Slev. fl. V wmi v lore'i m 19. \mm Ш24. fmnum stane 1 "50 Шп. ШО Lil Naročnina za državo SHS: a« mesec . , m pol leta , sa celo leto .... Din 20 i • » • . 120 .... . 340 za inozemstvo: ntesefno.......Din 50 Sobotna Izdaja: celoletno v Jugoslaviji , v inozemstvu. . . Din 40 ... 60 Cene InseraJomr Enoatolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, vetji oglasi nad IS mm viiine po Din 2-50, veliki po Din 5 — in 4—„ oglasi v uredniškem del«r vrstica po Din 6*—. Pri večjem naročilu ptpaat Izhaja vsak dan izvsemit ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. ari zjutraj. Pogina plačana v oolevM. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniitva 538. Političen list za slovenski naroi i. Uprav« je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni raCun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7J65. Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24.797. K vprašanju veroiičitellav v solati. (It nedeljskega predavanja univ. profesorja Kušej-a v ljudski univerzi.) Naša država se trudi, kakor vemo, harmonično sožitje z rimsko cerkvijo za-jamčiti potom konkordata. гГеј poti ni z ni-kake strani prigovarjati, ampak želeti ji je samo najboljšega uspeha, kajti ako se pravni 6feri države in cerkve razmejita sporazumno, se izloči nevarnost vsakega konflikta in vstvari baza za mirni skupni razvoj. Pri tem pride bistveno vpoštev tudi važno vprašanje krščanskega pouka v šoli, ki je pa dosti bolj etično-pedagogičnega nego pravnega značaja. Ne mislim dajati vladi nikakih navodil, ker sem prepričan, da bodo njeni polnomočniki stvar pravilno razumeli, a vendar naj pripomnim k temu vprašanju ne kot pedagog in šolnik, ampak zgolj kot jurist sledeče: Cerkev izvaja iz povelja Kristusovega, tiaj se njegov nauk oznanja vsem narodom, svojo pravico in svojo dolžnost, da poučuje mladino ne samo o verskih resnicah, ampak tudi na vseh drugih poljih, ki pridejo za izobrazbo v poštev. Enako važnost kakor na verski pouk, polaga cerkev na krščansko vzgojo, kar se pač pri mladini drugo od drugega ločiti ne da. Cerkev zahteva tudi v novem zakoniki' za se pravico do nadziranja pouka in verske vzgoje mladine v vseh zavodih, kakor tudi pravico, da sama ustanavlja in vzdržuje šole, sosebno tam, kjer jih ali sploh ni aH pa so protiverske. Šola je vedno bila in je še danes najboljše sredstvo za širjenja verskih resnic, za vzdrževanje in poglabljanje verskega čuta. Cerkev je koj od prvega začetka ustanavljala in vzdrževala šole različnih vrst in tipov. Najprej je po šolah katehumenov vznikla ideja splošnega ljudskega pouka, njim so sledile katelietske, katedralne in samostanske šole, konečno gimnazije, liceji in univerze. Šolska ideja je tako zelo združena z nadprirodnim poklicem cerkve, da se le-ta ne bo svojemu sodelovanju na tem polju nikdar prostovoljno odrekla. Zato je brez dvoma, da spada verski pouk med one točke, za katere bo moral konkordat pred vsem donesti prepotrebne jasnosti. Ako bi se vlada hotela vprašanju ogniti, tega gotovo cerkev ne bo storila. Od njegove srečne in za oba dela zadovoljive rešitve bo od-visela usoda konkordata sploh. S to kon-statacijo bi bilo dovolj povedano za slučaj, rla je konkordat sploh resna namera obeh strank. Ako ga dobimo, bo zadeva verskega pouka in ustanavljanja verskih šol našla svojo rešitev potom sporazuma, to se pravi, v smislu cerkvenega stališča, ker gre za temeljna načela, j^lede koiih je sploh vsak kompromis izključen. Ostalo bo tedaj v tem pogledu v katoliških delih države vse pri starem. Verski pouk bodo delile samo učne moči, ki bodo dobile za to pooblaščenje od verske avtoritete, t. j. od škofa. Drugi bodo lahko zasebno poučevali krščanski nauk, a dotični bo moral biti izprašan od a v t o r i z i r a n e g a ve-r o u č i t e 1 j a. Ako se delajo zakonski načrti z drugačnimi določili, je to vsaj za katoliški nauk brezpomembno, ako se res sklene konkordat. Tudi če bi se donesel zakon, ki nalaga učiteljem pravico iu dolžnost poučevati mladino o krščanskem nauku, bo izgubil veljavo, čim bo v službenih novinah objavljena konvencija z rimsko stolico. Sedanja časopisna polemika o tej točki je tedaj glede končnega efekta zgolj hipotetičnega pomena, s čemur pa nikakor uočem trditi, da je za javnost brez vrednosti. Toda ako do konkordata ne pride, kje najdemo potem pravilno merilo za razvoz-Ijanje med posvetnimi pedagogi in cerkvijo spornega prašanja, ali ima določiti verouči-felja cerkev ali država? Oglejmo si, kaj določa o tem pogledu ustava, ki jo za lex ferenda, za bodoči zakon, edino merodajna. Člen XVI. odst. 8 veli: Verski pouk se daje po želji roditeljev od nosno varuhov, locono po v p. r o i 7. p o v e d л n j i h , a v skladu z njihovimi verskimi načeli. Člen XVI. govori o šolskem pouku obče in odstavek 8. sc nanaša specialno na verski pouk. To določilo je izjemno radi tega, ker je z njim izrečeno, da se verski pouk daje samo po želji roditeljev, torej ne onim učencem, kojih roditelji tega pouka ne žele. Za učence, ki jih roditelji iz verskega pouka ne izvzamejo, je ta obvezen ter spada med redne učne predmete. Kdo ima verski nauk poučevati, ni v ustavi naravnost povedano, vendar nas logična interpretacija vodi do zaključka, da sme to nalogo vršiti samo oni, glede katerega so dane vse garancije, d a bo pri pouku upošteval načela dotične cerkve. Verski principi pa so zadeva, ki jo pozna in ima varovati edi-nole vsaka verska zajednica avtonomno. Država si tukaj ne more prisvajati nikake so-odločbe. Tudi od njo sestavljene izpraše-valne komisije za verski nauk bi brez av-torizacije cerkvene oblasti morale ostati mrtva institucija, ker bi verski predstojnik na podlagi ustave vedno smel zahtevati kontrolo nad verskim poukom ter ugotoviti, da se ne vrši po verskih načelih. Ustavodajalec pa je očividno tudi naravnost predpostavljal, da je za verski pouk potrebna pooblaščenje verske avtoritete. To sledi že iz besed ^ločeno po veroizpoveda-njihc. Nikomur ne bo prišlo na um, da bo n. pr. od ljudsko-šolskega učitelje v Sarajevu zahteval, da poučuje svoje učence v katoliški, pravoslavni, muslimanski in židovski veri, ker bi bilo to kratkomalo nemogočo in bi vsa verska oblastva proti temu protestirala. Ravno iz besedila »ločeno po veroizpovedanjih, a v skladu z njihovimi verskimi načeli« je tedaj razviden pravi smisel ustave, ki ga je zavezan spoštovati vsak državljan. Pri tem ne pride prav nič v poštev, da so v pravoslavnih delih države dosedai posvetni učitelji poučevali tudi verouk. Ako se to ni godilo z izrecnim pristankom pravoslavnega episkopata, kar mi ni znano, je bilo vsaj upravičeno v položaju pravoslavne cerkve kot državne vere, koje načela je moral vsak državni nastavljene« kot del javnega prava in državnega reda poznati. Tega položaja pa po ustavi pravo-slavje nima več, vsa veroizpovedanja so ravnopravna, vera učitelja ni več odločilna za njegovo nastavljenje in vendar naj on poučuje tudi verouk? Prepustiti učiteljem krščanski nauk bi pomenilo zahtevati, da morajo sami pripadati veri večine šolskega okraja. Ali naj v slučaju, da se premeste, morda zopet vero menjajo? Te konsekven-ce vedejo do nemogočih zaključkov Ln so naravnost protivne ustavnemu načelu o verski svobodi, po kojem pri podeljevanju državnih služb veroizpovest ni in ne sme biti odločilna. Zato lahko ugotovimo, da po besedilu in smislu ustave ne more nikdo veljavno deliti verski nauk, kdor ni prejel pooblastila od verske oblasti. Pravica, določati veroučitelje, pristoja vsem priznanim konfesijam brez razlike, ali se je dejanski poslužujejo ali ne. Kdor jim hoče to pravico kratiti, je rušilec temeljnih pravnih načel države. Položaj PaSlćeve vlaile. NEMCI IN DŽEMIJET IZSILJUJEJO NOVE KONCESIJE. Belgrad. 18. febr. (Izv.) Položaj vlade g. P a š i ć a se je posebno v sedanjem trenotku, ko bi morala v narodni skupščini vladna večina izglasovati rimski sporazum, pokazal v najslabši luči. Oba zaveznika — Nemci in Džemijetovci — sta izrabila ta trenotek, da izposlujeta čim večje koristi za sebe. Dočim so Nemci sklenili, da se sploh ne udeleže sej, je džemi-jet včeraj vložil interpelacijo na notranjega ministra, v kateri zahteva zadoščenje za neverjetne slučaje, ki so se te dni dogodili v Južni Srbiji. Džemijet trdi, da so naše čete pobile pet nedolžnih moških in 18 žen in otrok. Džemijet poleg tega našteva še nekatere druge slučaje neeuve-nega postopanja policijskih organov in je obenem vladi predložil še druge svoje zahteve. REDUKCIJE PROFESORJEV IN UČITELJEV. Belgrad, 18. febr. (Izv.) V ministrstvu тл prosveto se izdeluje izpisek vseh nad 65 let starih profesorjev in učiteljev, ki bodo vsi brez izjeme vpokojeni. Lahko pa bodo še delovali kot honorarne moči. Rimski sporazum Govor zunanjega ministra dr. Ninčiča. Belgrad, 18. febr. (Izv.) G. Ninčič s svojimi ekspozeji nima sreče, najmanj pa danes, ker njegova obramba in razlogi so bili tako vodeni iu brezpomembni, da so jih obsodili celo sami radikali. Naravnost škandalozno pa je, da je v svojem govoru kot glavni moment za izročitev Reke Italijanom navajal pismo nekega, kakor se je on izrazil, hrvatskega kulturnega delavca, ул katerega pa jo dokazano, da je italijanski špion Velja Androvič. — Sam ekspoze tudi sicer ne obsega nikakih točk, s katerimi bi se moglo opravičiti izdajstvo glede Reke. ZANIMANJE ZA SEJO. Za sejo samo je vladalo razumljivo zanimanje. Že pred začetkom seje so bile , razdane vse vstopnice in tudi diplomatska loža je bilo povsem napolnjena. Prisostvovala je skoro cela italijanska delegacija za sklepanje trgovinske pogodbe in tudi osebje italijanskega poslaništva. Čim se je pojavil na govorniški tribini dr. Ninčič, ki je po končanih formalnostih dobil besedo, ga je opozicija pozdravila s številnimi klici: >Čujmo Mussolinija! Živijo Mussolini!" — Šele po dolgem času se je predsedniku posrečilo umiriti veselo razpoloženje, nakar je začel Ninčič s svojim ekspozejem, p SLABOTEN ZAGOVOR DR. NINČIČA. Takoj v začetku je izjavil Ninčič, da se j vppašanje Reke in vprašanje pakta o pri-! jateljstvu z Italijo ne sme gledali ločeno od splošne situacije in od niza dogodkov, ki se neposredno tičejo naše države in ki so morali delovati na pravec naše zunanje politike. Pakt o prijateljstvu in sporazumu glede Reke sta samo posledica splošne želje za mirom v Evropi. Ta pogodba je sklenjena tako, kakor sta zahtevala ugled in čast naše države. Ta pogodba je ne samo omogočila med nami in Italijo prijateljstvo, temveč je rešila polog teh mnogo vprašanj. (Medklic: V cilju gaženja mednarodnih pogodb!) Vprašanje Reke je moglo samo poslabšati odnošaje med nami in Italijo. Sploh pa se reškemu vprašanju daje v inozemstvu večji pomen nego pri nas doma. Z rešitvijo tega spora smo mi onemogočili vsako akcijo naših sovražnikov, ki morajo sedaj uvideti, da so napram nam brez moči. Glede reškega vprašanja so bili vsi naši prijatelji v dvomu, ker niso upali, da se bo mogel ta spor mirno rešiti. PRETVEZE ZUNANJEGA MINISTRA. Dr. Ninčič govori nato o vprašanju arbitraže in izjavlja, da je veliko vprašanje, če bi bila arbitraža za nas povoljna. Nato v daljših izvajanjih govori o Radićevi politiki, češ da je mnogo zakrivil s svojo politiko, da je prišlo do take rešitve. Radi te izjave dr. Ninčića nastane v dvorani velik nemir. Ninčič je bil primoran, da je ta del svojega govora znatno skrajšal. Nato čila dr. Ninčič anonimn pismo nekega Hrvata z Reke, ki naj bi služilo kot argument za tako rešitev reškega vprašanja. Proti temu opozicija protestira in ču-jejo se medklici: Sramota, dn se poslužujete pisma italijanskega špiona! Nemir postaja vedno večji in le s težavo more Ninčič nadaljevati svoj govor, v katerem je pričenjal naštevati, kaj vse dobimo na Reki. Dobimo velik bassin. (Medklic: Se lahko v njem vtopitet) »Sploh je korist od sporazuma jako velika in z njim je dosežen velik nacionalen uspeh«, končuje Ninčič svoj ekspoze. ODGOVOR P0SL. GRIS0G0NA. Nato je v imenu opozicije govoril de* mokratski poslanec Grisogono in branil ločeno mišlenje opozicije v odboru. On navaja predzgodovino reškega sporazuma in pravi, da nikdar ni bilo bolj nepravilnega momenta za rešitev tega vprašanja, kakor je bil sedanji. Govori kol primorski rojak o veliki škodi, ki jo bodo posebno primorski kraji imeli vsled tega sporazuma. Po njegovem govoru je bila seja zaključena in je predsednik Ljuba J o v a -nović napovedal nadaljevanje razprave ia ob žtiiili popoldne. pred parlamentom. Udarci dr. Hohnjeca. Ob največji pozornosti vseh poslanem' in vlade je govoril popoldne dr. H o h n j e e kot prvi govornik in izvajal: FATALISTIČNA POLITIKA — POLITIKA^ PORAZOV. Iniciativnost, agilnost, vodilnost, to srt tri lastnosti, ki so zunanji politiki naše države bile vedno tuje. Non trahere, sed trahi, to je njeno geslo. V okviru male antante vodstvo naše zunanje politike ni nikdar aspiriralo na vodilno mesto. S fatali-stično skromnostjo je vedno sledilo tistim, ki so deklarirali ideje in smernice. Proti slovanski smeri dr. B e n e š a z našega stališča ne bi bilo ugovora. Čisto drugače pa moramo presojati romunski pravec, ki se hoče uveljaviti pri raznih prilikah ter se je tudi večkrat uveljavil, tako n. pr. ob priliki takozvanega italijansko-jugoslovanske-ga sporazuma. Napram velesilam velike antante se slabost naše ofenzivne politike še bolj potencira. Moderni princip o samoodločbi narodov in držav je instrument, na katerega ne znajo svirati voditelji naše zunanje politike. Sadovi naše politike padajo v bogati meri v naročje tujih držav. V prvi vrsti je Italija, ki je znala negativni rezultat naše zunanje politike dobro izkoristiti. Gorica, Trst, Zader, sedaj Reka, ta štiri mesta označujejo dovolj jasno, kaj smo izgubili in kaj so Italijani ta čas pridobili. Ta štiri mesta kažejo ono zmagoslavno pot. ki je zunanjo politiko Italije vodila do Ra-palla in preko Rapalla v Him ter je končala v zmagoslavni dvorani rimske palače Ghigi. AMPUTACIJA NAŠE ZEMLJE IN NARODA. V Rapallu so je 12. novembra 1920 olf slovesnem zatrjevanju medsebojnega prijateljstva izvršila nasilna amputacija na ži-. vem telesu slovenskega in hrvatskega naroda, ki bo ostala v trajnem tužnem spominu našega naroda. Italijan je vzel, do česar ni imel pravice. Vzel je slovensko in hrvatsko zemljo in z njo slovenske in hrvat* ske ljudi. Po kateri pravici? Po pravici zmagovalca? ITALIJANSKA ZMAGA BREZ ZMAG. Italijan ni zmagal v nobeni večji bitki, največ je bil na številnih krajih totalno poražen. Njegov bojni krik: »Avanti Savoiac — je končal vedno z doslednim umikom nazaj od kraja do kraja. Šele ob koncu vojne, ko so protivni vojaki izpraznili bojišče, so prišli italijanski vojaki z muziko in z muziko zasedli slovensko-hrvatsko Primor-je. Še manj pa pripade Italijanom ta zemlja po narodnem pravu. Ta zemlja je od nekdaj slovenska in hrvatska. Hrvatski in slovenski narod jo obdelujeta celo vrsto stoletij v potu svojega obraza ter jo branita % vso silo volje in telesa. To je jugoslovanska zemlja, posvečene 7. znojem in krvjo slovenskega ljudstva. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Italijan do nje nima ne historičnega ne narodnega prava. NARODNOSTNO NAČELO P0GAŽEN0, Italija je brezstidno pogazila ono načelo, ki je bilo odločilno načelo za ustvarjanje novih nacionalnih držav. To je narodnostno načelo. Ko si je Italija prisvojila našo zemljo ter je podjarmila no sto-tisoče Hrvatov in Slovencev, je prekršila narodnostno načelo. (Pritrjevanje in ploskanje.) S tem po krivici pridobljenim blagom je pomnožila svoje imetje ter stvorila veliko Italijo. Naša država ni nikdar opominjala Italije, marveč je pospeševala in podpirala brezmejni italijanski apetit po tej jugoslovanski lastnini. ITALIJANSKI IMPERIALIZEM. 7, neverjetno velikimi pridobitvami italijanska pohlepnost še ni bila nasičena, marveč je zahtevala še Reko. Mussolini je stavil Reko na svoj menu in Pašić in Ninčič sta mu ponižno servirala. (Medklic poslanca Žebota: »In dobila ordene!« — Nastane veliko prerekanje med radikali in opozicijo). Mi moramo vodstvo naše zunanje politike obtožiti pomanjkanja smisla in volje, da bi bila razmejitev med Italijo in našo državo izvršila ua način, kakor se ie ta razmejitev izvršila med vsemi drugimi drŽavami. KAJ JE MINISTER ZAMOLČAL. Dalje žigosa govornik pohlepnost Italijanov in na podlagi spominov Giolittija odkriva dogovorno igro italijanske vlade glede Reke. Bilo je pričakovati, nadaljuje, da bo naša vlada vsled žalostnih izkustev, ki jih je dobila pri dolgotrajnih pogajanjih t Italijo, vsaj sedaj ostala na široki poti mednarodne kontrole in mednarodnega razsodišča. To je bilo tembolj pričakovati, ker se je tudi naša vlada po svojem predsedniku lani meseca septembra izjavila za to pot. To stališče je bilo stališče vlade koncem septembra. Zakaj je vlada to pravilno stališče zapustila, tega ne izvemo. Na ponovna vprašanja minister ne daje nobenega odgovora. Pogajanja so se vršila brez predhodne konzultacije po metodah tajne diplomacije. Vse se je vršilo za zastorom in na to se je zastor dvignil in smo 27. januarja videli v zmagoslavni dvorani rimske palače Ghigi tri podpisnike jugoslo-vansko-italijanske pogodbe: Gospod Mussolini v pozi starih rimskih tr iumfatorjev in kot kapitulanta zastopnika naše države min. predsednik Pnšič in minister Ninčič. Italijansko časopisje po pravici poje Mus-»oliniju slavospeve, kajti Italija je dosegla, česar Evropa ne bi nikdar dala: suverenost nad Reko. TRGOVINSKA POGODBA. Ako bo vlada hodila po isti poti pri »klepanju trgovinske pogodbe med našo driavo in Italijo, potem se je bati, da bo naše narodno gospodarstvo dobilo še hujši udarec, kakor jih je dobilo s to politično pogodbo z Italijo. Pogajanja o trgovinski pogodbi so se začela. Delegacija je že imenovana. Da bodo italijanski delegati dobro izvršili svojo nalogo, o tem ni dvoma. 2e sedaj pa moramo opozoriti vlado na to, da bo vsaj sedaj popravila, kar je zagrešila. Predvsem mora skrbeti za naše vinogradništvo, za našo lesno industrijo in tudi sicer. Zahtevamo, da se delegacija izpopolni 8 hrvatskim delegatom. (Medklic iz radi-kalskih vrst: >V vaše delegate ne zaupamo!«) ZUNANJEPOLITIČNE »KORISTI« SPORAZUMA. Nato je prešel na presojo rimskega »porazuma s stališča mednarodnega prava in po daljših temeljitih izvajanjih konstati-ral, da je s tega stališča ta pogodba zelo dvomljive vrednosti. Poudarja pa se, da чгао ta pakt sklenili samo radi tega, da živimo v prijateljskih odnošajih z Italijo. Kaj pa nam nudi tako prijateljstvo? Nobe-■tie stvarne koristi! Dobili smo svobodne roke na Balkanu, teko pišejo vladni listi in kažejo na Bolgarijo. Ali bi ne bilo primerneje in potrebneje, da bi naša zunanja politika našla pravičen in trajen modus vi-vendi med našo državo in Bolgarijo in tako usmerila našo politiko v slovanskem pravcu? Potem bi tudi izginila anomalija, da je Macedonija glavni vidik, s katerega se presoja in določa naša zunanja politika. Govornik nato našteva grozodejstva fašistov in nasilja italijanske vlade, kateremu je izpostavljeno slovensko in hrvatsko ljudstvo in katera tudi po podpisu tega pakta niso prenehala. Tako prijateljstvo je stvo-rila naša vlada. Quousque tandem abutere Mussolini amicitia nostra? (Buren aplavz.) Govornik končno izjavlja, da slovensko, hr-vat iko in srbsko ljudstvo odklanja in bo redno odklanjalo take nnkte in izjavi v imenu Jugoslovanskega Kluba, da ho glasovni proti. (Velik aplavz.) Ves čas govora poslanca dr. Holm jeca se je P a š i ć nervozno premikal na svojem sedežu. Radikali pa so neprestano motili govornika v •.'. imi neslanimi medklici. * Nato je dobil besedo poslanec Muslimanskega kluba Kapetanović, ki je po natančni analizi pogodbe in njenih posledic izjavil v imenu Jugoslovanske muslimanske organizacije, da bo klub glasoval proti. V stvarnem hi ostrem govoru je obsodil pogodbo demokratski poslanec Š u - m e n k o v i č, ki je izjavil, da bodo demokrati glasovali proti. Nato je dobil besedo vodja Turkov (džemijeta) F e r a d beg D r a g a. Namesto da bi govoril o dnevnem redu, je zahteval od ministra notranjih zadev odgovora na svojo interpelacijo. Ta po poslovniku nedopusten nastop je izzval živahne proteste opozicije, ki so so izpremenili v velikanski nemir, ko se je zgodil neverjeten slučaj, da je dobil besedo minister notranjih zadev V u j i č 16 in hotel dati v resnici odgovor džemijetu. Celokupna opozicija je proti takemu izigravanju parlamentarizma odločno nastopila in predsednik je bil prisiljen, da je prokinil sejo in napovedal nadljevanje za jutri ob 9. dopoldne. SOGLASNOST V laivu PRESOJI POLOŽAJA. NALNEM v Zagrebu. Zagreb, 18. febr. (Izv.) Konferenca predstavnikov federalističnega bloka se je pričela v nedeljo dopoldne ob 10. in je trajala do 1. popoldne. O seji je bilo izdano sledeče poročilo: »V nedeljo, dne 17. februarja so se sešli v Zagrebu v prostorih HRSS zastopniki Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in posl. B e d j a n i 6 , predsednik parlamentarnega kluba JMO dr. H r a s n i-ca in zastopnika hrvatskega narodnega zastopstva dr. M a č e k in dr. K r n j e v i č. Dr. K o r o š e c in dr. K r n j c v i ć sta na konferenci poročala o konkretnih predlogih za ustanovitev opozicionalnega bloka, o katerih so že razpravljali v Belgradu. Opozicionalni blok naj bi imel nalogo, da zruši sedanji koruptni režim in odpre pot končnemu sporazumu med slovenski narodom, hrvatskim narodom in srbskim narodom. O teh predlogih se je vnela razprava in pri tej priliki so ugotovili soglasnost v presoji političnega položaja. Končno so sprejeli sklepe glede na-daljne taktike.« Zagreb, 18. febr. (Izv.) Po konferenci federalističnega bloka je dr. Korošec izjavil časnikarjem, da pomenja ta sestanek v Zagrebu važen in uspešen korak naprej. »Mi smo prinesli v Zagreb,« je rekel dr. Korošec, »konkretne predloge, o katerih smo danes razpravljali. Sedaj ne gre več samo za trenotno taktiko, ampak gre za dogovore, ki so potrebni, da nam služijo kakor kažipot na potu k rušenju vlade. Razen tega gre tudi za prograinatič-na vprašanja. Razlike med posameznimi strankami so znane. Toda rečemo lahko, da stojimo na vsak način, če ne že precl zadnjo redakcijo, pa vsaj pred zadnjimi - IZJAVA DR. KOROŠCA O OPOZICIO-BLOKU. redakcijami onih točk, ki so potrebne za trajno funkcioniranje bloka. V demokratskem klubu se splošno strinjajo z ustanovitvijo bloka. O vseh naših sestankih z Ljubo Davldovičem in dr. M a r i n k o v i č o m je poučen ne samo centrum demokratskega kluba, ampak tudi ona skupina, ki jo smatrajo navadno za nasprotno. Vsi činitelji so drže lojalno in niti g. Pribičevlč i.. dal nikake izjave, ki bi se dala tolmačiti za nasprotno. Konferenca je trajala od 10. dopoldne do 1. popoldne. O končnih sklepih bodo obveščeni glavni odbori vseh pogajajočih se strank.« Dr. K o r o š c c jo snoči ob 9. odpotoval v Belgrad, kre je na dnevnem redu današnje seje rimski pakt. Dr. Korošec pride prihodnjo nedeljo v Ljubljano, da poroča izvrševalnemu odboru svoje stranke o pogajanjih opozicionalnih strank. Nato se bo podal v Zagreb, da obvesti predsednika HRSS o nadaljnem razvoju pogajanj v Belgradu, na katerih naj bi se razjasnila neka vprašanja, ki so bila stavljena na zagrebški konferenci. Dr. H r a s n i c a je ostal še danes v Zagrebu in se razgovarjal s politiki HRSS in Hrvatske Zajednice. SEJA GLAVNEGA ODBORA JMO. Zagreb, 18. febr. (Izv.) V nedeljo ee bo vršila seja glavnega odbora Jugoslovanske muslimanske organizacije v Sarajevu, katere se bodo udeležili vsi člani kluba JMS. Na seji bodo razpravljali o dosedanjem poteku pogajanj za ustanovitev opozicionalnega bloka in bodo sprejeli sklepe, skladne z dosedanjimi dogovori. Trgovinska pogajanja z SPOMENICA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA ZA DR. RYBARA. Belgrad, 18. febr. (Izv.) Danes so poslanci dr. Korošec, dr. H o h n j e c in prof. Sušnik ponovno obiskali dr. Ry-bara kot člana delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo. Izročili so mu obširno spomenico o zahtevah Slovenije glede trgovinske pogodbe in ga opozorili posebej še na razvito domačo lesno industrijo v ribniškem in kočevskem okraju, ter ga prosili, da se zavzame za to, da ribniški krošnjarji dobe pravico krošnja-riti tudi v Italiji. Belgrad, 18. febr. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja druge sekcije pod predsedstvom dr. R y b a r a. Razpravljali so o konzularni konvenciji v splošnem. — Sklenjeno je, da se ima delo v sekcijah smatrali kot pripravljalno delo, odločitve pa bodo padle na plenarnih sejah obeh delegacij. KONEC SEPARATISTIČNEGA GIBANJA. Pariz, 18. febr. (Izv.) »Matin« poroča iz Speiera, da so separatisti v Pfalci odstranili z javnih poslopij vse separatistične zastave v znak, da so svoje delovanje ustavili. — Likvidacija šolske avtonomije. Belgrad, 18. febr. (Izv.) Z današnjim dnem je z odlokom ministrstva za prosveto likvidiran odsek za prosveto v Ljubljani. S tem odlokom so ukinjeni višji šolski svet, okrajni šolski svet in sploh vsaka avtonomija, ki je doslej obstojala na šolskem polju. Za šefa likvidacije jo začasno imenovan dr. Stanislav Beuk, ki je sedaj edina instanca za vse prosvetne zadeve. štrajk pristaniških delavcev v Angliji. London, 18. febr. (Izv.) »MorningpoeU poroča, da bodo zaloge moke pač zadoščale za nekaj tednov, zaloga drugih živil pa za krajši čas. London, 18. febr. (Izv.) Vodstvo štraj-ka izjavl ja, da ho v pondeljek vsako skla-dnnje blaga v skladišču prenehalo. London, 18. febr. (Izv.) 18 tisoč trans* portnih delavcev se ni pridružilo štrajku. London, 18. febr. (Izv.) Kljub nasprotnim navodilom strokovnih zvez se nahajajo zdaj vsi ladjedelniški delavci brez izjeme v štrajku. SPORAZUM MED BERLINOM Ш MONAKOVIM. Berlin, 18. febr. (Izv.) Spor med nemško državo iu Bavarsko je poravnan. Monakovo, 18. febr. (Izv.) Generalni vojaški komisar je odstopil. Odstop je posledica dogovora bavarske vlade z državno vlado o delitvi moči med vojaškim komisarjem in bavarsko vlado. PLEBISCIT ZA IZPREMEMBO USTAVE, Monakovo, 18. febr. (Izv.) O rezultatu ljudskega glasovanja za izpremembo ustave ni nobenega dvoma več. Nad 800 tisoč glasov se je izreklo za izpremembo. SKLEPI FRANCOSKIH RADIKALOV. Pariz, 18. febr. (Izv.) Konferenca soci-alistično-radikalne stranke je sklenila, da mora Francija pač dobiti odškodnino, ker je bila v vojni napadena, toda odškodnine ne sme izterjavati s silo, ampak jo mora doseči potom mirnih pogajanj. USTAVLJENI »CLEARING«. Dunaj, 18. febr. (Izv.) Avstrijska пал banka naznanja, da se vsled štrajka bančnih uradnikov clearing na državni banki od 19. t. m. dalje ustavi. EKSPLOZIJA NA ANGLEŠKEM. London, 18. febr. (Izv.) V municijski tovarni v Slalgegreenu se je zgodila eksplozija, vsled katere je 12 oseb izgubilo življenje. »Jutro« je v veliki zadregi, kako bi prikrilo umik, ki ga pomenja Marinkovičev načrt v primeri s strogim cehtralizmom, katerega je demokratska stranka do zadnjih časov zagovarjala in ga slovenski demokrati v svoji duši zagovarjajo še danes. V to svrho so si zdaj iznajdljive glave pri »Jutru'' izmislile trik, ki je res pravi rekord n;: tem polju. Pišejo namreč, da demokrati sploh nikoli niso bili centralisti in da tudi vidovdanska ustava ni centralistična, kakor ni centralističen tudi sedanji Marinkovičev načrt, ampak to je vse le — unitaristič-n o l Za to iznajdbo bi zaslužili »Jutrovcte E aiund About: 41 Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. Vi se smejitel Rad bi vas videl, kako tečete brez naramnic in držite z obema rokama pas vaših hlač! Pet minut zatem, gospod, sta me ujela tolovaja. Stiskala sta me, da sta mi zapela verige na rokah in nogah in z močnimi sunki sta me gnala proti Hadži Stavrosovemu taborišču. Kralj me je sprejel kot kak bankrot-nik, kateremu sem odnesel petnajst tisoč frankov. »Gospod,« mi je rekel, »o vas sem imel drugačno mnenje. Domnevam, da poznam ljudi; vaš obraz me je zmotil. Nikdar nisem mislil, da ste zmožni, delati mi krivico, zlasti še po vsem tem, kakor sem ravnal z vami. Ne čudite se, če bom odslej izdal strožje odredbe; vi sami me silite k temu. Do novega povelja ostanete v svoji sobi. Eden mojih častnikov vam bo delal družbo pod vašim šotorom. S tem se samo zavarujem. V ponovnem slučaju vas čaka kazen. Vasilij, ti boš straži! gospoda!« Vasilij me je pozdravil s svojo običajno vljudnostjo. »Oh, lopov,« sem mislil sam pri sebi, »torej ti, ki mečeš mlade otroke v vodnjake, ti, ki si objel Marijano čez pas; ti, ki si me hotel z nožem na dan Vnebohoda! No, dobro 1 Rajši imam opravka s teboj, kot s kom drugim.« Ne bom vam opisoval teh treh dni, ki sem jih prebil z Vasilijem pod svojim šotorom. Užil som toliko dolgočasja, da ga ne bi hotel deliti z nikomur nn svetu. Moj stražnik mi ni želel ničesar slabega; celo nekoliko ljubezni je občutil do mene. Če bi me bil vjel na svoj račun, bi me bil brez-dvomno izpustil brez vsega drugega. Do-padel sem sc mu od prvega trenolka: Spominjal sem ga na starejšega brata, ki js bil obsojen pri nekem porotnem sodišču. Toda njegovi dokaz, prijateljstva so me mučili desetkrat bolj, kot bi me biio slabo ravnanje. Ni čakal solnčnega vzhoda, ko mi je že voščil dobro jutro; zvečer mi ni nikdar pozabil želeti dolgo vrsto sreč. Zbudil me je v najtišjem spanju, da me je vprašal, če sem pokrit. Pri mizi mi je stregel kot dober sluga; pri deserlu mi je pripovedoval povesti, ali me je prosil, naj mu jih jaz prepovedujem. In vedno je molil taco, da mi stisne roko. Ustavljal sem se mu stanovitno. Sicer se mi je pa zdelo brez-koristno, da bi imel ubijalca otrok vpisanega med svojimi prijatelji in nič rad nisem stiskal roko človeku, ki sem mu določil smrt. Moja vest je bila mirna, pri misli, da ga ubijem; ali mar nisem bil v postavnem slučaju samoohranitve? Vznemirjala ino je le misel, da ga ubijem zahrbtno in mislil sem, da ga moram pripraviti na to s svojim sovražnim in grozečim obnašanjem. Odbijal sem njegovo približevanje, preziral njegovo vljudnost, zavračeval njegovo pozornost in vedno sem iskal priložnosti, da se mu izmuznem; toda njegovo prijateljstvo, ki јз bilo bolj živo kot moje sovraštvo, me ni izgubilo niti za hip iz oči. Ko sem opazoval slap, da bi si čimbolj vtisnil v spomin vse nevarnosti poti, me je Vasilij vzbudil i/, mojih premišljevanj z materinsko skrbjo: »Pazi se k mi je rekel in me vlekel nazaj za noge. »če po nesreči padeš, si bom to očital celo svoje življenje.« Ko sem ponoči skušal skrivaj vstati, je skočil iz svoje posteljo in me vprašal, če rabim česa. Nikdar še nisem videl lopova, ki bi imel bolj rahlo spanje. Vrtil se je okrog mene, kot veverica v kletki. Nad vse pa me je spravilo v obup njegovo zaupanje v me. Nekega dne sem izrazil željo, da preizkusim njegovo orožje. Dal mi je svoje bodalo v roke. Bilo je rusko bodalo is damaščanskega jekla, izdelano v Tuli. Izvlekel sem ostrino iz nožnice, preizkusil sem rezilo na svojem prstu, naravnal sem je na njegove prsi in sem iskal mesta med četrtim in petim rebrom. Rekel mi je smehljaje: »Ne zahodi, ubil bi me.« Zares, gospod, če bi bil zabodel, bi bil izvršil samo pravično delo, toda neka nevidna sila mi je zadrževala roko. Obžalovanja vredno je, da pošteni ljudje tako težko umore ubijalce, ki tako lahko ubijajo poštenjake. Vtaknil sem bodalo nazaj v nožnico. Vasilij mi je ponudil svojo pištolo, pa je nisem hotel vzeti in sem mu rekel, da je moja radovednost potolažena. Napel je petelina, mi pokazal patrono, nameril cev na svojo glavo in mi rekel: зVidiš, pa bi ne imel več stražnika.« Ne več stražnika! Za vraga, saj prav to sem hotel. Toda priložnost je bila preveč lepa in izdajalec me je razorožil. Ce bi ga umoril v takem položaju, ne bi mogel prenesti njegovega zadnjega pogleda. Boljše je, da opravim svoje delo ponoči. K nesreči je polagal svoje orožje vedno med svojo in mojo posteljo, mesto da bi je skrival. Končno sera znašel sredstvo, da zbe-?im, пи rln ga zbudim in zadavim. Na to misel sem prišel v nedeljo 11. maia ob še- stih. Na dan Vnebohoda sem opazil, da Vasilij rad pije in da slabo prenese vino. Povabil sem ga, naj obeduje z menoj. Ta znak prijateljstva mu je zmešal glavo; eginsko vino je storilo ostalo. Hadži Stavros, ki me ni več počastil s svojim obiskom, odkar sem zgubil njegovo spoštovanje, se je kazal še vedno velikodušnega gostitelja. Moja miza jo bila bolje pokrita kot njegova. Lahko bi bil spil cel meh vina aH cel sod rakl-je. Vasilij, ki je dočakal srečo, da postane deležen teh blaženosti, je pričel svoje kosilo s ginljivo pohlevnostjo. Stal je tri čevlje proč od mize kot kmet, ki je povabljen k svojemu gospodu. Počasi je vino zmanjšalo razdaljo. Ob osmih zvečer mi je moj stražnik razlagal svoj značaj. Ob devetih mi je jecljaje pripovedoval svoje mladostne dogodke in celo vrsto dejanj, pri katerih bi se bil pulil lase vesten sodnik. Ob desetih je postal filantrop; to kot jeklo trdo srce se je topilo v rakiji kot Kleopatin biser v jesihu. Prisegel mi je, da je postal tolovaj iz ljubezni do človeštva; da si hoče pridobiti v desetih letih premoženja, ustanoviti s svojimi prihranki bolnišnico in se zapreti potem v samostan nn gori Atos. Obljubil je, da me ne bo pozabil v svojih molitvah. Izkoristil sem te njegove dobre sklepe, da sem mu vlil velikansko čašo ra-kije. Lahko bi mu bil ponudil goreče smole; bil mi je preveč dober prijatelj, da bi bil karkoli zametal od mene. Kmalu je izgubil glas; glava se je majala od desne na levo in od leve na desno kot gugalnica; ponujal mi je roko, opazil ostanek pečenke, jo prijazno stisnil, padel vznak in zaspal spanje egiptovske sfinge, katere niti francoski ka-non no bi prebudil. elato medaljo, če bi se dala zaslužiti e takim enostavnim žongliranjem z učenimi termini. Kajti »Jutrov« unitarizem je ravno centralizem in prav nič drugega. V francoski in italijanski terminologiji se sploh ne govori o centralistični državi, ampak o uni-tarni (6tat unitaire, stato unitario), s čemer je pa mišljeno točno to, kar se pri nas označuje s centralizmom. Nemci rabijo v znanstvenem izražanju tudi »Einheitsstaat«, izraz centralizma pa je le bolj vulgaren ali pa se rabi, kadar se hoče prav posebno poudariti nasprotje med »Einheitsstaatom« in federalno državo (etat federal), ki pa se v nemški znanstveni terminologiji rajši imenuje »Bundesstaat«. »Jutro« seveda tudi ve, da z zamenjavo ene besede z drugo bistvo stvari ni razode-to in zato skuša tudi utemeljiti razliko med unitaristično in centralistično državo po vsebinskih znakih. Vidovdanska ustava — pravi — je unitarlstična po tem, da priznava eno samo zakonodajno telo, le uprava se decentralizuje, pri čemer pa ukrepi samoupravnih teles nimajo lastne zakonitosti, ampak so veljavni samo v toliko, v kolikor ne nasprotujejo državnemu zakonu in se smejo zato tudi v slučaju nasprotja z zakonom razveljaviti. — Ravno to pa jo centralizem! Drugega centralizma sploh ni, kajti na celem svetu ne obstoja in nikoli ni obstojala unitarna država, ki bi uprave vsaj v izvestni meri ne decentralizirala, ker je drugače sploh nemogoče vladati količkaj večjega ozemlja, ki presega vsaj pomerij enega mesta. Decentralizacijo je poznal že stari Kim, ko ni segal delj nego po bližnjih kampanijskih občinah. Vrhtega pa »Jutro« dejstva tudi falzi-ficira. Ni namreč res, da bi po vidovdanski ustavi centralna uprava mogla razveljaviti samoupravne uredbe zgolj, če državni postavi nasprotujejo. To se vendar samopo-sebi razume, saj niti centralna uprava ne sme takih uredb izdajati! (Cl. 94 ustave.) Centralizem tiči v tem, da veliki župan ni avtonomen organ, ki bi bil oblastni skupščini količkaj odgovoren, ampak je eksponent osrednje vlade; ta veliki župan razglaša sam oblastne uredbe kot zastopnik centralne uprave; on pa jih lahko tudi zadrži, ako jih smatra za neutemeljene v ustavi in zakonih (čl. 99 ustave). Potem stvar roma na državni svet, ki lahko celo zadevo 2 meseca zadrži, tako da marsikatera uredba po samovolji velikega župana, četudi bi zakonom ne nasprotovala, lahko zastara in se naredi oblasti velika škoda. Odgovarja pa veliki župan za svoje šikane nikomur. On samo »smatra« in lahko seveda »smatra«, kakor hoče, oziroma kakor mu zapove ali »namiguje« minister, kojega najpokornejši sluga je, ker ni od oblastne skupščine izvoljen ali vsaj predlagan, ampak od vlade imenovan, to je samoupravi komandiran. Sicer pa veliki župan lahko po svojem »usmotrenju« na ta način onemogoči ali zavleče ne samo uredbe, ampak najenostavnejši sklep oblastne skupščine. Državno upravno oblastvo pa sploh nadzira vsak posel in vse posle samouprave po velikem županu, on sme zahtevati od oblnstnega odbora poročila, kadar se mu zljubi. Tudi proračunske pravice samouprave so na vso moč utesnjene. Finančni minister pa ima direktno oblast črtati proračun, v kolikor se tiče izdatkov, kakor hoče! To je torej — unitarizem v nasprotju s centralizmom! A!i niso gospodje pri »Jutru« s tem osmešili same sebe? Če torej Marinkovičev načrt te šikane odpravlja, izpreminja določila ustave, oziroma celo vrsto njenih členov, kar pa ni mogoče drugače nego z revizijo ustave po §§ 125 in 126 vidovdanske ustave. Gospodje pri »Jutru« so lahko drugačnega mnenja, toda to mnenje ne bo obveljalo. Glede načrta samega na je jasno, da ni nič drugega nego omiljeni centralizem, oziroma da država po njem ostane unitaristična ali centralistična z decentralizirano upravo. Kako se naš avtonomi-stični ali zmerno-ferleralistični načrt od njega bistveno razlikuje, pa smo že natančno razložili. Sicer pa »Jutro« to priznava in s tem samo sebe desovira, ko je pisalo, da je »SLS avtonomijo pustila pasti«. + Jugoslavija zasedo Skader? Po vesteh iz Albanije je zarodi brezposelnosti zavladalo v Skadru neznosno stanje. Ugledni Skadrčani so sklenili poslati de-putacijo v Belgrad, da naprosijo našo vlado, naj Sknder zasede, ker drugače propade. Belgrajsko časopisje z vso resnostjo trdi, da se je med Pašićem in Mussolini-jein sklenil dogovor, da Jugoslavija za kompenzacijo vsled aneksije Reke po Italiji okupira Skader. to Katarino, patrono za pravi um in pamet, odgovoren vsak, ki voli JDS. 1 oliko resnici na ljubo! Imma SLS r.a Jesenicah Občinske volitve na Jesenicah so v nedeljo izpadle takole: SLS 378 glasov, JDS 245, radikali 31. Odborniških mest je dobila SLS 19, JDS 12 in radikali 2. Kakor znano, so bile tri liste razveljavljene, zato je tudi število volivcev znašalo samo 52 odstotkov. Pri zadnjih občinskih volitvah je dobila SLS 362 glasov in je torej napredovala od zadnnh občinskih volitev za 16 glasov. Dobila je takrat 11 mandatov. JDS in NSS sta dobili pri zadnjih občinskih volitvah skupno 243 glasov, sedaj so pridobili torej 2 glasova. »Slov. narod« govori o velikanskem napredku JDSarjev na Jesenicah, pri tem pa »pozabi« povedati, kako pisana družba se je morala zbrati, da so vsaj delno obdržali svojo postojanko, ki so jo imeli pri zadnjih občinskih volitvah. Volili so z njimi poleg že zgoraj omenjenih narodnih socialistov, katerih pristaši so bili tudi na ofi-cielni JDSarski listi, enodušno tudi radikali iz razveljavljene liste, da ne omenjamo raznih tujih privandrovcev, ki jim je oči-vidno gospodarstvo na Jesenicah deveta briga. Posebej moramo poudariti, da so tudi mnogi socialisti volili v JDSarsko skrinjico tako n. pr. neki odličen Sokol, čigar ime je blestelo na prvih mestih socialistične liste. Naravnost smešna je trditev, da bi bila komunistična lista po kakih »zaslugah klerikalcev« razveljavljena. Na Jesenicah vsakdo ve, da je to povzročil eden izmed velikih prijateljev jeseniških JDSarjev. Prav zastonj se veseli »Slovenski narod«, da bo kdaj konec »klerikalcev« na Jesenicah. O Pirovi zmagi nasprotnika pa seveda vselej govori tisti, ki jih je pošteno skupil. Kolikokrat je po predalih »Slovenskega naroda« in »Jutra« že pregnana »črna klerikalna tema«, pa vedno in vedno spet objame nesrečne naprednjake. Jesenice dobe po dolgem, dolgem času redno občinsko gospodarstvo, katerega je hotela SLS in nobeno javkanje JDSarjev na tem dejstvu ne more ničesar spremeniti. Oni slavni časi, ko so bile Jesenice napredna trdnjava, so za vedno minili. Razni jeseniški mogotci se bodo pač morali navaditi na podrejeno vlogo. Poštenje končno povsod zmaga nad nepoštenjem in hinavščino. Naši novi občinski odborniki pa bodo z delom pokazali, da so res pravi ljudski zastopniki. Pnimtel ■> ' V 0 Z Jeseni«. Nedeljsko »Jutrovo« poročilo o fiasku shoda SLS na Jesenicah kar mrgoli neresnic. Ne zdi bo nam vmestno na vse to podrobno odgovarjati, edino eno bi pribili, ca prof. Mazovec v svojem govoru ni trdil, da jo pred Bogom odgovoren, kdor ne bo volil SLS, marveč dal razumeti, da je pred eve- — Obletnica smrti (lr. Pera Rognljo. Katoliški Hrvatje obhajajo četrto obletnico smrti enega izmed prvakov katoliške akcije na Hrvatskem. Dr. Pero Rogulja, rojen v Bosni, je bil duh, od katerega je bilo pričakovati veliko, kajti njegovo delovanje do smrti je bilo vseskozi prežeto pravega duha in polno požrtvovalnosti do ljudstva, za katero je neutrudno delal. Leseni križ na njegovem grobu v Sarajevu je sicer morda že strohnel, toda njegov spomin, ki ga hrani v srcu vsak katoliški Hrvat pa tudi Slovenec je trajen in njegov vzor bo svetil vsakemu katoliškemu delavcu na kulturnem polju. — Opc*arjaino Bohinjce, da je tečaj, napovedan za sredo 20. t. m. o d p c v ed a n. — 89. obletnica Papcžke rimsko akademija 14. t. m. se je v avli Fapežke rimske akarlemije Brezmadežnega spočetja bi. D. M. vršila spominska prireditev v proslavo 89. obletnice, odkar je bila akademija ustanovljena. Navzočih je bilo več kardinalov, nadškofov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov in znanstvenikov. — Predaval je sloviti dominikanec p. M. Lo-dovico Ferrelli o »Deviški Materi v italijanskem slikarstvu«. — Na vrsii jo policijsko uradništvo. Iz Belgrada poročajo, da se v notranjem ministrstvu pripravlja nov obširnejši ukaz o na-meščenju, razvrščenju, upokojitvi in odpustu policijskih uradnikov. — Pobijanje draginje. Ministrstvo za socialno politiko jo posredovalo v notranjem in pravosodnem ministrstvu v svrho, da se strogo izvaja zakon o pobijanju draginje. Belgrajski listi pripominjajo, da se je bil doslej ta zakon izvedel sploh samo v Sloveniji; v Belgradu lani ni bil sploh nihče kaznovan zaradi brezvestnega navijanja cen. — Za pomoino akcijo v Spliiu so poslali: 1. del. kons. društvo Jesenice 500 Din, Ljudska posojilnica Celje 200 Din, Ljudska posojilnica Novo mesto 200 Din, Hranilnica in posojilnica Sv. Peter pri Novem mestu 100 Din, Posojilnica v Komendi 200 Din, občina Naklo 100 Din, županstvo Črnuče 236.25 Din. ' Velikodušnim darova cem iskrena hvala! — »Jugosl. katol. aknd. društvo »Danica« v Zagrebu vprizori dne 24. febrarja in 2. marca t. 1. ob štirih popoldne v Jeronim-ski dvorani Trg I. št. 18 dramo g. F. S Finžgarja »Razvalina življenja«. Preprodaja vstopnic so vrši v trafiki 'Г. Barič, Ilica št. 24 ln na dan predstave ob dveh popoldne na blagajni dvorane. Vsi zagrebški prijatelji slovenske igre se vabijo na to prvo prireditev slovenskih katoliških akademikov v Zagrebu. — Vlom v občinski urad. — Ukradeno Stampiljke. V noči na 18. februarja je bilo vlomljeno v uradne prostore občine Šmihel-Stopiče ter sta bili med drugim ukradeni tudi dve uradni štampiljki (okrogli) z napisom: »2upanstvo občine Šmihel-Stopiče«. Ker so je bati zlorabo, preklicuje podpisano županstvo vevljavnost teh št*mpiljk. — Župnn-stvo občine Šmihel-Stopiče. — Enketa o brezposelnosti v Zagrebu. Dne 16. t. m. ee je na zagrebškem namestnl-Stvu vršila enketa o hitri pomoči brezposelnim, ki jih je v Zagrebu 10.000, v Hrvatski in Slavoniji pa 53.500. Knkete so se vdeležill veliki župan dr. Čimič, zagrebški župan Hein-zel ter zastopniki socialnih uradov in ustanov in sindikalnih organizacij. Kot prvi je govoril zastopnik delavske zbornice Pfeiffer, ki je naglasi!, da je treba vprašanje brezpose'nosti rešiti z državnim zakonom. Trenotni stis>i pa sta dolžni odpomoči država in mesto z denarno podporo, posebno pa s tem, da se začno graditi javna zasilna dela. Nato je izjavil župan Heinzel, da je postavila zagrebška mestna občina za javna dela v proračun 25 milijonov dinarjev, da pa pokrajinska uprava proračuna še nI odobrila in začetek nameravanih del naravnost prepovedala. Zastopnik neodvisnih sindikatov je predložil vlogo, v kateri se zahteva denarna podpora in popolna izvedba zakonitega delavskega varstva. Zastopnik Trgovske in obrtne zbornice je zagotovil akciji za brezpose'ne vso pomoč svoje korporacije. Nato je veliki župan dr. Čimić enketo zaključil. — Istrani na Kosovem. Ministrstvo za agrarno reformo je te dni odpravilo na Kosovo v svrho kolonizacije do 50 družin iz Istre Naseljenci so poleg zemlje dobili nekaj semena in drugih kmetijskih potrebščin. — Kiparska razstava v Belgradu. Kipar Stamenko Gjurgjevič, ki e izdelal spomenik vojakom tretjega poziva v Karagjorgjevem parku v Belgradu, priredi v kratkem razstavo svojih del v dvorani Izvozne banke. — »Selo«. Glavno g'asilo zemljoradničke zveze »Selo« je začelo zopet izhajati in sicer kot tednik. Glavni urednik mu je Milan Ko-nmdinič. — Nove volitve v belgrajsko Trgovsko zbornico. Belgrajsko-čačanska Trgovska zbornica v Belgradu je na svoji plenarni seji uničila zadnje volitve rednih članov. Nove volitve se vrSo sredi marca. — Za oškodovance po povodnji. Bitoljski »Rdeči križ« ie za oškodovance po povodnji na Hrvatskem in v Sloveniji poklonil 2000 dinarjev kot svoj prispevek. — Nov sanatorij za ienske bolezni. Znani kirurg in zdravnik za ženske bolezni dr. Fric Hetzel otvori v družbi z dr. Mihaelom Machmerjem v Novem Vrbasu (Vojvodina) najmodernejše opremljen sanatorij za ženske bolezni Tu se bodo izvrševale najtežje ginekološke operacije. Sanatorij bo imel tudi svoj lastni Rftntgenov laboratorij z najnovejšimi aparati. — Pustolovka. V zadnjem času so iz bel-grajskth zaporov izgnali v domovno občino Prijedor v Bosni neko Natalijo Ilić. Dekle si je že na 7 du osvojilo nov pustolovski načrt in nastopalo kot novoimenovana učiteljica. Na ta način je prepotovala nekaj večjih krajev, dobila povsodi stanovanje pri boljših družinah, ki jih je ob odhodu v zahva'o še Stamenko Gjurgjevič, ki je izdelal spomenik predsedniku sodišča v Bibaču suknjo, kar je sodu izbilo dno. Natalija jo zopet v zaporu, kjer pa nedvomno misli na nove pustolovščine. — Žepni tatovi na železnicah. Novosad-ski »Deutschers Volksblatt« opozarja na organizirano družbo žepnih tatov, ki že dalj časa nemot-no deluje po kolodvorih in na vlakih v Vojvodini, posebno pa пз. progi Belgrad—Subotica. Lopovi največkrat operirajo na ta način, da s predrznim nastopom (zaletavanjem ob potnike itd.) vzbude med pot-7 " ' ogorčenje in zmedo, katero potem izrabijo, da poMkom spe'jejo iz žepov denarni-cn, ure itd. Potniki opazijo tatvino navadno še le čez čas, ko so tatovi že zdavnaj izginili. Na ta način so oplenili žepnrji pofnihe na vlaku Belgrad—Suboticn zopet tc dni. Tako deduje žeparska družba- že več mesecev, ne da bi ji policija prišla na sled. Najboljše je pač, da Je rn ?r'--nM v«ak svoj policaj. — Pri okrožnem so'Pšču v Novem mostu se nahajata 2 kosa gonilrega jermena. Komur sta bila ukradena, naj se zglasi pri s tll^ ! — Drame na morju Ob zadnjem viharju je v rokavu zadela ua good\Nliis,,cm sipine jadrnica. Ladja je obličala ln so so dvagali iz vode samo jambori. Rešilni motor se jadr- i niči zaradi silnega valovja nikakor ni mogel ! približati. Ko je čez tri dni vihar nekoliko pojenjal so slišali z jadrnice še vet'no slabotne klice na pomoč. Rešilna ladja je našla k jamboru privezanega kapitana in enega mornarja. Tako sta prebila 60 ur. Popolnoma izčrpana so ju prepeljali v bolnišnico v Rams-gate. — Med pečinami otoka Sylt »o te dni našli skuner »Sonderburg« iz Hamburga, ki je bil izginil meseca decembra. Na krovu sku-nerja so našli trupla 12 mož, vsa obdana r ledom. Domnevajo, da je bil na morju odpovedal motor in je postala ladja igrača valov. — Stoletnica Byronove smrii. Letos poteče 100 let, odkar je umrl veliki ang'cški ; pesnik lord Ryron. Tem povodom se vrše dne 27. in 30. maia na gradu Chillon velike svečanosti, za katere sta prevzela pokroviteljstvo angleški kralj in švicarski zvezni predsednik. — Igra narave. V Turnu-Magurele n« Romunskem je žena posestnika Nikolaja Ga-zen povila dete, ki jo imelo zgornji del telesa popolnoma pravilno razvit, spodnji del pa se je končni v ribjem repu. Bitje je živelo pol ure. novice. p Na Gofnh nad Vipavo je umrla 12. febr. v 17. letu Marija Ferjančič, hči pokojnega župana in pevovodje Riharda Ferjančlča. Bil« je zelo vzorna gojenim tretjega meščanskega razreda v trnovskem samostanu. Imela je lep pogreb, kot ga je zaslužila vzorna pokoj-nic . Cerkveni in društveni zbor sta JI zapeli šešst nagrobnic, med njimi tri skladbe njenega strica g. Fran. Ferjančiča, kanonika v Novem mestu. Velespoštovani rodbini noše so-žalje! Staimrrfr« novice. 3 Mostna gospodinjska šola v Celju se be otvorila dne 25. februarja t. 1. Tečaj bo trajal zaradi zakasnele otvoritve le štiri mesece, • se bo poučevalo v vseh strokah gospodinjstva. Vpisovanje gojenk se bo vršilo od 20. do 22. februarja t. I. v pisarni ravnateljstva dekliške meščanske šole v Celju. š Umrl jo v Mariboru bivši avstrijski ge-neral Otokar D a 1 m a t a. Po rodu je bil Ceh ter je živel že dalje časa v Mariboru v pokoju. š Velika zaplemba zlata. V zagrebškem brzoviaku so v noči od 14. na 15. t. m. zaplenili mariborski carinski organi pravcati zlati zaklad, težek skoro 3 kg, sestoječ iz cel« kopice zlatih ur, cekinov, prstanov in drugih zlatarskih izdelkov. Zlato so našli pod klopjo v nekem kupeju. Gospodarja zaplenjenega zaklada, katerega je sigurno nameraval iztiho-tapiti v Avstrijo, pa v vlaku niso mogli izvohati. g Dinar. Na včerajšnji predborzi ee j« dvignil dinar na 7.60 in dosegel tako do eo-daj najvišjo točko. V Zagrebu so bile tuje devize in valute ob sklepu borze na najnižji točki. Ob sklepu je prišlo do male reakcije in dinar se je znižal v Curiliu na 7.50. Po sklepu borze so bilo v Zagrebu vsa tuja plačilna sredstva zopet čvrstejša. g Dtig dinarja in cena moke. Osješka »Drau« piše: »Dvig valute bi moral imeti ut i jr.iedieo padec blagovnih cen, toda finančni minister že skrbi, da cene zaradi taks in davkov ne morejo pasti. Ena stvar pa bo v ceni padla in to je moka. Laška moka seveda, ne naša. Dokler stane pri nas moka 3.25—3.50 Din kilo, je vsaka konkurenca z Italijo izključena. Italija dobiva po ceni žito iz Amerike in pošilja moko k nam. Mi imamo uvozne carine na moko iu tako bo laška moka kmalu na našem trgu... Dočim pobira Italija uvozno carino na moko, imamo mi izvozno carino, uvoz pa je prost. Italija lahko k nam uvaža moko mi pa gledamo. Če bo tako osta- lo, bodo morali kmetje v Jugoslaviji znatni omejiti pridelovanje pšenice.« g Nova carinska tarifa. Pod tem našlo* vovm poroča dobro informirani belgrajski tednik »Privremeni pregled« sledeče: Doznava-* mo, da bo trgovinska pogodba z Italijo zaključena na podlagi nove carinske tarife, katere bo ministrski svet spravil v veljavo takoj, ko se sprejme finančni zakon, v katerega je sprejeta odredba, da se vlada poobliftča, da more uveljavili in izvršiti spremembe obče carinske tarife brez odobren j a narodne skupščine. Kakor smo obveščeni, so naši delegati že izročili Italijanom načrt te nove carinske tarife in se bodo pogajanja vršila na podlagi te. Nova uvozna tarifa nosi na sebi značaj visokega prolekcijonizma. V primeri s sedanjimi postavkami in ažijo 800%, so mnoge nove postavke podvojene tako, da bo uvozno blago plačalo 50—100% več carine kakor je plačalo dosedaj. Zelo zanimivo je, da je načrt te nove carinske tarife že predložen Italijanom, čeprav ga dosedaj ni dobila nobena naša gospodarska ustnova v študij, še manj pa so bila zahtevana mnenja od njih. Razvoj carinske ažije nam kažo sledeča tabela: od 1. jan. 1919 do 30. aprila 1920. 40%; od 1. maja 1920 do 15. julija 1921 100%; od 16. julija 1921 do 9. nov. 1921 300%; od 10. nov. 1921 do 9. dec. 1921 400%; od 10. dec. 1921 do 14. julija 1922 500 % ; od 15. jul. 1922 do 14. jan. 1923 600%; od 15. jan. 1923 800%; od t. aprila 1924 pa nova carinska tarifa. g Pridelek vina v Dalmaciji. Lanskoletna trgatev v vDalniaciji je dala &38.000 lil, v 1. 1922 pa samo 485.000 hI vina. g Nemško državno žcloznice — samostojno podjetje. Po odredbf z dno 12. februarja se bo vodila uprava nemških državnih železnic popolnoma samostojno in neodvisno od državne uprave, vendar pod nadzorstvovir državnega prometnega ministra. g Dvig blagovnih cen v Franciji. Kakor hitro je zbornica sprejela predlog o 20 odstotnem vzlšanju davkov, so blagovne cene poskočile za 20-30 %. BORZA. Zagreb, 18 febr. (Izv.) Italija 32вб-8Ш London 325.50-828.60, Newyork 75.35-76.85 (do lar 74-75), Pari* 8.8750-8.4250, Pran 2.21 d» -13.35. 124. Dunaj 0 1072—0.109250, Curih 13.25 zaključku manj robe in vse čvrstcja. Curih, ia febr. (Izv.) Pežta 0.0100, Berlin H000000126, Italija 24.85, London 24.в8, Npwyork 575.50, Pariz 24.80, Prnga 16.70, Dunaj 0.008115, BukareSt 2.97, Sofija 4.8«, Belgrad 7.50. UuhManeke nnvfce. lj Prireditev v Unionu za Split. Vsakomur je že dobro znano, kako je pred par tedni uničil požar enega izmed najlepših delov starega srednjeveškega Splita. Na ta način je izginil s sveta kamen, ki je razen starega mavzoleja in Dioklecijanove palače živel in spominjal na stare dneve dalmatinske slave. S strahom so gledali Spličani, kako grozi zubelj starim spomenikom. Vsled ogromne škode je vse splitsko meščanstvo tekmovalo v pomoči pogorclcem. Ta vzgled je vzdramil še ostalo prebivalstvo Dalmacije, Zagreb in druga naša mesta. Na čelu te akcije je v Splitu sam veliki župan dr. I. Perovič, mestni župan dr. I. Tartaglia in škof Bonefačič. Pa i bela Ljubljana, ki je vedno simpatizirala s Splitom in Dalmacijo, je končno začutila potrebo, da prihiti na pomoč bratskemu mestu. V ta namen se pripravlja za pondeljek, dne '25. februarja elitna prireditev v veliki dvorani >Uniona«, za katero so po vzgledu Splita prevzeli ičastno predsedstvo med drugimi gg. veliki Supan Teodor Šporn, mestni župan dr. Ljudevit Perič, doyen diplomatskega zbora češki gen. konzul dr. Otokar B e n e š Sn dr. B r e j c. — Uverjeni smo, da ho meščanstvo Ljubljane v obilnem številu obiskalo prireditev, za katero se vrše veliko priprave — Odbor. lj Sestanek somišljenikov SLS za I. in II. volivni okraj (Šnlskj okraj) se vrši nocoj ob 8. v dvorani Krekove prosvete, Poljanska cesta 4 (Alojzijevišče). Poročali bodo gg. občinski svetniki Albin Zaje, Jože P i r c in dr. R o ž i č o komunalni politiki. lj Občinski svetniki SLS se opozarjajo na predavanje v Akademskem domu (Miklošičeva cesta), ki se vrši v sredo, dne 20. t. m. ob 8. zvečer. Tema: »Elektrifikacija Ljubljane«. Udeležite se polnoštcvilnol lj Umrl je 16. t. m. g. Ivan Južina, državni šofer v pokoju. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4 iz spložne bolnice. Naj v miru počiva! Ij Alkoholna pijača za vin,ione rekroto prepovedana. Policijska direkcija opozarja gostilničarje, da je prepovedano dajati vinjenim rekrutom dne 20. februarja 1924 alkoholnih pijač. V Ljubljano dospeli rekruti se morajo takoj javiti v vojvode Mišiča vojašnici. lj Umrli so r Ljubljani: S. Marija Elpidi-ja .Teše, usmiljenka, 31 let — Milan Ivanuš, sin trgovca in posestnika, 8 mesecev. — Neža Slovša, vdova mesarskega mojstra in meščana, 78 let. — Marija Terezija Mozgolits, trgovčeva vdova. 60 let. — Marjeta Kalinšek, bivša kuharica, 78 let. — Djuro Avramovič, trgovski sotrudnik, 26 let. — Katarina Pre-mrou, zasebnicn 74 let — Antonija Svetek, žena umirovlj. račun, ravnatelja, 74 let — .losipina Moran, trgov, nastavljenka, 18 let. —■ Marija Koprivnikar, zasebnica, 72 let. — Janez Šturm, mestni ubožec, 78 let. lj Dražba krompirja in čebule. 16. topniški polk v vojašnici Kralja Aleksandra (na Dunajski cesti) ima na prodaj do 15.000 kg krompirja in 3000 kg čebule lastnega pridela. Prodaja se bo vršila licitacijskim potom dne 26. februarja t. 1. v polkovni pisarni točno ob 11. uri. 803 geška godba. Cisti dobiček je namenjen v korist obrtnonadaljevalni Soli. Krekova mladim v Ljubljani uprizori * nedeljo, dne 24. t. m. ob pol oemi uri zvečer veliko predpustno burlto »BAHlLOf?-:. Kdor se hoče po-Steno nasmejati, nnj pride v Rokodelski dom, Ko-monskega ulica. — Odbor. Prosveta. pr Izredni občni zbor Strokovnega tidruienja jugosl. oblikujočih umetnikov v področju Slovenije se vrši v soboto, 1. marca t I. ob 4 popoldne v hotelu Union (V roieah). — Odbor. pr Narodni gospodar. Izšla je 2. številka »Narodnega gospodarja-s, glasila i Zadružne zveze* v Ljubljani, z vsebino: Fran Avsenek; VpraSanjo konzumnih zadrug, dr. Baeaj: Nazaj k skupnosti!, predavanje inštruktorja Krištofa: Naloge živinorejskega okraja, vprašanja in odgovori, > Zadružništvom in i Gospodarstvo«, vosti iz zadružniškega in gospodarskega življenja, in kot priloga »Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za l. 1921. Ob vsaki številki Narodnega gospodarja nam je žal, da je ta revija skoro izključno le v krogih zadružnikov, dasi bi njeni zadružni, socialni in gospodarski članki zaslužili v naši širši javnosti vso pozornost. Tehtna je n. pr. v 2. štev. razprava Avseneka in članek dr. Basaja obravnava temeljno načelo nepotvorjenega krščanskega socializma. Naznanila. Poslano/ Ljudeh i oder. Nedelja, 24. februarja: sLUM-PACI.I VAGABUNDc, burka s petjem v treh dejanjih in prologom. Začetek ob 4. uri popoldno. Dvorana bo zakurjena. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej vsak dan od 5. do 7. ure zvečer in v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne in popoldan od 2. ure naprej do začetka prodstavc v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom, II. nadstropje). Mcnpeš. Učenci obrtnonadaljevalno šole pri-rede 24. februarja v Društvenem domu obrtno veselico z igro in sreeolovom. Pri veselici igra men- Na razne govorice in notico v nekem tukajšnjem časopisu, da sem prodal svojo podjetje oziroma t vrv! ko nekemu inrzeincu, javljam, da to ni resnica. Tvrdke oziroma podjetja nisem nikomur prodat, pač pa sem pievzel od g. Stoffa veliko zalogo prvovrstnega instalacijskega materijala in motorjev v komisijsko prodajo, katero nudim cenj. odjemalcem po najugodnejših renah. Troti raznašalcem neresničnih vesti bom sodnijsko postopal. Leop, Tratnik, elektrotehnčno podjetjo v Ljubljani. • Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. SSaj prišla roka i« na rrsfc. 2>«morca drgnili so čvrsto 9n glejte! Desna roka cela naenkrat je postala bela. Poizvedovanja. Pri mladinskem konrerlu dne 17. t. m. » Unionu se je na^lo žensko ročno delo in srebrna otroška zapestnica. Dobi se pri J. Fras-u, Kon grešni trg 2, III. nadstr. Meteoroiogično poročilo. i.juhtianr, ЗЛ6 m n nt. trn, U*s epuao- V»I, 'S j tia«o-j rhofcei j v im 1рг tati | џшмншавнммннммдевмввнашваннх' JJovsrna za h.sd.tne etra-re ш hladilne naprave. , 2)rava"d,d. Дагђсг %-t. aes'.OB ; 3)ra»a JVLribot, Jtiifen: 256. EaMeva te ptespekte. radi poiranjkanja prostora 7a 12.000 Din raprodaj. - Naslov v upravi pod Stev. 929. je vfl'stvena znamka priznano najboljših in najtr-pe£ne>sih Čevljev Dragotfn ROjAUC Maribor, Koroška cesta št. 13 La tne delavnice in ročno celo. I a cementno strelno, eno- in dverarezoo OPEKO garantirano za 25 let, oddaje po brezkonkurenčnih cenah tvrdka Mihael Oraabcn, Višnja gora. S podrobnimi ponudbami in vzorci vedno na razpolago. 913 MIho Mg«*! g trgovec g nid Halga). ro*. шшш i B poročena % t Llunimna vil. dne lr. lebr. 1924 (шмммшмннпвмнрнинншмчавав«* j POZOR! »Plemenita kosa« je najboljša ? KDOR HOČE гг prihodnjo serijo pravočasno Imk: DOBRE KOSE n* zalogi, naj mi takoj predpiše svoje naročilo. Cena za ^Plemenite Ttose« bo brezkonkurenčna in sc bo ugotovila po stanju našega dinarja napram šv. Frs. dne 15. aprila 1924. Kose bom tudi letos dni v komisijo, s pogojem, da se plača polovica naročenih koa en mesec po prejemu in ostanek pa po končani seziji. Oh končani seziji se vzamejo tudi vse neprodane, kakor tudi nerabne kose, ulco tudi so bile že poskušenc, nazaj, ker za vsako koso iamčim. Kose začnem razpošiljati začetkom meseca apriia. Za obiia naročila ee priporoča MIHAEL OMAHEN, Višnjagor«. l2Bv«2irasocln£i favna ctrai&laof 5 vagotjov bukovih drv za kurlavo 73000 kg se-vrši v Ljubljani, glavni kolodvor na kiančini dne 25. februarja t 1. ob !0 uri predpoldne. Kupci morajo robo, katero si lahko neposredno pred dražbo ogledajo takoj plačati in odpeljati. PostajenaCetsivo. LEPA ZIDANA HIŠA z uiallm posestvom ia gospodar. pos'opje.m, v trgu Sevnica, pripravna za ro-!*odelca ali upokojenca, radi preselitve poceni naprodaj. Ceno pove Jos. VriSčnj, Sevnica. 25. Mulca pisalnega sirota. Lep in velik LOKAL se odda takoj v sredini meta, na prometnem kraju. - Ponudbe pod «LokaJ *!. 943* na upravo »Slovenca«. Kupim tamburaške inštrumente vse vrste, vzamem jih tudi v najem. - Ponudbe z navedeno DR?..' I l.sleveiisi!3 Udslsvalm^a usnjenih oblek Огауо liM 1№11ап8, fl?orsi trg 3. Te dni praznuje svetovnoznani in priljubljeni pisalni stroj tvrdke >Adler« d. d. Frankfurt a. M. 25 letnico svojega obstoja. 17. svečana 1899 je prvikrat prišel pisalni stroj te tvrdke na trg. Od tega časa dalje se je razširil po celem svetu in je najpriljub-ljenejši in občo uporabljen pisalni stroj. Po vseh uradih in trgovinah se ga najraje uporablja in je tako postal internacionalna last vseh pisarniških krogov. Po preciznosti in eksaktnosti ga ne prekaša noben drug pisalni stroj. Zastopnik IV. ,ТЛХ in SIN. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. i> & € V f % i I. gradbena zadruga v Gor. Straži reg, iadr. t omej. zavezo — p. STRAŽA objavlja slavn. občinstvu svoje delovanje in prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter se izvršujejo ludi načrti in proračuni. — Priglasi naj sc naslove na STRAŽO io podružnici NOVO MESTO in METLIKA. lldli« konzorcii »Slovane*«. 10 ceno ■ na nsislor: PO- j ZAJ C!RI!. Ig. 947 1 ^^^^ Odgovorni urednik; Franc kreuUar v Ljubljani, ZAROTNIK Telei'on ž t,. 379 m«?»tn£ «e»a.r»R! mojster Telefon St. 37^ Ljubljana, Dunajska cesta 4© V«pkovrstna tasarakp. dela, kakor: moderne lesene stovtoe, ostreSja hISe, vile, tovarne, cerkve ln zvoniki; stropi, razno tla, stopnSce, ledenice, paviljoni, verande, lesene ogreje t«o. Oradba lesenih moMov, jezov, mlinov. Parna iaga Tovarna furnirja thn^lovaoska tiskarna v Liublkuii