Uhaja vask
aadelj in
U.ued daily diy» and Hoüdajs.
ÜTO-YKAH XXL à
p
glasilo
'-Ht
slovenske
Nemiri v Jugoslaviji
še niso končani
; -i-
Skupščina suspendirana za osem dni vsled silne rabuke. Poslanci obtožili ministra notranjih zadev (dr. Korošca) umora. Koalicijske stranke zagotovile vlado, da bo nettunsld pakt odobren. Kralj posvaril dijake. 60 ranjenih, 400 aretiranih. Italijanski poslanik odpoklican. Anglija in Francija izlivata hladilno olje ..
Št» mehiškega štaba zapri kot tihotapec
Callas se ponovno izkazal pošte-njaka, ki ne pozna prijateljstva» če ni prijatelj pošten.
Bel£nwl. 1. jun. — Skupščina (parlament) je bila včeraj prekinjena za osem dni potem, ko io «e v zbornici odigrali brez malega enaki prizori kakor na ulicah Belgrada med žandarji in dijaki ter delavci, ki protestirajo proti vladi radi nameravane ratifikacije nettunskih konvencij z Italijo.
V zbornici je bila grozna ra-buka. Poslanci opozicije so raz-pisalne mize, tolkli, skakali in kričali ter metali črnilnike v protestu proti brutalnim metodam policije napram demonstrantom. "Minister notranjih zadev je krvolok*jn morilec 1" so vpili poslanci in v njihovem kriku so utonili glasovi zagovornikov vlade, ki so bili proti temu, da bi skupščina razpravljala o demonstracijah. Nekaj minut je zavladala tišina, ko je bila naznanjena smrt zborničnega podpredsednika Agatunoviča vsled vnetja pljuč, ali samo par minut. Kraval se je obnovil in tedaj je predsednik zaključil zasedanje za en teden.
Kasneje so se sesle vladne stranke in odobrile akcijo vlade. To znači, da bo vlada imela večino za odobritev nettunakega pakta, proti kateremu protestira vsa Jugoslavija.
Belgrad, 1. jun. — Nemiri, izvirajoči i z proti italijanski h demonstracij, še niso ponehali. Belgrad je danes podoben vojaškemu taboru. Del mesta, kjer Ro nastanjeni diplomatje in kjer «o bili najhujši izgredi, je obkoljen od policije in vojaštva in nihče ne sme tja brez dovoljenja. Ruska restavracija "Impe-rial Car" je razdejana. V bolnišnicah leži okrog 60 ranjencev, med katerimi je 36 težko ranjenih od policijskih krogel in žan-darskih bajonetov. V zaporih se Pa nahaja 400 dijakov in 60 delavcev. Včeraj so izpustili 200 itudentbv. O uboju več dijakov in ¿andarjev ni še danes ofici-jelneifa potrdila, dasi se splošno ffovori, da je bilo več oseb ubitih, Iha časopisa, ki sta kritizirala akcijo policije, sta bila zaplenjena.
Kralj Aleksander je včeraj Wxlovil apel na dijake, naj mi-r«j«'jo, kajti baš s takimi de-^ t racijami in izgredi lahko IZ7-'»yejo prelom z Italijo.
Kim. l. jun. — Snoči je bilo (lfi<ijHno naznanjeno, da je ita-Iijan^ki poslanik, general Bor-(j,'r". odpoklican iz Belgrada. Na JJ^ovo mesto pride Galli. ki je i'>kov ujak v balkanskih zadevah."
■'"iKoslovanako poalsništvo na ftazza Morghesa je še vedno zastraženo s policijo in <T"">i'ajčno milico, da ga ne na-M,'i" '¡išintovaki dijaki v kon-',a,l<-rnonntracljah. Po vseh več-Jlh "I, stih Italije so v teku de-racije proti Jugoslaviji.
Polaf čez Pacifik
Dva Američana in dva Avstralca na poletu iz Kalifornije v Avstralijo.
Oakland, Cal. — V četrtek o-poldne se je tukaj dvignila v zrak četverica letalcev v mono-planu "Southern Cross" in poletela proti Avstraliji, letalo ima radio, ki redno pošilja depeše. Ob petih popoldne so izročali, da ho že 800 milj od San Francisca in vse je v redu. Pet ur kasneje, ob desetih ponoči, so sporočili, da so zašli v "air pocket" (praznina v zraku), iz katere so se srečno izvlekli. Takrat so bili 1100 milj od obrežja. V petek zvečer so sporočili, da so še 600 milj cxl Honolula.
Na poletu sta dva Američana: James Warner in poročnik Har-ry Lyon ter dva Avstralca: kapitan Kingsford Smith in kapitan C. T. P. Ulm. Smith vodi polet. Monoplan "Southern Cross" je Fokkerjevega modela in ima tri motorje. Vzeli so se-boj 1200 galon gazolina. Distan-ca do Sydney ja v Avstraliji je približno 8000 milj in dospeti i-majo tja v štiridesetih urah. Med potjo se ustavijo v Honolulú, Havaj (2400 milj od San Francisca) in v Suvi na otočju F|ži (3140 milj od Honoluluja); ód tam je še 1946 milj do Avstralije.
Ako pojde vse po sreči, bodo letalci v Avstraliji enkrat v soboto. _
Zapravljaaja Ijedekega denarja za kampaaje
an*.
¿i i j»
1. jun. — Francoska zelo vznemirjena valed v ikov v Jugoslaviji, dasi ;,ri liHti skušajo omalovažiti ''"niofintracije proti lUliji.
1'arizom in Londonom se l;rT tavajo diplomatske brzo-v K' U\ ae, da bosU Franci-*nglijt skušali pomiriti lrJ< ne duhove. Francija bo '•j* na viharne vode v Bel-A"lilija bo pa hladila raz-*!«ve v Rimu.
ra/tM ttiila Vrm i fri-ti
J»
4,H» i'ponaklh ribičev utonilo.
T K,f». 1. jun. — Velik Ujfun ribiško brodovje v Sa-\na otoku Nokaldo in o-
' ' ,,K'\Japonskih ribičev Je u-
)
$60,000 izdanih za pisma kon-greenlkov, ki poplsvljajo deželo.	_
' Washington, D. C. — Posebni senatni odsek, ki nadzoruje kampanjske sklade kandidatov in ki ostane v službi ves čas volilne kampanje, je te dni odkril, da so razni piredsedniški kandidatje potrošili $60,000 ljudskega denarja za svojo agitacijo. To so izvršili na ta način, da ho njihovi pristaši med kongresniki razposlali na vladne stroške svoje govore v kongresnem zapisniku volilcem. Uradna pošta kongres-nikov je prosta; vlada jim tudi brezplačno tiska vsak ponatis iz kongresnega zapisnika, ki ga zahtevajo. Pristaši tega ali onega kandidata poskrbe, da v zbornici, kadar nanese prilika, povedo kaj v prilog kandidatu ali kaj slabega proti nasprotnemu kan didatu. Reklama in kritika pride potem v zapinnik, ki se tiska in razpošilja na ljudske strošk* med volilce.
Odsek je dognal, da je bilo zadnje mesece razposlanih tri milijone pisem z izčrpki iz zapisnika p<> vsej deželi. Tako je kampanjski upravitelj demokratskega kandidata Smitha |*>-skrbel. da je bilo na ljudske stroške razklanih 490,000 izvodov govora proti Hooverju. ki «ra je imel v marcu neki ohijskl
kongresnik v zbornici. Na drugi
strani so Hooverjevi P"J"W na enak način razposlal. 760,000 komadov drugega govora proti Smithu Vse te stroške, ki zna-Aajo tisoče dolarjev, mors pokriti ljudstvo, ki plsčuje dsvke.
Odsek je tudi odkril, ds je bilo ns ljudske stroške rszširje-nih po detel i 570.000 izvodov govors senatorja lleflina .z A labame. ki j« napadel Smitha. katoliško cerkev In vojaško in-tervencijo v Nlkaragvi.
Mexico City, 1. jun. — Mehiški listi so včeraj objavili sen-začno vest, da je hil general Jose Alvarez, šef generalnega štaba mehiške armade in Callesov najožji prijatelj — odstavljen od službe, aretiran in vržen v zapor kot navadni zločinec na Callesov ukaz. Oficijelno pojasnilo mučne afere je šele pokazalo javnosti, da predsednik Cal-les ne pozna nobenega prijatelj stva, kadar je javna služba in zaupnost ljudstva zlorabljena. Calles sam je razkrinkal generala Alvareza kot tihotapca svile iz Združenih držav in zdaj poskrbi, da ga zadene kazen po zakonu.
Dolgo časa že je prejemala vlada pritožbe od trgovcev, da je Mehika poplavljena s ceneno svilo, ki je redno utihotapljana čez mejo. Vse preiskave tajne policije so bile zaman. Tedaj je Calles vzel stvar v svoje roke, ne da bi komu kaj povedal o tem. Njegov stric Guilebaldo E-lias je direktor carine. Njega je poslal v I.aredo ob meji Texn-sa. Pogodil je. Istočasno je prišla čez mejo velika pošiljatev svile v vrednosti $260,000. Calles je odredil, da Elias pusti pošiljatev, naj gre neovirana do Montereya, tam pa zapleni železniški voz in aretira vse navzoče. To se je zgodilo, kakor da bi navil uro.
Aretacija je odkrila v spremstvu vojaške častnike in od teh je driala sled naravnost v urad šefs generalnega štaba, ki je ziocaM¿al svojo oblast ia predsednikovo ime, da mu ni mogel nihče do živega. Ko je imel Calles vse dokaze v rokah, je odredil, da se general Alvarez aro-tira in vrže v jačo.
Čangtsolia izpraiajaje Pekiag
Japonci prialllll diktatorja na ae-veru, da preneha z vojno.
Taingtav, 1. jun. — General Jasomitu, poveljnik japonske tretje divizije, je včeraj dal ki-.tajskim četam severne armade v Tsingtavu 24 ur časa, da izpraznijo mesto.
Ijondon, 1. jun. — Vest iz Pekinga se glasi, da staro glavno mesto Kitajske pade vsak čas nacionalistom v roke. Cangtsoll-nove čete odhajajo v Mandžurijo.
Tokio, 1. jun. — Japonski vojni urad je obveščen, da se je pe-kingski diktator Cangtsolin končno odločil, da izprazni Peking in se umakne v Mdkden. Japonske vojaške oblasti so prepričane. da južnokitajski kuomintan-jfovci okupirajo Peking v nekaj dneh in |*>tem pride mir.
Cangtsollnova armada se uml-če na črto Peking-Tlentsin v največjem neredu. Cel armad ni zbor je včeraj pustil bojišče, ko so vojaki Izjavili, da se ne bodo več bojevali proti nacionalistom.
ft pa mika letalca ptrnekala ameriški rekord.
Seville, Španija, 1. jun. — Španska letalca Jimenez in Igle-aias sta poletela od tukaj v torek in dospela včeraj v Naslra-
ETA
NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, m. sobota, 2. junija (June 2). 1928.
list, Ast af Oa*. S, 1S1T, aatSortaaS aa Jaaa 14. ISIS.
rt f
Ursdalškl la
NIT E Lawadaia Ava
Office of PubUaatíoat «847 South Lawndala Ava Talaphoaa, Rockwall 4S04
ÔTEV.—NUMBER 129
RAJNO
L J« JO SIM
KOVNE UNIJE
Vojna v tobačni' industriji na vidiku. — Dalja tobačnih delavcev prehaja v ofensivo za osvojitev hgfabljenega tere-
Greensboro, N. C — Šestmesečno zborovanje ptedmontakega organizatoričnega sveta je po-setilo 260 delegatov. To poks-zuje, da zanimanj« za delavsko strokovno organizacijo v južnih državah med delavstvom vedno bolj narašča. TO sborovanje je posetllo največja število delegatov, odkar je bil ustanovljen pl-edmontski organizatorični svet. Na zborovanju ao bili delavci In delavke is Raleigha, Durhama, Charlotta, Winston Salema, .Greensbora In drugih severoka-rolinskih mest, pa iz Dan vlila, W. Va., vatnegi tovarniškega središča na drugi strani meju.
Piedmontski organizatorični svet se je organiziral za razširjenje delavske atrokovne organizacije ali neorganiziranih delavcev na jugu. V kratkem času je itovzročil, da se je gibanju pridružila centralna delavska strokovna organizacija v Green-sboru. Zdaj prehaja v ofenzivo proti neunijskim tekstilnim In tobačnim tovarnam.
Svet bo podpiral organizacijo tobačnih delavcev International Tobacco Workers pri ofenzivi proti R. J. Reynolds kompsnlji. Svet bo obdrftsvsl svoje prihodnje zborovsnjs v Winston Ssle-mu, kjer Uns kompsnija svojs tovsrne, v ka}erih producirs 135,000,000 cigszfct na dan. UnU ja se trudi osVtftltt svojo nekdanjo postojsnko. Nekoč je bilo v nji organiziranih 14,000 uslu-žbencev te kompanljs. Pogodbo je imela s kompanijo do leta 1922.
Edward Crouch, podpredsednik unije in nekdaj usluibenec te kompanlje, izjavlja, da unija pridobiva na člsnih med tobsč-nimi delavci. Kompanijs ps ne drži križem svojih rok In udsri nazaj, kadar In kjer more. Kom-psnijs Je nedsvno začasno odslovila šest sto delavcev, nekaj od teh jih je kssneje zopet zaposlila. V odgovor pa delavci, ki aim-patizirajo i delavsko strokovno organizacijo ne pušijo cigaret, ki prihajajo na trg pod znamko "Camels". Nekateri delegatje so izjavili, da v njih krajih se pro da polovica marij cigaret te znamke.
Splošni organizator Ameriške delavske federacija O. E. Wood-bury bo prisostvoval prihodnjemu zborovanju sveta. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, Je določil nJega, da pomaga |>ri organiziranju neorganiziranih delavcev,
Na zborovanju sveta so bili zastopani tudi delavci te kompanlje. Od spredaj Je sedela tobačna delavka, ki Izdeluje cigarete. Zadaj Je sedelo pet zamorskih delavcev, ki delajo za lalo kompanijo In so člani nove delavske unije v Winston Salemu.
Kor Je poaetil zborovanje, Je takoj opazil visoko rast zborovske v. V Be verni Karolini so s« naselili krepki ljudje. HUvbln-ski delavci, ki niso bili mogoč* v najnežnejši mladoatl Is postavljeni Izkoriščanju, ao še zdaj visoke rasti. Fizično pritlikavi ao postali le tekatilni in tobačni de
tarafevahita u Ma IzkerKéajo brezpoaelae
Tako Je razumeti raaaodbo naj* viAJega svsanega sodišča.
Waahington, D. C. — Razsodba najvišjega sodišča, s katero se sodniki Holmes, Brandels In Stone ne strinjajo in ki je bila izrečena dne 28. maja, pove, da lahko privatna posredovalnica ssrsčuni za posredovanje dela, kar se jI zdi, da je njeno delo vredno in da vlada nima pravice zanjo določiti pristojbine. V tem slučaju ae je šlo za nekega Ribnika, ki Je prosil v državi New Jersey za dovoljenje, da otvori posredovalnico za delo. Drtavnl delavski komisar mu je vlogo odklonil, češ, da je pristojbina kot jo on predlaga, previsoka. Ribnik Je tošil, da prislU driavn, da mu izda dovoljenje za posredovanje dela. Nitja sodišča so se strinjala z državnim delavskim komisarjem.
Sodnik Sutherland je spisal mnenje veČine, sodnik Stone In njegova tovariša pa izjavljajo, da ustava daja državi moč, da obračuni s sli, ki se pojavljajo pri obratovanju posredovalnic za delo.
bad, Indija. Dosegla sta svetov ni rekord daljave, 4500 milj. Do I	|nd,jatrlJskega
zdaj *ta imela rekord 4000 milj ;
Chamberlin In Uvin, ki sta lan i W||liam Smith, blagajnik or-letela iz New Yorka v Nemčijo Lmtodj* nogovlčarskih delav«
—---'cev, ja izjavil, da nogovlčarskl
FaraaarJI prr»te»llra)o. Iglavci zaslutijo komaj eno če-
I)e Kalb. Ill — Tukaj ae da- tniiao ali tretjino tega. Ur, žanr, (m,bota) anide 5000 farmar- ^^^ ^ vrst* delavci v saver-j*v ir aevemegs Illlnolsa na pr>- njh 4rt**§h. testnem shodu proti Coolkig*ve-| iMavnik Je dolgotrajen, deis
Skoda, da zakon ne dolots jet* alike kasal za podjetnUe, ki slabo plačajo svoje delavee.
New York. N. Y. — Mergenthaler Linotype kompanija je plačala Fred Kusisku, stsremu 47 1st, in očetu dveh otrok, tri in dvsjset dolarjev aa teden. Ku-siak je bil obtoften, da je ukradel nekaj orodje In seveda Je«! ta* d! aretiran.
Ko Je sodnik Taylor izreke! kazen nad delavcem, Je rekfl: "Zal, da ni postiva, ki določa jetniško kazen za podjetnike, ki slabo plačujejo svojs delsvce. Tu ni prsv nobenegs dvoma, ds j s Mergenthaler kompanija ijlsče vala temu delavcu gladovno mezdo in tako podvrgla delavca skušnjsvsm, ds se Je spodtsknil In psdel."
Mergenthslerjsvi vlftjl urad nlki so strme poslušali sodniks, ki je tako govoril, ps so vprs ševsli drug drugegs, ksj ps jr treba za delavca še več. Komi« nija ima reatavraejio, vsdrtujo skupinsko zavarovanje in zdravniško službo za delavce.
Ako bl se delavci ss vedel I svoje politične moči in fzrsfcili glasovnico sebi v korist, bl še bolj zijsll in strmsli, kot so, ko Jim Je sodnik povadsl. resnico, ki je ps niso rszumell,
. ZKLKZNIAKA VOZOVA
trTila.
Mem oaab
ubitih, raajealh.
ins jat
Dan vlile. IN* 1. junija, — S« dem oseb Je bilo snoči ubitih, o-aemnajst Je bik» pa ranjenih, ko ste dva vozova Illinois Trsction železnice trčila skupaj kakšnih dvajset milj zapadno tega me« ata. Zs vzrok na»areče navajajo pokvarjene zračne zavore na ekapreanem vozu, ki je drvel proti Danvillu. Ranjene«, ná katerih bo najbrt nekaj podle*!'» l*jškodl»am. so ^»eljall v bolnišnico v Champeign.
Greensboro Hosiery kom|*ril-ja v Greensboro J« takoj v k»-kalnem časopisju zanikala, da njeni delavci delajo ob nedeljah.
Alfred Hoffmen ia drugi u-
KBJU PRIDE P0-LITItNI PREO-
IKRET NA LEVO?
Kadar Jiia teče voda v grla ln ss m noša socialistični glasovi.
Waahington, D. C. — Kadar v kongresnem okraju velikega industrijskega središča porn nože glasovi socislist. strsn-ke in se pokaie nekaj odldčnostl, da se bodo delavci sami ščitili, tedaj republikanske in demo-kratske organizacije krenejo proti levici.
William SI rov Ich, kongreanik ia 14. newyorškega volilnega dl-strikta, ki ga podpira Tamma-nltaki dvorec, ae Js v tem ssse-dan ju potegnil aa penfloniranje starih delavcev. Socialisti v tem volilnem okraju menijo, da je zanje prilika ugodna, da Izvolijo socialista kongresnlkom. Zdi se, da je tudi Sirovich tega mnenja.
Socialist Vktor Berger jé vsako leto, odkar je postal kongres-nlk vloiil predlogo za penzijoni-ranje starih delavcev. To stori vsak socialist, da stavi predloge v korist delsvstvu. Ampak Sirovich Je demokrat, ln sicsr prvi demokrat, ki je predloill kongresu predlogo, ki Jo je Izdelalo Društvo za starostno oskrbo.
Brezposslnost v New Yorku je vellks, pa tudi rsvššins med delsvskirsj sloji. In tako je Biro-vlch opazil le druge reči, ki bl jih ne, ako bi bIH delavci ssdo-volj ni. Kritiziral Je poročilo Ns-rodne civiéns federacije, ki sku-šs d lak radi t i rat i oskrbo za starost s f rasami, češ, da js krtvlč-aa Ia neameriška.	*
To naj študirajo in premišljujejo ne ssmo delsvcl 14. volilne-gs okrsjs.v New Yorku, smpsk vsepovsod ln bodo prišli do spo-znsnjs, aakaj republiksnska all demokratična organisscijs vča-si krene proti levici.
Trial äblrtrike
Najeti profsasrjl dobe pa ISftO ss vssko predavanje proti javnemu laatniitvu vodnih Ia eMitrilalh sil.
Wsahiagt4>a, D. C. — Med pre-iskavo, katero vodi zvesna trgovska komisija o delovanju In propsgsndnlh metodsh trusta elektrike, Je »1. majs prUlo ns dsn, ds družb« Jsvnlh naprav na zapadu plačujejo profesor Jem coloradsks univerze po $250 za vsako predavanj«, v katerem zagovarjajo privatno last vodnih sil in «lektraren Ur pobijajo Javno last, obratovanje in distribucijo Istih sli.
Predstavniki trusta so v preiskavi priznali, da "prispevajo" k profesorskim plačam in Jim "pomagaj* k postranskemu zaslužku.*" Ns U način so "poma-gali," da Je profeaor J. C. Du-vall na eoloradaki univerzi lansko poletje m«d počitnicami xa-alužll $1848 s predavanji v prilog trusttt. Priznali so tudi, da imajo v svoji službi profesorje na |jenns|rlvanakl univerzi In na drugih vseučiliščih. Navadno najemajo profeaorj« iiolltlčn« a-konomlje.
Praèaàava glad« "divjih" zaiaav v ((rta^sta poslopja.
Rostoa, M aaa. — Državna senatna zbornica je odgtasovala, da aa uvede pretakava radi ob-
aluibenci ao pa t laprlaaicnimi UM», da so s« vršile divje žaba-Izjavami podprli Izjavo William vfl v pritličju državrMga poalop-fm¡Ñm.	Ja. kjer so bil« ahrsnj«n« konfla.
M vet J« na avojem «korovsnju ; clran« <i»oJne pijač« Teh saliav a prejel resolucij« proti fMklrlj.Iso sa ud«l«ft«vall tudi nekateri
mu
vetu

Parmsrji Izvolijo delegacijo, ki nigkm. Apeliral je na d«l«g«t«. da kuika" in bo pojde na republikansko konvem- nm{,rsviJo defauci skupno fnmto čarskim drla djo v Kanaaa City.	% proti takim ra*m«ram.	panji.
pomagal n/»s"\i v njih kam-
povad državnega inžinirja. — Prelakaf» glede Uh obdolšltev
o»*eU biti umimlva.
U FaHetteva poteza
__^ai i----1 a___l _
proti rrutvu urana
Zahteval je v aenatnl reaolucljl. da as obtošnlea pršil knrine-Mmi t matu znova vpošteva.
Waahlngton, D. C. — Senator U Follette Je pred zaključenjem kongreanega kaaedanja predložil resolucijo, ki nslsgs zvesni obrtni komisiji, ds vspostavl i nova obtožnico proti Continsn-tal Baklng kompanljl. Komisija je namreč dne 8. aprila 1926 zavrgla i večino glaaov obtošnico.
Ko je wiseonalnaki senator predk>Šil svojo resolucijo za ob-novljenje obtožnice in postopa* nje proti krušnemu trustu, Je recitiral sgodovino tega alučaja, ki se suče okoli tega, ds Continental interesi skušajo ustanoviti krušni trust, Vfčlna komisije, s katero se pa niata strinja-s komisarja Nugent ln Thompson, je dala svojsmu odvetniku neprlčakovstto nslog, ds ustavi postopanjs proti Continental kompanljl. češ, da J« Justlčnl da-psrtmsnt vlošil tožbo proti trustu. Rsvnotistegs dne js ps tudi justlčnl depsrtm«nt umsknll tvojo obtožnico i« napravil kompromis s zveznim sodnikom, da •da izrek, a katerim obe stranki soglašata.
U Follette Je ob tej priliki Jejal, da justlčnl dspsrtmsnt In komisija nista podvssla nič zadostnega, ds odprsvita strah, da ni krušni trust v snovanju. '
Svoječssno Je juitični podod-aek poročsl po konšansm zaslišanju, da Contlneatal Baking kompanija nI prejela nobene kasni, dssirsvno js kršila zakon.
U Follette Js nagltšal, da ja senat aprsjsl resoludjo, da komisija res prsliča Contlaantal Bsking kompanijo Ia drugi jav-nopotrsbščinske kompsnijt tar da ae ljudstvo obvsrujs pred o-anovsnjsm krušnsga trusta.
ODHIiOVITEV MESTNIH U-SLUtBSNCVV.
MItIkaAI prejemajo plsčs as ra-čun davkpplsševskev.
Chleago. — Msatna plačilna UsU, ki Js bila dana v Javnost, je povzročila prsesj nsvoljs, po-sebno med nekstsrimi mestnimi uslužbenci. Plsčilns UsU prika-luje, ds Js bilo odslovljsnlh trideset uslužbsnceV, kstsrl so napravil! skušnje, da so dobili mestn« službe, obdršsnlh Js bilo pa nad šestd«s«t oaeb, ki aploh iiso opravljali dala v mestni hlapeč ps so bili aktivni v političnih ksmpsnjsh is Izvolitev gotovih (Kilitlčarjev/
Sedaj ae slišijo sahteve, da se ds v Jsvnost tsjns plačilna liste, ki prikssujejo, ds so nsksteri polltlkaši in "eksperti" pnlm*-II $100 dnevno ss njih sktivno-sti. Temu se pa gotovi krogi krogi protlvijo navslic odrsdbl mestnegs avets, ki določs, da ss morsjo vae plačilne liste dati Javnosti* v pregled. !"Eks|»rtr Mlchaal Fsherty Js, nač«lnlka za lokalne izboljšave, nlao bili na predloženih plačilnih liatah, akoprav Je znano, da ao pr«j«mall mastna plače iz m«stnlh skladov.
lstotako nI nikjer imen odvetnikov, katere Je najel Samuel KtUlson v raznih pravniških zadevah. __
Odvetnik oaamljea svsse s poštnimi roparji.
ttlicsgo. — Poštni Inapsktor-Jl Imajo v roksh izpoved, ki implicira Charlea H. Whartona, odvetnika, da j« bil v zv«zl s poštnimi roparji, ki so oplenlll poštni vlak v Kvergraen Parku za $199,000,
William Dunovan in Uwi 0'Brien. člana rOparaks sta s svojima Izjavama odvetnika v «v«zo s poštnimi roparji. Zvarzn« avtorttet« polagajo tudi veliko vašnost na telefonski pogovor med Whartoaom In CUav«rJ«m. kateremu so pri-sluškovall detektivi.
%
r s
PROSVETA
MiinO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOBNB JEDNOTE
Cmm oglaoov po dogovora. Rokopisi ae ne Traéajo.
it Zodi njene drUv« (iiven Chicago) $6.00 aa Uto, $$.00 M WU; Chicago ia Cicero $7JÖ aa lato, $1.71 aa pal lata, la aa $$J0.
Naalov aa vae. kar lata atlk a liatoax
"P E O 8 V R T A"
M7-M So. La arado lo A vama, Chicago,

THE ENLIGHTENMENT
Oraaa oI tka Slovoao Natlooal Baooflt Sodotj.
Ownod by tho Sleeeae National Baaoftt SociaCf.
Advertising ratoa ob agreonoBt.
1
Subscription: Uni tod 8 ta tas (except Chicago) aad Casada Chicago $7.50, aad f orel ga semtriea $9.00 per
MEMBER OF THE FEDLBATED PRESS
1SS
Datum » oklepaju a. pr. (Nap 31-192H) poleg velega imctta aa aaslovu ' da vasi je e tea daevesi potekis ssroMss. Peaovtte |a
H lloL
RUDARSKA STAVKA V DRŽAVAH PENNSYLVA-
NIA IN OHIO.
mmmmmmmmm^m
Zaključek gL odbora.' Delitev podpora stavkujočim in razni nepotrebni prepiri pri delitvi podpora stavkujočim članom S. N. P. J.
Pojasnjevanje se bliža h koncu. Komuniatični dnevnik je navedel kot svojo pričo br. Albert Lučicha po tfem, ko je odpotoval v Rusijo, "Proaveta" pa dogodke in razne dokumente, ki pričajo, da je komunistični dnevnik vselej vedoma poročal neresnieo, kadar je trdil, da je "socijal-birokracija" v gl. odljoru S. N. P. J. z Nace Zlemberger-jem vred prezirala pri delitvi podpore člane drugih narodnosti in tako zanesla narodni boj v S. N. P. J.
Zaključna pojasnila bodo še enkrat in z novimi dogodki in dokumenti pojasnili, da je komuniatični hrvatski dnevnik vedoma pisal neresnico, ako so mu njegovi zaupniki pojasnili dogodke, kakor so se godili in če so obvestili uredništvo o izmenjanih pismih, ki so se menjala med Nace 2lembergerjem in gl. predsednikom S. N. P. J. in ki so jih čitali njegovi zaupniki.
Predvsem bodi povedano, da Nace Zlemberger nI do danes prejel nobene stavkovne podpore od S. N. P. J., rudarske organizacije United Mina Workers in ne od Penn-sylvania-Ohio Miners Reliefa. Ves čas stavke se je prehranjeval s svojimi skromnim^ sredstvi, ki si jih je prihranil, pravzaprav odtrgal, ko je delal. Zdaj pa k dogodkom:
Dne 5. septembra 1927 je bila sklicana konferenca klubov in društev Izobraževalne akcije J. S. Z. v Blaino, O. Na tej konferenci se je izvolil odpomočni stavkovni odbor iz deset članov. Nace 2lemberger je bil izvoljen predsednikom tega odbora, Joe Snoj pa tajnikom. Na tej konferenci so udeležniki konference izvedeli, da dobe nekaj podpore od J. R. Z. Konferenca je raspravljai* o tem, kako bo delila podporo. Na konferenci je prevladalo upanje, da stavka kmalu konča in sklenila je provizorično, da & ta denar vporabi za propagando, ker je bil denar nabran v ta namen. Poverilništvo se je strinjalo z zaključkom kdhference. Dne 14. oktobra je Nace Zlemberger prejel ček od omenjenega odbora ali poverilništva za vsoto $300, da ta denar razdeli med najbolj potrebne slovenske «tavkarje z nalogom, da skliče odborovo sejo. Nace Zlemberger je sklical odborovo sejo za dne 23. oktobra v Blaino, O. Seja je sklenila, da se vsota razdeli proporci-jonalno med pet največjih naaelbin, Nace Zlembergerju ae prepusti petdeaat dolarjev za slovenske rudarje, ki žive v drugih naselbinah in so v veliki potrebi. Tako se je tudi zgodilo..
Na dno drugega januarja tega leta je bila sklicana zopet konferenca klubov in društev izobraževalne akcije v Bridgeport, O. Na tej seji se je dalo podrobno in na-nčno poročilo, kako je bil denar razdeljen. Navedeni so bili zneski in imena. Za pregledovalca poročila ata bila izvoljena Frank Germ iz Blaina, O. in Andy Zlatoptr iz Maynarda, O. Poročala sta, da sta pronašla vse v redu. Konferenca sprejela predlog, da odpomočni stavkaraki odbor ostane. Dalja naj se priobči poziv za nabiranja prispevkov v "Proevoti" in "Proletarcu," ker po naselbinah že zbirajo za slovenske stavkarje in če katero društvo ali klub želi poslati denar ali obleko, kar naravnost v stavkovni okraj, tedaj naj denar pošlje direktno na naalov Nace Zlembergerja, obleko pa na naslov Joseph Snoja v Bridgeport, O.
Ko je naznanilo v listih zagledalo beli dan, je predsednik S. N. P. J., Vincent Cainkar, pisal Nace Zlembergerju, po nalogu gl. upravnega odseka in ne samovoljno, kot so trdili komunisti v svojih listih, da naj prevzame delitev podpore tudi za stavkujoče člane S. N. P. J. ali mu pa naj da kakšen boljši nasvet. Nace Zlemberger ni vedel boljšega nasveta, da se ogne komunističnih "kikarjev," l>a je pisal, da naj podporo pošilja naravnoat na društva !n sicer društvenim tajnikom.
Vincent Cainkar je poslal Nacetu Zlembergerju ček za štiri sto dolarjtv, katerega je spremljalo pismo, ki ga priobčimo prihodnjič in ki i>okazuje zlobo zunanjih ele-
ta
»108
VETA

mentov, ki ao m trudili, da dobe v svoje roke kontrolo nad denarjem, živili in obleko, ki se naj razdeli med onimi stavkarji, ki ao v potrebi in podporo skrajno nujno potrebujejo.—(Dalje prihodnjič.)
ka v
Ohlj«.
St. Louis, Mo. — Želim spregovoriti par besed o dolgotrajnem štrajku v Penni in Ohiju. V tej stavki je prizadetih okrog 150,000 premogarjev. Tleti ¿as, ko se je nahajal v Penni senatni odsek, ki je preiskoval situacijo, je Ml s komisijo tudi poročevalec za "Star Newspaper," ki je natanko orisal stavkovno mi-zerijo v svojih serialnih člankih. Mislim, da je malo kje kateri preraogar, ki ho mogel podati javnosti bolj jssno sliko o celi stvari in jo predstaviti v prid stavkarjem kot jo je oa.
Za svojo iskreno in nepri-strsnssko delo je dobil splošno priznanje ne samo od vseh unij-skih delavcev, ampak od vse javnosti delavskega razreda. Omenjeni list sicer ni delavski list, s mu gre v tem pogledu kredit, kskor tudi njegovemu poročevalcu, ki Ims zdrsv razum, da je povedal svetu resnico tako, kakršna ~jk Njegova poročila so povzročila, da jo uprava omenjenega lista prejela prispevkov stavkarjem v pomoč nad $6,000, kateri denar je bil odposlan na Frank Morrisons, tajnika AFL. Dalje ao še razne unije poslale večje vsote in več kot voz obleke.
Tudi hrvaška društva so v St. Louisu obdržavala zabavo dne 22. aprila. Dobiček je znašal $1,000, kateri denar je bil, mislim, tudi poslan v Pittsburgh v korist premogarjem. Zatem so vsa alovenska društva v St. Louiau obdržavala veselico dne 6. maja tudi v korist štrajkar-jem. Tudi ta veselica se je dobro obnesla. Tako vidimo, da mesto St. Louis podpira moralno in finančno majnarje, ki so že nad leto dni na stavki. Koliko je bilo že do danes poslanega majnarjem v pomoč iz tega mesta, je pač težko reči, kajti ene skupine pošiljajo na to, druge pa na ono mesto, zato pa ni m», goče dobiti jasnih podatkov.
Ako vzamemo v poštev celoten delavski položaj v tem mestu, tedaj vidimo, da je bil prošlo zimo zelo mizeren in da se je kljub temu veliko pomagalo našim stavkarjem. Dali se je s tem pmmogarjem veliko pomagalo, ne morem reči. Težko je reči, če bo stavke kmalu konec ln če bodo rudarji zmagali, ker se sliši, da se cepijo v razne sekcije. Ako so lshko premogarski baroni vsdržali v zimskem času, tedaj mislim, da bodo tudi v letnem času in si bodo še svoje zaloge napolnili z drugih strani. Zanimiv vzrok je tudi dejstvo, da 12. distrikt v Illlnoisu misli ob prvi priliki podpisati staro lestvico separstno. Kakor se sedaj lahko ugotovi, so nekateri operatorji Še podpisali separatne pogodbe. Vprav sedaj je med samimi rudarji borba. Eni hočejo delati, drugi pa so proti. Meni se zdi, da se v tej dešeli bije bitka med premogarskitni operatorji, drugh pa med majnarji. Moja želja je, da bi zmagali rudarji.
— Jacob Staačlč.
Naša dobe* dela naj
Glencoe, Q. — Marsikaterega je slišati, ki pripoveduje o svoji umrli materi in pripoveduje, kako je bila skrbna in kolfko dobrega dela jo storila. Zato pa tudi jaz n* morem nikdar pozabiti njegove matere, ne zato, ker je bila njegova mati, ampak zato, ker je toliko dobrega napravila zanj.
Dobro bi bilo, če bi vsak človek skušal napraviti dobro delo, kajti z dobrimi deli bi ostal še dolgo v spominu. Seveda ni dovolj» da samo kdo kriči, da koliko dobrega je storil za eno ali drugo stvar, marveč je treba tudi pokazati z dajanji. Poglejmo na Washiagtona in Uaeotoa in pomislimo, zakaj ju imamo Še vedno v spominu; Ne zato, ker sta bila bogata, če rta sploh bila, ampak za njiju dela. Borila sta se za koristi ameriškega ljudstva in njiju delo je obrodile dober sad. Zato pa in tudi zgodovina ne bo pozabila.
Da se obrnem k stavkovni situaciji, naj povem, da sedaj še ni nobenega dobrega izgleda. Organizacija UMWA se cepi na dva dela, kar zelo ugaja premo-garskim baronom. Veliko so govori, da je vsega tega kriv Lewis in njegova mašina. Tudi jaz jih ne mislim zagovarjati, rečem pa, da je veliko ležeče na delavcih samih. Ko bi bfli delavci vsi ene misli, da bi se združili ter da bi nihče ne šel delati pod odprto delavnico, tedaj bi bilo hitro stavke konec. Potem bi ne govorili, da Lewis hoče obdržati jacksonvillsko mezdo in da je preveč. Po mojem mnenju je še to premalo. Nisem še videla rudnika odsnotrsj, pa vseeno vem, da rudar nikdar ne prejme dovolj plsčila za njegovo truda-polno in nevarno delo.
Lahko srop že večkrat videli, kar se tako rado pripeti rudarjem. Zjutraj gredo zdravi na delo, pa jih zadene nesreča, eksplozija, ali pa jih zasuje, kar s* je pred kratkim prigodilo v Matherju, Pa. Pač žaloatna mora biti slika v mali naselbini Mather, ko se skoro od vsske hiše vije pogreb na pokopališče.
— Agnes Potočnik.
Imperial Pa. — Vsem dobrosrčnim rojakom in rojakinjam se iskreno zahvaljujem, kl eo ml kaj darovali v tej dolgotrajni stiski. Darovali so mi: Frances Vertavšek, Alhambra, 111., zavoj obleke; Mary T., Clinton, Ind« $2; mre. J. Moravč, zavoj obleke in $1; Cecilija Marinčič. Yukon, Pa„ zavoj oblake} Marin Markland. Kokoma, Ind., več parov novih nogavic, mila in kave; rojaka Jos ln Alojzija Vidmar; Josephine In John Vidmar; Ijutčsiar, obleko; Ana Rtraser, Waukegan, III., oblek«) In denar; J. Umek. Janette, Pa., obleko; mre. Pavline Skavich. Chicago. IU.. $2; Ana Brenčlč. Cleveland. O., obleko; A. Talar, Lami« in G. Bali Ina. obleko In obuvalo (Cleveland); Kate Hr-vatin. Chicago.
Se enkrat, prisrčna hvala vsem. ki ao mi kaj pomagali v moj« največji potrebi! —
France« Hlndtrk. Box 305. Im-perlal, Ps.
Prošnja na rojake v Penni. Virginia, Minn. — Rojake, ki žive v okolici premogovnih naselbin in rudnikov v Herminie in Mather naprošam s tem pismom za obširneje poročilo glede premogovnikov, v katerih se je pred kratkim dogodila velika rudarska nesreča, ki je uničila rov in veliko Človeških živ Ijenj.
Veselilo bi me, ako bi se kdo izmed rojakov oglaail v Prosvo-ti in splošno opisal njihove razmere, podrobneje pa rudnik in njegovo dosedaj obstoječe varstvene naprave, in bi me v duhu popeljal od rova do rova; po-jasneval, kako nastajsjo eksplozije, kako se gasi ogenj, udušu-Jejo plini, isvaža premog na površje; svoje borbe in težavo kot rudar, izkušnje, malenkosti, ki bi podpirale ali odpirale pogled v nove strani bres mržnjo, sentimentalnosti, olepševanja, v
prosti jssnl besedi, toliko, da bi samogel dobiti idejno sliko notranjoeti rova in vpogled v celotno obratovanje rudnika. Važno so tudi mnenje sotovari-šev, ki ao v teku let doživeli kak šne nesgodice, In kaj jih je sku šnja naučila ter migljaji aem in tja. Rad bi izvedel vee to, zato proeim rojake rudarje, člane rešilnega moštva, da mi izpolnijo šeljo, zakar ae jim vnaprej zahvaljujem.
Z odličnim apoštovanjem, I Joše Kovacich.
101—let St. Sotfth.
Dragi ftabeUev koncert v Chicagu.
Chicago. III. — V nedeljo dne 8. junija naatopi g. Anton Su-bslj. bariton ljubljanske opere, že drugič v Chicagu. Prvič je pel dne 29. aprila v dvorani SNPJ ob veliki udeležbi in e krsanim uspehom; to pot ps poje v dvorani slov, farne šole ns 22. cesti in Llacoln street ob 8. svečer.
Vstopnine v predprodsji 75e, pri vratih $1.	-
Poselilo In
Sheboygan, Wis. — V podporo k nakupu motorne brizgalne Prostovoljno gasilno društvo" v statenberški dolini so M* darovali šo sledeči rojaki:
Po ffi J. Ajdešek, M. Skok in A. Bovhan; po $1: L. Petrin.

2 JUNIJA.
stu že veškvaš pisali, dobro sa Belgiji. Nekdo je poročal "Tri.
F. Ribič, A. Ribič, M. Jelene, J-[zavedajoč, da ao gospodarska buni" da sobelgijski železničar-"	~	ji izrekli mnenje na svojem zbo-
rovanju, <fc je za delavce "bolje, če postanejo del buržoazije, ka' kor pa da bi jo (buržoazijo) uni-
Koliko je resniee na tem po.
Plesetz, J. Smrke, J. Hotola, J. gjpašanja Jugoslavije vsekakor " " «ako zanimiva, da jih jo razmotrivati. Kajti jugoslovanskega narodnega ^ spodasstva je vsžsn ne samo za prebivalstvo Jugoslavije amo.
MikMČ, A. Rapus, P. Droll, V
Kamnikar, F. Raflt in L. Mlakar; 70c L. Frančič; po 50c: A. Simone, F. Walte, A. Repen-shek, R. Grandltch, A. Sircelj, M. Žagar, H. Svetlin in J. Sta-rič; po 25c: J. Golob in J. Fran-čič. Današnji izkaz $2*.26, zadnji izkaz $115-30. Skupaj nabranega $139150.
Vsem darovalcem ae podpisani v imenu gasilnega društva iskreno zahvaljujem za lepo vsoto, katero ste prispevali za prepotrebno stvar svojcem vi domovini. v
Ce še kdo izmed rojskov in znancev širom Unije želi pripomoči statenberšklm rodoljubom z malim darom za nakup gasilrfe brizgalne, katero toliko potrebujejo v avoji soseski, katera jih stane veltyo vsoto 46 tisoč Din., naj pošlje prispevke na moj naslov:
Anton Ribič, 928 Alabama
Ave., Sheboygan, Wis.
ske izseljence, kateri vajo v Jugoslaviji, nego po- najrazličnejših državah sveta, zal1	... te izseljence, ki imajo mohia vfPefM««,lt v *u*f» svojih mislih načrte — povrniti se v, domovino...
Jugoslavija je po naravnih zakladih bogata dežela, bogata kakor malokatera država. Le
Veselica kanadskih rojakov. Ford City-Windsor, Cpnada. — Vabilo na veselico, ki je priredi slovensko podporno društvo. "Vintgar" št. 588 SNPJ dne 9. junija ob 8. zvečer v Lancaster halli, Windotte, vogal Perre, Windsor, Ont.'
Dragi rojaki, bratje in sestre iz Detroita in. bližnjih mest, uljudno vas vabimo, pridite, u-deležite se v največjem številu tega lepega večera. Videli boste, da vam bo všeč. Preskrbeli smo za ta večer izvrstno godbo. Igrala bo najboljša godba na pihala. Na programu bo najprej pozdravni govor, nato pa nastopi g. S. fičurk s svojim pevskim zborom od SPD "Lira", ki bo .zapel dve slovenski pesmi, in si-* cer "Triglav" in "Mladini". Petju sledi šaloigra "Jabolčna potica", burka v enem dejanju.
Po končanem programu pa bo zaigrala godba krasen valček, da bomo morali vai plesati, mladi in stari. Torej, še enkrat ya-bim: Ne pozabite tega večera ' nam! Vstopnina za moške 50c, za ženske 25c, otroci v spremstvu staršev pa imajo vstop brezplačen. Za jedila in pijačo bo skrbel odbor, da bo vsak in vsi zadovoljni.
Vabi — odbor št. 568 SNPJ.
Poročilo o rssstrolbi v Crncible. Pik — Poročila Prosveti o zadnji razstrelbi, ki se je pripetila v Matherju, Pa»» niso bila povsem popolna, ampak so bila le dopolajevalna. Ob času nesreče se je nahajalo v rovu okrog 800 premogarjev, 15 jih je bilo rešenih, eden čez 60 ur, neki črnec pa Šele čes 147 ur, Od 170 do 180 so jih prinesli Iz rova mrtvih, med mrtvimi je bilo od 40 do 50 neposnanih. Mnenje je, da vsi drugi, ki so MU v rovu ob času nesrečo, bodo ostali i» vedno v rovu, kajti delali * na takosvaaifc "čolnič-kih." Sedaj pa ne more rešilno moštvo do njih, ker je premog v tistem kraju pričel goreti. '
O natančnem števUu ponesrečenih se ne bo morda nikdar izvedelo. Omenjeni rov je bil že od začetka neunijSki, torej nI ni. kdo direktno, etavkokazil v njem Razume ae, da je šlo kompaniji v prvi vrsti le za čimvečje pro-fite, prav malo pa se je brigala za varnost premogarjev, kot je sploh navada pri skoro vseh premogokopnih družbah.
V pojasnilo.
Forest City, Pa. — Začasa smrti mojega soproga Frank Finca sta rojaka Anton Vosel in Louis Ostanek okrog rojakov nabrala vaoto $21 sa venec. Ker pa je račun ss venec snesel samo $15, ata oetallh $6 izročila meni, zakar gre hvala nabiral-in darovaksm. Toliko v pojasnilo onim, ki sumničijo, da ee je kateri izmed nabiralcev pri tsm okoristil. —
acnmfbn "ftmmkr l
(Izvirno.) Beograd, maja meseca. O jugoslovanskih, gospoda
skih vprašsnjih smo ns tem me-
t
nego tudi za vse one Jugoslovan*	ni ™no' vend^ "Tribu
On with the jazz! Cikaška 'Tribune", ki je ponosna, da je kapitalističen
in
uri oaze n list, je te dni pohva-ila organizacijo železničarjev v
oš" jo vesela te vesti in sklepa, da so belgijski železničarji naj. brl primerjali boljševiški eks-
umnih gospodarjev nima, ljudi, ki bi znali vse to ogromno bogastvo eksploatirati in urediti tako, da bi koristilo delovnemu In pridnemu ljudstvu. Res je, da je splošna depresija v evrop» skem kapitalizmu zajela tudi Jugoslavijo, da je pričela propadati še ne razvita jugoslovanska industrija, toda, ako bi Ju, gos lavi j a imela dovolj umnih in dobrih gospodarjev, tedaj bi brezdvoma ne bile tako, ka-
kor je v gospodarskem oziru Ju-	....
goslavija danes. Toda se neko,{f*í¿ evolucijUn ne zaupa revo-
z razmerami v buržoaznih Združenih državah in zaključili, da jim je ljubša "delavska buržoazija" v Ameriki kot ruska diktatura proletariate.
Čhtnkar potem opeva srečo, ki jo uživa ameriško delavstvo, ki je del buržoazne kapitalistične države. Dobesedno piše: "By becoming a part of the bourgeoisie in the bourgeois, capitalistic state . . . American labor is moving steadily toward a greater participation in the direction of industry and its rewards and a larger and richer life for the workers."
Stvar je torej jasna. Ameriški delavec, ki se je prepustil
Hko svetlika v narodnem gospodarstvu Jugoslavije, če se nI dovolj mogla razviti ona stran, ena panoga Jog. narodnega gospodarstva, se sedaj razvija naše zadovoljstvo—druga stran in to je trgovina in sicer predvsem zunanji trgovina Jugoslavije.
Po statističnih podatkih, katere jc objavila te dni Generalna direkcija Carin v Beogradu, pa le da razvidetl tole.
V Jugoslaviji se je v zadnjem letu opazilo In ugotovilo znatno povečanje tranzitnega prometa. Statistika jugoslovanske zunanje trgovine je posebno zsnimi Va glede razvoja tranzitnega prometa skozi Jugoslavijo. B!a-
Bvni tranzit j* za plačilno bi
ico Jugoslavije velike važnosti, zato je tudi razveseljivo, da U, promet od leta do leta narašča. V preteklem letu je do-segel rekordno višino, to jo 9,579.861 ton. ftezvoj v zadnjih letih pa se d» videti po tem Leta 1992 ja znašal 596,000 ton l 1923 jo bil 957,000 ton, v letu 1914 je dosegel še 1,418,000 ton, v letu 1925 je nsrsgtel že na 1,-660,000 ton, v letu 1926 že na 1,990,000 ton a v zadnjem letu na dva milijona, 579,881 ton! — V šestih letih se je transi« preko Jugoslavije povečal za 800%
Prevažalo pa sa je preko Ju goelavije največ JHta, mineralnih olj, potem premoga, mlinnr-akih proizvodov, umetnih gnojil, železa in želssttih izdelkov, lesa, kemičnih in apotokarskih proizvodov, Južnega sadjS, zelenjave, pijač itd.
Zanimiva pa je tudi carinska obremenitev uvoza. Statistika nam nudi zopet Generalne direkcija Carin v Beogrsdu. Is nje jo razvidno, da sakša skupna višina carinskih dohodkov v koledarskem letu 1987 1,661,600.000 dinarjev, kar je vsekakor zelo lepo število. Povprečna carin ska obremenitev so je s oslrom na zadnje car. obremenitve letih 1924 do 27 ponovno dvignila na 22.2%. — Carinska bremenitev jugoslovanskegs voza Je dAsgla višino, kakor malokatera evropska diisvs, kar Je sa gospodarski fcaprodek Jugoslavije še veliko večjega pomena. Lepi dohodki pa pridejo tudi* v carinarnico v Ljubljani, Mariboru, slasti pa na 8u šaku, kjer jc vedno večji promet.
Is teh lepih statističnih številk torej vidimo, ds ima zuna nja trgovina Jugoslavije, dasi v katerem slučaju nsssdujs. progresivno naraščajočo — tendenco. Blagovni promet akosi Ju-goslsvijo stalno narašča, dohodki carinarnic so vedno večji, tako, da potem smemo smelo trditi, da kljub še vlsdsjoči gospodarski krisi. Jugoslavija vendarle tudi v gospodarskem osiru — napreduje.
•grad la Zagreb Izločena Ig obkmtl. — Pred dnevi smo poročali, da je dobil klerikalni ntini-
o-u-
luciji, se razvija v buržuja ali malega kapitalista, in iz tega v velikega kapitalista, ki se menda začne pri milijonarju. Ni čuda, da so belgijski železničarji kapitulirali! Začneš kot delavec, cecimo kopač premoga pri Pittsburgh Terminal Coal kompaniji; v nekaj letih prikobacad do buržoazije, ki razpolaga s stotiso čaki, nato pa ni več daleč do mi-lijonarske rezidence. Ne pozabi: Rockefeller je bil delavec, Schwab je bil delavec in Ford je bil delavec!
Čudno pri vsem tem je to, da je razvoj ameriškega delavca skozi buržoazijo do Forda v devetdesetih slučajih tako prokle-to polževski. Devetdeset odstotkov delavcev gara in gara, da jih hoče hudič vzeti, kljub temu pa umrejo kot delavci! Kje je ostala njihova buržujska stopnica? Razvijaš se v kapitalista, pa vidiš, da si vedno na enem mestu! Kaj je narobe?
Narobe je dosti v — glavah buržoaznih modrijanov, ki kva-sijo oslarije. Nekaj velikih kapitalistov je res začelo z mezdnim debm. Obogateli so potem, ko ao delo pustili in začeli špekulirati ter izkoriščati druge. Kdor obogati z lastnim trudom, je ženi/ — in ti so redki. Ameriiki kapital je v rokah majhne mašine, ki vztraja na sto načinov, da ostane manjšina. Na vsakega delavca, ki se prerine v buržoa-zijo, sta dva druga izpodrinjc-na in padeta nazaj v mezdno »u-Žnost. To je dejstvo.
(Neki slovenski list, ki pik, da je beseda "buržoazija" impor-tirana in "greenhornska", naj izve, da je čikaška "Tribune" a-meriški list. ki se ne sramuje te besede, Burioazija znači tukaj male kapitaliste in nima več o-praviti z meščanstvom v evropskem smislu. Omenjeni list naj tudi izve, da je ime Amerika tudi importirano. Importirano J" vse, razen Indijanca in njegove squaw.) __
Žrtve avtomobilov.
Chicago. — V četrtek »o bile nsdaljne štiri osebe ubite ns ¿i-kaških ulicah v koUzijsh z sv-tomoblll. Število žrtev v tem letu Je naraslo na 886, 16 več kot isti dobi lanskega leta.___
ster dr. Korošec od vlsde nslof. da isdsla načrt zakona za izloii-tev mest Zagreba ln Beograd« iz oblasti. Ta predlog je že * delan In je bil todi predlog nakar ga Je vlada spre jelš T ko bosta Beograd in Zsgre>> p* polnoma avoji meati in odvili le od kr. vlade v Beogradu. -Čudno pa js, zakaj Lj«*>ljsn» deležna take časti. Kajti Popolnoma opravičljivo bi bik>. t>i bila tudi Ljubljane izvieU > jubljanake oblasti in fungir»1« kakor aamostojno in oeedvi'"' «to. Pa klerikaki is dr h-rošec že vedo. zakaj Je tako boje, kakor je sed^j .. » «f mreč klerikalci izgubili - U** jano! —
___
SOBOTA; Z. JUNIJA.
Vesti iz Jugoslavije
kot izgleda, dobi uub-
IJANA - ZOOLOŠKI VRT.
(tarifno.)
Ljubljana, sredi maja. Ljubljana se počasi res razvija v moderno in napredno mesto. O, koliko velikih izprememb je že nastalo od zadnjeg« veli kega potresa, ki je zadel Ljubljano ¿pomladi leta 1895. Ceste se tako lepo asfaltirajo, čeprav ¿e ni hudo raevit promet z av tomobili. Stare hiše adaptirajo, ali pa če niso več za rabo, jih podirajo. Nove hiše rastejo kakor gobe po dežju. Prostor pred slavno' ljubljanske pošto, kjer se sestajajo "parčki", kjer je prostor za rendez-vue, je še vedno poln, a na drugi strani pa je živa kopica lepih novih večnadstropnih palač.
Kakor se Ljubljana modernizira v tem oziru» ne morem reči, da zaostaja v drugih ozirih. Ljubljana de facto res napreduje. V času po vojni se ljudstvo vedno bolj oddaljuje od pri-rode, njenih čudežev in lepot, ki so neštetokrat toiažilne človeku in mu nudijo novo življenjako smer ter ga zabavajo ih kratkočasijo v težkih življenskife urah. Tega Ljubljana še ni imela in zato se je v Ljubljani dobil krog prijateljev prirode, ki pa si je nadel za svojo nalogo, da Ljubljančane zainteresira za lepoto nature, za živalstvo in hoče v ta namen pripraviti v Ljubljani prostor, kjer bi naj bil po zgledu drugih modernih in velikih mest zoološki, živalski vrt. Pričakovati pa je, da se bo ta akcija za u-stanovitev zoološkega vrta v Ljubljani v kratkem času posrečila, kajti delo že sedaj hitro napreduje in je že sedaj precej gmotnih sredstev, s katerimi bodo Ljubljančani obogatili svoj bodoči zoološki vrt.
Botaničen vrt že ima Ljubljana. Sicer je skromen. Je pa vendarle. Tudi zoološki vrt bo brez dvoma precej skromen, ali ko bodo uvideli potrebo zoološkega vrta vsi merodajni in nemero-dajni činitelji, to je sploh vse prebivalstvo, tedaj se bo presto-lica Slovenije, kulturno središče slovenskega naroda lahko postavilo s svojim izredno bogatim zoološkim vrtom.
Naši sodrugi so razvili precejšnjo agitacijo in dosegli prav lepe uspehe. Vidi se po teh volitvah, da je treba samo delati in zopet delati, pa gre, pa če je še taka klerikalna ali liberalna ali nazadnjaška kmetska trdnjava. Socialisti so dobili v podeželski občini 116 glasov in 7 odbornikov. Klerikalci samo 87 glasov in 5 odbornikov, KDK to so Žer-
jav - Radičevi pristaši so dobili 43 glasov in 2 občinska motaicu." TiïeV^tilot^'AÎ Smith"je
Harodne konvencije
Volilni boj za izvolitev predsednika Združenih drŽav je že v polnem teku. Glavna pozornost je sedaj obrnjena na izvolitev delegatov k narodnim konvencijam (National conventionl obeh večjih političnih strank Združenih državah. Pristaž raznih kandidatov za predsedniško nominacijo se prizadevajo, da bi se izbrslo kolikor mogoče več delegatov voljnih glasovati za njihovega kandidata. Ta de volilnega boja se že bliža h kon-
samostojni kmetje pa 39 glasov in tudi dva mandata.
Te volitve so znova pokazale, da razredna socialistična zavest tudi na deželi napreduje.
Ljudski kino v Ljubljani.
Slovenija je precej raznolika
IH) svojem kulturnem in političnem sestavu. Prebivalstvo samo lm se deli v več političnih kast. Tako imamo klerikalce, imamo liberalce-demokrate, imamo potem kmete, imamo socialiste in tudi nekaj komunistov se še najde. Vse te politične struje pa i-mujo svoje kulturne organizacijo. Klerikalci imajo Prosvetno zvezo kulturnih društev. Kmetje imajo društvo fantov in de-klet ter se več "divjih", to je '"kjer včlanjenih kulturnih društev, socialisti in komunisti, kar J'h je še'ostalo, pa imajd Svobodo, delavsko telovadno in kultur-»o Zvezo. Vsa ta društva širijo «voj vpliv na slovensko ljudstvo. Klerikalci jih vzgajajo' v Prometni zvezi v klerikalce, liberalci demokrate in mi, mi v soci-aliste.
( '«• danes pogledamo objektiv-n° »>« položaj, tedaj vidimo, da w> najmočnejši klerikalci s svojo Zvezo kulturnih društev. O se bomo še bavili, toda pod drutfim naslovom. Danes naj po--Nemo, <ia je v maju ustanovljen l*> Zvezi demokratskih kulturnih društev Ljudski kino v Ljublja-'» ki i,o predvajal kulturne fii-|xj znižanih cenah za svoje, ifkor tudi za druge pristaše. * ustanova Zveze kulturnih društev je brezdvoma velikega pomena za splošno ljudsko izo-»razbo. Uspehi se vidijo že zdaj. k" *<> se komaj začeli predvajati ««"dovinakk zemljepisni, krsje-prirodoslovni, astronomski 'td. filmi.
fcdeti bi bilo le, da se tudi dc-av -lvo in ono razredno kmetsko
prebival«vo toliko zavede, da bo.	__ .
"ii ono s svojimi atroški in do-1 P«*1	^ Nenadoma se
H*dki krilo izdatke za take pred-M« r»z,etel mlinski kamen. Poaa-¡^ve. kakor to delajo dane. |j. mezni koal so zadeli vae v mU-bralci.	nu navzoče. Cunjka je kos kam-
----'na s tako silo zadel v glavo, da
1 «"P ««*peh naših aodrugov pri ae je mrtev zfrnidil na tU. Cunj-»rr*icah. Te dni so se vršile v ¡kov «Un ia milnar ata Uia aever-i i^ecah volitve v
Nova velika ljubavna in družinska tragedija. Ljubljana, 17. maja. — V prav kratkem razdobju mora naša kronika beležiti že zopet novo veliko ljuba v-no in družinsko tragedijo, ki je zahtevala dve žrtvi.' Iz Polhovega gradca je bilo danes dopoldne telefonično sporočeno ljubljanskemu Mestnemu pogrebnemu zavodu, da so tamkaj našli mrtva s prestreljenima glavama ma-gistratnega računskega nadofi-cijala Josipa Smoleta in gdč. Minko Logarjevo.
V ljubljanskih krogih je bil Josip Smole splošno znana o-sebnost. Stanoval je v družinski hiši v Kolizejski ulici 34 v trnovskem predmestju. Bil je poročen že nad sedem let ter zapušča po-eg žene hčerkico. Njegova družinska sreča je bila prva leta neskaljena. Na predlanskem Mi-klavževanju pa se je Smole seznanil z gospodične Logarjevo, prikupno 22 letno mladenko, po joklicu šiviljo, stanujočo v Cerkveni ulici 21. Njuno znanje se je kmalu izpremenilo v ožjo navezanost. Posebno zadnje čase ni bila nobena tajnost več, da ne moreta več biti drug brez drugega. Kriza je bila neizbežna. Ni še dognano, kaj je bil neposredni povod, da sta se Josip Smole in Minka Logarjeva odločila, da skupno odideta v smrt. vsekakor pa sta se morala že dalje časa dogovarjati o tem in sta bržčas Že pred dnevi storila ta obupni sklep, ker sta iz Ljubljane došla v Polhov gradeč že 14. maja.
Josip Smole se je dopravil na Črni vrh kakor običajno na lov. Minka Logarjeva, ki je zadnje čase bila kot šivilja zaposlena pri lastniku gostilne "Sokol", pa se je odpravila z doma z izgovorom, da gre na izlet z neko prijateljico.
Kako in kdaj se je odigrala tragedija, zaenkrat še ni ugotovljeno. Našli so ju oba s prestreljenima glavama. Josip Smole je s samokresom očividno ustrelil njo, nato pa še sebe končal s prelom v glavo.
Dvoje težkih nesreč. Franc Pintarič, posestnik te Hajdine pri Ptuju, je pri vožnji padel tako nesrečno pod voz, da mu Je Šlo kolo čez nogo in mu jo zmečkalo. Ivanu Lorgerju, hlapcu tukajšnjega minoriškega samostana, so se splaŠili konji, pri čemer je prišel prav tako pod voz in so mu kolesa zdrobila prsni koš. Oba so prepeljali v bolnico.
Prevažanje v rovih v Trbov-Ijah.Jvakor se čuje, bo rudnik u-vedel prevažanje v rovih. V to svrho je naročji štiri električna vlačilna motovila sistems Siemens - Schuckert. Dva bodo namestili v rovih vzhodnega okrožja, dva v zapadnem revirju.
Um se je omračil vrtnarju Jožefu Kurniku v Trbovljah. Pred par dnevi je prižel iz Zagreba, kjer je bU zaposlen kot vrtnar, k svojim sorodnikom v Trbovlje. Trpel Je že dalj časa na verski melanholiji. Siromaka so oddali v ljubljansko umobolnico.
Smrtna nesreča v mlinu. Po-aeatnik Nikola Cunjko iz Zden-cev je 14. maja v družbi avojeg« sina Vida peljal pet vreč žita v Hod kov mlin v Egoncah ob Sot-II. Oba sta čakala, da mlinar o-
zmagal v Californiji "ali Herbert Hoover zmagovit v Ohio ne pomenjajo nič drugega, kot da so bile v teh državah izvoljene delegacije k demokratični oziroma republikanski konven ciji, katere imajo nalogo (are pledged) ali drugače so voljne glasovati za Al Smitha ali za Hoover j a v konvenciji, ki ima imenovati kandidata dotično stranke za predsednika Združenih držav.
Narodne konvencije so posebnost ameriškega političnega sistema. Politične stranke v Združenih državah so organizirane kot kaka mala vlada sama na sebi. Moški in ženske, ki spadajo k eni stranki v manjšem mestu, se zberejo in izvolijo odbor (committee), ki upravlja strankine zadeve v dotičnem kraju. V večjih mestih imamo strankine odbore za vsak okraj in delegati teh okrajnih odborov sestavljajo odbor za vse mesto. Delegatje iz mest in pode-želnih okrajev tvorijo državni odbor stranke. Delegati teh državnih odborov pa tvorijo narodni odbor (National Committee)^ vse Združene države. Ta narodni odbor določa kraj in čas. ko naj se sestane narodna konvencija stranke. Svrha te konvencije je: izjaviti politične cilje stranke potom volilnega programa (platform) in izbrati strankinega kandidata za Predsednika in Podpredsednika Združenih držav.
Seetava narodnih konvencij.
1 V teh konvencijah za imenovanje predsedniškega kandidata sme vsaka država imeti dvakrat toliko delegatov, kolikor ima elektoralnih glasov, namreč dva delegata za vsak kongresni okraj (congressional district) in štiri delegate za celo državo. Te zadnje imenujemo delegates-at-large. Toliko republikanska, kolikor demokratična stranka sprejemajo tudi delegate iz teritorijev in iz District of Columbia, dasi ti nimajo nikakih elektoralnih glasov v predsedniških volitvah. K vsakemu delegatu se doda namestnik (alternate), ki je bil izvoljen istočasno in ki ima pravico nadomestovati delegata, ako ta se ne more vdeježiti seje narodne konvencije.
Iz tega je razvidno, da je narodna konvencija sestavljena ml kaj velikega števila delegatov. V republikanski narodni konvenciji, ki se bo sestala v Kansas City, Mo., dne 12. Junija, bo prisotnih 1089 delegatov in ravno toliko namestnikov. IVibllž-no isto število delegatov se bo vdeležilo demokratične narodne konvencije, ki se sestane 26. junija v Houston, Texas.
Kar se tiče konvencij manjših strank, niso iste podvržene tako strogim tradicionalnim pravilom. Število delegatov se menja, niti nI vedno vsaka država zastopana, kakor pač prilike nanesejo. Ze meseca aprila ne Je zbrala v New Vorku narodna konvencija socijalističnt stranke, ki je imenovala svoja kandidata za predsednika in podpredsednika. V tej konvenciji je bilo 200 delegatov, ki so zastopali 39 držav. Konvencije Socialist Labor Party Imajo navadno M) do 60 delegatov Iz približno polovice vaeh držav.
Kako se Ubirajo delegat je.
Delegate za narodne konvencije izbirajo državne konvencije! dotičn« stranke, ali volilci v primarnih volitvah (primsrles) v onih državah, kjer jih je zakon uvedel, ali |»e državni <*fbot (State Co m m 111 ee) dotične atranke. 15 držav Ima primar-ne volitve za izvolitev vaeh delegatov k narodnim konvencijam. dve državi (New York in j imata primarne volitve
prvg^bfa
le za izvolitev okrajnih (district) delegatov, dočim četvorl-co vsedržavnih delegatov (dele-gates-at-large) izbere državna konvencija stranke. V ostalih državah, rasun v dveh ali treh. se delegatje izbirajo v državnih konvencijah.
Državne delegacije.
Vsaka državna dek'gacija na narodni konvenciji ima svojega predsednika (chairman), ki ob vsakem glasovanju (ballotting) naznanja, kako so delegatje glasovali. Ako kdo ugovarja proti njegovemu poročilu, se vrši poimensko glasovanje vseh članov delegacije.
V	obeh konvencijah najštevilnejše delegacije so one držav New York, Pennsylvania, lili-nois in Ohio (90, 79, 61 oziroma 51 delegatov). Nekatere drŽave, kot Arizona, Nevada, Wyoming in Vermont, imajo le 6 do 8 delegatov.
Državne delegacije imajo po navadi svoj posebni glavni stau (headquarter). V konvenčnl dvorani vsaka državna delegacija zaseda določeni njej prostor; člani dotične delegacije imajj tekom konvencije svoje seje, a-ko je potrebno. Te seje so največjega pomena, ako gre za veliko drŽavo, in vzbujajo veliko splošno zanimanje, kajti se v njih dostikrat odloča, komu bo dotična delegacija dala svoj glas.
V	narodnih konvencijah demokratične atranke delegacija vsake države glasuje kot ena enota. To pravilo (unity rule) pa je bilo od 1. 1912 nekoliko modificirano in se delegatom, izvoljenih po zakonih dotične države od volilcev kongresnih o-krajev, je dovoljeno glasovati individualno. V republikanskih konvencijah smejo vsi delegati» glasovati individualno in ne kot državna celota.
HmioflttHhri koHM
4 f
Zapeljiva misel. Sef: "Vaša prednica, prav mlado dekle, je poročila onega »ogutega starca Zaletelnika. A-11 vam gre to v glavo, gospodična Vanda?" ,
Strojepiska: "Seveda! Misel, cia postane kmalu bogata vdova, je vendar prezapeljlva." a
Njegov zaročni dar. I
Ida: "Emil mi Je dal kofc^a-ročno darilo prekrasno ovratho verižico. Ali si jo že videla?"
Lida: "O, že! Lani sem jo nosila nekaj časa jaz. . .. . ..	a
NI vseeno.
Model: Petnajst dolarjev na uro in dva dni vam bom stalu za model. AH Je prav?"
Slikar: "Res, z užitkom sprejmem vašo ponudbo." Model: "Z užitkom? Z užTt-
tom je pa dražje."
a
Kdinu pomoč.
Kdino sredstvo, drugi Milsn, da se finančno zo|»et okrepiš, je to, da poročim tvojega očeta in 1,1 potem dajom toliko denarja, da boš lahko vzdrževal ljubezen /. menoj. .
a
Ogrožena lepota.
Lepa gledališka igralka je liila operirana na slepem črevesu. Komaj se je zbudila Iz narkoze, je pogledala okrog sebe in vprašala zdravnika: "Za božjo voljo, ali ae bo brazgotina kaj videla?"
"To je odvisno od vsa," Je odvrnil zdrsvnik,
a
Ne upe al s reanico aa dan.
V ljudski šoli razlaga učitelj slovnico ter pripoveduje učencem. kaj je subjekt In kaj pre-dikat. Za primar navade stavek: )eklica poatopa noč za nočjo po ulicah.
No. Tonče. kaj Je 'dekJif*'? vpraša učitelj.
Gospod učitelj, ali m* ne bo-ate zaprli, če vam i*»vem p« pravici?" boječe odgovarja Tonče
RAZNE VESTI
TUNELSKI DKI.AVCI POCA.
SI UMIKAJO.
Več ko pet let ne more živeti tu nektki delavec, pravi predaed-nik njih unije.
New York. N. Y. — Ako se primerja pološaj |*»t delavk v državi New Jersey, ki so se zastrupile z radijem, s položajem 75 tunelskih delavcev, tedaj se spozna, da tunelski delavci počasi umirajo, ker so dobili slU-kozo, neko strokovno bolezen, proti kateri je zdravniška veda brez vsake pomoči. Radioaktivnost v telesih delavk je uganka za zdravnike, a ravnotnko so u-ganka zanje turi in bule v pljučih, ki so nastale vsled vdihavanja kamnitega prahu.
Thomas J. Curtis, predsednik organizacije tunelskih delavcev, izjavlja, da noben tunelski delavec ne more živeti več ko pet let. Veliko jih je že umrlo in drugi so bolnišnici. Tunelski delavci pod strugami rek trpe tuo|i vsled trajnega zračnega pritiska na njih telo. Njih delo je tako nevsrno, da njih delavne ure včasl znesejo le štiri na dan.
MESTO SE NE MORE OTRESTI IMPORTTRAN1H STAV-KOKAZEV.
Občina Je pod kontrolo vplivne open^aparake kompanlje.
Kenoahu. Wls. — Pennsylvan-ski pobojnikl, ki streljajo na kenoshke občane in prirejajo orgije z importlranimi prostitutkami ponoči v podjetju Allen A. kompanlje, kjer so nastanjeni, niso nobena privlačna sila za mesto Kenosha. Mestni občinski svet soglaša z občanskim komitejem tisočerih, da se pobojnikl in prostitutke izženejo iz mests. Toda občinski svet ne more najti legalne sankcije za izgon poboj nikov in prostitutk.
V mestu Ima precej reči Nash Motor kom penija, zagovornica odprte delavnice. Njen podpredsednik je mestni župan.
Kadar bodo delavci v Kenoshl izvolili delaven mestnim Županom, tedaj bo aeveda pela drug*. Takrat bo igrača pognati impor« tirane pobojnike, stavkokaze in prostitutke is mesta.
Delavci, poalužite se volilnegu listka ob vsaki priliki, pa naj bo. do občinske, državne ali pa »vezne volitve.
Muaaollul prepričan, da ga nihče ne ubije.
Pariz, 1. Jun. — Ameriški časnikar Kobert Daviš Je snočl povedal v pariškem Ameriškem klubu, da ima Muaaolinl mistično vero, da nJega nihče ne ubije, Ko sta enkrat skupaj govorila v itimu, mu je Musaolini rekel: "Mene ne bo zadela krogla niti nož, jaz umrem naravne smili,"
	JQUTVTL /irnSa^ft	
/ Slovenska Narodni		Podporna Jidiota
' UiteMvtjM. a april* 1P04		labarp. 17. jva^a IPOf « éfUwi ISM
glavni stan, iv74i so. lawndaut ave, chicago. illinois
lavršavnlni odbwi
__	upravni o Dan i
Bsa lta, Jekaalm. Pa.; |i UJsSk Sto ttaLf Umaa GraJUkkt aL Uagajaik Jaka VeVrleh| ar
alki aaraviteU glaaOa FlUp Gašiaai vrkeval sdravalk Ur. f. J. K«sn» JM 8t Clair Am« Ckvetaad. Okla.
GOSPODARSKI ODSRKi Prask hank, pnSnhlk. m K 74tk Ms Ctovelaad. OStai Praafe Ataafc. StSi 8. Oevfevd Ava, Chkage, IH, Jeeeh BspsalN, UST 8. vaj At*. Chkaga, m,
POROTNI ODRBi Jaha Geešah, »ni»«sik, 414 Ra7 Si. S»r*aft«M. |R>| Mm
Tmi8hra«e* R. P. D. Na. I, Jataalea CU* UL| rtaak fedhsf, Rsa «I. Park «HI, Pa., Aaleo Aelar. Ras lil, OtessTZam.
BOLNIŠKI ODRU I ^^ORRRDNJB OKROftJS, Uvfaaa Gaadišak, SSŠT-IS Ra. Laeadak Ave«
VXHODNO OKRORJRi J«a*fc Barka, r. P. D. i, Ras 114, vfcel Nevte* Pa.i Aataa Ahm, U9S & TSIk SI . Cleveland, OM*
RAPADNO OKROftjRi Balak, R. R. I, Rta M, m Jagaaspsd, Prnak Kka, Ras M4, fhli>«lm Mt Rae 144, Reak Rprlsgs. Wf%
NRdsonti odbori
. . i!^ f^'^lk. am W. MIh Rt, Ckleage, m., Ledvft Idf» ^ Are* Clavalaad, Ohlei Aftsrt Krasi. SIS Rs. Ptaraa Rc.
IiImiIIIbiiiI ■ —
«i nizu vem oaDors
Prsak Vkhaar, pradsadslk. HU Aagasfts Rk. Cklmge, ItL) RS. CRftsa Park Ara, Cklsage, III. i Peter OsM, MM Se.
_VRA PISMA, ki m aaaašaja aa faaU gL pn^iialki, m ! sedalštva S. N. P. K SMT4S Se. Uwa4ale Ave* Chteage, IIL
VRI RADRVR R0IJ4IŠKR PODPORR R1 NASLOVRi •He R. N. P. J.. NIY4I Rs. La vaša la Ave^ CRIssge,m
DRNARNR POSlUATVR IN RTVARt M se Ms|s gk ešhsra te Maela vekšs se asalavei Tskdllve R. R. P. Jh SMf4S šala Ave« Cblaaga, A
VRS SADRVR V XV» R RLAGAJNllKUfl PORU i Rlsgi|alŠlfs S. N. P. J, RIMI Sa. Uwadals Ave* Va» pHleike glada paslevsaja v ft linštf besi adhere a
Vsi dspkd la dragi spil aaaaaatk. aglMl, aarsMas la mM ves» km Is v svesl s flaalloai Masla, aa| Sa fsMJa aa asskvt -PROSTRTA," SMT4S Sa. Uwadals Ave« Cklsage, IR.	^^
Peal Koeenhayn:
Filmsko
' Velika zaloga alkohola ukra deaa.
Newark, N. J. — Tatvina nad trideset tisoč galon alkohola je bila izvršena v četrtek zvečer v skladišču v Bayway. Skladišč*»
je varovalo večje število prohi bicijakih agentov v čaau, ko je bila izvršena tatvina. — Avtoritete domnevajo, da je bila tat vina izvršena z vednoatjo proiii lacijskih stražnikov. •
Dobro ma je
Potepin je pri|>ovedoval du hovniku: "Kradel aem, pa sem tudi obdaroval airomake ; {irekli-njal sem. a aem tudi moti! Mlatim. da ava t Boirom "kvH".
Duhovnik: * Hoy te je dal. hudič p« te »m vrH i «a hoata I udi "kvif*.
Tatvina nogavic.
Gery, Ind. — Dva bandita sU v četrtek napadla voznika Fay Smitha, ki je vozil motorni truk, na katerem Je bila velika po«»-Ijatev svilenih nogavic, namenjena za neko čikaško trgovino, BandiU ata zunaj mesta prisilila Smitha. da je itatopil iz sv. tomobila in se odpeljala s aalogo — Ukradene nogavice ae eenijo nad 130,000.
lirata utonila.
Joneevilie. Mick., 1. junija -Ltojrd Woolam. aUr II let, In njegov bral Kalpfi, atar 19 let. ata včeraj utonila v reki Nt. Jo-aeph, kakih sedem milj severno od tega mesta. MisjSega brata je v vodi i*'padel krč In atarejll je prihitel na pomo^ i ker se ga je pa 1 .Utyd oklenil okrog vratu. sta oba izginila v globučhn
Naročite MUéa*!
najboljši meaeénlk za
Madelelne Barre je odprla vrata avtomobila in stopila v sprejemnico Urami Hotela. Kav. natelj jo je sprejel z globokim poklonom:
"Mllostiya. glavni režiser "Rplošnega ¿Umskega društva" vas Čaka in prosi, da gs sprejmete." ,
"Kje Je gospod?" v
"Tu zada), v kabinetu."
"Prosim, pokličite ga."
Ces nekaj trenutkov je stal pred njo viaok in plačat mož.
"Komu ' naj se zahvalim za čast, ki me Je doletela?"
"Milostivs, že dolgo sem Iskal igrajke, kl bi mogla Igrati glavno vlogo v novem filmu, kl ga pripravljam. Napravil sem celo vrsto poskusov, a nobeden me nI zadovoljil. Ko |>a sem vas nocoj videl nu odru, ml je postalo jasno, da morete edino vi igrati vlogo. Nagrada Je postranska stvar."
Nasmehnila ae je:
"K sreči Imsm sedaj nekaj časa. MoJa gostovanja ae nadaljujejo šele čez meaec dni, AH boate v tem roku lahko dovršili film?"
"Upam, da. Najprej l>omo snemali posamezna prizore, med tem se bodo delali poskusi za nastope z množico, Tah Je na sreči« malo. Ako ste pripravlja ni, lahko takoj naredimo pogodbo, jutri i mi začnemo filmatl."
Potegnil Je Iz žepa list papir Je. Igralka ga Je preletela z oč mi, na koncu je prikimala, segla
i jo pereau in (»odpisala svoje i me. *
"Kje In kako bomo začeli?" je vprašala.
Kožiaer ae Je za trenutek za mislil ia rekel:
"Prosim vsa, da pridete Jutri ob šeatih zjutraj v park za hotelom.
"Ob šeatih že? Ali n« bo pre. zgodaj r
"Na žaioat ,<— tako je določa-no, Pozne je bi naa nadlegovali ljudje, kl hodijo mimo." "Kako naj «e oblečem?" "1'roabn docela enostavno. Na-pravili bomo rakljočni prizor čet rtegs dejanja. Ubiti morate moža, kl gre na *e«tanek s neko damo. Ta prizor je najvažnejši. Ostal«» bomo filmaii v ateljeju."
igralce, premeril jo s strogim i>og!edom od glave do pete In dejal:
"Prav takšno sem si vas predstavljal." Nato Je vzel uro Is žepa,
"Vaš partnsr ni točen. Ima slabo navado, da se rad zakasni. Tu vam Izročim revolver s slepimi naboji. Stopite za to drtvo in-kadar se vaš partner prikaže izza vogala one hl|e, pazite na moje znamenje in sprožite, U-strelite dvakrat, vrzite se na tla In Čakajte moje nadaljne odredbe. Operaterji; na delo!"
Cez deset minut je zaškripal pesek ns stezicah. Bližal se Je majhen, elegsnUpi gospod,
"Za drevo I" Je velel režiaer.
Madelslne Barre Je bežno o-švrknlla operaterja, kl Je Je! vrteti kljuko na aparatu.!
"Zdaj!" skočila Je lgsa dreve-sa. Prlšlec se Je bližal z lahkim sigurnim korakom. "Kak Imeniten igralec!" je pomislila. Ne da bi (»ogledala režiserja, Je napela petelina, sprožila dvakrat zaporedi»ma In se vrgla na tla.
Minilo Je nekaj sekund brez poveljs. Is zemlje se Je kadila vlags. Čutila Je, kako se vpija vanjo, in to JI Je postalo zoprno. NekakAna tesnoba in tišina sta JI stisnili srce. Kaj molči režiaer tako dolgo?
Tedsjci se Js oglasil avtomobil. Kaj, režiser še ne sine besede? Vprašujoče je pogledala kviAku, oko Ji Je «»bátalo na oko-lici. Režiser Je bil Itfiail. Operaterjev ni bilo nikjer veš. Samo <»d daleč se je še slišalo brnenje s v tomobila.
HtraAns slutnja JI Je prešiaila možgane Vstala Je in z grozo ugotovila, da s« človek na tleh ne gane, Ix|sm! njegovega obra-xa, kl je ležal v (»eaku, je vrela drobna struje krvi. I<ežal Je Um z rar AI Njenimi rokami In se nI gsnll.
In mshoms ao zaškripali koraki. ljudje ao vreli vkup. Množili ao ae kakor prikasni, vae črno jih je bilo in nekdo je zinil: "Komunistka je . . . Ustrelila Je pollcljakaga preiekta."
In nato ae je zašul drugI g las: Stražniki, poberite ga in odvadite zloč lakot"
•lew» d» llftee na San «aalaSlia Mt'lrenjvm h«ra*I m La Ralla Tafl**r«S Uk*HM, «àaéaja ai aaHeka. If*Uma ail vaa ¿aa. Tí#var*láka cena, fino klas«, volih« ubira Valida kra. •na «prava XANTONJ PlMta ali pri. SMa >m+h*nf Salaa Mmnrnft U flSila
Shirt Nm«faiUinne Ce. Saam Ml, toe W. (Iirie Ava.. rluaaee, IR. —
i Adv.)

Madelaine Barre je t<«čn<» «»♦» áeatih priAia v (»ark. Itežiaer, dva igralra In operaterji m že akali nanjo. Stransko oaol»je	umann
U atopelo i/ avtomolrlla. Ha-1	"
tia<r ji J« (s» vrati pradatavll s^ J.
'AMKKlSfil
phdstbtr
Gispriirsko politični ptližij sovjittki Rusije
<Po predavanju prof. Miljukova na Čikaiki aniversi, dno II. «aja^-A. gobeL)
Pe desetih letih obuto js se aevjeti obračajo prati oociaHzmu^-Pregled razvoja od začetka oovjetsfcik republik do 8eeialistlčai ia kapiteHetičal aektor_Deflrit inda stri je.—Deljenje kmečkega prebivalstva.
Profesor Miljukov je emigrej in kot tak osebno nenaklonjen sedanji vladi v Rusiji. Leto 1917 je pomsgsi pri menjševi-ški revoluciji in bil pred boljše-viškim prevratom predsednik dume. Poeebno je znan po svojih gospodarsko političnih spisih v angleščini, s poenavalci ruske zgodovine se ga tudi sporni njajo kot fte davnega revolucionarje med takozvanimi kadetskimi vstali. Na sedanji predavateljski turi po Zdrutenih drŽavah pokazuje probleme sovjetske vlade in je, kakor je iz naslednjih izčrpkov iz njegovega predavanja rasVidno. te precej nepristranski.
8ovjeti obhajajo desetletnico svojega vpostavljenjs. Kako so sa povzpeli na krmilo, je znano: kakor vse druge revolucije, je irvava; ob-
je priznana ne samo politično, temveč tudi gospodsrsko. Zadnja gospodarsko politična konferenca v Ženevi, pri kateri eo imeli sovjeti v si no mesto, jasno pokazuje ta napredek.
Paznemu opazovalcu pa vendar ni prikrita slaboet, nestanovitna podlaga Ruaije, ki se izrazito pokazuje zlasti letoe.
Nesigumosti najboljši bero-meter je stališče zapadnih dr-
bila tudi boljševiška krvava; drtali so se s pomočjo [ ' vsaj v praksi še obstoji
ti so danes sila, zoper katero vsaj v Rusiji ni odpora, in mise, akoprav se mogoče s vlado ne strinjajo, šive v nekaki pesiVnT
da je gospodarsko stanje dokaj
izttf jšana
ska Rusija dejstveno na boljšem foepodarsko, se vidi te v tem, da
ja, celo nekdaj naklonjena Nemčija pokazuje nekako razočaranje. Sovjetaka vlada živo občuti nesigurnost svojega položaja.
Križ obstoji v tam, ker se po* lokaj, kakoršen je v resnici, nikakor ne ujema s teorijami sov Jetov. Pri vsem tem pa sovjeti niso še nikoli tako resno poizkusili uvesti socializem, kakor to vrše danes. Tudi takrat, ko ja prišla vjada v njih roke, niso rasno mislili na marlcaijanski socializem, ss j se je Lenin sam izrazil o tem, ko je dejal, da je Rusija gospodarsko najmanj rasvlta dežela z najmanj epo-
podvrtenostl. Zavedajo se pa# sobnim ljudstvom sa socializem,
ter da bo treba prej razrukatl
Dokaz, da jO sovjetv ves svit, Izveati povsod drugod
gospodarsko revolucijo, potem bo šele mogoče sodalisirati tudi
Rueijo. Toda zdaj je v teku rasen poizkus, da se Rusija socia-llzira, in socialietični element tudi
Prvo polletje sovjetskega obstoja (od novembra 1917 pa do maja 1918) so se boljševiki bo-rili za svoj laatni obstanek ter za revolucijonarne principe. Poja-čiti so morali ovoje vrste in eo tudi ustvarili svojo moč. V drugi dobi svojega obstoja (od maja 1918 do decembra 1919) ao nadaljevali boj- sa obetanek, namreč proti beli armadi. Po daljših bojih se je pokazalo, da bela garda ne zmore -ničeear. Nastopil je čaa dela. To je doba leta 1920 in 1921. Notranji sovrstniki so bili iztrebljenj, izgnani, ali jim je bilo na kakor &enkoli način vzeto oroije. Vprašanje Ji. nastalo, ali naj ss uvede
tav: ne samo Francija in Angliji .ocializem, katerega so smatrali
za prvi korak proti komunizmu. Ali to resno delo je bilo goče radi hode katoarofe, ki je zadala vso deželo, to je glad leto 1921. V teh temnih časih so vendar poizkusili popolnoma odpraviti osebno lastnino ter drugo» kar pomeni kapitalistični
drutabni, red; odpravki ao tudi pnkfcusill denar tsr uvesti drugo lamanjalno sredstvo. V tam slednjem so bile glavne ovire. Ifaee ljudi, ki so po novi uredbi pritle aa rame vlade, eo se množile, tako hitro, da jih je bilo kratkem času do petintrideset mflUonov, katera je imela čevati komunlatlčna vlada. Pri test tem pa kmeti, ki so imeli te kaj Maga v posesti, niso ko* teli zaupati vladi ničesar. Tako je prišel neizogiben flaako prve-
SLOVENSKE PLANINE
(Dalja.)
živahno js bik» v krčmi ob Soči neko nedeljo. Veselo so pele mandoline in veselo so plesali mladi bogataši s brhkimi dekleti. Najlepša med vsemi pa je bila Jerica. Mlad, lep tujec jo je poprosil sa ples. — Lahka se je zibala v njegovem objemu in veselo ss nasmihala njegovim občudujočim jo besedam. Na-vdušen jej je nataknil zlat obroček na prst, v zameno sa eno bariunasto planiko Is njenih las. — Vesela mu je ugodila in radoetno sprejela dragocen prstan. — Tedaj pa je prišel v družbo tudi Trantski lovec. Razburjen in užaljen je ndgovoril deklico, naj takoj vrne lišp, kajti nihče naj ne reče, da je sprejemala Jerica tujčeva darila. Toda Jerica Je sarudela sramote in nevolje. ZaničiJivo mu je odvrnila, da dela kar sama hoče in si ne pusti zapovsdovatl v svojem lastnem domu.
Žalostno js zaprosil lovec ponovno naj vrne obroček; v zameno jI bo prineeei najlepših cvetk. — Nestrpna se je osrla in razburjena odgovorila, da dragocenega darila ne bo zamenjala za rožice in cvetke, ki rasejo ns brdlh ln ki jih lahko vsakdo natrga, kolikor se mu zlju-bi. — Noče taliti plemenitih in prijaznih tuj-cev, ki el umejo pridobiti naklonjenost lepih deklic. Boljši so od njega, ki dnevno sdlhujoč zatrjuje svojo vroto ljubezen, ki naslva rojenice svojo mater, ki pozna skrivnosti bogatih zakladov v Bogatinu, kateremu bi bila malen-kost obeuti svojo isvoljenko s biseri in slatom — mesto da potrjuje evojo IJubesen e skromnimi plaaikamL — Niti šareče Triglavske rate JI te nI prinesel. — Z sanlčljlvlm smehljajem se je obrnila od lovca In razposajeno os js zavrtela s tujcem V veeelem plesu. — Lovec pa Je opotekajoč se zdpustil sobo. i.
Onemogel je ¿Ume) ob zidu, da si opomore v svetem zraku po tetkem udarcu. 8traŠno mu je hrumelo v glavi In atrašeds slike ao ftiu begale pred očmi. Tedaj je začutil mehko roko na svoji rami — Nekdanja dobri soseda njegove pokojne matere, ki Je slutila v krčmi, mu Je tolatllno gladila vroče čelo. — Nežno ga Je vzpodbujala naj ae vrne, naj zaplete s drugimi mladimi devojkami In povrnila se bo Jerica in ga zaproella odpuščanje. —
8 silo se Je iztrgal tenici iz ljubkovalnega objema. — "Kako naj bom vesel, ko plaka vsa duša nad razvalinami svoje sreče, kako naj plešem z devojkami, ko me je zaročenka od-bila. — Toda jaz vem ss zaklad. -1 Imeti gs hočem. Bogat se bom vrnil. In ko bo videla Jerica moj al jej in bogaatvu in ae radovala njih bleeka. tedaj bom odšel, a Jerica bo lahko oetala še nadalje ljubica tujih kramarjev/' — Divji j« bil njegov vzklik, skoraj rjovenju sil-čen in nerazsodno ee je skr»raj bete bližal gorskemu pobočju. Veeell glasovi nežnih strun so doneli sa njimi...
Na poti ga je srečal "selenl lovec" gorski sli duh. ki Je U marsikomu uničil mlado živ-Ijenje Ur se pridružil potrtemu mladeniču. Ko je zvedel o dogodku, ga je pričal vzpodbu-Jati naj dvigne bogate zaklade v Bogatinu ln se ponudil, da mu bo pomagal premagati Zlato-rote. — Ze ponoči sU krenila v gor« — Na obzorju je žarela rdeča zarja, ko Ju je ločilo le še par korakov od vilinaklh gajev. — fca
grmičevjem ae Je zganilo in pred njima je rftai Zlatorog, blesteč v Jutranjem aolncu. — Tedaj je odjeknilo v ekalovju in strelčeva krogla Je
zadela Zlatorogovo srce. Težko ranjen se je plašil kosal na ozko* polico, ki se js končevala ob ne pristopni skalnati stani, — s is krvavega sledu so jele rasti na nevarni stezi med ledom in snegom najlepše rote — Trlglavake rote. — Sklonil je mladeaič, natrgal si šopek najlepše cvetke in ee te hotel sadovoljlti s njim, ko je vzkliknil zeleni lovec; "Naprej 1 Bogatejši boš Od vseh onih beneških trgovcev." —. Po rožna*, tem sledu krvavečega kozla je splezal mladenič po stezi med tivljanjam ln smrtjo. Toda Zlatorog je te použil čudotvorno zelišče in se okrepil. Rogova sta mu bleščala v solncu in na novo potivljen se je sagnal proti svojemu preganjalcu. Le en sunek zlatih rogov in lovec je izginil v brezdnu. — Votel odjek odmeva je bilo poelednjo slovo.
Zaman je pričakovala Jariea skesana in ponižna vrnitve tvojega zaročenca. — Njen nagelj je venel na oknu in planinake cvetke nlao več krasile njenih las. — A čakala je šaman. — Sele ko ao spontladni vetrovi raztopili sneg, dk so hudourniki beeno drli v dolino, objemu Soče nasproti, je priplavalo po raki truplo trantakega lovca, ki je te držal v rokah topek Triglavskih rot.	1
Poleti so odšli pastirji s svojo tivlno na planine, da sa ti vina napaas na sočnih travnikih. Razburjeni in žalostni so se vrnili. — Kjer so se preje razgrinjali obsežni travniki In sočne livade, kjer so zeleneli krasni villnakl vrtovi — so se razprostirala sedaj gola skalnata tla. Rojenice so užaljene nad nehvaleš-nostjo Zemljanov vsled prestopka proti Zlato-rogu zapustile e evojo belo čredo svoje domov-Je. Zlatorog pa je še pred odhodom rasruval e svojima rogovoma vso rodovitni zemljo, da Jo je odneool stenski vlhsr na vsa Strani te so ostale od rodovitnih tal le te skalnate, raspo-es ie sedaj poznajo odtiskl mogočnih zlatih rogov. - Zaman ao ravni ljud-Je proellt pomoti gorskih botanatev, zaman hrepenele čreda po planinski pati — Izginile so bele žene ln njih čreda — In nihče ni zvedel lam...	•
4 «v	' J* • « e
Od tedaj ja ostalo ime "Zlatorogovo kra-
^ T" ta. fMWo	tem ime-
nom Triglavsko gorovje..
Zaroči so bili obrati, tilniki In roke soln-čnega obsevanja In prijetno je bilo lenaronje v tej ponoeni višini. Skalnati ao atrmeli podi I*1**™:	P»e«wU proti Komni, kjer
naj bi bili nekdaj najlepši In najrodovltaejšl tejl ln livada. — V svoji domišljiji smo al uetvarili sliko onih bajnih čaeov, ko so ae še sprehajale rojenice po teh planotah.
Sobice j* polagoma tonilo proti onim mo-«očnlm stošdaatlm vrhovom Visokih Tur. —
J*?*"** P** » •• oglašali - novi vriekl In tudi po Triglavskem grebenu in maal-vu je oživelo. — Prihajali so novi obiskovalci. - Razgled ja bil fte vedno sanjavo krasen, le ons modrikasta lisa morja se jo nekako zame-gflla.
Smehljajoč eta priapela dva dijaka. Ko sto podplaala svoji imeni v apomineko knjigo ln tlgoseln rasgladnlce. sU sedla pred stolp ln uilvala v razgledu. Poenala aem Ju. a tudi onadva aU mu apoenala in tivahen je bil planlnakl posdrav. Stane Je pripravil urno fotografski aparat, Ivo pa ja odprl šataljo. ki mu je vteela na rami in vsol lz nje — harmoniko. — Za-l«ral je živahno poekočnico ln njeni zvoki eo •• razširjali v daljavo. Skoraj razpoaajen je bil «vok. ko ja poadravil vehove, a umiril ao Je In otožno Je sedonel posdrav na slovensko-IU-njanako nt ran...
ga poizkuaa proti komunizmu. Položaj je bil kritičen in Lenin ga je menda prvi razumet
Začeli ao uvajati novo ekonomsko politiko (nep), normalno trgovino, denar a «trdnejšo vrednostno podlago, proračun za vlado, kredit, davke----Se težke
davke so morali naložiti, da pridejo la sáfate. Nalaganje dav kov je najbolj znamenito in eo ta bazirali na podlagi treh razredov, katere ao določili iz pre-bivaletva na deželi, kar pa opitem podrobneje pozneje.
Tako je bil torej uveden nov kapitalizem, podoben v bistvu vsakemu drugemu. Lenin je vedel, kako ei nova republika opomore, in ni se zmotil, kakor so pokasals naslednja leta. Industrija ae je v letih 1922 in 1928 poti vila la tako tudi vsa druga produkcija. Številke podajo precej zanealjiv pregled. Rusija bi se bila povzpela, če bi se bfl nadaljeval napredek v isti sn Radikalnejši element pa je opazil da po novi uredbi nastajajo stari časi in da se rasvija nova arietokradja. ProeU igra v trgovini in poveod ja kalila v letih 1922 in 1923 čiete ideje boljševi-kov. reakcija ja prišla in industrijami razvoj, kateri se je bil pojavil s nepom, ja dobil udarec Od tedaj naprej ni nikakega razvoja več v induatHU; konflikt, ki se je-porajal, en bija dalje: kapitalizem in komunizem se ne moreta ujemati. ,
Zadnji dve leti je za aovjete doba rekonstrukcije. Produkcija predvojnih let jo bila doaete-na leta 1927 in sdaj se sovjeti bavijo g vprašanjem aocializira-nja. Naklon j enoat kapitalističnemu razvoju države je prenehala popolnoma in voditelji ae obračajo na levo etran. Veliko je v tem oziru odvisno od poea-meznlkov, zlasti pa od Stalina, diplomata, ki se uravna po namerah. Človek bi bU pričakoval, da se bo po zmagi v boji Troddjem nagnil na desno, kakor je obetal; toda zaoUrenil ae je čisto na levo rrlUi grenkim skušnjam lz leti 1921.
Današnja taktika sovjetov je, da dejstveno delijo vse življenje v Rusiji v'dva déla ali sektorja, namreč v socialističnega in kapitalističnega aU privatnega. Po njih nasorft naj se medsebojno bijeta to dVa načelno nasprotna oddelka in boj se vrti. Gre se sa premoč: zaključek pa naj odloči, pod katero domeno se bo dftava v bodoča razvijala. Sta-inova ideje kajpada Je, da od-irito podpira socialistični sektor. To je dokaj čudno» če primerjamo z njegovim pro j t njim atali-ščem: Trockij, kakor znano, se e potegoval sa svetovni socializem in Stalin mu je bil glavni nasprotnik; sdaj sam deluje sa socialiairanja Ruaije. Po njegovem prepričanju je Ruaije dovolj bogato in velika, da se rasvijezaaa, brez ootalega sveto. Na to način ustvarja nekak nov ruski nacUonalisea* to je, ne onalisira rnako revolucijo. Tudi pristaše Ima, sicer dobra teoretike, toda nima praktičnih moš. *
Boj se vrti med nadjonaliai-rano induatrijo in zadružnim poljedelstvom na eni ter med privatnimi podjetniki In poljedelci na drttff strani. 8tvar pa e selo kinaplklrsna In v svrho x>ljšega raamnevanja je treba pogledati nekoliko po prebivalstvu. «.iT
Po lanskem štetju je 147,000,-000 preblvalasv v Uniji soda« stičnih sovjetskih republik. To prebivalstvo! silno hitro reate. Kmeti tvorijo 121,000,000 prebivalcev. meščani pa 28,000,000. Od meščaaatvn epada i delavska vrste eamo deset milijonov Judi, drugI so rgovci. Tovarniškega delavstva je komaj dva miMjona. toduatrija je takore-koč nerazvita» kajti začeli so jo uvajati v Bmdjt Ukorekoč šale sto 1890 pod grofom Viteaom Vendar je Industrija glavni va-rovanček sovjetske vlade. Pod Je storila vaa poizkuaa. da jo kol iker mogoče povzdigne n to vrši še danee z bogato denarno pomedjo. Odpira še vedno nove tovarne ln potroši letno od treh do sedmih milijard rub-jev za induatrijo. AU razvoja vendar ni pravega, čemur je največ kriv inaaaji pritisk. ladu-Strijaki obrat se vrti pod neprestanim deficitom. Vzroki oo de-v plačah, katere pa tudi
V Ruaiji več kakor «6 centov dnevno. (Od te plače delavec potreti vsaj 7i% sa prehrano.) Plača je torej veliko prenizka.
Glavni zadriak industrije je kmečko prebivalstvo. Kmetje, kakor že rečeno, oo razdeljeni v tri razrede: L najbolj siromašni, ki poaedujejo komaj po eno desetino sveto in nimajo goveje živine; 2. srednji razred kmetov, ki poaedujejo do desetih desetin zemlje, ter pramotnejši razred kmete*, ki laatujejo več kakor po deset deeetin. Izrav-nanja torej še nI niti med kmeti in ako dobro zaaledujemo rjp-mere, vidimo, da ae napravljajo še večje razlike med pnrootnimi in siromašnimi, Po zadnjem Štetju je kmetov arednjega rs reda 87%, ubožnih je 21% in 22% premožnih. Med premožnimi je »% še poeebno premožnih, kateri laatujejo res velika poaeatva. Te številke povejo, da je do nameravanega boljševiške-ga iz ravnanja še zelo daleč, obenem pa tudi povejo, da sovjeti v glavnem odviae od premožnih slojev.
Odvianoat sovjetov od premožnostih slojev se vidi poeebno pri plačevanju davkov. Davki ao namreč rasdsljeni tako, da oni v nitjem razredu ne plačajo ničesar, srednji eloj plača toliko kot poprej, premofpi ek>j pa utrpi najvišje davke. Tudi iz drugih razlogov ao premožni sloji najbolj potrebni vjadi. Ti namreč pokupijo največ industrijska* izdelkov in so edini, ki imajo tudi kaj prodati.
Vsa uravnava je toka, da ni nikakega značilnega izvoza, uvoz pa ae vendar mera nadaljevati. Potrebnega ravnotežja v gospo-
———----
darakih odnošajih s tujino nI; valic vsem zanikanjem, da Rg-eija ne potrebuje zunanjosti, pa ti odnošaji obatojajo in sicer ne v gospodarsko korist Ruaije. Stalin vidi vse to in zadnji njegov nastop proti premožnejšim privatnih lastn&om je storjen v veliki meri samo iz tega razloga.
Veliko nevarnoati je tudi v pasivnem odporu kmetov. Vlada je pritisnila zlasti na prexnqšt ne j še, da morajo prodati žito poceni, tako da ae izboljša obstanek industrijskega delavetva. Določene ao maksimalne cene poljskim pridelkom, kmeti pa jih prodati nočejo. Zadnja setev je
M
Vsled selitve iz Chicaga s< zmerni ceni proda moderno ur! jena trinadatropna hiša. Mesj ni dohodek znaša |160. — | predplačilo ae vzame stavbne (loto). Oglaaite ae v nedeljo, a' v pondeljek na: 2400 S. Hani„, Ave„ Chicago, IU. Telefon ravno Is tega razloga za najmanj Lawndale 1844—(Adv.)
tretjino manjša kakor poprej*
nja.
V tem reenem položaju bo vU. da bržkone prisiljena v konce, olje, ako ne, se Rusija lahko znajde v položaju kot leta 1921
PRODA SB TR1N AD8TROI \\ \ HtóA.
r»r
ZS2MU CEM lOUtt
KNJIŽEVNE MATICE a N. P. J.
SLOVRNCT Isv^iUa
682
ia lahko
ko.
SLOVBNaKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—selo rasomljiva knjiga sa ašsnje oaglsšfiae, a
ristalh infomsrij. staae mubo..........
ZAKON BIOGENBZUB—tohaalil vsi kajiaa la ketsee aamoroU črpati auMge asobee aa telena
..............................Tic
MALAVrorTUEA^-V KABA1CTO msUelia povest is
----------hrdešhrUaH lejaka, leneteo
.TSc sfcriters - j».».....78e
JIMMIB HIGGmS-kraana povest, ki je je spisal sloviti sme-rišld pisataH UptotBaiil.li 9**h,mH pa fnm Kolek ....is«
_ . ^ -	aa^o...^..^,.^.,.»,...............-...Ile
^janjft a ptologoai la epUogem
"INFORMATOR'*—knjižica flUe^ai' poteebatoi' podaÚÚ' e 8.' N
P. J.—selo priporočljiva ssBane stane samo.............\%t
Vse kajife skapaj vaai pešljeoM as tTJŠ.
spe»idajeaa s shksai.........................77777.
•íPüff^nl^» »ov^ Ig prava ttestaadje doslej isla življenja slovenskih delavcev v Aa^riki...7T7;.
KNJIŽEVNA MATICA a N. P. J. Mt7 8siUwadaUAvaL.GMsaga.il.
srihedajM.) ,	] 1 na plača
nlao dovoinje>ke. kajti
povitkom te
^ .r .'Oi -jue i*«m n \ u» S. u'»- . ■rmj*4tt '-trt, . a vi'< i
w« m*. -4
rp..... •
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila a veselice in shode, vizitmce, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaSkem, čeikem, nernjkem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA .ČLANSTVO 8.N.P.I» DA TISKOVINE NAROČA Y SVOJI TISKARNI
S. N. P. J. PRINTERY
TAM SB DOBE MA 2KUO TUDI VSA USTMBNA POJASNILA