Stev. 253 t Trstu, v eetriek is. septemora 1919 L^niK ALIV Izhoj& vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica tv. Frančilka Asiškega «ev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se poSiljajo ured-nlStvu. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodint. — Ustnik konsorcij listi EdlnosU. — Tlak tkkarne Edinost — Naročnina znafa na mesec L 3*—. pol leta L — in celo leto L 35 —. — Telefon n-edniStva bs uprave Stev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu ia okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo V širokosti ene kolone (72 mm\ — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov m /it po eo stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase sprejema Inseratai oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ui sv. Fraučiika As 201 Jusosloranskn miitistrcHa Kriza Je nerešena. Se tava novega kometa povenu prm-cđnfKa HoroSnesn predstavsIitviL v ti. Pavloviča. — Rešitev dvomljiva. Pred krizo. I mnenju, ki je zastopajo klubovi načelniki o krizi. __«m« k/\ *•«/!« mroKnn A iPTIl BELGRAD, 12. Včeraj dopoldne je imela Demokratska zajednica sejo. Ugleden član zajednice je izjavil naistopno: Obravnavalo se je o dveh možnosti: d-a vlada ali odstopi ali pa ostane na krmilu in apelira na narotf. Tretja možnost, nova podajanja z opozicijo, je stopila popolnoma v oza-d:e, k^r je Demokratska zajednica naz*ranja. da !e Protičevo pismo odpelo vsako možnost spora-na. Demolerattsr-fla. zajednica se bo pečala z vprašanjem uovih volitev. Ker pa z-a dežele, ki «so pripadale Av-str-c-ogrski monarhiji, iti skupnega vo-t-lnega zakona, bo uveljavljen srbski volHni za-ker. za vse kraljestvo. Z ozirom na sodelovanje \ -:eh plasti naroda mobilno stanje države ne bo v~\ -oč:lo ncbernfc težkoč, ker se zunanje pofrtičen pcHožaj nemoteno razvija. BELGRAD, 13. Pri ićairešn* seji ministrskega sveta se ie razpravljalo o v-pra^anjih zunanje po-litike. Demisija. BELGRAD, 1" Da*ies dopoldne je predloži-! pre'sodnik ministrskega sveta Ljuba Davklovič Njegovemu kraljevemu Visočanstvu prestolonasledniku Alekandru demasijo celokupne vlade. Motivacija ostavke slove: Veše kraljevo Vreočan-stvo! Ncjfiovejše vesti z m+rovne konference v Parizu so zelo neugo;>ve. Brezuspešna so b:la vss prizadevanja vlade in na-Še mirovne delegacije, da se v mirovni pogodbi z Avstrijo in v politični pogodbi o nasrodnođtnih manjšinah črtajo, oziroma vsaj ublaže gotove določbe, >.4 pomenijo kršitev nr.^c državne in narodne suverenosti in ogrožajo n:;š mirni razvoj v bodočnosti. Vlada se ni moirla odločiti, da pristane brezpogojno In podpiše take akte mednarodnega značaja, kjer ne velja trit: nadelo recipročnosti. O *em vprašan }«* je vlada obvestila tudi predstavnike strank, ki niso za&to-ix ne v vladi, ter jih vprašala za svet. T«H oni sc izjavili, ida se takim zahtevam ne more ugoditi. Ker ne more in neče sprejeti za državo določeb, k: omejujejo njeno suverenost, je vlada, vpoštevaJoC razpoloženje javnega mnenja v državi, sklenila predložiti Vašemu Visočanstvu svojo ostavko Preverjena je, »da izpolnjuje s "tem činom svoje prvo dolžnost tlako napram Vašemu Visočanstvu kvkor napram državi. Zahvaljujoč se za zaupanje, katero je Vaše Visočatistvo blagovolilo Izkaza?" mojim tovarišem v v4adi In meni, prosim Vaše kraljevo Vlsočanstvo, ds trvažuje ostavko in verige v mojo popolno tK-ZLnost. Belgrad, 12. septembra 1919. Predsednik ministrskega sveta Ljubomir Davidović. Predsednik Je demisijo kraljeve vlade sprejel. BtLGRAD. 13. Glede sestave novega kabinetr vodilo državne posle dosedanje ministrstvo. BELGRAD, 13. Glede sestave neovega kobmetr se govori v političnih krogih, da že4e demokrat: koncentracijsko vlado pod predsedstvom or P-; ;.e Pavloviča, dočim bi hoteli nadikalci In Na rodni klub imeti Stojana Protića kot mimsirskegL-predsednika. Dr. Pavlovič se je začel pogajati / raznimi političnimi skupinami. Dr. Tavčar pozvan v Belgrad? BELGRAD. 14. V parlamentarnih krogcih se trdi tča je za te dni pozvan v Belgrad načelnik sloven ske JDS, dr. Tavčar, da se čuje njegovo mnenje 0 političnem položaju, a osobito o krizi vlade. Pašie. Trurobić In Žoteer pozvani v Belgrad? BELGRAD. 14. Utemeljitev vhdnega odstopa jc nejasna. V njej se poudarja, da vlada ne more sprejeti za državo coločil mirovne konference" v mirovni pogodbi z Avstrijo, ki omejuje našo državno suverenost. Ni pa povedano, kamera določite mirovne pogodbe so to. Izrecno se poudarja le politične določilo o varstvu manjšin. Vi ada prav!, da se je o tem vprašanju posvetovala z opozicijo, kt je izjavite, da na to ne pristaje. Nasproti temu je treba ugotoviti, da Je vlada 4?ro§lo nedeljo obvestila vodje opozicije o zunanjem položaju in da tedaj ni bila s strani opozicije podana nobena izjava, katere vlada ^oh ni iskala. Od nedelje pa do petka vlado, opozicije še ni obvestila o zunanjem položaju, ki se je medtem gotovo spremenil. Vkljub vsern temu hoče vlada, da opozicija za vse nosi soodgovornost. Utemeljevanje vladne demisije se smaltra kakor nov manever dcmo-kratsko-^socijalistične zveze proti opozicijskemu bloku ter ^nemogočenje sodelovanja pri sestavi nove vlacw. (»Večerni LJaU.) BELGRAD, 14. Z ozirom na to, da je utemeljevanje čems-sije od stirni vlade tako nejasno in skrivnostno, s^ bo moral pred sestavo vlz.de razjasniti sedanji položaj države. Govori se, da bi imel; biti poklicani v Beigrad mirovni delegat Pa-šić, Trumbič in 2clger, da poročajo o zunanjem položaju države in da poJože račun o svojem de- 1 van u. (»Večerni List«.) Pogajanja za sestavo vlade. BiiLGRAD, 14. Pred-sednik z>bornice Draža Pav-lovič <;e je danes dopoldne razgovarjal z 'lačelniki klubov, da čuje njihovo rraienje o sestavi nove v'. J-j. V imenu Ju-goslovcr.skega khFba mu jc "avil It Koro-ec, da klub slejkoprej vztraja *n staiiSSu koncentracijske vlade. BULGRAD, 14. Danes bo poročal predsednik sbornice Draža Pavlovič regentu Aleksandru o jega naroda, apelira na vse karakterne elemente« f Orgič, moirsg., Fran Btrfič, dr. V. Niseteo, idr. Kajo P O D L I S T EK iirieua operam (46) Avgust Šeroa. — Drevedel M. C—č. ? Oprost He! Da, bfla senri prenagla, ali le a j hočete? Ko me je doletela taJcšna re^'ič'ko-vrna nesreča. Sec'a.j sem bolj mirna, tclj po-slMj-^a. Nesreča me je naučila pajueti. Pro->'tti vas. lepo vps prcsr n, povejte mi, kcj r<*ij storlin, da si re?fm mater. Vse, vse storim.* -Vse?-«, je vprašal odvetnik po daljšem *nc !,V.u, »vse?« Vse,* je odgovorilo dekle z drhtečim gla- Poročfte se z bogrJt'm možem,« je reo kateri bi se reševala sporna vprašanja, teko ida bi razven te konvencij« ni kakšnih drugih zahtev v izpolnitev pogodbe. (Kakor smo že pred dnevi poročali, je bil to skrajni jugoslovanski iprediog.) Akademiki''. prod Mimkmtklm borbam. ZAGREB, 14. Z ozirom na to, da se nahaja v Zagrebu veliko število akademikov ki so nezadovoljni s političnimi dogodki v Belgradu, je sklicalo adruženje jugoslovanskih akademikov ... v prostorih Akademskega doma skupščino, na kateri so razni govorniki ostro obsojali poHtfčoo strankarstvo v teh najusodepolnejših časih, v katerih . . . država- Po živi debati, ki je trajaia dve uri, je bife | sprejeta osttra resolucija, ki poživlja očete domovine na slogo in red v korist edinstveni Jugoslaviji. Resolucija je poslana predsedniku Narodnega Predstavništva in se glasi: Jugoslovanski akade- , t \ brez raszifke stranke in potftfčnega prepričanja so glasovalf na shodu dne 14. t. m_ enoglasno za sledečo resolucijo: 1. V česu historičnih trenotkov, v katerih se definitivno rešuje/ usoda Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu, zapopedajoč -težko zunanjo in notranjo situacijo, v; kn teri se nahaja drža va, ostro protestirajo proti i kratkovidni, osebni in strankarski borbi, ki jo vo-;* dijo poKi:fčne stranke v naši še popolnoma neurejeni zemlji; 2. obsojajo nepatrijotsko delo in držanje tor sabotažo »narodnih poslancev« v šećeri'cm Narodnem Predstavništvu v Be^-gradu, ki zaslepljeni po eirankarskem »rganju pozabijo državm ideal edinstvene Jugoslavije; 3. omJad'na, ki vedno nosi v svojem srcu plemenite ideale svo- da prenehajo s protidržavno ki v tem času zločinsko borbo, ki degraidira v tušem svetu enašo državo na poslednjo satrapijo; 4 po stoletnih borbah za končno zedinjenfe vseh Jugoslovanov se 4ista omladina, Id je v tej borbi največ zastavila, zgraža nad delom in obnašajem naših polttSkov m jim sporoča, da v nas še vedno teče kri naših dragov Jukiča, Dojčrča in Principa. Apel Dalmacije. SPLIT, 13. Apel Dalmacije na Narodno predstavništvo: »Gospodu predsedniku Narodnega -predstavništva Draži Bavloviču, Delgrad. Podpisani, brez ozira na- strankarsko pripadnost, tolmači mišljenja cele Dalmaciji, pošiljuk) s tem preko Vas narodnim poslancem našega kraljestva ta-le apel: Z ozirom »a težko mednarodno situacijo. . - ekonomskih Interesov naše drŽave, z ozirom na rešen je vele važnih problemov notranje pditike, 'zavrzđte vsako strankarsko in osebno borbo in namerite vso svojo pozornost in delavnost za vrhovne interese domovine. Občinstvo Dalmacije z največjo nestrpnostjo spremlja boje, ki se odigravajo v Narodnem predstavništvu. Ne more drugače, kakor da pozjivJjen vse voditelje parlamentarnih strank hi skupin, da napravijo konec temu stanju in da zagotovijo normalno uspešno delovanje Narodnega predstavništva in celokupne uorave. Vise obstoječe spore bo rešH s svojim zdravim instinktom narod sam, ki je kljtjb vsem nssprotstvom svojih poslancev v ogromni svoji večini složen in edinstven. Naj se ita narod čimprej pozove, da rzreče svojo suvereno sodbo. — Dr. Vekoslav Škarica, škof, dr. Garič, Edvard Bulat, Ivan Dinko Hič, dr. Ante Stcmbuk, dr. Ivan Ma-jstorovič, dr. Ivan Tartagiia, fra. Ante dr. Oan-čevrč, pop Jovo Matijaševič, pop Milan Trsič-Du-bokovič, za slovenski del Koroške. V Vetnn'u sta pozdravila .predsednika nem^ld fv Dan in nemška deklica s šopkom. Zupan je obljub: lojc.lnosrt nemškega prebivalstva. V 2rek:u zbran zastopniki prebivalstva so posebno n?g!aša-li prometne potrebe, zahvalili se za nove ce tne zve"^ ki so že v delu ter izrazili splošno zadovoljnost s prehrano. Plačani agitatorji. BELGRAD, 12. V Daruvaru so bile aretiran-štiri osebe, ki so z letaki boljševičke vseb'n skušale 'zasejEtf med kmetsko prebivalstvo držav sovražno gibanje. Vod)a agitatorjev, brezposeln; Josip Simon iz Daruvara, je bil izročen vojaškemr sodišču. Iz Prekmuiia. Okrr.jni sodili v Murski Soboti in Dol. Len*»ov: sta bili dne 9. odnosno 10. t. m. prevzeti v upravr poverjeništva ~za prav^odje v LjuMrnf. Heka pcc3 Crne?al AscEepsla Lrk?zsife C'f.rB'^l'is. d3 ds darss opov^oil zapusti Reko. — 7avazR ki - imSir ns o nadiLdo v kelii : pristanišče Zveii naro du T Položaj mm Reka. ^BElfETffl, k Refee jm malo novic. Premima Crta jc pepolnoma zaprta in pod strogim nadzorstvom. Zna m samo, da do- »1» o* bfl Reka izoBnun« RIM 16. (S.) Položaj na Reki netepremenfeai. IDoivodi v mesto «o bili zaprti. Ukrenjem sc bili potrefcoi ufltreipi, da se prepreči vsak stik z mestccn. Zanes-l^ive vesti poročajo, da je ostalo v mestlu malo več od 100 moamanjev. Viceakočivsi na nc^e. in kri ji je udarila v obraz. »Nikdar v življenju!« — Glej, glej! — se je nasmehnil odvetnik. — ali nisem rekel.... hr.ida kri, trrla glava. 1 K?j naj tu mc^a ddbra volja? — T okamar je ničvredsež, seb^čnesz! — Ha, ha, ha! — se je pcsmejal odvetrrik uda-'^jr'ć s palic*v po svojih \i7T-m mornarjem fn o -mem prošlasoi volkom na Peki. Proglas ropftra'a G^m»o!?n rc^Vfni volkom. RTM, 17. ( »Nazinne« ) Oen^r2!nI ^nr^č^-V O^tt-•'o'ifo Apdewfa, po^'^^^k nrma-^nffa •"»slcvtl četam na P^Vf na-s'edn'i »n-i se —TnprH zone>t čirt dr-'?m>stl v vo'a.k^h In o^e,V:h, 'i so kršfH svole dr-Ižnos^I s tem. da so zamy,:T1 "vola fn na PpVo. da se tr'^^'e n^Atmrnirfleveg« pc^teffa, nare'r'emo: !. Od^'M 'n vo?aW. kf se nahaWo s svoMmi poTkl nTi na ^mi na Reki. se mora'o povrniti pred potegom t. m. na to ^t^-a-n pr^m'rne (""te ce r nrl poveHr?*5tvtt v 2. thv'^ovi'V ^abr^ele D'Amttmdo sm=trall ra wbe?n*ke bi uporn'.ke fn bo-'4-«) ig-""oveni po praVTlih vojaškesra k-szenskepa za»ko--'Va. Proglas generala četam v Julijski RIM. fS.l GenerH {e naslrwil na podrclene ^^te v JttI^rVi Bepečrji poslednji proglas: »Nekateri Castai^ki in vo-i?tfo-vo.rnosi In ustvarili položaj, ki se ne sme o-do£xrfti l-n ne trr»»ti. Z naHr»Srilca-žo Žalostio smo ki ljiiilii-mo d"omo\nno in vrosko, videli, so lielcatcri med nami poco^li na svq'n dol*-i\ost, kako se niso sr>orr!.n:K n^se^c in k?ko so se ločil: od one glo^Hke in znj^enlte dl-sc'pline, ki je hfla vojtm) Cps* in slava i-tali-jsneike vojske. Ta bol jc tirn terja l-n t^-n večje ie neo-d^Sr^v^-rve t stcr>Ui na mesto vlrnl-ne oblati, ki edina more in mora voditi državo k r.;e-remu cilftt. Nag:H srca so plemeniti, veHco-dušni, toda po«t, tpo kotenj hodijo, ni vec'no na^boUSa in na^kr-p.iša. Velik narorl, kriko-r je e napravil na italijansko časopisje zelo neprijeten vrisk. »Oirm^le d* Italia« piše med drupm: »Namen teh izjav :e jasen. Zavezniki se nočejo vmešavati ne polžtKkl ne vojaški v sedanfi režki položaj: oni se nočejo obvezati na povlačenje tega upora. Prepuščajo to Itrliji! PokazrH so. da spre:ema;o opravičevanja naSe vlare in so takoj porabili priliko ter ji prepustili nalogo, naj po-pravi ta težki italijanski greh. ki ga je ea-ma priznala. Italijanska v-lada prevzenia torej vse težave in vse ukrepe, da____prisrli na spoštovanje konferenčnih sklepov. Smo-H torej že tako daleč, , " vpraSa tfst, da jo italjans'ra vladia postala ponižno orodje in skf izvrševalec tujih interesov in tuje volje, ki hoče udnšiti sijajno ita-Hjanstvo Reke.« Poročilo a gene"1« Stelail. RLM. 17. Položaj na Reki je nelzpremenjen. Včeraj se je povmi-lo k svojim odielkom 5e 70 ber-saljerskih kolesarjev in ? častnikov In vojakov brigade »Sesia«. General Badoglio Je izdal proglas na častnike In vojake, kJ se sedaj natajajo na Reki, v katerem jih opozarja, da zapade danes rok, kl lim Je določen za. povrnitev v premirno zono. General Badoglio, čigar o-ločno In trezno delovanje se vrši v popolnem sporazumu z vlado, vzdržuje zveze z oglednimi reškimi meščani, da bi dosegel preprečitev žalostnih izgredov, ki bi jih moglo povzročiti razburjenje duhov. 19ftf, reškega »Secolovemu« poročevalca se je posrečite doznali, kresna usoda je bila določena Reki v dogovoru, ki je bil sklenjen med Italijo, Francijo in Ameriko in poslan Wilsonu na o-doferitev. Italijanska delegacija se ni nikdar odrekla načela, da mora Reka pripasti Italiji, piše »Secolo«. Uspelo ji je tudi, da je to načelo vključila v omenjeni dogovor. S svoje strani, pripominja »Secdov« poročevalec, lahko izjavim, da se namerava reško vprašanje takole rešiti: mesto Reka pripade Italiji, a lu-ka bo pod gospostvom Zveze narodov. Nač^ ste sprejeli Francija in Anglija, ki ga smatrate za nadomestilo londonskega dego-vora in ki ga boste udejstvili tudi brez Wil-sonovega privoljela. Toda, ker se spletno želi, da bi prišlo do sklepa miru sporazumno z vsemi zavezniki in pridružeaci, se Francka, Anglija in Italija trudijo, da bi pregovorili tudi Wilscna. Ne more se predvidevati, kaj bo Wih>on odgovoril, toda zadnje vesti o njegovem mne-viu ne morejo upravičevati optimizma. Mirovna konferenca. Ukrajinski protest proti Denjikinu. PARIZ, 16. (S.) PredsednHc ukrajinske delegacije na mirovni konierenci ie poslal Clemenceau,u pismo, v katerem mu sporoča, da so konjeniški m prostovoljski oddelki generala Petljure, kateri so zasledovali boljševike po v zet Ju Kiieva, bili poraženi po krutem boju. Dovolili so na ta način, da je sovražnik pobegnil zasledovanju zmagovalcev in ča se more zopet postaviti v .defenzivo. Ukrajinska delegacija odločno protestira proti temu činu generala Denjikina, kateri je slorabil en-tentno pomoč in vdrl v ukrajinsko ozemlje, da bi vzpostavil s pomočjo reakcionarnih sil staro rusko državo in uničil ukrajinsko republiko. Končno opozarja delegacija konferenco na dejstvo, da so entehtni častniki, ki so v službi pri glavnem stanu tenerala Petljure. poslali generalu Denjikinu pro-te>t preti n;egovemu činu. Vprašanje baKi&ifa pokrajin, PARIZ. 16. (S.) Zatrjuje se, da je glede vpra-Sania baltiških pokrajin cobil genezi Foch od vr-iovncsra sveta nalos, da odločno nastop*, pri nem-Iki vladi. Medzavezniška komisija ▼ Smlrni. LONDON, 16. (S.) Iz Smkme poročajo: S enaka1} je prispela medzavezniška preiskovalna komisija. Komisija za pregledovanje pogodeb iz L 1839. PARIZ, 16. (S.) Komieiia za pregledovanje pogodeb iz leda 1839. je proučevala zadere £iede vame« ti BeLgiie. Po sporočilib d čilske in holand&ke dele^adie so drugi delegaiti predložni svoje pripombe. Sestava mirovne konference bo izpremenjeaa PARIZ, 16. (S.) Doslej ni bilo 5e ničesar določenega, kafršno ofciiko bo imela mirovna konfe-erca odslej dalje. Zdi se gotovo, da ne bo vrhovni svet v osmih dneh več poeloval t t^iki sestavi, kakor do&lej. On smatra v resnici, da fe sveg ova glavna naloga že izvršena. V jutrišnji seji bo vrhovni svet končno-▼eljavno odobrii miro\Tio pogodbo z Bolgarsko. Fog^i, ki se naloče Madžarski, so že določeni, toda ne morejo se izročiti, preden ne bo secta-v^eoa v Budimpešti vlada, ki 50 izvoli nar cd. Lloyd CeoTge, Miilner m Bonar Law sta repu stila Francko celine. Služba angleškega pc&Ianištva bo znatno omejena. An^jo bo zastopal m:n::t^-ki pooblaščenec, ki ne bo imel teko vel ke oblati, kakor so jo imeli delegati na konferenci. Tittoni o^r»-OTal ▼ Italijo. PARIZ, 16. (S.) Italijanski minister za zu- nan'e stvari, Tittcri, je odpotoval ob 21.25 v 11 al'"o. Na postaji ga je pozdravil Demoiri-Ule, generalni konferenčni tajrfk v imenu francoske vlade, italijanski poslanik grof Brrin Lcir^p.re, oeobje poslaništva, člani italijanske m'o'^e na konferenci in druge rtahjanske osebe v Parizu. Lloyd George ni izrazil želje, naj bi se svet pc.orice razpustil. LONDON, 16. (S.) Pariška poročevalec Reuterjeve agencije brzočavlja, da ;e bil po-c«Vla5Cen, da dermer..tira vesti, češ da je Lloyd Gecrge izrazil željo, naj bi se 6vet petorice razčistil. Arv;leš.ki prvi minister se je omejil na imenovale ar Reškega zastopnika v tem svetu. _ Seja vič-ega gospodarskega sveta. ERUSELJ, 15. (S.) Višji gesapodarski svet, kameri bi se tri moral sestati danes, je od-gocil svoje so;e na 19. septembra, ker so bili francoski delegati zadržani. Kongres upornih nacionalistov. PARIZ, 16. (S.) Iz Carigrada poročajo: Javlja se, da se v Savahu sestane kong-es nacionalistov, ki so se uprli proti carigrajski vladi. Stalen svet bo imel svoj sedež v Er-zerumu; sestavljen bo od dveh zastopnikov vsakega vilajeta. Caillaux obtožen vohunstva. PARIZ, 15. (S.) Caillau* je bil zoeneg»a lista nastopno: Vrhovni svet aliirancev je odklonil zahtevo Poljske, da se ji priJdopi Galicija. Začasno ostane sklep vrhovnega sveta z dne 25. julija t. 1., v zmisto katerega je bi! Poljski poverjen mandat, da zasede Vzhodno Galicijo, še narialie v veljavi. Narodno-pravni položaj v Vzhodni Galiciji je sedaj ta. da je dežela sicer zasedena po Poljakih, vendar pa se bo njena končna usoda določila v ljudskem glasovanju. Zbiranje madžarskega orožništva. PARIZ, 16. (S.) Vrhovni svet je poslal zavezniškim vojaškim mesijam v Budimpešti poziv, naj zfoirajo domaće orožništvo v svrho vzdrževanja reda po izpraznitvi BudimpeMe s strani romunskih čet, ker obstoji nevarnost ponovne boljše viške vstaje. Italijo Priprave trn delovno pogodbo ■ in Francijo. RIM« 16. (S.) V sedežu kosnisarijata za izseljevanje so se začela preliminarna pogajanja za delovno pogodbo med Italijo in Francijo. Francoska delegata sta: poslanik Barrere, Fointa*ne, državni svetnik in glavni ravnatelj, italijanska delegata sta: senator Mayer des Planches, generalni komisar za izseljevanje in kom. de Mitelis, generalni pod-komisar. Barrere je odsoten ter ga zastopa Charles Rox, francoski poslanik ad interim. Pogajanj se bodo udeležili nekateri tehnični svetovalci. ie m Vzpostavitev astronomskega RIM, 16. (S.) Danes je minis-trski svet rešil načrt kra^evega odloka, s katerim stopi o pcfcioči 4. oktobra 1919. astronomski čas zopet v veljavo. Reforma za poštne in brzojavne uredbe. RIM, 16. (S.) Danes je odobril ministrski svet nov načrt reforme za poštne m braojav- ne upravne uredbe. Reformno gibanje med češkim dubovništvotn. BRNO. 13. V Besednem dumu je zborovalo okoli 400 čeških duhovnikov a Moravske«. Obravnavali so smernice glede cerkvenih reform. PateT Kroicher je poročal o uspehu poslanstvo, ki )e interveniralo v Rimu in je priporočal, da naj se postopa zakonJtim .potom. Pater Hoffer pa se je izrekel za to. d3 se cerkvene reforme in posebno odprava celibata izvede via facti. Litvinska nasilja proti Pomakom, CURIH, 16. (S.) Iz Varšave poročajo: V poljskih vojaških krogih se je ustvarđ sam o D o': e m dogovoru med litvinekrmi četami in boljševiSkirmi armadami. Litvinska nasilja proti Pomakom postajajo od dne do dne večja. V Kovnem je bilo aretiramo na ukaz K t vin sT-ega narodnega sveta brez vsakega vzroka 517 Poljakov. Neki poljski list iz Orodna ob- Dr, Tutnjun Izjavo. Pod naslovom sNazionalismi a braccetto« — »Nacijcnalazma roiko v reki« o6javlia včerajšnji »Lavoratore«, glasilo socijalnodemo-krat<,'ke zvesze za Julijsko Benečijo, nekoduko pripomb k izvajanjem, ki so bila cfcj a vijena v tržaški »Nazione« m našem listu glede na enacio izjavo dr. Ttime na skjupščini italijanskih socajalnih demokratov, v kateri je v zvezi z naipovedjo stopitve .jugoslovanske ao-cč-jaine demokracije v zasedenem ozemlju z italijansko socijalno demokracijo trdil, da je *za nas Slovence JmiLjstka Benečija zeml^e-5>;«na, gospodarska in tudi nacijonalna enota, vfkljtib plemenskim razlikam.« Kako ai je tolmačila »Naznone« >to izjavo, nas ne zanima det ti m tako bi nas tudi ne zanimal »Lavora-torjev« odgo'/or na njena izvajanja. Ker pa »Lavoratorjevo« odgovarjanj« list« *Nazio-ne<- slučajno potrjuje naše tolmačenje dr. Tu-mor\e izjave, naj povemo tn, da je »Na-zione« tolmačila one dr. Tirmove besede, kaJic-r pravi »Lavoraitore«, v rpartslavističnem smislu, da je toreij JuH^ska Benečija slovanska, vkljufo plemenslikn razVikam. »Ker dr. Tiama ni povedal v svojem govoru,« pc-avi »LavorcJtore«, obžalujoč, da je ceczura v »Edinosti« črtala najvažnejši odstavek, _ »-kateri velilkn nacijcnalni enoti pripada ta zetmVepisna, gosipodarska in nacijonalna enota, 'ki se imenuje Julijska Benečija, smatra nc.?brž »Edinoet«, da je dr. Turna izrekel le besede v zmishi, ki je najbelj priložen »Edinosti«, in s»Uri abotni očitek, ki ga že ocineikdaj ponavljao slovanski naci.jonalidti proti slovanfikim socijalistom v naših pokrajinah, se vrača zopert: slovanski socijalisti ut^olrajo slovensko stramko v večji itaLi^Jci strajrJki in misleč, da postajajo samo sooijali-sti, postajajo obenem socijalisti in Italiijani; •ne'pome^narodujejo se, temveč raznaroduje-jo. Dr. Turna, ki po »Edinosti« pač misli taiko, je seveda kzda4alec domovine.« Pa pravi potem »Lavoratore«, da je res treba pojasnila one dr. Tumove izjave, toda le za nacionaliste, dočim so jo socijalni demo-kratje razumela dobro že v .prvem trenutku. »Juliis-ka Benečija,« nadaljuje »Lavoratore«, »je, kakor je bila pre«je zemljepisna in gospodarska enota, sedaj, ko tvori del italijanske države, tudi nacijonalna enota. Ne da še zanikati, da se >e italijanski narod, ki je obenem država, dopolcil s priklopitvijo Julijske pokrajine, daslravno se nahajajo poleg Italijanov v teh krajih zelo močna slovanska jedra. Ce se sedaj Slovanom, kakor se bo absolutno moralo storiti, priznajo t resnici vsa prava italijanskih državljanov, bo vse navajalo te Slovane, da se bodo brez pridržkov smatrali za državljane nove države, in ker Je nova država nacijonalna, torej" državljane tega državnega naroda, ki Je — ItKi!'^a, naj * ^azione« i^ovanjala proti temu, ne razumemo: saj se menda vendar nočejo vsi Slovani naše pokrajine poleti x enim grižljajem. »Edinost« ima pač pravico do kakih pridržkov, ker *e navajena misliti, da v narodnem pogledu požro »tega, kdor ne fce sam, da je slovanske socijaliste smatrati za mrtve, za mrtve vsaj za alovarckj irredentkem in imperializem, gotovo! Kafta Slovenci, ki ne da bi se odpovedali svojim plemenskim ki jezikovnim posebnostim, vstopijo v veliko socijalno demokratsko stranko, ki se zaradi jezika, ki ga govore, m tradicij, ki jih imajo njeni pristaši, imenuje italijanska, ne bodo izlahka napet zapadli zavrat-nemu m £-*bežijivesnu nacionalizmu: ne slovanskemu nacijonalizmu, čigar iredent-sUemJieniem a« odreka M ttaiijanake- bodo pdrijab. V še bodo mogli anajrati sa državljane enega edinega naroda, skupno s svojimi italijanskimi sodrugi, kajti izenačeni žnjrmi v pravicah napram državi-narodu, kateremu bodo pripadali, bodo skupno žnjlmi vred stremeli preko preozkih meja naroda ptroti Širšemu ofozorju internacij on ale.« Rekli smo tedaj, ko smo zaibeleževali dr. Tumovo izjavo, da nam je kollkortoliko nejasna. Danes, po tej »Lavoratorjevi« poja-snitvi nam ni več. Dr. Turna in jugoslovanski socijalni demokrat je, ki so njegovi pristaši, smatrajo torej zasedeno ozemlje za zemljepisno, gospodarsko in nacijonalno enoto in sicer v zmisln, da ta enota pripada k veliki nacijonalni enoti Italiji, ter se zato tudi utapljajo v italijanski socijalni demokratski stranki, katera , jim po včerajšnjem »Lavoratoru« sicer ne nalaga, da bi se odrekli svojim plemenskim in Jezikovnim posebnostim, pač pa si, kakor Je pisal Passigli predkratkim, šteje ▼ veliko zaslugo svoje »patrijotično italijansko delo«, obstoječ v tem, da Je celo iz strokovnih organizacij izrinila dvojezičnost in je v njej vse strogo italijansko. Sedaj razumemo: Dr. Tuma s svojimi socijalnodemokrat-skimi pristaši obsoja v svojo i^avo jugoslovanski »imperij ali r»m«, tat priznava pravico do te zemljepisne, gospodarske in tudi nacijonalne enote Italiji italijanskemu narod u-državL Tako je torej stvar popolnoma jasna! Domafe vesti. Podaljšanje roka za veljavnost Izvoznih dovo-voUeoi Dovoljenja za izvažanje, katera je izdal kraljevi gubernatora* za Juiisko Benečijo do 26. avgusta, in ki so bila veljavna do 15. septembra, so po novem odioku veljavna do 15. septembra, so po novem odloku veljavna do 15. oktobra 1919; blago, za kaKero se ie ie izdalo dovoljenje, se mora v tem roku predloži« kraljevim davčnim uradom. Po poteku tega roka so izdana dovoljenja neveljavna ki se morajo obnoviti. Razume 9e, da se ta odlok tiče bte-ga, ki se sme prosto izvažati. Aprovizaciiska komisija nam poroča: V soboto. 20. septembra (narodni praznik) bodo razproda-jalne aprovizacijske komisije In kroSne prodajalne odprte občinstvu samo do 12. Urnik občinskega pokopališča pri sv. AaL Občinsko pokopališče je odprto: v novembru, decembru, januarju ki tebruaru od 8—12 in od 13—17; v marcu, aprilu, septembru bi oktobru od 8—12 m od 13.30—17.30; v mejniku, juniju, uliju in avgustu od 8—12 hi od 14.30—18.30. Ob nedeljah ia praznikih se pokopališče zapre pol ure bolj pozno. 20 minut prod zatvoritvijo pokopališča se opozori občinstvo z zvonenejm, nakar ie dovoljen uhod v pakopališče le v izrednih slučajih. — Pogrebi (toKfi .pogrebi z občinskim vozom) morajo bšti na pokopališču najmanj pol ure pred zatvoritvijo. — Ob nedeljah in praznikih, priznanih od vlade, v zadnjih dveh pustnih dnevih in v božičnih isi velikonočnih postnih dnevih se pogrebna služba omeji na predpokfc Tiske ure. — k ven urnika se smejo izvršiti pogrebi le s posebnim dovoljenjem, katerega lahko izda tukajšnji magistrat. Zdravtveni odsek za Slovenijo __ v Uub-!|aai. Z rešenjem nrinistrekega sveta m dne 29. aprila t. L ustanov« se je pri deželni vladi v Ljubljani kot zasebna ustanova Zdravstveni odsek za Slovenijo ~ v kojem delokrogu spadajo vsi posli sanitetske stroke. Vsi zdravstveni ongani, ki so bili idosedaj podrejeni poverjeništvu za notranje zadeve in predsedništvu deželne vlade v Uubljani, pripadajo ottenhdob Zdravstvenemu odseku, ki stoji v sKrokovnem In administrativnem pogledu neposredno pod »pravo Ministrstva narodnega zdravja in ki tudi neposredno z njim občuje. — Odsihdob je torej vsa zdravtvena vprašanja in vse dopise sanitetske stroke nasloviti naravnost na Zdravstveni cdcek za S?»m>nij< v Ljublja- ni. — Zdravstveni odsek za Slovenijo V V Ljubljani, ene 11. septembra 1919. — Dr. Blei-weis s. r. Slovensko gledališče. Nocoj ob 20 se uprizori prvič v tej sezoni, fina francoska burka »Ne!!y Rnzier« (»Njegova hišna«) z gdč. Mesečevo v naslovni ulogi in gosp. Sik) v glavni moški nlngi. Ta bur-ka se je že igrala na vseh večjih odrih z velikanskim uspehom. Pisatelia, znana tvrdka Buhaud & Henne-litike centratfstov na levi in nestrpnosti srosk fi radtkalcev na drugi đtrani se je plemenski separatizem med Hrvati hi Srbi zmatno poglobrf. »Tud, med Slovenci — nadaljuje člankar — se je znaJ javiti loak glas, 1 i :c zvenel separatistično a vendar priznamo. ^e je med njimi naša drzavn* misel najgloblje uVcreninila.« Pozna kope«. Včeraj ob 23 je v Bar^ovljah v živčnem napad« skočil v morje Ludvik Rcnh, ^tar 30 let, stanujoč v trf. Tor S. Piero št. 4. Dva mfc-deniča, ki sta se slučajno nahajala na hcu mesta, sta Rotba poieKirila na suho in ga spravrla v tramvaj ter ga spremila na rešilno postajo. Zdravnik mu »e cal prvo pomoč in ga dal nato odnesti v mestno bolnišnico. Ustnica Je zmankafa V?>J<-nt:™ : pri »11 itnr~ arfig^i*^ Dd Bomo J» iistajco Cea aoč v svoji pisarni v seiiflaflMča m ne-raaai tatovi so nu jo ponoči odnesli. V fistnacf ie bHo 1170 lir in razne listine. Javil Je tatvino bližnji karabinjerski pođtaji. Požar na panrikn. Predvčerajšnjim so nekaiteri možic okoli 22 zapadli, da se vaji dim iz parni k a »■Mongibeilo«, ki je zasidran ob pomolu št. 2 v prosti luki. Kmalu neto so mogli ugotoviti, da gori del sladkorja, ki je bil naložen na parniku. Alarmirali so ognjegasce, ki so po kratkem, toda mučnem deta pogasili ogenj. £koda znaša nad 90.000 tir. — Vzrok požarja je neznan. Porotno sodišče. V včerajšnji razpravi, ki je začela ob 9, je branil dr. Piocoli Ano Montanioh in zahtevaj njeno oprostitev. Istcftako je dokazoval dr. Barzal. da je njegov branjenec nedolžen, in zehteval, naj sc Hektor Vitdali oprosti. Nato je predsednik pozval porotnike, da se odstranijo, in da se izreče razsodba. Oproščeni so biJi: Gabensich, Vidali, CHga in Anastazija Micoputo. Obsojeni so bHi: Marcel Cernivani na 20 mesecev, Bisiach na 18 mesecev, Trass na 6 mesecev, Sillani na 7 mesecev, Mon-tanich na II mesecev in Marij Cernivcni na 10 dni. Cenjeni lose renti, kateri nam poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas šele 10-15 dni pozneje objavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tudi, da se oglasi plačajo antecipatno. Borzna porodila. Trst, dne 17. septembra 1919. Tečaji: Jadranska banka Cosulich (Austroamericasa) Dalmatia (Parob. dr.) Oercdimich Uoyd Lusstno Martinolioh Navigazione Libera Triestma Oceania Premuda Tripcovjch Assicurazioni Oener^ ' Riunione Adriatica Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Cisttkiica petroleja (Raff. O Hi Čistilnica riža (PHatura riso) Krka Tržaški Tramway Mfai.) 250— 255 485_ 495 300— 310 1450— nom. 890— 910 1450—nom. 390— 400 1400— 1425 420— 440 600—nom. 510— 520 16500—16750 3075— 3150 430— 440 280— 290 330— 345 1750— 1S00 285— 3(10 390— 400 210— 220 Poslano*) Oni, ki niso še prodali srebra, imajo dobro priliko prodati ga do 25. t m. po najvišjih cenah v dobro znani trgovini ALOJZIJ POVH ■rar In zlatar sodni Izvedenec Garibaldijev trg št. 3 (prej Barriera). •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor tr.u veleva zakon. Katica Kalokira Josip StranlČ danas vjenčani. Lovran-Pazin, 18. rujna 1919. VI o V Sfel^P |J -V j i L Wl dvonadstro, na, rrimerna m L-toviščarj- s primernim dvoriščem. Cena po dugoveru. Pojasnila v Do'ini š!ev. 10. 3 Stri] za .i?jiij 3 in »eiaaje pravi nsni^i izmi Seidel & Neumann In ^ni fSing r4 Gast & Gasser „ . , . TvTdVa ust ivlicn I. 1H7* FPiSKCcSCO BEDfin \ popr.vlianja. Trs, „, Okmp»n.le l'.l ZLATARiilCS G. P1H0, TRST | se nahaja na Koj-^j -It. 13 (hlvla ? zaSarnlca G. Z R iQ Ji7Z St Fialla) | \>J!'ita izbera srebrni!) in zlatih ui, uhanov, veriMc i'J. ^ ni £ cf L. u3 t) a J l H. KI ff Flfl EitUvUlfiJi se edda v naletr, tudi taKol, ker sa sailanji nalemniK žefl izseliti. — U infonnaelle in ponudile: TržalRa posojilnica in {ircnlinlca o Trsta, n.:;o 'ni duia. UBEZSViSBKJ NIIL1 Otšimi se računalo po 10 stnt. beseda. Najmanjša prlstof-bioa L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša priStvjbina L 2*—. MLADENIČ išče 'službo, na-j bo kakršna hoče, TKi-jraiŠj v kakšni KC-s-tilni za natakarja, sposoben slovenskega, nemškesa in iHalijanskoga jezika. Naslov pove ins. ood. Edinosti. 4CKS0 ZOBOZDRAVNIK 1 k- V ' J V ■ e k šj jzsm .u \ Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in ckl 3-6 pop. ErsztelestflB M\wi zoX p!ffl)JniiJ ia iiiiulni zo!i|2 I i vssh M se dobi po konkurenčnih ccnah v Trstu ulica Commerciale št. 5, pri trvrdki J. Pipsei £2 C« GOSTILNA »Andemo de Pepi«, ul. Massimo d'A-zeplio št. 3, je na prodaj. Natančne poizvedbe istotam. 4079 PRODA se več sodov, čebrov in kedi za vino ali zelje ad 50—400 Ktrov, 1 miza, 1 postelja, 2 stola, več steklenic. 2 veliki 30l:trski steklenici, 13 še dobrih mccesnovih oken 120X80, 7 izložb za vsako trgovino ir. en dvokolesen voz za lesne trjtovce. Vse po jako nizki ceni. Rojan, tobakar-na Geržina, ipred cerkvijo. 40S1 KDOR se seli in proda pohištvo, naj prinese naslov na ins. odd. Edinosti. 4078 r. § ijmaa' Mg I 0..3 iv m FI ZOBOZDRAVNIK v Trstu, »lica Genova ^ išt. 1 n.id^tr (prej ulica GunpimK) f j T. hnfški v->dji A. Johnschcr, «lol^o!etni [ abistent Dr. J č nn.iki - I/ JIf ij^ z> J j^J Drez ooletin Plombiranji U iietri t ► »je \ r r- PRODA se ra-di selitve v Ločniku pri Gorici Irša, 8 lokalov, hlev, dvorišče, vse v dobrem stan u. in njiva 500 kvadratnih sežnjev. Ponudbe: Aldi-dišek, Trst, Trs Oberdan 2. 40S3 HIŠA. 5 stanovanj, soba in kutomja je naprocaj, vodnjak v hiši, Lir 12.500. Sv. M. M. Zgornja 516. Informacije v gostilni pri Tirolcu v bržini. 4082 SPREJME se čevljarski delavec za novo delo. plača po tarifi. Ul Farneto 33. 40,sč HIŠA s 4 prostori, .hramba 100«. 4069 RADI selitve in prevzetja posestva staršev, prodam brivnico v lepem kraiu na Kranjskem, čisti dohocek lir 500—600 mesečno, brez pariumerije. Vprašati pri Mihaelu Kalin, Trst, al. Udine št. 49, I. nad str. 4074 ISCE SE stanovanje z dvema sobama, kabinetom in drugimi pritiklšnami kje v bližini mesta, ali tudi celo manjšo hišico z nekaj vrtom. Cenjene ponudbe na naslov Mina Novak. uL della Scorzeric št 7. 4075 DOŠLI so krasni baržunasti klobuki po najnižjih cenah. Sprejemajo se naročila in popravila. Novi mod* salon. Cono Oaxibakii 28. 4007 m 2SLOGA UR IH Zld.flfli;]?::: | na veli o iz bero so vdo!> pri ? A. PDI/H v Trs i a TRG GARICALDI (BAURiE JA) 3. t firn^n iliiiilfiPl^ 30!clen mladenič, trgovec, posestnik s 50 tis o j lirami-v gotovini, želi znanja v svrho ženUve z i/.< bra/eno n značajno gospodično od 18— 2'» let strtro, Iz dobre družine. Le resne blagohotne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrni:, pt*l »Jcs^ii 1919« na ins. odd. »Edinosti«. Tajnost zajamčena. uLiHi xGUE« z ln brez čel ust', zlite krone in tu JI obrobkl TKST, ul ;i0. oktobra (ex Ciser na» M, ii Orduiira od 9 preJp. do o zvečer. a tk: V. • ' - - ?;aw ar^BP--' "Sta^carAtj^^Ptg—i : ^ ;-tt '"mmm c:;;^ Deln. tjiav. K 3).i)). ))J, Rc^jr/i iv3,>J».JH) Centrali: T.iif fla fini di Hiijarai) 5 - fii V m:in 1 PodružnL-e: Dubrovnik. Dunaj, ^Cotjr, I.J'ii-Ijaiu. Metković, Opitiji SpUt, ilbenl^ Za Jar Ekspoztiara: Kranj. OtMvlja vse v buično stoto «->11 »Jaia pjsla Spraje.-na vloja na hrfnilne knjižice pntl 't/iJ(j letni n nire-»tlm v oancogiro-prometu proti U'o let il n brestl:n odpove J navez.1 ie zaeste sprejema po naju^odnejš h po^oiih, kI se i n.ij« pogoditi od slučaja do slučaja. Eiisv lujsa vjii3>l2] jmili (iilu Jijnihi). Blagajna posluje od 9 do 14 Iffliilh i