga je že leta in leta pe-pestila zahrbtna bolezen, je še vztrajal med svojimi sodelavci in šele letos februarja je bil starostno upokojen. Ko pa je zapustil krog svojih sodelavcev, ga je bolezen zgrabila še trdneje in ga po nekaj mesecih strla. Tako je izčrpan klonil 8. julija ponoči v celjski bolnišnici in zapustil žalujočo ženo, tri lepo oskrbljene otroke in hčerko, ki bo čez leto dni že tudi izučena za primeren poklic. Svoje dolžnosti in obveznosti do družine je kljub težavam izpolnil. Kot delavec v svoji stroki je veliko pregaral, oklenil se kleparskega poklica v Tov. emajl, posode, kjer je najprej delal kot navaden delavec, potem se je izučil poklica in delal pri privatnem obrtniku. Že oktobra 1938. leta pa se je vključil v delo v že- _____f I ZAHVALA~~Ì Ob prezgodnji smrti našega dragega očeta JOŽETA KRAGLJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in izkazali spoštovanje pokojnemu očetu. Posebno se zahvaljujemo upravi železarne, kadrovskemu sektorju, tovarniškemu odboru sindikata, sindikalnemu odboru mehanične delavnice ter pokojnikovim bivšim sodelavcem za izkazano pozornost. Prisrčna hvala tudi pevskemu zboru in govorniku za besede ob očetovem grobu. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča žena in otroci: Jože, Ivan, Mimica in Majda KADROVSKE VESTI Naša dva obsolveta na Šolskem industrijskem kovinarskem centru v Štorah Anton Arh in Mirko Gajšek sta se pred štirimi leti prijavila na razpis štipendije za šolanje na metalurškem odseku Tehniške srednje šole v Ljubljani. Letos sta šolanje uspešno dokončala. Čestitamo! Iezarni in kot klepar delal domala do upokojitve, potem je zaradi bolezni presedlal med strojne ključavničarje, ker na višinah ni smel več delati. Samo dobro leto je še delal na takih delih, potem je bil upokojen. Toda doma ni bilo več otrok, družina se je počasi razkropila, Jože Kragelj pa je bil izredno navezan tudi na otroke in zdaj že na vnučke. Trpel je in dotrpel. Veliko število prijateljev in sodelavcev ga je spremilo na zadnji poti, vsi pa ga bomo ohranili v lepem spominu, v sočustvovanju z ožalošćeno ženo, ožjimi svojci in vsemi sorodniki. R. U. Jakob Kranjc | čez enaindvajset let je tesaril v naši železarni, pred 11 leti pa je bil upokojen; veliko kubikov lesa je obdelal in vgradil v o-grodja, rad je delal, miren in prizadeven, dober tovariš. Z ženo sta lepo skrbela za dom in otroke, šest otrok sta spravila do kruha. Ko je stopil v pokj, ni mogel brez tesarjenja živeti. Tu in tam je še rad priskočil v pomoč s svo- jimi izkušnjami in pridnimi rokami. Do zadnjega diha je oprav-lajal svojo obrt. Omahnil je pri svojem delu in obležal. Poslovil se je in zapustil rodbino, zapustil sodelavce, znance in prijatelje, sosede, vsi bodo žalovali za njim. Pred vojno je tesaril pri zasebnikih, dokler se v marcu 1938 ni zaposlil kot tesar v železarni in delal vse do upokojitve 13. julija 1959, na svoj 55. rojstni dan. V sredo 8. julija ga je dohitela smrt in v petek 10. julija se je od njega poslovilo veliko ljudi, ki ga bodo ohranili v najlepšem spominu. R..U. STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudoif Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek ln Ivan Zmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1970