Cesare Črna Kronika ,/SžS lOeeaiiiii—*- Revijo subvencionirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS, Ministrstvo za kulturo RS in Zavod za odprto druzbo-Slovenija. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, št. 415-96/98 - mb/sp, šteje revija med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. vsebina Darij Zadnikar 5 NEZASEDENA VRZEL MARKSIZMA a. etkzwe waecca^ca Cesare Beccaria 9 O ZLO^INIH IN KAZNIH Igor Pribac 21 PRAVICA DO KAZNOVANJA: HOBBES IN BECCARIA Črna Kronika Ton~i Kuzmani} 39 NO^NA KRONIKA (NE)DELA: OD OGRO@ENOSTI IDENTITETE DO IDENTITETE OGRO@ENOSTI članki Artur Štern 89 RESNICA Peter Stankovi~ 121 AMERIKANCI V EVROPI Natalija Mikec 135 SOCIOLOGIJA PLESA Roman Vodeb 153 OD IMAGINARNE DO SIMBOLNE IDENTIFIKACIJE IN NAZAJ V PREOBLEKI MI[I^NJAKA Milan Zver 169 O DVEH POLJIH SVOBODE: INDIVIDUALNA IN INSTITUCIONALNA AVTONOMIJA kognitiuna znanost Andrej Ule 187 O SKUPNEM ZNANJU Matja` Potr~ 195 UVOD V KOGNITIVNO FILOZOFIJO IN DINAMI^NO KOGNICIJO Nenad Mi{~evi} 203 VPELJAVA INTUICIJ Olga Marki~ 209 NEVROLO[KA VERODOSTOJNOST IN KOGNITIVNE TEORIJE David B. Vodu{ek 217 KOGNITIVNA NEVROZNANOST V SVETU IN SLOVENIJI Mitja Peru{ 225 NEVROFIZIOLO[KE RAZISKAVE OZADJA ZAVESTI Matja` Gams 233 LJUDJE, STROJI IN INTELIGENTNE AGENTKE Damjan Bojad`iev 241 ZUNANJE IN NOTRANJE IZKUSTVO Darja Kobal-Pal~i~ 247 PROU^EVANJE KOGNITIVNE SPOLNE SHEME Z VIDIKA STEREOTIPOV ALI Z VIDIKA SAMOPODOBE Simona Tancig 259 RAZVOJ MATEMATI^NE KOGNICIJE Čitalnica 267 recenzije 269 Marjan [imenc, U^ENOST PREKLINJANJA Nata{a Velikonja, LJUBEZEN DO PREHODA IN KRITIKA TRANZICIJE Klemen Fele, [IBKA MISEL V SLOVENSKEM FILOZOFSKEM PROSTORU Igor Pribac, @IVLJENJE JE IGRA – TEORIJA TUDI Borut Mekina, PO KOSILU PA [E MALCE CERKVE ... prikazi in pregledi 287 Tomas Luckman, NEVIDNA RELIGIJA (Sabina Mihelj) MED PREDNIKI, PREDHODNIKI, BLI@NJIKI IN SORODNIKI NA RAVNIKU: ODPRAVA V KENIJI, 1996 (Primo` Ober`an) Sa{o Gazdi}, NASILJE IN POST (Marta Gregor~i~) povzetki 293 Nezasedena vrzel marksizma Nedavno je na okrogli mizi s tematiko filozofije znanosti nek zablodeli profesor, ki pač na to temo ni imel kaj reči, začel rohneti, kako da je naša revija marksistična oz. frankfurtska, kar se vidi iz njenega imena, ki obeta neutemeljeno kritiko znanosti. S tako argumentacijo bi za vsakega Petra mislili, da je iz marmorja, Kantovo Kritiko čistega uma pa uvrstili na indeks osumljenih. Kakorkoli vsebinsko čudaški je že bil ta izpad, pa je izražal značilno logiko Slovencev v devetdesetih. Nesposobnost dialoga in tolerance, strah pred drugačnim mnenjem in to, da bi morali korigirati svojega, skratka strah pred neznosno pluralnostjo diskurzov, jih sili, da se zapirajo v ideološke krožke, ki se borijo za izpraznjeno hegemonsko mesto marksizma. Najbolj upravičen do praznega prestola bi naj bil tisti, ki ga je prejšnji režim najbolj preganjal. Zato danes težo argumentov in tehtne, strpne in umirjene razprave zamenjuje ritual jadikovanja in oznanjanja mladostnih travm ter krivic, ki jim jih je (dozdevoma) zakrivil komunizem. Vsak bi bil rad žrtev in iztržil nekaj odškodnine. Celo “logiki” se ujamejo v ta ritual samopomilovanja, čeprav smo študentje napravili kar nekaj izpitov in kolokvijev po njihovem programu, ne da bi v tem čutili kakega izrazitega protikomunističnega naboja. Edina filozofska smer, ki je družbeno angažirane študente v sedemdesetih zagrabila bolj kot fenomenologija, eksistencializem in katolicizem prejšnje generacije, je bil nekakšen antisocialistični marksizem, ki je obsegal avtorje od Wilhelma Reicha do Herberta Marcuseja, ki so inspirirali v študentskem gibanju porojeno “novo levico”. Ta nova levica, ki je poudarjala spontanost in upor sistemsko dirigiranemu življenju, se je zdela pravi nasprotnik organiziranim silam socialističnega samoupravljanja (glej poglavje o anarholi-beralizmu v Kardeljevih Smereh razvoja socialističnega samoupravljanja). V glasilu Komunist so ostro napadli tovrstne odklone z oznako MMM (Marx-Mao-Marcuse). Frankfurtovci (Adorno, Horkheimer, zlasti pa Marcuse) so bili v Vzhodnoevropskih deželah nezaželeni in prepovedani. Nasprotno pa v Nemčiji (ex-Zahodni) ni intelektualca z desnice, ki bi mislil kaj žalega, ko bi za Ernsta Blocha rekel, da je marksist. Zdaj pa nam tu nekaj razumniških presrancev v stilu Kolakowskega grozi, da smo marksisti. Če mislim, da mi pri analizi postsocialistične družbe (poleg drugih) imajo kaj povedati tudi Marx, Gramsci ali Benjamin, potem sem seveda tudi marksist. So fuckin’ what! Ker me ne zanima niti prejšnja niti kakšna nova intelektualistična hegemonska pozicija, se me tovrstno etiketiranje ne tiče. Verjamem, da imajo o deželici z uradno priznano četrtmilijonsko množico revežev, visoko nezaposlenostjo in inflacijo, brezpravnim delom in liberalnim kapitalizmom, organiziranim kriminalom, dvomljivim mednarodnim slovesom, politično partitokracijo, agresivnim klerom, kulturnimi mastodonti, omejenimi mediji itd., intelektualne oz. filozofske smeri povedati več, kot so si upale v sedemdesetih in osemdesetih. Ne vem pa, zakaj tega ne povedo, ne da bi čakale strankarskih ukazov. Je intelektualna puščoba posledica intelektualnega puščavništva, ki nam ga omogočajo slonokoščeni stolpi akademskih institucij in v katero nas tlačijo skomercializirani mediji, ki prenesejo le skrajno banalne tematike? Postmodernistična apologija površinskosti, ki izvotli tradicionalen vzorec delitve na pojav in bistvo, ki ga je treba uzreti kot tisto pravo resnico, se zadovolji s praznostjo izvotlenega. Ni pa problem v njegovi praznosti, marveč v ničevosti, ki je posledica poenotenja ozadnih logik. Kjerkoli zagrebemo po površini neskončno pisane površine, uzremo uniformno logiko komercializma in administrativnega discipliniranja. Nepregledna pisanost blag je le površinska, v osnovi srečujemo eno in isto masovno sproducirano bistvo. Na več kot tridesetih kanalih kabelske televizije se srečujemo z istimi ali kvečjemu enakimi nadaljevankami, ki poskušajo brez pravega uspeha zadovoljiti našo potrebo po skopneli realnosti. Uniformen vsakdan prekladanja obrazcev in buljenja v monitor nas spravi v sterilen svet senzorne deprivacije, ki ga kompenzira trušč embalažnih dražljajev. Gledanje televizije “semplamo” s hitro menjavo kanalov kot kakšen DJ. Le videospote na MTVju lahko konzumiramo takšne, kot so, ker so že vkrojeni tako, da zadovoljujejo našo percepcijsko lakoto. Za intelektualni angažma oz. kritiko tistih, ki jim je to poslanstvo ali pa zgolj priložnostna zabava, je dovolj priložnosti. Zmerjali jih (nas) bodo, da so marksisti, utopisti, ekstremisti ipd., bojim pa se, da se bodo te zmerljivke sčasoma poenotile v očitek, da si intelektualec. Darij Zadnikar Cesare Beccaria O zlo~inih in kaznih1 In rebus quibuscumque difficilioribus non expectandum, ut quis simul, et serat, et metat, sed praeparatione opus est, ut per gradus maturescant. Bacon, Serm. fidel., {t. XLV.2 Beseda, dve o avtorju in njegovem delu. Cesare Beccaria Bonesana se je rodil leta 1738 kot prvorojenec patricijske dru`ine iz Milana. Po dolgem bivanju pri jezuitih v Parmi (1746–1754) je v Pavii diplomiral iz prava. Naslednje desetletje je bilo zanj odlo~ilno: poro~il se je, dobil h~erko (bodo~o mater Alessandra Manzonija, avtorja Zaro~encev) in vstopil v krog razsvetljenskih intelektualcev, zbranih okoli bratov Verri, v katerem se je seznanil s filozofijo. Eden od bratov, Pietro Verri, je mo~no vplival na mladega Beccario in tako neposredno sodeloval pri sestavljanju razprave O zlo~inih in kaznih. Branje Montesquieuja, Helvétiusa, Bacona in Rousseauja je bilo podlaga njegovemu zgodnjemu intelektualnemu dozorevanju. Po za~etnem poskusu (Disordine delle monete, 1762) je pri{lo na vrsto njegovo dale~ najpomembnej{e delo Dei delitti e delle pene (O zlo~inih in kaznih), ki ga je anonimno objavil v Livornu leta 1764. Delo, ki slovi po svojem napadu na smrtno kazen, je nastalo s pomo~jo odlo~ilnega prispevka Pietra Verrija. Takoj je do`ivelo mednarodni uspeh in vzbudilo polemike. Sledilo je potovanje v Pariz, tedanjo prestolnico filozofije, kjer naj bi se dokon~no utrdil njegov sloves, toda tam je za~ela njegova krivulja uspeha padati. Od tedaj je pou~eval ekonomijo in javno upravo, deloval v politi~nih organih in le malokaj napisal, vsekakor ni~ primerljivega z njegovim mladostnim spisom. Umrl je leta 1794, ko je njegova slava `e za{la. Pri~ujo~i prevod je narejen po kriti~ni izdaji Dei delitti e delle pene, ki jo je uredil G. Francioni (Edizione nazionale delle opere di Cesare Beccaria, vol. I, Mediobanca, Milan 1984). Ta sledi peti izdaji dela (Livorno, 1766), ki upo{teva popravke in dodatke, ki jih je Beccaria vnesel v predhodne izdaje. Ti dodatki so CESARE BECCARIA 9 Cesare Beccaria Bralcu3 Nekaj ostankov zakonov davnega osvajalskega ljudstva, ki so jih skupaj zbrali pred dvanajstimi stoletji po nalogu konstantinopelskega vladarja, kasneje pome{anih z langobardskimi obredi in zamotanih v neurejene knjige zasebnih in obskurnih tolma~ev, tvori tradicijo mnenj, ki jih v velikem delu Evrope vseeno imenujejo zakoni; enako zloslutno kot obi~ajno je, da so mnenje Carpzovija, raba, na katero je namignil Claro, mu~enje, ki ga je s togotno samov{e~nostjo predlagal Farinaccio, dandanes zakoni, ki jim z gotovostjo sledijo tisti, ki bi trepetajo~ morali vzdr`evati `ivljenje in sre~o ljudi.4 Omenjene zakone, ki so ostanek najbolj barbarskih stoletij, ta knjiga raziskuje v tistem njihovem delu, ki zadeva kazensko pravo; v slogu, ki bo oddaljil nerazsvetljeno in nestrpno ljudstvo, si bo voditelje javne sre~e drznila opozoriti na njihov nered. Na~eli odkritega raziskovanja resnice in neodvisnosti od mnenj ljudstva, ki ju to delo spo{tuje, sta u~inek blage in razsvetljene vlade, pod katero `ivi avtor.5 Veliki monarhi, ki nas vodijo, dobrotniki ~love{tva, ljubijo resnice, ki jih neznani filozof predlaga z brezstrastno silovitostjo, osovra`eno le pri tistem, ki se oklene sile in delavnosti, ko ga razum zavrne; za tistega, ki dobro presodi vse okoli{~ine sedanjih neredov, so ti le satira in o~itek minulim dobam, ne pa tega stoletja in njegovim zakonodajalcem. Kdorkoli bi mi hotel izkazati ~ast s svojimi kritikami, naj torej pri~ne z dobrim razumevanjem namena tega dela, namena, ki dale~ od tega, da bi zmanj{evalo legitimno avtoriteto, prispeva k njeni rasti, ~e v ljudeh ve~ kot sila opravi mnenje, in ~e ga dobronamernost in humanost upravi~ita v o~eh vseh. Zlonamerne kritike, ki so bile objavljene proti tej knjigi, temeljijo na zmedenih pojmih in me zavezujejo, da za trenutek prekinem svoja modrovanja umnim bralcem, da bi enkrat za vselej zaprl pot tako zmotam srame`ljive vneme kot obrekovanjem hudobne zavisti.6 v prevodu zamejeni z oglatimi oklepaji. Opomba, ozna~ena z asteriskom, je avtorjeva, numerirane opombe so prevajal~eve. “Ne smemo pri~akovati, da bi v te`avnej{ih zadevah hkrati sejali in `eli; treba jih je pripraviti, da postopoma dozorijo.” To so zaklju~ne besede eseja De officio iudicis (O dol`nosti sodnika), ki je vklju~en v Sermones fideles Francisa Bacona. Nagovor bralcu je bil prvi~ objavljen v peti izdaji Dei delitti. Vladar, pod katerim so pred dvanajstimi stoletji zbrali in poenotili rimsko pravo, je Justinijan. Tedanje zbirateljsko delo skupine pravnikov je imelo ogromen vpliv na pravoznanstvo in pravdorek med 12. in 18. stoletjem, ko je bilo osnova evropskih zakonodaj in pravnih praks. Di Benedikt Carpzov (1595–1666) – luteranec, profesor prava v Leipzigu, utemeljitelj nem{ke pravne znanosti in protestantskega cerkvenega prava. Julij Claro (1525–1575) in Prospero Farinacci (1544–1618) – italijanska pravna filozofa, ki sta vplivala na evropsko prakso kazenskega procesnega prava. Za “blago in razsvetljeno vlado”, pod katero je v avstrijski Lombardiji ustvarjal Beccaria, je bil odgovoren opolnomo~enec cesarice Marije Terezije Karl di Firmian, ki je dejansko zagovarjal reformo kazenske prakse, kot jo je predlagal Beccaria. Mi{ljen je pamflet Note ed osservazioni sul libro intitolato Dei delitti e delle pene 10 CESARE BECCARIA O zlo~inih in kaznih Izvori, iz katerih izhajajo moralna in politi~na na~ela, ki vodijo ljudi, so trije. Razodetje, naravni zakon, ustvarjeni dogovori dru`be. V pogledu njihovih poglavitnih ciljev prvega ni mogo~e primerjati z drugima dvema, a so si vsi trije viri podobni v tem, da vodijo k sre~i v tem umrljivem `ivljenju. Presoja razmerij slednjega ne izklju~uje razmerij prvih dveh; nasprotno, ker sta bila prva dva, ~etudi ve~na in nespremenljiva, po krivdi ljudi la`nih religij in samovoljnih pojmovanj greha in kreposti v njihovih pokvarjenih duhovih na tiso~ na~inov spremenjena, se zdi to, kar zaradi nuje in skupne koristi nastane zgolj iz ~love{kih dogovorov, izre~enih ali predpostavljenih, nujno obravnavati lo~eno od vseh drugih presoj – misel, s katero mora sogla{ati vsaka lo~ina in vsak moralni sistem; prizadevanje, da bi tudi najbolj topoumnim in nejevernim vsilili prilagoditev na~elom, ki `enejo ljudi, da `ivijo v dru`bi, bo vedno hvalevredno. So torej trije razli~ni razredi greha in kreposti: religiozni, naravni in politi~ni. Ti trije razredi si ne smejo nikoli oporekati med seboj, a vse posledice in dol`nosti, ki sledijo iz enega, ne sledijo iz drugih dveh. Naravni zakon ne zahteva vsega tega, kar zahteva razodetje, in zgolj dru`beni zakon ne zahteva vsega, kar zahteva naravni: toda najve~jega pomena je, da razlikujemo to, kar izhaja iz dogovora, namre~ iz izre~enih ali tihih dogovorov ljudi, kajti v tej lo~itvi je meja nasilja, ki ga more ~lovek brez posebnega poslanstva Najvi{jega bitja legitimno izvajati nad ~lovekom. Idejo politi~ne kreposti lahko torej, ne da bi nam mogel kdo kaj o~itati, imenujemo spremenljivo, ideja naravne kreposti pa bi bila vedno prosojna in razvidna, ~e je ne bi zamra~ili ~lovekovo beda{tvo in strasti; ideja religiozne kreposti je vedno ena in stalna, ker je razodeta neposredno od Boga, ki jo tudi ohranja. Temu, ki govori o dru`benih dogovorih in njihovih posledicah, bi bilo torej napak pripisati na~ela, ki nasprotujejo bodisi naravnemu zakonu bodisi razodetju, saj ne govori o njih. Bilo bi napa~no, ~e bi kdo, ki govori o vojnem stanju pred dru`benim, prvega jemal v hobbesovskem pomenu, namre~ kot stanje brez kakr{nihkoli predhodnih dol`nosti in zavez, namesto da bi ga razumel kot dejstvo, porojeno iz pokvarjenosti ~love{ke narave in odsotnosti izrecne sankcije. Avtorja, ki se ukvarja s tem, kar izhaja iz dru`bene pogodbe, bi bilo napa~no obto`iti zlo~ina nepriznavanja obstoja sankcij pred samo pogodbo. Bo`ja in naravna pravi~nost sta po svojem bistvu nespremenljivi in stalni, saj ostaja odnos med dvema istima predmetoma vedno isti, medtem ko se ~love{ka ali politi~na pravi~nost, ki ni ni~ drugega kot odnos med dolo~enim dejanjem in spremenljivim stanjem dru`-Ferdinanda Facchineija, ki je bil objavljen v Benetkah leta 1765. O zlo~inih je ostro kritiziral, Beccario pa razglasil za “italijanskega Rousseauja” in “socialista”. Ker je izid pamfleta sledil uradni prepovedi raz{irjanja Beccarijeve knjige v bene{ki republiki, so mnogi v njem videli uraden komentar te prepovedi. Pamflet je izrecno omenjen na koncu tega nagovora. CESARE BECCARIA Cesare Beccaria be, lahko spreminja glede na nujnost ali koristnost tega dejanja za dru`bo, in jo lahko spozna samo, kdor raz~leni zapletena in nadvse spremenljiva razmerja civilnih zdru`itev. Kakor hitro so ta bistveno razli~na na~ela pome{ana, ni ve~ upanja, da bi bilo {e mogo~e dobro misliti o javnih zadevah. Na teologih je, da dolo~ijo meje med pravi~nim in nepravi~nim, kolikor te zadevajo notranje zlo ali dobro dejanja; dolo~itev razmerij med politi~no pravi~nim in nepravi~nim, namre~ med koristjo in {kodo za dru`bo, je naloga publicista7; pri ~emer nobena od obeh dolo~itev ne more nikoli prejudicirati druge, saj vsak vidi, koliko mora ~isto politi~na krepost popustiti nespremenljivi kreposti, ki jo emanira Bog. Kdorkoli, ponavljam, bi me hotel po~astiti s svojimi kritikami, naj nikar ne za~enja z domnevo, da so v meni razdiralna na~ela kreposti ali religije, saj sem dokazal, da moja na~ela niso taka, in namesto, da mi pripi{e nejevero ali hujska{tvo, naj poskrbi, da bo v meni odkril slabega logika ali nespametnega politika; naj ne zadrhti ob vsakem stavku, ki podpira interese ~love{tva; prepri~a naj me o nekoristnosti ali politi~ni {kodi, ki bi jo moja na~ela lahko povzro~ila, in naj mi poka`e prednost prejetih praks. Javno pri~evanje svoje religije in privr`enosti svojemu suverenu sem izpri~al, ko sem odgovoril na Pripombe in opazke; odgovarjanje na podobna besedila bi bilo v bodo~e odve~; toda vsak, ki bo pisal spodobno, kot pristoji po{tenim ljudem, in z umevanjem, ki me bo odvezalo dokazovanja prvih na~el, ne glede na to, kak{no bo, bo v meni, bolj kot nekoga, ki `eli odgovoriti, na{el mirnega ljubitelja resnice. Uvod Najpomembnej{a pravila ljudje ve~inoma prepustijo vsakdanji previdnosti ali odlo~itvi tistih, katerih interes je nasprotovati naj-modrej{im zakonom, ki po svoji naravi naredijo prednosti ob~e in se upirajo poskusom, da bi prednosti zgostili pri malo{tevilnih in tako na eno stran postavili zvrhano mero mo~i in sre~nosti, na drugo pa vso {ibkost in siroma{tvo. Ljudje, razen ~e ne prestanejo na tiso~e zablod v zadevah, ki so za `ivljenje in svobodo naj-pomembnej{e, in so prignani do roba, naveli~ani trpljenja hudega, niso pripravljeni iskati pomo~i proti neredu, ki jih tla~i, in pripoznati najbolj otipljive resnice, ki njihovim okornim umom, nevajenih raz~lenjevanja predmetov in navajenih sprejemanja njihovih vtisov scela, bolj po tradiciji, kot po premisleku, uhajajo prav zaradi njihove enostavnosti. Odprimo kronike in videli bomo, da so bili zakoni, ki so ali bi morali biti pogodbe svobodnih ljudi, najve~krat sredstvo strasti Beseda je vdor iz franco{~ine. Ozna~uje avtorja javnega prava ali izvedenca za javnopravna vpra{anja. 12 CESARE BECCARIA O zlo~inih in kaznih nekaterih malo{tevilnih, ali pa so nastali po naklju~ju in zaradi prehodne potrebe; ni jih narekoval hladen preu~evalec ~love{ke narave, ki bi z enega samega gledi{~a opazoval dejanja mno{tva ljudi in jih obravnaval z vidika najve~je sre~e, razdeljene med naj-ve~je {tevilo. Sre~nih je tistih nekaj narodov, ki niso ~akali, da bi se po~asen tek zdru`evanj in ~love{kih preobratov po skrajnem zlu usmeril k dobremu, temve~ so njihove vmesne prehode pospe{ili z dobrimi zakoni; hvale`nost ljudi si zaslu`i filozof, ki je imel pogum, da je iz svojega neznanega in zani~evanega kabineta zasejal med mno{tvo prva in dolgo jalova semena koristnih resnic. Spoznani so bili resni~ni odnosi med suverenom in podaniki ter med razli~nimi nacijami; spri~o filozofskih resnic, ki jih je tisk naredil vsem skupne, je trgovina o`ivela in med narodi se je vnel tih boj v prizadevnosti, najbolj ~love{ki in najdostojnej{i razumnih ljudi. To so sadovi, ki jih dolgujemo lu~i tega stoletja, toda le redki so preu~ili in se spoprijeli z okrutnostjo kazni in nepravilnostjo kazenskih postopkov, tega tako pomembnega in skoraj povsod v Evropi tako prezrtega dela zakonskih ureditev; le redki so sestopili k splo{nim na~elom in izni~ili zmote, ki so se nabrale v stoletjih, in vsaj zavrli samo z mo~jo, ki jo imajo spoznane resnice, presvoboden tok slabo vodene mo~i, ki nam je do zdaj dala dolg in avtoriziran zgled hladne grozovitosti. In vendar bi vzdihljaji {ibkih, `rtvovanih okrutni nevednosti in bogati brezbri`nosti, barbarska trpin~enja, ki so bila z razsipno in nekoristno strogostjo pomno`ena z nedokazanimi ali himeri~nimi zlo~ini, beda in grozote zapora, ki jih je pove~evala negotovost, najokrutnej{i rabelj revnih, morali pretresti tisto zvrst uradnikov, ki vodi mnenja ~love{kih duhov. Montesquieujev nesmrtni Predsednik je to snov naglo pre{el. Nelo~ljiva resnica me je primorala, da se napotim po svetle~ih sledovih tega velikega mo`a, toda ljudje–misleci, za katere pi{em, bodo moje korake znali lo~iti od njegovih. Sre~en bom, ~e bom, kot on, prejel skrivne zahvale neznanih in mirnih prista{ev razuma in ~e bom mogel vdihniti ono sladko drhtenje, s katerim se ob~utljive du{e odzivajo temu, ki zastopa interese ~love{tva. 1. Izvor kazni Zakoni so dogovori, s katerimi so se neodvisni in izolirani ljudje, utrujeni `ivljenja v nenehnem vojnem stanju in u`ivanja svobode, ki jo je negotovost njene ohranitve naredila nekoristno, zdru`ili v dru`bo. Del svobode so `rtvovali, da bi v miru in varno u`ivali ostalo. Vsota vseh teh `rtvovanih dele`ev svobode oblikuje suverenost nacije in suveren je njihov legitimen hranitelj in upravitelj; toda ustanovitev tega sklada ni zadostovala, treba ga je bilo {e obraniti pred zasebnimi prisvajanji vseh tistih posameznikov, ki iz sklada ne sku{ajo vzeti le CESARE BECCARIA 13 Cesare Beccaria svojega deleža, temveč si vedno prizadevajo prisvojiti tudi deleže drugih. Da bi to nalogo zadovoljivo opravili in despotski duh vseh ljudi odvrnili od ponovne potopitve družbenih zakonov v davni kaos, so bili potrebni čutni vzgibi. Ti čutni vzgibi so kazni, ki so določene za kršilce zakonov. Čutni vzgibi pravim zato, ker je izkušnja pokazala, da mnoštvo privzame trdna načela vedenja in se oddalji od občega načela razkroja, ki ga je mogoče opazovati v fizičnem in moralnem občestvu, samo zaradi vzgibov, ki neposredno pretresejo čute in so v duhu nenehno prisotni kot protiutež močnim vtisom delnih strasti, ki nasprotujejo občemu dobremu: niti zgovorno prepričevanje niti vznesenost niti najprelestnejše resnice niso zadostovale, da bi trajno zavrle strasti, ki so jih vzbudili živi trki prisotnih predmetov. 2. Pravica do kaznovanja Vsaka kazen, ki ni izpeljana iz absolutne nujnosti, je tiranska, pravi veliki Montesquieu — trditev, ki jo lahko takole posplošimo: tiransko je vsako dejanje avtoritete človeka nad človekom, ki ne izhaja iz absolutne nujnosti. To je torej temelj suverenove pravice do kaznovanja zločinov: nujnost zaščite sklada javne blaginje pred prisvajanji zasebnikov; bolj je varnost sveta in neprekršljiva in večja svoboda, ki jo suveren ohranja podanikom, tem pravičnejše so kazni. Poglejmo v človeško srce in v njem bomo našli temeljna načela resnične pravice suverenov, da kaznujejo zločine, kajti od moralne politike ni pričakovati trajnih prednosti, če ta ne temelji na občutkih, ki so od človeka neločljivi. Katerikoli zakon, ki se bo od njih odmaknil, bo naletel na nasproten odpor, ki bo na koncu prevladal: četudi zelo majhna, bo sila, ki nepretrgoma pritiska, premagala še tako silovito gibanje, ki ga je prejelo telo. Noben človek ni zastonj podaril dela svoje svobode za javno dobro, ta himera obstaja samo v povestih; če bi bilo mogoče, bi vsakdo med nami hotel, da pogodbe, ki vežejo druge, njega ne bi vezale; vsak človek se postavlja v središče vseh združitev na zemeljski obli. [Prve divjake je združila množitev človeškega rodu, ki sama na sebi ni bila velika, vendar je vseeno preveč prekašala sredstva, ki jih je ponujala jalova in pusta narava za zadovoljitev med seboj vse bolj navzkrižnih potreb. Prve združbe so nujno oblikovale druge, ki so nastale, da bi se ubranile prvih, in tako se je vojno stanje od posameznika preneslo na nacije.Ž Nuja je torej prisilila ljudi, da so se odrekli delu svoje svobode: in zato je gotovo, da ni nihče pripravljen v javni sklad vložiti več, kot znaša najmanjši možen delež, namreč ta, ki zadostuje, da druge navede k njegovi obrambi. Skupek teh najmanjših deležev oblikuje pravico do kaznovanja; kar je več od tega, ni pravičnost, ampak zloraba, je dejstvo, toda ni pravica. Opozarjam, da beseda pravica 14 CESARE BECCARIA O zlo~inih in kaznih ne oporeka besedi sila, pa~ pa je prva bolj preobrazba slednje – tista preobrazba, ki je najkoristnej{a najve~jemu {tevilu. Ko govorim o pravi~nosti, nimam v mislih ni~ drugega kot nujno vez, s katero je mogo~e ohraniti zdru`ene posebne interese, ki bi se brez nje raz-vezali v nekdanje stanje nedru`ljivosti; vse kazni, ki presegajo nujnost ohranjanja te vezi, so po svoji naravi nepravi~ne. Varovati se moramo tega, da bi besedi pravi~nost pripisali idejo ~esa realnega, kot na primer idejo fizi~ne sile, ali ~esa bivajo~ega – je le enostaven na~in pojmovanja ljudi, ki neskon~no vpliva na sre~o vsakogar; prav tako z njo nimam v mislih tiste vrste pravi~nosti, ki jo raz{irja Bog in je v neposrednem razmerju s kaznimi in nagradami prihodnjega `ivljenja. 3. Posledice Prva posledica teh na~el je, da lahko samo zakoni odrejajo kazni za zlo~ine in da je lahko ta avtoriteta le v suverenu, ki predstavlja vso dru`bo, zdru`eno z dru`beno pogodbo; noben uradnik (ki je del dru`be) ne more v nasprotju z zakoni pravi~no nalo`iti kazni drugemu ~lanu iste dru`be. Kazen, ki prekora~i od zakonov postavljeno mejo, je pravi~na kazen in poleg te {e ena kazen; uradnik ne more z nobeno pretvezo vneme ali javnega dobrega pove~ati kazni kr{itelju, ki je dr`avljan. Njihova druga posledica je, da je povezanost vsakega posameznega ~lana z dru`bo tudi povezanost dru`be z vsakim njenim posameznim ~lanom, povezanost, ki po svoji naravi pogodbeno zavezuje obe strani. ‘Ta zaveza, ki se od prestola spu{~a do ko~e in na enak na~in povezuje najve~jega in najbolj siroma{nega med ljudmi, pomeni le, da je interes vseh spo{tovanje pogodb, ki koristijo najve~jemu {tevilu ljudi. Tudi ~e jih kr{i en sam, je to za~etek avto-rizacije anarhije.“ Suveren, ki predstavlja to dru`bo, lahko oblikuje le splo{ne zakone, ki zavezujejo vse njene ~lane, ne more pa soditi, ali je nekdo prekr{il dru`beno pogodbo, saj bi se v tem primeru nacija razdelila na dva dela, enega, ki bi ga predstavljal suveren in bi trdil, da je bila pogodba kr{ena, in drugega, ki bi ga predstavljal obto`eni in bi to zanikal. Nujno je, da o resni~nosti dogodka razsodi nekdo tretji. Zato je nujno potreben uradnik, katerega razsodbe bi bile brezprizivne in bi jih sestavljala zgolj zatrjevanja ali zanikovanja posameznih dogodkov. Tretja posledica je naslednja: tudi ~e bi dokazali, da okrutnost kazni neposredno ne nasprotuje javnemu dobremu in samemu cilju, da prepre~i zlo~ine, in da je samo nekoristna, tudi v tem primeru ne bi nasprotovala le blagodejnim krepostim, ki so u~inek razsvetljenega razuma, bolj naklonjenega zapovedovanju sre~nim ljudem kot trumi su`njev, ki bi jo nenehno navdajali s pla{no okrutnostjo, temve~ bi oporekala pravi~nosti in sami naravi dru`bene pogodbe. CESARE BECCARIA 15 Cesare Beccaria 28. O smrtni kazni To nesmiselno razsipanje s trpin~enji, ki ni nikoli izbolj{alo ljudi, me je spodbudilo k preu~itvi vpra{anja, ali je v dobro organizirani vladavini smrt resni~no koristna in pravi~na. Katera utegne biti pravica, ki si jo pripisujejo ljudje, da pobijajo sebi enake? To gotovo ni pravica, iz katere izhajajo suverenost in zakoni. Ti so le se{tevek najmanj{ih delov individualne svobode vsakogar in reprezentirajo ob~o voljo, ki je skupek posameznih volj. Kdo je ta, ki bi bil hotel drugim ljudem prepustiti v svobodno presojo, da ga ubijejo? Kako to, da je v najmanj{i `rtvi svobode vsakega posameznika lahko vsebovana tudi najve~ja med vsemi dobrinami, `ivljenje? In ~e je bilo to res storjeno, kako se to na~elo sklada z drugim, po katerem ~lovek ni gospodar nad svojim `ivljenjem, nima svobode narediti samomora in je to svobodo moral imeti, ~e jo je mogel dati drugemu ali dr`avi? Smrtna kazen torej ni pravica, saj sem pokazal, da to ne more biti, pa~ pa je to vojna nacije z dr`avljanom, kajti nacija sodi, da je uni~enje njegove biti nujno ali koristno. Toda ~e bom pokazal, da smrt ni niti koristna niti nujna, bom zmagal v pravdi za ~love{tvo. Smrt dr`avljana se lahko zdi nujna samo iz dveh vzrokov. Prvi je, da ima ta dr`avljan tudi tedaj, ko mu je odvzeta prostost, take zveze in tako mo~, ki so pomembne za varnost nacije in njegov obstoj lahko privede do nevarne revolucije postavljene oblike postavljene vladavine. Smrt dr`avljana postane torej nujna tedaj, ko nacija pridobi ali izgubi svojo svobodo, ali v ~asu anarhije, ko zakone nadomestijo neredi. Toda v ~asu mirnega kraljevanja zakonov, v obliki vladavine, v kateri so zdru`ene zaobljube nacije, in je navzven in navznoter preskrbljena s silo in mnenjem, ki je nemara {e po-membnej{e od same sile; v obliki vladavine, v kateri je ukazovanje zdru`eno v resni~nem suverenu in bogastvo kupi ugodja ne pa avtoriteto, v tem primeru ne vidim nobene nujnosti, da bi ugonobili dr`avljana, razen ~e je njegova smrt edina zavora, ki druge lahko odvrne od tega, da bi storili zlo~ine – kar je drugi razlog, zaradi katerega se lahko zdi smrtna kazen pravi~na in nujna. ^e izku{nja vseh stoletij, v katerih poslednje mu~enje ni nikdar odvrnilo neomajnih ljudi od napadov na dru`bo, ~e zgled rimskih dr`avljanov in dvajset let kraljevanja moskovske carice Elizabete, v katerih je o~etom narodov ponudila ble{~e~ zgled, ki je vreden vsaj toliko kot mnoga osvajanja, pla~ana s krvjo sinov domovine, ne bi prepri~alo teh, za katere je govorica razuma vedno sumljiva, govorica avtoritete pa vedno u~inkovita, zadostuje, da za svet vpra{ajo naravo ~loveka in sli{ali bodo resni~nost moje trditve.8 Kar zadeva Elizabeto Petrovno, carico Rusije v obdobju 1741–1762, je bil Beccarijev vir Voltairova Histoire de l’empire de Russie. Elizabeta je v drugem desetletju 16 CESARE BECCARIA O zlo~inih in kaznih Na človeški duh ne učinkuje najbolj intenzivnost kazni, temveč njeno trajanje; lažje in trdneje kot močno, a bežno gibanje, našo občutljivost zganejo majhni, a ponovljeni vtisi. Oblast navade nad vsakim občutljivim bitjem je obča in tako kot človek z njeno pomočjo govori, hodi in poskrbi za svoje potrebe, tako se moralne ideje vtisnejo v duha le s pomočjo trajnih in ponovljenih trkov. Najmočnejša zavora za zločine ni grozljiva, a bežna predstava smrti podleža, temveč je to dolgotrajen in beden zgled človeka, ki mu je odvzeta prostost in je postal delovna žival, ki s svojimi napori odplačuje oškodovani družbi. Obrat k nam samim, ki je učinkovit, ker se zelo pogosto ponovi, mene samega bo doletelo to dolgotrajno in nesrečno stanje, če bom storil podobna hudodelstva, je veliko mogočnejši od predstave smrti, ki jo ljudje vedno vidijo v nejasni oddaljenosti. Vtis, ki ga naredi smrtna kazen, ne ubeži nagli pozabi, ki je za človeka tudi v najbistvenejših zadevah naravna in jo pospešujejo strasti. Splošno pravilo: siloviti vtisi presenetijo človeka le za kratek čas, a so sposobni narediti tiste prevrate, ki iz navadnih ljudi naredijo Perzijce ali Lakedaimonce; toda v svobodni in mirni vladavini morajo biti vtisi prej pogosti kot močni. Za večino postane smrtna kazen predstava, za nekatere pa predmet sočutja, pomešanega s prezirom — oba občutka sta v duhu gledalcev bolj prisotna od blagodejne groze, s katero naj bi jih navdajal zakon. Toda v zmernih in nenehnih kaznih ta občutek prevladuje, ker je edini. Zdi se, da bi morala biti meja zakonodajalčeve strogosti v občutku sočutja — ko ta začne prevladovati nad vsakim drugim občutkom v duhu gledalcev mučenja, ki je prirejeno bolj zanje kot za obtoženega. [Da bi bila kazen pravična, mora vsebovati le tisto mero intenzivnosti, ki zadostuje, da ljudi odvrne od zločinov; naj zločin prinese še tako velik dobiček, ni nikogar, ki bi po premisleku mogel izbrati popolno in stalno izgubo svoje svobode; torej ima intenzivnost kazni nenehnega suženjstva, ki stopi na mesto smrtne kazni, vse potrebno, da odvrne še tako odločnega duha; ima še več, dodajam sam: ogromno jih je, ki se zazrejo v smrt mirnega in negibnega obraza - ta zaradi fanatizma, oni iz napuha, ki skoraj vedno pospremi človeka onkraj groba, drug spet zaradi zadnjega obupnega poskusa, da ne bi živel, ali da bi se rešil nesrečnega položaja, — toda niti fanatizma niti nečimrnosti ni v kladah ali verigah, pod palico, jarmom ali v železni kletki, in obupanec v njih svojih muk ne končuje, temveč jih šele začenja. Naš duh se lažje upira nasilju in skrajnemu, toda svojega vladanja dejansko odpravila smrtno kazen, toda Voltairovo (in Beccarijevo) pozitivno sodbo o tej odredbi mo~no zmanj{ujejo kasnej{a zgodovinopisna dognanja. Pokazala so, da so smrtno kazen tedaj nadomestila strahovita mu~enja (puljenja nosa, v`iganja na ~elu in na li~nicah). “Zgled rimskih dr`avljanov” se nana{a na zakonsko dolo~eno pravico do provocatio na javnih zborovanjih, ki so jo imeli obsojeni na smrt ali na telesne kazni. CESARE BECCARIA 17 Cesare Beccaria minljivemu trpljenju, kot času in nenehnemu dolgočasju, saj se za hip lahko stisne, če naj tako rečem, in prve odvrne, medtem ko se dolgemu in ponovljenemu delovanju drugih njegova živahna prilagodljivost ne more upirati. Vsak zgled, ki ga s smrtno kaznijo dajemo narodu, predpostavlja zločin; v kazni nenehnega suženjstva en sam zločin daje mnoge trajne zglede in, če je pomembno, da ljudje pogosto vidijo moč zakonov, smrtne kazni ne smejo biti časovno med seboj zelo razmaknjene: potemtakem predpostavljajo pogostost zločinov, kar pomeni, da mučenje, če naj bo koristno, na ljudi ne sme narediti vtisa, ki naj bi ga naredilo, kar spet pomeni, da mora biti hkrati koristno in nekoristno. Temu, ki poreče, da je stalna sužnost tako boleča kot smrt in zatorej enako okrutna, odvrnem, da je morda še okrutnejša od smrti, če seštejemo vse nesrečne trenutke sužnosti, ki pa se raztezajo skozi vse življenje, medtem ko ona z vso svojo močjo deluje le trenutek; prednost kazni suženjstva je, da bolj ustrahuje gledalca kot tega, ki ji je podvržen; kajti prvi ima v mislih celotno vsoto nesrečnih trenutkov, medtem ko drugega nesrečnost sedanjega trenutka odvrača od nesrečnosti bodočih. V domišljiji se vsako zlo poveča in ta, ki trpi, najde pomagala in tolažbe, ki jih gledalci ne poznajo in vanje ne verjamejo, ker na mesto nesrečnikovega okorelega duha postavljajo svojo občutljivost.Ž Tako v grobem premišljuje tat ali morilec, ki razen vislic in mučilnega kolesa pred kršitvijo zakonov nima druge protiuteži. Vem, da je razvoj občutkov našega duha veščina, ki se je priučimo z vzgojo, in čeprav naj bi tat ne ponazarjal dobro njenih načel, ta niso nič manj dejavna. Kateri so ti zakoni, ki jih moram spoštovati in ustvarjajo tako velik razmik med menoj in bogatim? Odreče mi novec, za katerega sem ga prosil, in se opraviči s tem, da mi zapove bridkost, ki je sam ne pozna. Kdo je ustvaril te zakone? Bogati in mogočni ljudje, ki se jim nikoli ni zdelo vredno obiskati bedne koče siromaka in niso nikoli delili plesnivega kruha sredi nedolžnih krikov lačnih otrok in ženinih solz. Razklenimo te spone, ki so usodne za večino in koristne le za nekatere maloštevilne in neobčutljive tirane, na-padimo nepravičnost pri njenem izviru. Vrnil se bom v stanje svoje naravne neodvisnosti, nekaj časa bom živel svobodno in veselo s sadovi svojega poguma in svoje prizadevnosti, nemara bo prišel dan bolečine in kesanja, toda ta čas bo kratek in imel bom dan muk za mnoga leta svobode in zadovoljstev. Kot kralj maloštevilnih bom popravil napake usode in videl te tirane prebledevati in trepetati v navzočnosti tega, ki so ga z žaljivo ošabnostjo zapostavili svojim konjem in psom. V duhu podleža, ki vse zlorablja, se tedaj prikaže religija in mu predstavi lahko kesanje in skoraj gotovost večne sreče, ki močno zmanjša grozo pred poslednjo tragedijo. Kdor pa ima pred očmi veliko število let ali celo ves potek življenja, ki bi ga vpričo svojih sodržavljanov, s katerimi zdaj živi svobodno in družabno, prebil v suženjstvu in bolečini, kot suženj zakonov, ki so ga nekoč varovali, naredi koristno primerjavo vsega 18 CESARE BECCARIA O zlo~inih in kaznih tega z negotovim izidom njegovih zlo~inov in s kratkostjo ~asa, ko bi u`ival njihove sadove. Stalen zgled teh, ki jih v tistem trenutku vidi kot `rtve lastne neuvidevnosti, naredi nanj znatno ve~ji vtis kot predstava, ki ga bolj zakrkne kot popravi. Korist smrtne kazni ni v zgledu grozovitosti, ki jo daje ljudem. ^e so vojne strasti ali zahteve u~ile prelivati ~love{ko kri, zakoni, ki uravnavajo vedenje ljudi, ne bi smeli krepiti tega stra{ljivega zgleda, ki bi bil {e mra~nej{i, ker je zakonska smrt zadana s hladno prizadevnostjo. Zdi se mi absurdno, da zakoni, ki so izraz javne volje in se jim umor studi in ga kaznujejo, umor tudi sami zagre{ijo; da bi dr`avljane oddaljile od umora, zapovedo javnega. Kateri so resni~ni in najkoristnej{i zakoni? Tiste pogodbe in dogovori, ki bi jih vsi hoteli spo{tovati in predlagati, ko potihne vedno usli{ani glas zasebnih interesov, ali ko se ta spoji z glasom javnosti. Kako ljudje ~utijo do smrtne kazni? Razberimo te ob~utke iz dejanj ogor-~enja in prezira, s katerimi vsak gleda na rablja, ki je sam le nedol`en izvr{evalec javne volje, dober dr`avljan, ki prispeva k javnemu dobremu, nujno orodje javne varnosti navznoter, tako kot so to vrli vojaki navzven. Kateri je torej izvor tega nasprotja? In zakaj je v ljudeh ta ob~utek, ki `ali razum, neizbrisen? Zakaj so ljudje v najbolj skrivnem predelu svojega duha, tistem, ki bolj kot katerikoli drug ohranja izvorno obliko stare narave, vedno verjeli, da njihovega `ivljenja nima v oblasti nih~e, razen nujnosti, ki s svojim `eleznim `ezlom vlada vesolju. Kaj naj si mislijo ljudje, ko vidijo modre uradnike in turobne sve~enike pravi~nosti, ki z ravnodu{nim mirom in po~asnimi pripravami odredijo, naj se obto`enega odvle~e v smrt; in medtem ko nek nesre~nik, ~akajo~ na usodni udarec, vzdihuje v poslednjih mukah, sodnik brez~utno hladno in morda celo s prikritim samo-zadovoljstvom nad lastno avtoriteto u`iva v ugodjih in sladkostih `ivljenja? Ah!, pore~ejo, ti zakoni so le pretveze sile, so premi{ljeni in okrutni formalizmi pravi~nosti; so le domenjena govorica, s katero nas je mogo~e pogubiti z ve~jo gotovostjo – kot posve~ene `rtve nenasitnemu maliku despotstva. Umor, o katerem nam pridigajo, da je grozljivo hudodelstvo, opazujemo brez gnusa in brez strahu. Uporabimo ta zgled. Prizor nasilne smrti, ki se nam je iz opisov zdel stra{en, je, kot vidimo, hipna re~. Koliko manj stra{en bo za tistega, ki smrti ne pri~akuje in se tako izogne skoraj vsemu, kar je v njej bole~ega! Tak{ne mra~ne paralogizme, v katerih zloraba religije more narediti ve~ kot religija sama, ~e `e ne jasno, pa vsaj zmedeno oblikujejo ljudje, pripravljeni na zlo~ine. Na ugovor z zgledom, prisotnem v skoraj vseh stoletjih in skoraj pri vseh narodih, ki so nekatere zlo~ine kaznovali s smrtno kaznijo, odgovarjam, da se ta zgled izni~i ob resnici, proti kateri ni predpisov; da se nam zgodovina ljudi zdi le neizmerno morje zmot, med katerimi se je na povr{ini in v veliki medsebojni oddaljenosti CESARE BECCARIA 19 Cesare Beccaria uspelo obdr`ati le redkim in pome{anim resnicam. @rtvovanja ljudi so bila skupna skoraj vsem narodom, a kdo si jih upa opravi~evati? Dejstvo, da so se le redke dru`be in le za kratek ~as vzdr`ale zadajanja smrtne kazni, govori bolj v moj prid kot proti meni, saj se ujema z usodo velikih resnic, katerih trajanje je le preblisk v primerjavi z dolgo in mra~no no~jo, ki zagrinja ljudi. Sre~na doba, v kateri bo resnica tako kot do zdaj zmota pripadala najve~jemu {tevilu, {e ni nastopila in temu ob~emu zakonu so se do zdaj izognile samo tiste resnice, ki jih je neskon~na Modrost z razodetjem hotela lo~iti od drugih. Glas filozofa je pre{ibak proti viku in kriku mnogih, ki jih vodi slep obi~aj, toda redki modreci, ki so razkropljeni po zemeljski obli, se v intimi svojih src strinjajo z menoj; in ~e bi se resnica, kljub vsem oviram, ki jo oddaljujejo od monarha, mogla prebiti do njegovega prestola, naj ve, da je tja pri{la s tajnimi zaobljubami vseh ljudi, ve naj, da bo pred njegovim obli~jem zatajila krvavo slavo osvajalcev in da ji njeno pravi~no nasledstvo odreja prvenstvo med miroljubnimi trofejami vseh Titov, Antoninov ali Trajanov. Sre~no bi bilo ~love{tvo, ~e bi mu zakone prvi~ narekovali zdaj, ko vidimo, da so na evropskih prestolih postavljeni blagi monarhi, pobudniki miroljubnih kreposti, znanosti, umetnosti, o~etje svojega naroda, okronani dr`avljani, katerih rast avtoritete je vir sre~e njihovih podlo`nikov, ker odstranjuje vmesni despotizem – tem okrutnej{i, ker je bolj negotov – ki je du{il glasove ljudstva, vedno iskrene in vedno blagodejne, kadar jim uspe priti do prestolov! ^e ti vladarji pu{~ajo v veljavi stare zakone, to po~nejo zato, ker je z zmot silno te`ko odstranjevati obo`evano stoletno rjo, to pa je za razsvetljene dr`avljane razlog za {e bolj gore~e `elje po stalnem dvigu njihove avtoritete. Prevedel Igor Pribac 20 CESARE BECCARIA Igor Pribac Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria 1. Cesare Beccaria, italijanski razsvetljenski pravni filozof, v razpravi O zlo~inih in kaznih (Dei delitti e delle pene, 1764) dokazuje nekoristnost in nelegitimnost smrtne kazni, ki so jo zakonodaje tedanjih evropskih dr`av z nekaj redkimi izjemami predvidevale kot skrajno obliko kazni za storjene zlo~ine. Svojo znamenito zavrnitev smrtne kazni Beccaria utemeljuje tudi opirajo~ se na razlikovanje med naravnim in dru`benim stanjem in na pogodbeni vstop v dru`beno. Njegova izhodi{~a in argumenti odkrivajo bli`ino Hobbesovih – tako ko gre za odgovor na vpra{anje temeljev oblasti in njene kaznovalne pravice, kot tudi, ko gre za specifi~no vpra{anje utemeljitve smrtne kazni. Izhodi{~e Dei delitti je “brezkompromisna teorija razsvetljenega egoizma, ki jo je v zgodovini politi~ne misli mogo~e izena~iti le z redkimi drugimi”1. Naravni egoizem, trdi Beccaria, je ~loveka privedel do potrebe po pogodbeni vzajemni omejitvi “despotske” svobode vsakega od njih: “Prvi zakoni in prvi uradniki so nastali iz nuje za{~ite pred fizi~nim despotizmom vsakega ~loveka; to je bil ustanovitveni cilj dru`be”2. “Noben ~lovek ni zastonj podaril dela svoje svobode za javno dobro, ta himera obstaja samo v povestih; ~e bi bilo mogo~e, bi vsakdo med nami hotel, da pogodbe, ki ve`ejo druge, njega ne bi vezale; vsak ~lovek se postavlja v sredi{~e vseh zdru`itev na zemeljski obli.”3 1 Gough, J. W.: Il contratto sociale, Il Mulino, Bologna 1986, str. 237 (The social contract, A critical study of its developpments; prva izdaja leta 1936). 2 Dei delitti e delle pene (ur. G. Francioni), v: Edizione nazionale delle opere di Cesare Beccaria, vol. I, Mediobanca, Milan 1984; 9. pogl., str. 50. 3 Ib., 2, str. 30. CESARE BECCARIA 21 Igor Pribac 4 Ib., Bralcu, str. 19–20. Spri~o takih konceptualnih premis, na katerih sloni ogrodje 5 Ib., str. 19. argumentacije Dei delitti, lahko presene~a avtorjevo distanciranje od Hobbesa v predgovoru: 6 Ib. “Bilo bi napa~no, ~e bi kdo, ki govori o vojnem stanju pred dru`benim, prvega jemal v hobbesovskem pomenu, namre~ kot stanje brez kakr{nihkoli predhodnih dol`nosti in zavez, namesto da bi ga razumel kot dejstvo, porojeno iz pokvarjenosti ~love{ke narave in odsotnosti izrecne sankcije. Avtorja, ki se ukvarja z emanacijami dru`bene pogodbe, bi bilo napa~no obto`iti zlo~ina njihovega nepriznavanja pred samo pogodbo.”4 ^eprav Beccaria sprejme hipotezo naravnega stanja in tezo o univerzalnosti ~love{kega egoizma, se razmeji s Hobbesom, ko moralno objektivno vrednoti ~love{ko naravo. Hobbesu tuja “pokvarjenost ~love{ke narave” je sled, s katero je ta odmik mogo~e tudi pojasniti: poleg narave in zakonov, ki jih je postavil ~lovek, Beccaria kot vir prava priznava tudi bo`je razodetje. Trije klasi~ni izvorni subjekti prava, ki jih lahko jasno razlo~imo pri Akvinskem, – bog, narava, ~lovek – so podlaga trojnemu razlo~evanju vrline in greha, religioznemu, naravnemu in politi~nemu, ki je hierarhi~no in na vsaki posamezni ravni vrlini in grehu dolo~a razli~en obseg. Bog je vrhovni zakonodajalec, njegove dolo~itve pravi~nosti so nespremenljive in ve~ne, kakr{ne so tudi naravne. Obe ravni pravi~nosti je mogo~e asimilirati v eno samo, ~e ju presojamo v odnosu do ~love{kih zakonov, ki so med tremi vrstami edini spremenljivi. Vsem trem ravnem pomena pojma pravi~nosti je skupno, da prispevajo k doseganju tostrane sre~e. Presoja tostranih u~inkov verskih resnic ka`e na to, da je namera na{ega avtorja depotencirati vlogo boga in narave kot izvorov prava na najmanj{o mo`no stopnjo, ki {e ne bo zanikala samega obstoja boga in njegovih prerogativ. Tri dolo~itve pra-vi~nosti si med seboj seveda ne smejo nasprotovati, toda na~elo njihove enotnosti ni izpeljivo, ~e izhajamo le iz ene od njih. Med njimi ni deduktivnega razmerja, pa~ pa le razmerje ve~jega in manj{ega obsega veljave: “Naravni zakon ne zahteva vsega tega, kar zahteva razodetje, in zgolj dru`beni zakon ne zahteva vsega, kar zahteva naravni”.5 Zaradi neizpeljivosti ~love{kih dogovorov iz bo`jega prava, zaradi vi{jih zahtev slednjega v primerjavi s temi, ki jih nalagajo pogodbe med ljudmi, zlasti pa zaradi spornosti dol`nosti, ki jih ima ~lovek v razmerju do boga. “se zdi to, kar zaradi nuje in skupne koristi nastane zgolj iz ~love{kih dogovorov, izre~enih ali predpostavljenih, nujno obravnavati lo~eno od vseh drugih presoj – misel, s katero mora sogla{ati vsaka lo~ina in vsak moralni sistem”.6 22 CESARE BECCARIA Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria Homologen razlog iz nadaljnje obravnave izlo~i tudi nespremenljivo naravno pravo: nevednost in strasti ljudi ne morejo biti podlaga sistema zakonov in sankcij, ker o njih ni soglasja. Da bi iz razpravljanja izlo~il verske spore o “posebnem poslanstvu Najvi{jega bitja” in “arbitrarne pojme greha in kreposti”7, Beccaria napove, da se bo ukvarjal le z dogovorjenim pravom in njegovimi emanacijami. Izlo~itev zakonodajstva boga in norme pravi~nosti, od boga polo`ene v naravo, nas ob hipotezi univerzalnega egoizma ~loveka vra~a v Hobbesove miselne okvire. Kako torej razumeti Beccarijevo opozorilo, naj bralci njegove razprave nikar ne postavljajo v bli`ino Hobbesovih in naj njemu, ki govori o vojnem stanju pred dru`benim in se namerava ukvarjati izklju~no s tem, kar sledi iz dogovora med ljudmi, ne pripisujejo zanikanja obstoja emanacij pogodbe pred njenim nastankom? Kot del defenzivne strategije, ki zaznamuje celoten predgovor bralcem, v katerem se pojavlja. Da bi odgnal leganje Hobbesove sence nadenj, vojno stanje, s katerim odpira svojo razpravo,8 Beccaria predstavlja kot stanje sprijenosti ~lovekove narave. Bilo bi napak, dopoveduje Beccaria, razumeti vojno stanje tako, kot ga opisuje Hobbes, t.j. kot izvorno stanje ~lovekove narave, v katerem ni dol`nosti ne zavez. Vojno stanje ni naravno stanje, temve~ izrojeno naravno stanje, ki je nastalo zaradi odsotnosti splo{no sprejete avtoritete subjekta kaznovalne pravice. Namen avtorjevega opiranja na Locka je ohraniti pravno avtoriteto boga, obenem pa ga obraniti obto`be avtorstva “sprijenega” ~loveka. V Beccarijevem pojmovnem kontekstu je ta obto`ba mogo~a le, ~e vojno stanje izena~imo z naravnim, kot to naredi Hobbes. Sam sicer za~enja z opisom vojnega stanja, ki je v osnovnih potezah enako Hobbesovemu, vendar ga ne izena~i z naravnim. Vojno stanje je v tej perspektivi nenaravno in zgodovinsko, rezultat ~lovekovega odmika od svoje izvorne narave. Razslojitev prava v nagovoru bralca je glede na dejansko pot, ki jo ubira razprava, metadiskurzivna in slu`i le obrambi izhodi{~a razprave pred obto`bami ateizma in hujska{tva k uporu oblastem.9 Ker so podrejene ravni prava nezvedljive na vrhovno, ki ima sede` v bogu, in ker je Beccarijev namen razpravljati le o tem, kar sledi iz dogovorov med ljudmi, mora opustiti teolo{ke premise. “Na teologih je, da dolo~ijo meje pravi~nega in nepra-vi~nega, kolikor zadevajo notranje zlo ali dobroto dejanja; dolo~itev razmerij med politi~no pravi~nim in nepravi~nim, namre~ med koristjo ali {kodo za dru`bo, je naloga publicista”.10 Izhodi{~e razpravljanja je torej lahko `e omenjeni “fizi~ni despotizem”, ki je predhoden ~love{kim zakonom in oblastem, in izvorna svoboda vsakega posameznika, opredeljena povsem v skladu s Hobbesom kot “ob~e delovanje na vse stvari... ...ki ga omejujejo samo lastne sile”11. Nagovor bralca, ki evocira 7 Ib. 8 Začetek prvega odstavka prvega paragrafa Dei delitti se glasi: “Zakoni so pogoji, s katerimi so se neodvisni in izolirani ljudje, utrujeni življenja v nenehnem vojnem stanju in uživanja svobode, ki jo je negotovost njene ohranitve naredila nekoristno, združili v družbo.” (Ib., 1) 9 Ti dve potencialni obtožbi Beccaria omeni: “... namesto, da mi [kritikZ pripiše nejevero ali hujskaštvo, naj poskrbi, da bo v meni odkril slabega logika ali nespametnega politika”. (Ib., Bralcu, str. 21.) 10 Ib., str. 20. 11 Ib., 9, str. 50 CESARE BECCARIA 23 Igor Pribac Akvinskega in tudi Aristotela, navsezadnje le vljudno zavrne usluge, ki bi jih lahko nudile njune teorije pravi~nosti, in utira pot metodolo{kemu individualizmu. Polje, znotraj katerega se giblje Beccaria, je zamejeno predvsem s hobbesovskimi premisami. 2. Med posledice dogovorov, ki se jim posve~a Beccaria, spadajo v prvi vrsti kazni za njihovo kr{itev. Dolo~itev kaznivega dejanja, pravica kaznovati, nosilci te pravice in ciljev kazni sledijo iz sprejetih dogovorov. Njegovo “naravnopravno” in kontraktu-alisti~no izhodi{~e je tako le okvir za re{evanje mnogo bolj specifi~nega vpra{anja utemeljitve in dolo~itve kriterijev posameznih kazni. Kriterij kazenske zakonodaje, ki ga zagovarja, je predvsem utilitaristi~en – predvsem, toda ne povsem. ^eprav Beccaria presoja kazensko pravi~nost pogodbeno vzpostavljene suverene politi~ne oblasti v lu~i utilitaristi~nega kriterija “najve~je sre~e, razdeljene med najve~je {tevilo (pod~rtal C. B.)”12, kar ga usmerja k analizi u~inkov dolo~ene kazni glede na to merilo in ga odvezuje iskanja predpogodbenih utemeljitev kaznovanja, v najznamenitej{em poglavju razprave ob dokazovanju neprimernosti smrtne kazni pred njenim utilitaristi~no zastavljenim spodbijanjem, navede tudi naravnopravne razloge njenega zanikanja, ki so od utilitaristi~nih strogo razmejeni in logi~no predhodni. Njihov predmet ni presoja smrtne kazni v lu~i ciljev politi~ne oblasti, ampak vpra{anje temeljev njene upravi~enosti. Ta pa je nelo~ljivo povezana z utemeljitvijo oblasti. “Katera utegne biti pravica, ki si jo pripisujejo ljudje, da pobijajo sebi enake. To gotovo ni pravica, iz katere izhajajo suverenost in zakoni. Ti so le se{tevek najmanj{ih delov individualne svobode vsakogar in reprezentirajo ob~o voljo, ki je skupek posameznih volja. Kdo je ta, ki bi bil hotel prepustiti drugim ljudem v svobodno presojo, da ga ubijejo? Kako to, da je v najmanj{em `rtvovanju svobode vsakega posameznika lahko tudi najve~ja med vsemi dobrinami, `ivljenje? In ~e je bilo to storjeno, kako se to na~elo sklada z drugim, po katerem ~lovek nima svobode narediti samomora in je to svobodo moral imeti, ~e jo je mogel dati drugemu ali dr`avi?”13 Jedro Beccarijevega napada na pravico dr`ave, da odvzame `ivljenje svojemu pripadniku, je naravnopravno razmi{ljanje. Izhodi{~e je naravna sebi~nost ljudi – temelj in motiv njihovega zdru`evanja v dr`avo. Sebi~ni posamezniki so dr`avo ustvarili tako, da so suvereni oblasti pogodbeno odtujili le najmanj{i, za doseganje ciljev dr`ave nujno potreben del svojih mo~i – tisti del, 24 CESARE BECCARIA 12 Ib., Uvod, str. 23. 13 Ib., 28, str. 86. Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria brez katerega ni mogo~e zagotoviti njenega delovanja v skladu s postavljeno normo maksimiranja sre~e dr`avljanov. Ker ta norma nedvomno vklju~uje tudi pravico do `ivljenja vsakega od njih, suverenov pravorek ne more vklju~evati pravice do odlo~anja o `ivljenju in smrti posameznikov, ki so se vanjo zdru`ili. Cilj odtujitve dela njihovih mo~i je bilo zajam~eno u`ivanje njihovih neodtujenih pravic, med njimi na prvem mestu pravice do `iv-ljenja, ki je predpogoj dobrega `ivljenja, kakorkoli ga pojmujemo. Beccaria zanika, da bi pravica odlo~anja o `ivljenju in smrti bila predmet dru`bene pogodbe. Pravica do `ivljenja ne more biti zastavljena v pogodbenem konsenzu, ki se ustvari prav v tej to~ki: vsi se strinjajo, da je `ivljenje za vsakogar najvi{ja vrednota, ki je ni nih~e pripravljen odtujiti. Neodtujljivost `ivljenja je tista meja svobodnega razpolaganja subjekta s samim seboj, ki ga kot subjekt vzpostavlja in ga zavezuje v njegovih odlo~itvah. Dogovarjanje o `ivljenju pod skupnimi zakoni in oblastjo ter odstopanje od neomejene uporabe svojih mo~i je razumljivo le, ~e ne pride v konflikt z implicitno podmeno tega dogovarjanja. Vsak dogovor o skupnih zakonih temelji na neizre~eni podmeni, da je ohranitev `ivljenja najpomembnej{i cilj, ki ga nih~e od njih ni pripravljen odtujiti. Da bi se zagotovitvi ohranitve `ivljenja vsak kar najbolj pribli`al, se dogovarjajo o tem, kaj so zanj pripravljeni `rtvovati. Sklenitev dru`bene pogodbe je le del individualnih prizadevanj po obvarovanju `ivljenja. Ker z njim ne more svobodno razpolagati individuum sam, tega ne more tudi nih~e drug. 14 Cf. Kant, I.: Methaphysik der Sitten, I. Rechtslehre, E. Vom Straf-und Begnadigungsrecht. Beccarijevo stali{~e, da je smrtna kazen nepravi~na, ozna~i za plod “afektirane humanosti” in “sofizem”. (Kant Werke in Zwölf Bänden, VII, TheorieWerkausgabe, Suhrkamp, Frankfurt 1968, str. 457.) 15 Cf. Hegel, G. W.F.: Hegles Vorlesungen über Rechtsphilosophie 1818– 1831, 2. knjiga: Die Rechtsphilosophie von 1820, ur. K.-A. Ilting, Stuttgart Bad Canstatt, 1974; par. 100, str. 98–99. 3. Na te misli in ne na od njih neodvisne utilitaristi~ne razloge, ki jim sledijo in zavzemajo dale~ ve~ji del poglavja, posve~enega smrtni kazni, sta se odzvala Kant in Hegel. Vsak od njiju je z lastnimi argumenti zanikal njegov sklep. Kant je ohranil pogodbeni okvir nastanka dr`ave, hkrati pa zanikal “sofizem” Beccarijevega sklepa z opozorilom na njegovo prezrtje neisto-vetnosti dveh volj, ki sta vanj vpleteni. Volji sta torej dve: na eni strani je volja ~loveka kot zakonodajalca, katerega ~isti pravno zakonodajni um, abstrahiran od partikularne individualnosti, je sposoben ob~ega, torej nepristranskega pristopa, in pristane na kazen, na drugi strani pa je volja ~loveka kot “podanika” zakonov in njihovega morebitnega kr{ilca v njegovi neposredni posameznosti, ki v zakonodajni dejavnosti nima pravice uveljavljati svojega zainteresiranega nestrinjanja s kaznijo.14 Heglova kritika je {ir{ega zamaha kot Kantova. V O~rtih filozofije prava15 zavrne argument proti kapitalni kazni skupaj s pogodbeno teorijo nastanka dr`ave. Dr`ava ni pogodbena tvorba, niti ni `ivljenje njenega pripadnika njena substancialna bit, ki bi jo CESARE BECCARIA 25 Igor Pribac 1D6e Bi udregliiott, iA e.: dOeplloem pbeenek bila dr`ava zavezana brezpogojna {~ititi. Dr`ava je nasprotno vi{ja (ur. A. Burgio, Feltrinelli, realnost kot so `ivljenja posameznikov in lahko v imenu svoje Milan 1991; str. 175.) ohranitve zahteva njihovo `rtvovanje. Ker je do posameznikov, ki so v njej zdru`eni, kot ob~e do posameznega in ker ima ob~e svoje lastno, v odnosu do vsakega posameznega prednostno `ivljenje, lahko v imenu svojega pre`ivetja individue obravnava kot svoje sredstvo. Ko to zapi{e, Hegel ne nasprotuje le Beccariji in Kantu, temve~ tudi in predvsem Hobbesu. Razlogov za sodbo, da je Heglov resni~ni oponent v 100. paragrafu O~rtov, navkljub njihovemu omenjanju Beccarije, v resnici Hobbes, je ve~ in so med seboj povezani. Prvi in najpomembnej{i je, da se Hegel obregne izklju~no ob tisti del Beccarijeve argumentacije, ki je, kot re~eno, neizvirna, “š{olska argumentacija’”,16 razvita znotraj miselnih vzorcev 17. stoletja. Poleg tega Hegel ne omenja utilitaristi~no zastavljenega primerjalnega presojanja u~inkov smrtne kazni in njene opustitve, ki ga lahko obravnavamo kot specifi~no Beccarijevega. Med vrsticami je Hobbes navzo~ tudi v Heglovem zagovoru pravice dr`ave do kazenske usmrtitve posameznika, ki dr`avne razloge postavlja pred individualne. Hobbes se v tem pogledu, dale~ od tega, da bi lahko veljal za anticipacijo Hegla, z njim povsem razhaja. Telos dr`ave, ki je za Hegla emancipiran od telosa posameznikov – glede na njihovo odvisnost od pre`ivetja dr`ave jih je mogo~e ozna~iti za njene pripadnike – je za Hobbesa ohranitev `ivljenja tistih, ki so se vanjo zdru`ili. Antipodnosti tega stali{~a v odnosu do Heglovega se sicer pridru`uje tudi Beccaria, vendar se od Hobbesa lo~i po ozkem snopu vpra{anj, ki jih presoja s tem v zvezi. Hobbes namre~ v splo{ni obliki razvije vpra{anje razmerja med posameznikom–dr`avljanom in suvereno politi~no oblastjo, ki ga v polemi~ni obliki izpostavi tudi Beccaria z namenom dokazati nenujnost in nekoristnost smrtne kazni. Res je, da zastavi tudi vpra{anje, ali pravica dr`avne oblasti do kaznovanja vklju~uje tudi pravico do usmrtitve, in nanj odgovori negativno, vendar to ni odlo~ilni razlo~ek med njim in Hobbesom. Odlo~ilno je, da je pri Beccariji na~elna pravica zakonite oblasti do kaznovanja vseskozi bolj ali manj tiha podmena, ki ostane argumentativno netemati-zirana, dokler razpravljanje v njenih okvirih ne zadene ob vpra{anje kapitalne kazni. [ele na tem mestu, ob vpra{anjih, ki spodbijajo neomejene pravice dr`ave na podro~ju kazenske zakonodaje, vznikne dotlej zamol~ano vpra{anje temelja, na podlagi katerega je to neomejenost mogo~e zanikati. Naravnopravno ali preddru`be-no izhodi{~e in pogodbeni nastanek dr`ave, ki ju omenja na za~etku Dei delitti in ju v nadaljevanju nadomesti z utilitaristi~nim na~elom maksimiranja, se ob smrtni kazni izka`eta za dejavna koncepta, ki presojo u~inkov in mere punitivnega delovanja dr`ave zvrne v vpra{anje po legitimaciji tega delovanja. Nezmernost smrtne kazni zastavi vpra{anje temelja kazni. 26 CESARE BECCARIA Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria Kar zadeva utemeljitev pravice dr`ave do kaznovanja, je 127, Dstre.i 2d9e–li3tt2i .e delle pene, Beccaria splo{en in se zadovolji z zatrjevanjem njene nelo~ljive povezanosti s pogodbenim nastankom dr`ave. Pravici suverene oblasti do kaznovanja sicer posveti 2. poglavje Dei delitti, vendar v njem ne zvemo ni~, kar bi pravico do kaznovanja lo~ilo od npr. pravice do izdajanja zakonov. Obe sta nujna atributa suverene oblasti in ju od nje ni mogo~e lo~iti. Vsota individualnih dele`ev svobode tvori suvereno oblast, katere klju~na pravica in dol`nost je upravljati s pravi~nostjo, ki vklju~uje tudi pravico do kazno-vanja.17 Bolj kot utemeljitev kaznovalne pravice dr`ave ga zanimajo njene omejitve in presoja kriterijev dobre kazni, ki to pravico `e predpostavljajo. Z drugimi besedami, naravnopravno izhodi{~e teorije o nastanku dr`ave in njegovo kontraktualisti~no dopolnilo, ki bi pojasnilo tudi pravico dr`ave do kaznovanja z omejitvami vred, sta pri njem `e na pol zabrisana in omejena na vlogo `e pre`ve~enih predpostavk, zato zadostuje o tem le kratek povzetek na za~etku razprave. Kar naj od teh predpostavk ostane, je le utilitaristi~no na~elo pravi~nosti, ki vklju~uje mo`nost sprememb dogovorjenega. Po naravnopravnem uvodu je vsa pozornost lahko namenjena pozitivni civilnopravni kazenski ureditvi in kazenskim postopkom, ki so predmet razprave v lu~i norme ~im ve~je sre~e ~im ve~jega {tevila ljudi. Ta norma ni ve~ jasno povezana z voljo ljudi, ki se pogodbeno zdru`ujejo v dr`avo, ni prikazana kot nujna konsekvenca izvornega naravnega stanja, temve~ kot cilj prizadevanj oblasti. Kazen kot sredstvo, ki ga ima suverena politi~na oblast na voljo za doseganje teh ciljev, pri Beccariji ni toliko posledica naravnopravnih, predpogodbenih premis, ki se investirajo v izvorno pogodbo, temve~ je, odtrgana od svojih premis, sredstvo civilnopravne norme. To je o~rt Dei delitti – toda o~rt, ki ne prevlada absolutno. Beccarijeva te`nja, da bi svojo razpravo omejil na civilnopravne razloge, odtrgane od njihovih naravnopravnih osnov, ob smrtni kazni ne vzdr`i preskusa lastne doslednosti. Ko gre za pravico dr`ave, da v imenu javne koristi terja `ivljenje kr{ilca zakonov, obravnava kazensko zakonodajne oblasti v dr`avi, ki je naredila `e korak k svoji osamosvojitvi in se pribli`ala Heglovi dr`avi, spet odlo~no pose`e po argumentih, ki izhajajo iz naravnopravne in kontraktualisti~ne geneze dr`ave in ki imajo svojo ultima ratio v egoisti~ni naravi posameznika. Ko gre za glavo, se tudi razprava vrne k poglavitnemu: k nastalosti oblasti, k vzrokom, ki so jo ustvarili in ki z njenim nastankom niso brez sledu odpravljeni. Dr`ava se ka`e kot u~inek vzrokov, ki v u~inku niso v celoti povzeti nasprotno, vztrajajo kot njemu zunanji in ka`ejo na njegovo proizvedeno, odvisno naravo. Zatrjevanje drugotnosti dr`avne oblasti eo ipso zanika njeno absolutno naravo in opozorijo na njeno omejenost v odnosu do njenega transcendentnega po~ela – razpr{ene mo~i in svobode posameznikov. Dr`ava je CESARE BECCARIA 27 Igor Pribac nastanek kolektivnega subjekta, ki posameznikov ne odpravlja kot posameznikov; je rezultat teleolo{kega ravnanja, vendar ni telos tega ravnanja, pa~ pa le sredstvo njegovega doseganja, iz ~esar po Beccarijevem mnenju sledi, da njeni cilji ne morejo priti v nasprotje z najpomembnej{imi cilji, ki so motivirali njen nastanek in jo vzdr`ujejo pri `ivljenju. Kar je pri Beccariji kr{itev generalnega na~rta razprave – abrupten vdor problematike razmerja med naravnim in pozitivnim pravom, ki ga na za~etku razprave prehitro odpravi, brez pojasnila, kaj obsega najmanj{a koli~ina odtujene svobode, ki se ji je vsak pripravljen odpovedati, kak{ne pravice priti~ejo dr`avi, ki prejme in upravlja z odtujeno svobodo –, je pri Hobbesu predmet eksplicitno postavljenega vpra{anja in prizadevanja, da bi nanj zadovoljivo odgovoril. Vpra{anje utemeljitve pravice oblasti, da kaznuje, najodlo~neje postavi v 28. poglavju Leviatana, naslovljenem “Of Punishments and rewards”, neposredno po uvodni definiciji kazni. “Toda preden karkoli izpeljem iz te definicije, je treba odgovoriti na pomembno vpra{anje in to je, skozi katera vrata je vstopila pravica ali avtoriteta dr`ave, da kaznuje.”18 Hobbes niti najmanj ne dvomi, da ima dr`ava pravico do kaznovanja kr{iteljev njenih zakonov. Pravica do kaznovanja je eden od substancialnih atributov suverene civilne oblasti in ~e je ta pravica civilni oblasti odvzeta, je s tem razru{en tudi temelj njene trdnosti.19 Vpra{anje, ki si ga zastavlja na za~etku 28. poglavja, zadeva utemeljitev te pravice, kar je nekaj povsem drugega od dokazovanja njene nujnosti za trdnost dr`ave, ~esar se loteva v Leviatanu 18. Razen tega v Leviatanu 18 govori le splo{no o telesnih, denarnih in sramotilnih kaznih, ne da bi izrecno odprl vpra{anje smrtne kazni. Vpra{anje in “vrata”, o katerih govori Hobbes v Leviatanu 28, so tista, ki jih je Beccaria prehitro priprl, ko je svojo razpravo preusmeril v civilnopravni diskurz, in za~no loputati ob smrtni kazni, ko kategori~no trdi, ne da bi to podprl z dokazi, da pravica do usmrtitve, ki si jo lasti dr`ava, ne izhaja iz pravice, ki je dr`avo ustvarila. Kjer Beccaria vidi jasen, toda kot so pokazali njegovi kritiki, sporen odgovor, se Hobbes brez ovinkarjenja spoprijema s te`avnim vpra{anjem. Z Beccarijo sogla{a, ko ta v svojo argumentacijo pritegne nastanek dr`ave in predcivilno stanje ljudi, vendar sam to naredi na bolj raz~lenjen na~in, ki pravico do kaznovanja nelo~ljivo spne z nastankom dr`ave. 18 Leviatan 28, str. 297 (Leviatan navajam po: English Works of Thomas Hobbes, vol. 3, ur. sir W. Molesworth, London 1839– 45). 19 Ib., 18, str. 166–167 in nasl. 28 CESARE BECCARIA Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria 4. Ib., 28, str. 297. Potrebo po utemeljitvi kaznovalne pravice dr`ave spro`a teza, da je kazen naravnopravno nepojmljiva. “KAZEN je hudo, ki ga prizadene javna oblast temu, ki je ali ni storil tega, o ~emer ista oblast sodi, da je kr{itev zakona, z namenom, da bi na ta na~in bila volja ljudi kar najbolj pripravljena na poslu{nost. (Pod~rtal H.)”20 Motivacija kazni je tako pri Hobbesu kot pri Beccariji pragmati~na. Dolo~a jo optimalnost njenih u~inkov v lu~i zmanj-{evanja vzrokov prihodnjih kr{itev zakona. Kot vsaka druga izku{nja bo v kaznovanem in v vseh, ki so bili z njenim pri-zadejanjem seznanjeni, utrdila miselno zvezo med prekr{kom in kaznijo, v kateri bo kr{itev zakona dojeta kot vzrok, ki je kot po avtomatizmu spro`il u~inek – kazen: sosledje dveh dogodkov se bo utrdilo v kavzalno zvezo. Trdnost te spominske miselne zveze, ki bo v prihodnje dolo~ala dr`o subjekta v odnosu do zakona, je odvisna od razmerja med pogostostjo te izku{nje in redkostjo nasprotne izku{nje, ko kr{itvi ne sledi kazen.21 Tudi v tem pogledu se kazen razlikuje od ma{~evalnega dejanja, storjenega bodisi v naravnem bodisi v civilnem stanju, ko posameznik, ki mu je drugi prizadejal {kodo, tudi sam povzro~i povra~ilno hudo drugemu. Ma{~evanje je povra~ilni ukrep, dolo~en s predhodnim dejanjem, ki ne predvideva, vsaj ne nujno, u~inkov ma{~evalnega dejanja na prihodnje ravnanje drugega, medtem ko “namera kazni ni ma{~evanje, ampak zastra{e-vanje” 22 pred posledicami kaznivega dejanja. Kazen, njeno mero in obliko, odlikuje eksemplari~na razse`nost, ki potiska v ozadje njeno izravnalno namero. Kazen resda mora biti vsaj izravnana, ~e ne ve~ja kot je korist ali zadovoljstvo, nastalo s kr{itvijo zakona, vendar je razlog za tak{no dolo~itev nujne najmanj{e vi{ine kazni misel kaznovalca na njene koristne u~inke za ohranjanje dru`-benega reda: ~e so posledice kaznivega dejanja manj neprijetne od protipravno pridobljenega ugodja, kazen ne bo delovala odvra~alno na potencialne kr{ilce.23 Od ma{~evalnega dejanja v naravnem stanju se kazen seveda lo~i predvsem po svojem pravnem statusu – njenega pojma si ne moremo zamisliti brez pojmov javne oblasti, javnega zakona in kr{itve zakona; naravnanost kaznovalne politike na njene u~inke ni mogo~a, ~e predhodno ni oblikovana civilna oseba, po-osebljenje hotenja vseh, da `ivijo pod enotnimi zakoni. O pravici do kaznovanja v naravnem stanju torej ne moremo govoriti ni~ bolj, kot o obstoju pravi~nosti ali o mo`nosti lo~evanja mojega in tvojega v naravnem stanju. ^e je kazen proizvod ~loveka v istem pomenu, kot to velja za dr`avo, potem moramo njeno utemeljitev izslediti v teoretski genezi suverene oblasti. Izhodi{~e odgovora na vpra{anje izvora pravice do kaznovanja mora torej se~i k pogojem in okvirom izvorne dru`bene pogodbe 21 Elements of Law 1.1.7, str. 15 (Delo navajam po: Hobbes, Thomas: Elements of Law, Natural and Politic, ur. Ferdinand de T”önnies, Frank Cass & Co. Ltd., London 1969; poglavja, ki so prevedena v ^asopisu za kritiko znanosti, navajam po tem viru. 22 Leviatan 28, str. 299. 23 Ib. CESARE BECCARIA 29 Igor Pribac 24 Ib., 14, str. 120; cf. tudi Elements of Law 1. 17. 2. 25 Ib. 26 Ib. 27 Ib. str. 127. – k prizadevanju po ohranitvi `ivljenja in nastanku suverene oblasti. Posledica vsakogar{njega prizadevanja v naravnem stanju, da naredi vse, kar je potrebno za njegovo ohranitev, je, da nih~e “ne more opustiti svoje pravice do odpora proti tistim, ki ga z `ivo silo napadajo, da bi mu odvzeli `ivljenje”24. V imenu `ivljenja kot najvi{je vrednote je v naravnem stanju pravica do njegove obrambe z vsemi sredstvi neodtujljiva pravica vsakega posameznika. Se neodtujljivost pravice do odpora ohrani tudi v civilnem stanju? Hobbesov odgovor je nedvoumen. Ker je dru`bena zaveza sklenjena, da bi ohranila `ivljenje tistih, ki so se zavezali, pravice do razpolaganja s svojim `ivljenjem nih~e ne more prostovoljno odtujiti. Ta, ki se je odpovedal neki svoji pravici ali jo prenesel na drugega, je to naredil prostovoljno “in predmet vsakega prostovoljnega dejanja je neko dobro za tega, ki ga je storil (pod~rtal H.)”25. Ker sta smrt in `ivljenje v veliki bole~ini ali pomanjkanju negacija cilja vseh prostovoljnih dejanj, “nih~e ne more odlo`iti svoje pravice, da se upre tem, ki ga s silo napadejo, da bi mu odvzeli `ivljenje, ker tega ni mogo~e razumeti kot njegovega prizadevanja za neko dobro zanj. ... In zato, ~e je pri komu videti, da je z besedami ali drugimi znaki opustil cilj, ki so mu ti znaki namenjeni, ne gre razumeti, da je mislil to in da je to bila njegova volja”.26 Nobeno prostovoljno dejanje ne more biti nasprotno prizadevanju po samoohranitvi, nobena znakovna evidenca ne zadostuje, da bi razumnemu razlagalcu znakov pomenila opustitev tega prizadevanja v subjektu, ki jih je proizvedel. Nasprotno, razbiranje pomena besed in drugih znakov mora izhajati iz na~ela, da je vsako oblikovanje znakov, ki se zdi opustitev tega prizadevanja, samo dozdevek. Zato obljuba, da ne “nudimo odpora sili, v nobenem dogovoru ne prenese nobene pravice in ni zavezujo~a.”27 Dogovora, s katerim bi se kdo odpovedal tej temeljni pravici, si ni mogo~e misliti, ~e pa je `e sklenjen, je brez vsake veljave in tistega, ki se je z njim zavezal, v resnici ne zavezuje k ni~emur. Suverena dr`avna oblast zato ne more ra~unati na prostovoljno predajo kr{iteljev njenih zakonov, ko poka`e namero, da bi jih fizi~no ogrozila. Pravica do odpora fizi~ni sili, ki sega po `ivljenju ali fizi~ni integriteti posameznika, je – to je zdaj mogo~e re~i – nezastarljiva in pre`ivi prehod iz naravnega v civilno stanje. Ob prehodu ne propade, vztraja in se v neenakem boju kljubovalno soo~a z mo~jo represivnega aparata, ki ga ima na voljo suveren. V izvorni dru`beni pogodbi, s katero se vsakdo odpove delu svoje neokrnjene pravice, da svobodno razpolaga s svojimi mo~mi, in to prena{a na suvereno individualno ali kolektivno civilno osebo, ni vsebovana pravica te osebe, da v skladu z zakonom, kadar tak zakon obstaja, sicer pa po svoji svobodni presoji dolo~a obliko in obseg kazni za kr{itev zakona. Prav nasprotno, Hobbesova logika svobodnim posameznikom, ki se odlo~ijo postati podaniki v 30 CESARE BECCARIA Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria civilnem ob~estvu, daje pravico, da v primeru nasilnega posega oblasti v njihovo zasebnost, brez katerega ni kazni, nudi odpor. Nastanek suverene oblasti ne u`iva mandata pogodbenih strani, da jim stori hudo, in mora biti pripravljena, da naleti na “naraven” odpor podanikov, ki svoje skrbi za lastno pre`ivetje niso popolnoma prenesli na drugega ali je opustili. Prvi delni rezultat spremljanja nastanka Hobbesove dr`ave je nasproten iskanemu. Vrat, skozi katera vstopi pravica do kaznovanja, {e ni videti. Ne glede na to, kak{no utemeljitev pravice do kaznovanja bo Hobbes predlagal, pa je `e zdaj mogo~e re~i, da ta pravica suverena tr~i na nezastarljivo protipravico podanikov, da z vsemi mo~mi branijo svoje `ivljenje pred vsakim, ki ga neposredno ogro`a. Zastavlja se vpra{anje, kako {iroko pojmuje Hobbes pravico do odpora. 5. Priznavanje pravice do odpora v civilnem stanju je mote~a lastnost Hobbesove teorije politi~nega tako za tiste, ki jo interpretirajo kot pozitivnopravno teorijo, kot za one, ki v njej vidijo apologijo absolutizma. Obema interpretacijama je skupna te`nja, da bi zmanj{ali pomen naravnopravne podlage njegove teorije dr`ave, in zato ne presene~a, da ohranitev pravice do odpora proti oblasti bodisi zanikajo bodisi prezrejo. ^e pa jo `e priznajo, potem pripomnejo, da so razlogi, ki jih Hobbes dopu{~a za upor oblasti, zelo omejeni. Res je, da Hobbes v splo{nem razlo~uje med upravi~enimi in neupravi~enimi povodi za odpor podanikov, kar daje misliti, da je po njegovem mnenju mogo~e postaviti enozna~ne mejnike, s pomo~jo katerih je mogo~e jasno razlikovati upravi~en odpor od neupravi~enega, legitimen spor med oblastjo in podaniki od nelegitimnega. Vendar v nasprotju z raz{irjenim mnenjem Hobbes pravice do odpora podanika ne omeji le na primere, ko oblast podaniku neposredno stre`e po `ivljenju. Spekter nasilnih dejanj, ki se jim lahko upravi~eno upre, o katerih govori Hobbes, je {ir{i. Zajema tudi gro`nje telesnih po{kodb ali omejevanja telesne svobode. ^e kdo zve, da ponj prihaja suverenova milica, da bi ga privedla pred sodi{~e, kjer bi mu sodili, toda ne ve, ali mu grozi smrtna kazen, bo “po naravi izbral manj{e hudo”28: uprl se bo, ~e bo ocenil, da izbira manj{e hudo, ki je v primerjavi z ve~jim dobro. ^e bo na primer gotov tega, da ga ~aka smrt, bo ravnal razumno, ~e se bo uprl, kajti namesto gotove smrti bo izbral dejanje, ki prina{a le tveganje smrti.29 Odpor je za Hobbesa legitimen tudi, ko gre za dejanja, ki ne ogro`ajo neposredno fizi~ne integritete posameznika in jih je mogo~e ozna~iti le za posredne oblike nasilja. Nasilje, ki lahko 28 Ib. 29 Ib., cf. str. 120, 127. CESARE BECCARIA 31 Igor Pribac Ib., str. 128. Ib., 28, str. 297. generira na{ upravi~en odpor, je zanj tudi fizi~no ogro`anje nekoga, ki nam je pri srcu in katerega nasilna smrt bi nam povzro~ila bole~ino. Tako lahko suveren pri~akuje odpor ne le tedaj, ko sku{a koga prisiliti, da pri~a proti samemu sebi, temve~ tudi tedaj, ko sku{a koga prisiliti, da pri~a proti tistim, “katerih obsodba bi ~loveka pahnila v obup: proti o~etu, nevesti, dobrotniku”.30 Ta izrecna raz{iritev nasilja na psihi~no identiteto naravne osebe in njeno dojetje kot neistovetne duhovnemu izrazu individualnega telesa, kolikor obsega tudi skrb za blaginjo drugih naravnih oseb, ima zanimive in presenetljive nasledke. Brezpravnost pri~anja proti samemu sebi je tu neproblemati~na. Odpor proti poskusu prisilnega pri~anja proti o~etu in nevesti v vsakem od obeh primerov enozna~no dolo~a eno in samo eno osebo, ki lahko legitimira odpor. Razlogi zanj so torej strogo zamejeni. Povsem druga~e je s tretjo kategorijo – kategorijo dobrotnikov. Dobrotnik ni nujno en sam, ampak jih utegne biti ve~, in kar je najva`nej{e: ni ga mogo~e udobno objektivirati, kot se to da v primeru star{ev ali neveste. Sodba o tem, kdo nam je storil tako dobroto, da bi zaradi hvale`nosti za prejeto ne bili voljni pri~ati proti njemu, pripada tistemu, ki je dobroto prejel. Z vstopom v politi~no skupnost namre~ nih~e ne izgubi sposobnosti presoje tega, kaj je zanj osebno dobro. Samo po sebi to na~elo ni presenetljivo, saj na njem sloni celotna Hobbesova teorija pravice do odpora naravne osebe v civilni dru`bi. Nemara je presenetljiva odprtost Hobbesa za raz{iritev pojma naravne osebe na druge fizi~ne osebe, kar preoblikuje individualnost naravne osebe in vodi k priznanju njene imaginarne kolektivnosti, to pa pomembno raz{iri razloge za odpor, ki jim priznava naravnopravno legitimnost. “Dobrotnik” razpre domeno tak{nih ali druga~nih preverljivih dolo~itev obsega identitet posameznika (kakr{na je npr. skupnost “krvi, mesa in imena”, ki jo, kot je videti, Hobbes postavlja v ospredje) in jih izmakne vnaprej{nji pozitivnopravni objektivaciji. “Dobrotnik” je pojmljiv le kot ohranitev subjektivnega prava naravnega stanja v civilnem stanju, ki nasprotuje splo{nemu pravilu, po katerem je s sklenitvijo pogodbe vsak “odsvojil pravico, da brani drugega, ne pa pravice, braniti samega sebe. Tako se je zavezal, da bo pomagal suverenu pri kaznovanju drugega, toda ne pri kaznovanju samega sebe.”31 ^e to splo{no tezo kri`amo s pri{tevanjem obstoja “dobrotnika” med sprejemljive razloge za odpor, pade objektivna dolo~-ljivost lo~nice jaz/drugi pozitivnopravne govorice. Na~eloma je vsaka naravna oseba lahko del individualnega sebstva, ki mu Hobbes priznava pravico do samoohranitve. Subjektivni status dobrotnika ni nujno razumeti kot zgolj 32 CESARE BECCARIA Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria dodatek objektivnosti o~eta in neveste. Razmerje je mogo~e tudi zasukati. O~e in nevesta sta osebi, za kateri je mogo~e z dobrimi razlogi domnevati, da v njiju vsi ljudje prepoznavajo avtorje zanje dobrih dejanj, t.j. sta le dve splo{no raz{irjeni subjektivni identifikaciji dobrotnika, ki ju je zato mogo~e navesti na prvem mestu, kar pa ne spreminja tega, da {ele tretja navedena kategorija ljudi, dobrotniki v ob~i obliki – njihova obsodba, h kateri bi s svojim pri~anjem prispevali, bi nas lahko pahnila v (smrtni) obup, saj bi delovali v nasprotju s hvale`nostjo, ki jo ~utimo do teh, za katere menimo, da so vzrok na{e sre~e – izreka resnico izjemnosti o~eta in neveste. Izjemna sta v tem, da sta predvidljiva predmeta subjektivnih vrednostno pozitivnih sodb. Pravilo, od katerega odstopata, je, da ni pravila, po katerem bi lahko dolo~ili in omejili razred dobrotnikov, kajti sodba o tem, kaj je dobro, je stvar zasebne sfere vsakega posameznika, kolikor ta ne nasprotuje javni sferi civilnega pravnega reda in suverenovi volji. ^e je zgodnej{e Elements of Law {e mogo~e razumeti kot da neodtuj-ljivost pravic objektivno zamejujejo z ohranitvijo telesa in vsega, kar je potrebno za njegovo subsistenco,32 gre Leviatan, kot je pokazala analiza “dobrotnika” mnogo dlje v smeri, ki je od zagovornika trdne oblasti in reda ne bi pri~akovali. Kak{ne so posledice dopu{~anja upora dr`avnim oblastem zaradi subjektivnega izbora dobrotnikov za ohranitev njene trdnosti? Ko pride do spora med dr`avno oblastjo in mo~jo posameznika, je v ve~ini primerov mo~ dr`ave neprimerno ve~ja od mo~i upornika in je izid kljubovanja podanika `e vnaprej odlo~en v prid suverena. Vendar ni nujno vedno tako. Lahko si zamislimo tudi primer, ko veliko {tevilo ljudi v isti osebi, ki jo dr`ava preganja, prepozna svojega dobrotnika, t.j. nelo~ljiv del njih samih, katerega morebitno smrt ali manj{e hudo do`ivlja kot svoje lastno. Primer postane {e posebej zanimiv, ~e gre za osebo, v kateri ti posamezniki prepoznavajo preroka in glasnika pravega boga, od katerega si obetajo koristi, kakr{nih nobena zemeljska oblast ne more ponuditi – toda le, ~e bo prerok `ivel dovolj dolgo, da jim bo odgrnil {e zadnje tan~ice prave vere, ki jim zdaj {e uhaja. ^e je hvale`nost, s katero so nanj navezani, dovolj velika in jo prepoznajo v dovolj velikem {tevilu, je dr`ava na pragu razkola zaradi vzrokov, ki se jim je sku{al Hobbes na vse na~ine izogniti. Res je, da v ureditvi, ki jo ima v mislih, suverenemu vladarju daje pravico, da dopu{~a javno {irjenje le tistih naukov, ki jih je sam predhodno podvrgel cenzuri33, a ~e se kult, ki ga oznanjuje ta ali oni prerok, navzlic temu izmuzne suverenovemu nadzoru javnega prostora in prenikne do velikega {tevila posameznikov, ki se navdu{ijo nad oznanjevalcem, je trdnost civilne oblasti lahko resno ogro`ena. Kar se zgodi s Hobbesovim blagoslovom. 32 “Tako kot je bilo nujno, da si ~lovek ne pridr`i pravice do vsega, je bilo tudi potrebno, da ohrani pravico do nekaterih stvari: pravico do obrambe svojega telesa (na primer), ki je ne more prenesti na drugega; pravico do uporabe ognja, vode, sve`ega zraka, do prostora za bivanje in pravico do vseh stvari, ki so za `ivljenje potrebne. Zakon narave prav tako ne zapoveduje odlaganja drugih pravic, razen tistih, ki si jih ni mogo~e pridr`ati brez izgube miru.” (Elements of Law 1.17.2, ^KZ 1992, {t. 148– 149, str. 69). 33 Leviatan 19, str. 164– 165. CESARE BECCARIA 33 Igor Pribac 6. Pravica do odpora s sklenitvijo dru`bene zaveze torej ne zastari. Vendar to ni odgovor, ki ga i{~emo. Zanima nas utemeljitev tega, kar je v ohranitvi pravice do odpora oblasti implicirano: pravica dr`ave, da kaznuje, t.j. da izvaja nasilje nad podaniki. Nesporno je, da Hobbes pravico suverena do u~inkovitega sankcioniranja dr`avljanov poudari mnogo odlo~neje kot pravico podlo`nikov, da se dr`avnemu nasilju uprejo. Kaznovalna mo~ in odlo~itev o njeni uporabi je ekskluzivna prerogativa politi~ne oblasti, monopol, ki ji ga morajo podaniki prepustiti, ~e naj izpolni pri~akovanja, zaradi katerih so jo ustvarili. Toda to nalogo mora oblast uresni~evati ob pravici do odpora posameznika. Kot je pravica do odpora neodtujljiva in absolutna za posameznika, tako je pravica do kaznovanja neodtujljiva lastnost suverene politi~ne oblasti, ki kot taka preneha obstajati, ~e ji to pravico odvzamemo. V dr`avi torej koeksistirata dve neodtujljivi pravici razli~ne narave. Konfliktnost njune koeksistence Y. C. Zarka ozna~i za “antinomi~no”: “~e je pravica do odpora neodtujljiva, tedaj podaniki niso nikoli prepustili suverenu pravice, da jih kaznuje, kajti te pravice ne moremo pojmovati druga~e kot bistveni atribut suverenosti, ki sledi iz dogovora, s katerim nastane dr`ava; ~e je, narobe, pravica do kaznovanja neodtujljiv atribut suverenosti, utemeljen na dru`benem dogovoru, potem pravica do odpora ne more biti obravnavana kot neodtujljiva pravica ~loveka.”34 Pregled Hobbesovih oscilacij v poskusih re{evanja te anti-nomije v Elements of Law, De Cive in Leviatanu, ki ga opravi Zarka, se kon~a z ugotovitvijo, da kljub premiku, ki ga v njegov konceptualni aparat v Leviatanu vnese teorija avtorizacije, Hobbes zanjo nima take re{itve, ki bi jo odpravila. ^eprav bi njegova teorija avtorizacije lahko privedla v bli`ino Kantovega razcepa ~loveka–zakonodajalca in ~loveka–podanika (kazenskim) zakonom, je ne omenja, ko razpravlja o pravici do odpora. Za kaj gre v Hobbesovi teoriji avtorizacije? Prvi odgovor je: za morda najve~ji konceptualni premik, ki ga do`ivi teorija nastanka dr`ave v Leviatanu glede na Elements of Law in De Cive. Oris nastanka suverene oblasti je v teh dveh delih v glavnih potezah enak. Oblast nastane z zdru`itvijo volj. “Edini na~in, ki si ga je mogo~e zamisliti za dosego tega cilja (miru – op. I.P.), je zdru-`itev, ki je v 8. odstavku 12. poglavja opredeljena kot zaobse`enje ali vklju~itev volj mnogih v voljo enega ~loveka ali v voljo ve~jega dela kateregakoli {tevila ljudi, t.j. v voljo enega ~loveka ali enega SVETA oziroma zbora ljudi, ki preudarjajo o tem, kar je vsem skupno.”35 Nekaj vrstic zatem zvemo, da je taka zdru`itev 34 CESARE BECCARIA 34 Zarka, Y. C.: Droit de résistance et droit penal chez Hobbes, v: “Hobbes oggi”, Franco Angeli, Milan 1990; str. 183. 35 Elements of Law 1.19.6, ^KZ, str. 77. Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria “POLITI^NO TELO ali civilna dru`ba (...), ki jo lahko opredelimo kot mno{tvo ljudi (multitude of man), ki so s skupno mo~jo zdru`eni kot ena oseba za dosego skupnega miru, obrambe in koristi.”36 Politi~na zdru`itev je prehod od mno{tva volj k enotnosti volje suverena. To sestavljata “mo~ in sila, ki ju je vsak posamezni ~lan prenesel nanj.”37 Nastanek enotne volje razlaga Hobbes kot prenos mo~i in sil, ki so se jim ljudje pogodbeno vzajemno odrekli, na drugega – Beccaria tej Hobbesovi opredelitvi le doda, da gre za opredelitev najmanj{i nujno potreben del mo~i. Prenos ni realen in ga ni mogo~e opredeliti fizikalno. Razloga sta dva. Prvi~, ker prenesena mo~ ni le fizi~na, temve~ tudi duhovna; drugi~, ker je dejanje prenosa pri Hobbesu pogodbeno, potemtakem pravno dejanje, ki ga je mogo~e misliti le na podlagi jezikovne oz. znakovne usposobljenosti ~loveka.38 V Elements of Law in De Cive pozna Hobbes le dva na~ina izgube pravice: odpoved in prenos. “Ko kdo odlo`i in opusti svojo pravico, se ji bodisi preprosto odpove ali pa jo prenese na drugega. ODPOVEDATI SE pravici pomeni, da kdo z zadostnimi znaki naznani, da ne `eli ve~ izvr{evati dejavnosti, ki bi jo bil pred tem lahko upravi~eno izvr{eval. PRENESTI pravico na drugega pomeni, da kdo z zadostnimi znaki naznani temu drugemu, ki jo sprejema, da se mu ne bo upiral ali ga oviral v skladu s pravico, ki jo je imel, preden jo je prenesel.”39 Za pogodbeni nastanek politi~ne vladavine je zanimiv samo prenos pravice in ~e se osredoto~imo nanj, ugotovimo, da je prenos razumljen negativno. Prenos pravice do neke stvari ali do nekega dejanja temu, ki je pravico prejel, dejansko ne daje novih pravic, ampak mu le omogo~a nemoteno u`ivanje njegovih naravnih pravic z zagotovilom, da njegovo u`ivanje ne bo naletelo na odpor pri teh, ki so se odpovedali svojim pravicam do vsega. Prenos naravne pravice enemu ~loveku ali svetu je zaveza neupiranja prejemniku prene{ene pravice. Toda to ne zadostuje za vzpostavitev trdne oblasti in reda v dr`avi. V istih delih Hobbes od pogodbenikov zahteva ve~ kot le odrekanje odporu. “Do zdru`itve pride tako, da se vsak ~lovek z dogovorom obve`e zgolj enemu ~loveku ali enemu svetu, da bo napravil vse, kar mu bosta ta ~lovek ali svet zapovedala, in da ne bo storil nobenega dejanja, ki ga bosta ta ~lovek ali svet prepovedala ali mu ukazala, da ga ne stori.”40 ^e je sklenitev pogodbe podlaga ureditve civilnega stanja, namre~ utemeljitve in dolo~itve obsega pravic oblasti in dol`nosti podlo`nikov – in to edina podlaga, ker je hkrati rojstno mesto te oblasti, ki je nastala z odlo~itvijo mnogih o prenosu, s katerim se dejansko ni~ ne prenese –, ni jasno, kako je mogo~e iz tako 36 Ib., 1.19-8, ČKZ, str. 77. ^ Ib., 1.1910, ČKZ, str. 78. 38 “In ker je nemogoče, da bi kdorkoli resnično prenesel svojo moč drugemu, tako kot je ta drugi ne more resnično sprejeti...” (Ib.,1.19-10, ČKZ, str. 78.) 39 Ib.,1.15-3- ČKZ, str. 62. 40 Ib., 19, 7 ČKZ, str. 77 CESARE BECCARIA 35 Cesare Beccaria opredeljenega pogodbenega prenosa izpeljati utemeljitev zaveze pogodbenikov, da bodo dejavno izvr{evali vladarjeve zakone in ukaze, ki jo Hobbes pripi{e vladanim, ne da bi pokazal na njen izvor v pogodbi. Trdnost absolutne oblasti in seveda s tem tudi socialnega miru v dr`avi, kakor je orisana v Elements of Law in De Cive, ogro`a notranji konflikt, ki najeda njene temelje. Tokrat gro`nja ne prihaja le od bolj ali manj obse`no dolo~enih (legitimnih) pravic do odpora oblasti, ko ta ogro`a `ivljenje posameznika. Gre za mnogo ve~, za umanjkanje pogodbene ali – kar je, ko gre za Hobbesa, isto – socialne vezi, ki bi podanike povezovala z vladarjem ali civilno osebo (persona civilis). Paradoksalno je civilna oseba, t.j. individualno ali kolektivno telo oblasti, v naravnem stanju, njeno `ivljenje v naravnem stanju pa pogoj civiliziranega ravnanja podanikov. Da bi iz naravnega stanja ljudje lahko prestopili v civilno, morajo vzpostaviti umi{ljeno civilno osebo, umi{ljeno osebo oblasti (persona ficta), ki je hkrati civilna oseba (persona civilis). Toda njeno civilnost lahko pojmujemo le izhajajo~ iz njenih dr`avotvornih ciljev, iz njej nalo`ene skrbi za obstoj in varnost dr`ave, nikakor iz njenega statusa. Civilna oseba ni pogodbena stran v izvorni pogodbi, ampak njen proizvod in je pogodba k ni~emur ne zavezuje. Pogodba je sklenjena le med bodo~imi podlo`niki. Za civilnost vseh jam~i izjema, ki ne zaseda mesta cilja prizadevanj in ni bolj civilna od teh, katerih civilnost ima na skrbi, temve~ narobe: civilnost vladarske osebe je fiktivna, le u~inki tega umisleka so realno civilizacijski: dejanska opustitev pravice do vsega in ravnanje v skladu z zakoni. Pred sklenitvijo izvorne pogodbe civilne osebe ni, so le naravne osebe, po sklenitvi se slednje obna{ajo “civilizirano”, ker so s sklenitvijo pogodbe ustvarile skupno fikcijo obstoja civilne osebe, ki ostaja v naravnem stanju. Civilna oseba je v tem pogledu personifikacija neskon~ne premo~i narave nad njenimi deli in vseh (drugih) ljudi nad vsakim od njih; neskon-~nost je ohranjena v odsotnosti razmerja med suverenom in vladanimi. Te nere{ene te`ave se je Hobbes zavedal in v 16. poglavju Leviatana predlagal teorijo avtorizacije, ki civilno osebo postavi v razmerje z naravnimi osebami, ki so jo proizvedle. Razmerje med obema stranema misli s pomo~jo parov avtor/akter, avtorizacija/ avtoriteta, reprezentant/reprezentirani, ki premostijo prepad, vsebovan v konceptu zdru`itve v Elements of Law. V skladu s to teorijo, ki je na tem mestu ne bomo natan~neje spremljali, so sklenitelji pogodbe reprezentirani v dejanjih suverena. Suveren je akter dejanj, katerih avtorji so sklenitelji, ki so suverenu z dejanjem avtorizacije podelili avtoriteto nad njimi. Zato lahko Hobbes 18. poglavje Leviatana, v katerem na{teva in pojasnjuje pravice suverena, naslovi “Of the right of sovereigns by institution” in izpeljano naravo vseh suverenovih pravic tudi 36 CESARE BECCARIA Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria operacionalizira. Tako lahko `e uvodoma zapi{e, da je ta, ki sku{a spodnesti vladarja, utemeljeno, torej pravi~no kaznovan, tudi s smrtno kaznijo. Razlog je v njegovem avtorstvu suverenovih dejanj. ^e ga suveren kaznuje, to lahko svobodno in utemeljeno stori, ker v tem in v vseh drugih svojih dejanjih deluje kot avtorizirani izvr{evalec volje avtorjev izvorne pogodbe. ^e ru{ilca dru`benega reda zadene kazen, mora ta razumeti, da je “on sam avtor svoje kazni”41, da je on sam izvorno in posredno vzrok tega, kar se mu morda prikazuje kot u~inek zunanjega vzroka. Odvisnost obsega pravic suverena od teorije avtorizacije, ki te pravice razume kot nasledke dogovora o zdru`itvi, daje iskani odgovor. In dobljeni odgovor Hobbesa mo~no pribli`a Heglovim, {e bolj pa Kantovim kritikam Beccarije. To zbli`anje bi bilo, kot re~eno, bolj prepri~ljivo, ~e bi se Hobbes na~ela avtorizacije dr`al tudi tedaj, ko obravnava ureditev kazenskega podro~ja. Ko v Leviatanu 28 eksplicitno na~ne vpra{anje utemeljitve pravice do kaznovanja, se namre~ ne opre nanjo. V njem nedvoumno zanika pogodbeni izvor in sploh izpeljano naravo pravice do kaznovanja. “Tak je temelj pravice do kaznovanja, ki se izvaja v vseh republikah: dejansko je suverenu niso dali podaniki, temve~ so z opustitvijo svojih okrepili suverena v rabi njegove, za katero bo menil, da je primerna za ohranitev vseh. Skratka, ni mu bila dana, bila mu je pu{~ena in bila je pu{~ena samo njemu; in ~e odmislimo omejitve, ki jih vsiljuje zakon narave, mu je bila pu{~ena tako neokrnjena, kot obstaja v stanju enostavne narave in vojne vsakogar proti svojemu bli`njemu.”42 Pravica do kaznovanja je izjema med neodtujljivimi pravicami suverene oblasti. Razen te Hobbes vse druge neodtujljive pravice suverene oblasti izpelje s pomo~jo teorije avtorizacije, ki jo navedeno mesto zanika kot temelj pravice do kaznovanja. Iz navedenega besedila je razvidno, da je ta pravica oblasti nasledek “pravice do vsega”, ki jo je suveren imel kot posameznik v naravnem stanju in kot edini obdr`al tudi v civilnem. Medtem ko je na primer zakonodajna pravica suverena skladno z njeno utemeljitvijo v teoriji avtorizacije dejanje vseh, ki suverena avtorizirajo, da v njihovem imenu sprejema zakone in odredbe, ki omejujejo svobodo vsakogar, pravica do prizadejanja hudega kr{ilcem teh zakonov ni predmet avtorizacije. Razpoka v trdnosti konstrukcije dr`ave je tu o~itna: kaznovanje kr{ilcev zakona je namre~ prav tako ena izmed materij zakonodaje in to ne katerakoli, je tista, ki zagotavlja u~inkovitost vseh drugih. 41 Leviatan 18, str. 160. 42 Ib. 28, str. 298. CESARE BECCARIA 37 Cesare Beccaria Povzetek: Pravica do kaznovanja: Hobbes in Beccaria Avtor izhaja iz analize izhodi{~ Beccarijeve razprave O zlo~inih in kaznih, ki ob njegovih neposrednih virih (Rousseau, Montesquieu, Helvetius, Bacon) poka`e na njegovo (ne povsem nepriznano) zavezanost naravnopravni in kontraktualisti~ni problematiki, kot jo je razvil Hobbes. V nadaljevanju predstavi kritiko, ki jo je Beccarijeva teza o nepravi~nosti smrtne kazni do`ivela pri Kantu in Heglu in se osredoto~i na analizo utemeljitve pravice do kaznovanja pri Hobbesu, ko poka`e, da je le–ta to vpra{anje zastavil z vso ostrino in ga, zlasti v Leviatanu, kjer s pomo~jo teorije avtorizacije sku{a odpraviti pomanjkljivosti re{itev, ki jih je predlagal v Elements in De Cive, razvije mnogo radikalneje od Beccarije. 38 CESARE BECCARIA Črna Kronika Tonči Kuzmanic No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti 1 I. Umestitev pojava, pristop & razlogi za tekst Pričujoči tekst je poskus analitične preiskave rubrike “Nočna kronika” v tedniku Nedelo, ki se občasno pojavlja tudi v posebej za to priložnost podčrtani obliki Delove nočne kronike čez teden.2 Nočna kronika je rubrika, ki se od jeseni 1995 pojavlja vsako nedeljo v Nedelu. Namen je poskus integralne predstavitve tega, kot vse kaže, posebno slovenskega fenomena v luči avtorskim tekstom imanentne produkcije ustreznih šovinističnih, mačističnih in rasističnih lastnosti ter (možnih) antipolitičnih in ekstremističnih učinkov diskurza, ki se je postopoma izoblikoval v tej rubriki in ki z medijsko izjemno odmevnega mesta že več kot dve leti žari na Slovenskem. Kolikor je meni znano in če izvzamem “Slovenske Novice”, je ravno M.S.-jeva Nočna kronika eden najbolj sistematičnih in konstantnih virov medijsko (in zatorej javno) izražene “nestrpnosti do tujcev” in nasploh do drugačnih (vključno do žensk) na Slovenskem, o kateri pa se, žal, ne v novinarskih3, ne v strokovnih, pravniških, kaj šele v znanstvenih družboslovnih in humanističnih krogih4 širše zaenkrat bolj malo preudarja. Raziskava, analiza in zapis sta topogledno tako v funkciji natančnejše predstavitve, prikaza notranjega funkcioniranja diskurza kot tudi predstavitev avtorja in njegovih izdelkov v luči antidiskriminacijskih členov Ustave Republike Slovenije. Najprej v luči II. Poglavja o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, kjer člen 14. (enakost pred zakonom) pravi takole: ČRNA KRONIKA 41 1 Gre za del raziskovalnega poro~ila projekta Politi~ni ekstremizem in nasilje proti tujcem in druga~nim, pri katerem je avtor sodeloval na Mirovnem in{titutu in ki ga je delno finan~no podprlo MZT R Slovenije. 2 Izra~un poka`e, da je dobre tri ~etrtine tekstov objavljenih v Nedelu, slaba ~etrtina pa v Delu, se pravi ~ez teden. Zavoljo tega dejstva, predvsem pa zaradi kraj{av, bom v nadaljevanju govoril o “enotnih” objavah v (Ne)Delu, kar bo obsegalo tako Delo kot njegovo nedeljsko izdajo Nedelo. Seznam citiranih dokumentov je na koncu tega zapisa. 3 Med topogledne izjeme sodi nek zapis Vlada Miheljaka v ljubljanskem Dnevniku. Tonči Kuzmanič 4 Izjema je nemara referat Vlaste Jalu{i~ z naslovom: Totalitarian Elements in the Right Wing Extremism Discourse (1995) na mednarodni konferenci v organizaciji Mirovnega in{tituta “On Political Extremism, Hostility and Violence Towards Foreigners and Other Marginalised Groups”) v Ljubljani marca 1996. 5 ^e odmislimo prej{nje stvaritve M.S.-ja, je samo v dosedanjem objavljanju v (Ne)Delu isti avtor napisal okoli 300 strani visoko adrenalinskega teksta. “V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake ~lovekove pravice in temeljne svobo{~ine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero; politi~no ali drugo prepri~anje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, dru`beni polo`aj ali katerokoli drugo osebno okoli{~ino.” In drugi~, {e posebej v lu~i 63. ~lena (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni), ki je povsem nedvoumen:” Protiustavno je vsakr{no spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovra{tva in nestrpnosti.” Nenazadnje, slovenska Ustava je najvi{ji pravni akt, na katerega se v zvezi s ~lovekovimi pravicami lahko sklicujemo neposredno, kar jaz tukaj tudi po~nem. 15. ~len Ustave (uresni~evanje in omejevanje pravic) pravi dobesedno: “^lovekove pravice in temeljne svobo{~ine se uresni~ujejo neposredno na podlagi ustave”! Obi~ajno je, da se ~asopisne rubrike kot so “No~na kronika” ukvarjajo s tema~no, bolj ali manj “kriminalno” platjo nekega vsakdanjika. Denimo s tem, kako je kdo in koga oropal, ubil, izsiljeval, povozil, poskusil ali uspel posiliti ... Tega smo, nenazadnje bili vajeni v preteklih desetletjih tudi v Sloveniji. Novost, s katero se bomo sre~ali v M.S-jevem tekstu5, je vsebovana v ne~em, kar bom imenoval inovacija ali kreacija, dejansko pa je revolucionarna diskurzivna iznajdba par excellence. Obrat “obi~ajne” No~ne kronike na na~in M.S.-ja v (Ne)Delu sestoji iz treh komplementarnih elementov ali korakov. Prvi~ iz raz{iritve tematike “No~ne kronike” na dobesedno vse plati (socialna, ekonomska, politi~na, kulturna ...) javnega `ivljenja, drugi~, iz zna~ilnega simbolnega obrata. No~na kronika (Ne)Dela se namre~ ne za~enja ve~ “obi~ajno”, z umori, nesre~ami, krajami, posilstvi ..., pa~ pa z vseobse`nim no~nokroni{kim komentiranjem izstopajo~ih politi~nih, kulturnih, socialnih in sicer{njih dogodkov in pojavov, ki se jim – to je verjetno {e ostanek starega razumevanja kronike (“kontinuiteta”) – umetno pristavljajo telegrafsko pisana policijska poro~ila o kriminaliteti. Podrobnej{a analiza je pokazala naslednji trend: kolikor bolj se je kr~ila in tonila v drugi plan tematika no~ne kronike v o`jem pomenu besede (kriminaliteta), toliko bolj se je v zadnjih dveh letih bohotila “no~na kro-nizacija” celote `ivljenja oz. prikaz le-te v no~no-kroni{kih, torej predvsem v kriminalnih kategorijah in odtenkih. Druga~e povedano: izginjanje no~ne kronike v tradicionalnem pomenu besede ~edalje bolj nadome{~a no~no-kroni~na kriminalizacija celokupnega slovenskega postsocialisti~nega vsakdanjika. Kriminalizacija politike in celokupnega javnega `ivljenja pa seveda ni mo`na brez ustreznih posledic, tudi ne brez tistih kriminalnih. No~na kronika, kot jo imamo prilo`nost tedensko spoznavati iz sedanjega (Ne)Dela, potemtakem sestoji iz dveh medsebojno 42 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti povsem razvidno lo~enih, po strukturi in po namenu razli~nih delov. Prvi je ob~ega, simbolnega, nadvse pa ideolo{kega pomena. Nastaja in samoizreka se v obliki komentiranja razli~nih (najbolj odmevnih in pomembnih politi~nih ter spektakelsko-medijskih) dogodkov, ki se pripetijo v posameznem tednu. V televizijskem `argonu re~eno, gre za “utrip”, za svojevrstno tedensko inventuro dogodkov, ki je ustrezno dramatizirana in kriminalizirana. Drugi del No~ne kronike predstavljajo razli~na, najpogosteje, ravno tako litararno obdelana policijska poro~ila, ki merijo na posamezne ekscesne (kriminalne) dogodke v o`jem pomenu besede. V tem delu no~no-kroni{ke kolumne se pojavljajo konkretna imena (najpogosteje brez priimkov), ulice, hi{e, avtomobili, rane in pretepi ter predvsem pija~a in razgrajanje. ^e se v prvem, abstraktnem delu nahajajo “mo{ke zadeve” v {ir{em pomenu (“resne pivske teme” kot so (anti)politika, Narod, Tujci, Balkanci...), so v drugem delu skoncentrirane mo{ke zadeve v “o`jem pomenu besede”: se pravi pretepi (posebej pretepi `ensk so plasti~no podani z vidnim u`itkom in opisani z masnimi besedami /“jokave posiljenke”/...) z obveznim poudarkom na pija~i in pijan~evanju. Ta drugi del nas bo ob tej prilo`nosti zanimal zgolj toliko, kolikor se pojavi v funkciji prvega, simbolno, ideolo{ko in demago{ko mo~nej{ega dela kolumne, ki se od za~etka izhajanja Nedela tudi prostorsko nezadr`no bohoti.6 O avtorju No~ne kronike vemo, da je nekdo, ki se podpisuje z inicialkami M. S. Mo`no je tudi, da gre za mo`a (ali gospo/ di~no?)7, ki obenem prispeva risarske kreacije isti rubriki in ki se podpisuje kot Marjan Skumavc8. Iz dosedanjega pisanja kronike je mo~ razbrati9, da tekste ne pi{e povsem neizobra`en ~lovek, pa~ pa nekdo, ki je neko~ vsaj od dale~ povohal posamezne oblike dru`boslovne omike ali pa se je ob~asno in (ne)na~rtno, vendar pa zagotovo nesistemati~no oz. povr{no ukvarjal z branjem tovrstne literature. K formalni plati No~ne kronike naj {e pristavim podatek, da so naslovi, ki se pojavljajo v njej – tako tudi ve~ina drugega v prvem delu kolumne – nadvse cini~ni, v~asih pa povsem zavajajo~i, na osnovi ~esar je mo`no, da (vsaj ob~asno) gre za posebne uredni{ke in ne avtorske storitve.10 Tako se, denimo, pod naslovom “Mo{t je odli~en, vina pa bolj malo” na {iroko razpreda o tem, kako bi kazalo zbrati podpise za referendumski odvzem “dr`avljanstva tujcev” po 40. ~lenu (1)11. Ravno omenjena kolumna z dne 5.11.1995 namesto o napovedanem vinu funkcionira predvsem kot neposredno, javno vabilo bralcem Ne(Dela) za sodelovanje pri zbiranju tovrstnih podpisov.12 Naj bo tako ali druga~e, razlogi, ki so botrovali odlo~itvi o sistemati~ni preiskavi ter tukaj{njem prikazu ustvarjanja v (Ne)-Delovi kolumni, so ve~plastni: poleg imanentno raziskovalne radovednosti je odlo~ala metodi~nost na~ina za (ekstremen, 6 Ob~a logika pisanja (Ne)Delove kolumne se ravna po pravilu, da v primeru, ~e je v nekem tednu na sceni bilo dovolj medijskih dogodkov in pripetljajev nasploh, deluje M.S.-jeva kolumna kot Utrip na TV (lep primer vidi v 59). Kolikor ve~ dogodkov je v nekem tednu, toliko manj je neposredne produkcije ju`njakov, Balkancev... na suho. V tovrstnih situacijah le-ti nastopajo pod imeni (pogostokrat z nacionalnostmi vred) in sicer kot pretepa~i, pijanci, izgredniki. ^e pa sre~a ni mila in tovrstnih empiri~nih dogodkov ni v zadostni meri (“manko š{tofa’”, ~e re~em v novinarskem `argonu), potem se iz teh kriminalnih pijanih ju`njakov ustvari ustrezna apriorna (nadomestna) materija za generalno “teorijo”, ki ji bomo tukaj sku{ali slediti. Raziskovanje me je prepri~alo, da je M.S:-jeva No~na kronika eden najbogatej{ih raziskovalnih “rudnikov” ekstremisti~ne govorice na Slovenskem, ki stavi na {ovinizem, seksizem in rasizem in ki bi mu v prihodnje kazalo posvetiti ve~jo raziskovalno pozornost. Posebej toplo bi tovrstno delo priporo~il raziskovalkam, katerim (Ne)Delova No~na kronika lahko ponudi izjemno ploden in “hvale`en” macho raziskovalni material, ki se ga ne bi sramovali {e tako razviti in mnogo{tevil~nej{i narodi in okolja sodobnega sveta. 7 Stvari pu{~am odprte, ~eprav bi bilo kaj te`ko verjeti, da bi takega hardlinerskega macho ČRNA KRONIKA 43 Tonči Kuzmanič diskurza sploh bila zmo`na katerakoli oseba `enskega spola. Ko torej re~em avtor ali ustvarjalec, mislim na osebek, ki je bodisi mo{ki ali `enska. 8 V enem najbolj jeznih dokumentov, kjer se avtor neusmiljeno spravi na “pisarjenje piscev, ki kritizirajo škroniko’”, podpisani M.S. govori o “pivcih za {anki in z njimi jaz” ter tudi o tem, da bi ta “jaz” lahko bil “Marjan Skumavc” (76). 9 Kroniko sem spremljal od 5. 11. 1995 do 13. 8. 1997, pri ~emer se bom posebej oprl na 99 objav dokumentov, ki so razvr{~ene po rednih {tevilkah. Bralec tega teksta lahko na njegovem koncu za vsako teh sprotnih {tevilk najde ustrezen naslov, datum in mesto objave v Nedelu ali Delu. 10 @al tukaj ni mogo~a posebna obravnava (uredni{kih?) naslovov in opreme kolumne. Naj zadostuje le nekaj slu~ajno izbranih posameznosti, o katerih ve~inoma bo ve~ besede v drugih kontekstih: “Bomba v parlamentu bi storila marsikaj dobrega “ (67); “V rahlo gnili zimi, ko zaudarja po balkanstvu” (64); “Kako grdi smo Slovenci do Balkancev” (58); “Na{i “Bosanci” v nogometu precej slab{i od bosanskih” (53); “Psom, nekadilcem in `e {e komu vstop prepovedan”! (46); “Najprej je treba uvoziti (z “Juga” op. K.T.) politike, {ele kasneje {portnike in barabe...” (43); ”Bomo dovolili {e kongres belgijskih pedofilov?” (42); “^e dr`avnemu zboru ne gre, bi morali uvoziti skrajnosten13) prikaz ter neskon~na lahkotnost, s katero M.S. podaja tedensko skrajno ob~utljivo materijo v No~ni kroniki po eni, ter dejstvo, da najmo~nej{a slovenska medijska hi{a Delo stotiso~eri bralski mno`ici promptno in brezbri`no servira ustrezne koli~ine ma~isti~nega, ksenofobi~nega in rasisti~nega berila, po drugi strani. Obenem M.S.-jeva kreacija ponuja zadovoljivo osnovo samov{e~nosti, pa tudi nesramnosti, potrebne za raziskovanje ekstremisti~nega in ksenofobnega diskurza, ki se je tako udobno zasidral v delih tukaj{nje (tudi politi~ne) javnosti. Nenazadnje, gre za ekstremno stvaritev, ki je, tako kot vsako tovrstno “Zlo”, kot bi temu dejala H. Arendt, v zadostni meri “banalno”.14 Paradigmatska banalnost pa je ravno tisto, za kar pri M.S.-jevem diskurzu gre, saj se pojavlja kot tista oblika ekstremne govorice, ki vsebuje najbolj dostopno “Resnico” vseh topogledno sorodnih izdelkov v tem delu Evrope, posebej pa teh, ki zadnje desetletje operirajo na slovenski sceni. Eden osrednjih namenov tega prikaza je potemtakem izdelava mo`nosti zapopadanja notranje logike, motorike funkcioniranja diskurza “banalnosti zla”, izklju~evanja, `aljenja in predlaganja lin~a, kajpak v upanju, da bodo s tem obenem nakazani tudi posamezni del~ki sicer{nje mikrofizike funkcioniranja sorodnih t.i. razumni{kih diskurzov, ki jih v zadnjih letih na Slovenskem kar mrgoli. Preiskovanje v (Ne)Delu zgrajenega slovenskega pivskega fenomena je bilo samo delno olaj{ano s tem, da je pivski diskurz `e in nuce toliko “svoboden”, da ve~ kot pogosto zapada v neskromnost, samohvalo in narcisizem lastnega kreatorja. Nenazadnje bi rad v izogib morebitnim nesporazumom posebej poudaril, da “pivski glas”, ki ga tedensko upodablja M.S. v No~nih kronikah (Ne)Dela, ne jemljem kot nekaj, kar je “zgolj” stali{~e tistega, kar imenuje Dostojevski “podpodje” in je bodisi “manj pomembno” ali celo “nepomembno”. Ravno tako globoko dvomim v konstrukcije tipa “kolektivno nezavedno”, “potla~eno” ali pa v trditve, da je vse to “v bistvu marginalno”, “nevedno” in zatorej “nevredno” ter “ne-nevarno”. Projekta sem se lotil izhajajo~ iz hipoteze, ki je skozi delo na raziskavi samo pridobivala na veljavi, oz. se je empiri~no potrjevala, da gre za najbolj izrazito kolektivno zavedno in nadvse javno ustvarjanje, ki – ~etudi zgolj kot simptom – z vso mo~jo svojega primitivizma in prepotentnosti neskon~no natan~no pri~a o nekem `alostnem in ob`alovanja vrednem liku “duha Naroda” v nekem postsocia-listi~nem in povojnem obdobju tukaj{nje zgodovine. II. Dolo~itev mesta izjavljanja: Pivci S tretjim revolucionarno-inovativnim elementom No~ne kronike, ki je odlo~ilnega analiti~nega (tako formalnega kot tudi 44 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti vsebinskega) pomena, se praviloma sre~amo `e v prvih stavkih posamezne kolumne. To je vpra{anje vpeljave “subjekta izjavljanja”, ki ga avtor imenuje “pivci” oz. statusa te kolektivitete prvega dela No~ne kronike. Pri prvem delu (Ne)Delove No~ne kronike gre za (novinarsko?) zvrst, ki bi jo v razliki do (s)poro~il, ki se nahajajo v drugem delu, lahko opredelili kot komentar, kolumno ali, bolj{e, kot nekak{no pivsko kroniko. Vendar pa kljub temu, da komentarje pi{e avtor kronike (se pravi dolo~eni/a M.S.), gre za svojevrstne nekomentarje, ki so prej nekak{na (s)poro~ila, ki jih avtor pravzaprav od nikjer (ponavadi brez kakr{nega koli navajanja virov) “povzema”. Ob~asno jih celo navaja, uporablja tehnike citiranja (prim., denimo 2, 4...) S tem prijemom tekst No~ne kronike pridobi status quasi dokumentarca tudi tam, kjer je sicer nedvomno, da gre za eksplicitni avtorjev komentar oz. za njegovo bolj ali manj dodelano in do brutalnosti pripeljano stali{~e. Presenetljivi in odlo~ilni element prvega dela (Ne)Delove No~ne kronike je vsebovan v tem, da so to dejansko (s)poro~ila o tem, kaj izjavlja “resni~ni” subjekt in se to izjavljanje razlikuje od avtorja M.S.-ja. Tega sam pisec (M.S.) imenuje namre~ “Pivci”. Skratka, analiti~ni pristop k (Ne)Delovi No~ni kroniki mora `e izhodi{~no lo~iti med piscem kolumne (M.S.) in tistimi, ki izjavljajo (Pivci) tisto, kar pisec v njihovem imenu povzema. In ravno v tej dvojni (samodistan~ni) formi, ki jo je avtor(ica ali pa (Ne)Delo kot institucija) izna{el, ti~i eden klju~ev razumevanja No~ne kronike. “Pivci”? Do poskusa odgovora na to vpra{anje se bom sku{al prebiti tako, da se bom vpra{al: a) kdo so pivci? b) kak{ne so okoli{~ine, v katerih `ivijo? c) kaj po~no? ~) katere so njihove teme? d) kako te teme obdelujejo? Izhodi{~na dolo~itev pivca/pivcev je dvojna. Prvi~, tu je njihova eksplicitna in `e pregovorna “po{tenost” (govoriti o pivcu ali o “po{tenem pivcu” (53) eno je in isto), in drugi~, gre za “mo`je” (29). M.S. v svojih stvaritvah No~nih kronik tudi pravi, da gre za “pivske brate” (65) (bratov{~ina), za “{ankdelavce”15 oz. za “mo`e s ~a{icami v rokah” (33), ki so pravzaprav sila “ob~utljive du{e” (33). Kolektiviteta Pivci je torej nekak{na mo{ka bratov{~ina po{tenih, ~e bi pri opredeljevanju uporabil starega Babeufa. @ensk in nepo{tenja tukaj zagotovo ni, to je, kot bomo videli, Pivcem nekaj absolutno onstranskega! V tem kontekstu je skorajda odve~ pod~rtovati, da v pivski dru`bi po definiciji ne more biti Tujcev, Ju`njakov in “podobnih ti~ev”: pivci, mo{ki, po{teni in Slovenci, so v M.S-jevi dolo~itvi zgolj sinonimi enega in istega. kakega tujca!” (15); “Bosna, Makedonija in Rusija, Slovenija šma vas rada’...” (13). 11 Vse navedbe so vzete iz M.S.-jevih tekstov, {tevilke v oklepajih pa ozna~ujejo {tevilko dokumenta, v katerem se posamezna “ugotovitev” ali izjava nahaja. 12 “...okence 13 na Ma~kovi, kjer overovljajo podpise za 40. ~len, je dokaj prazno, nobene prave gne~e ni. ^e se ljudje samo hudujejo, ni~ pa ne bi storili ne zase ne za svoje potomstvo ne za dr`avo oziroma narod, potem je pa~ hudi~, potem je pa~ najbolje, da se kar prodamo, ampak vsaj malce dlje, oni pravi Tur~iji...” (1). 13 Avtor uporablja prav vsa razpolo`ljiva skrajnostna sredstva in prijem od cinizma, ironiziranja, obra~anja (npr. “ije”, “je” in “e” kombinacij), izzivanja na ravni spa~enk (Meho – Miha, ustreznega me{anja “~-jev” in “}-jev”) prek zares mastnih kreacij za ljudi dobrega `elodca, ki lahko {e tako uravnove{enega posameznika iztirijo (denimo, govor o “vrtenju sosedovega dojen~ka na ra`nju”! ipd. (3)), do odprtega {ovinizma in rasizma. 14 Prim. Arendt (1963) 15 Na nekem mestu se pojavi celo eksplicitna dolo~itev pivcev kot delavcev: “ob koncu meseca {e nam, delavcem, za pija~o zmanjkuje, so hudi za {anki” (67). ČRNA KRONIKA 45 Tonči Kuzmanič 16 Pogostost pojavljanja razli~nih pivskih lokacij v slovenski prestolnici je visoka. To so bodisi “ljubljanski pivci”, “stojnice ob Ljubljanici in pred Magistratom” (70) ali kaj tretjega. Nekaj primerov: “ljubljanski klate`i” (70), “stojnice ob Ljubljanici in pred Magistratom” (61, 62), “tr`nica v Ljubljani” (55), dogajanje “na Tromostovju” (53)... [ele, ko pritisne poletje, se “ljubljanski pivci” v ve~ini odpravijo na morje. 17 Najbolj eksplicitno mesto na to temo pri M.S.-ju pravi, da je Pivcev “strah kak{nih veseljakov, ki so jih privlekli z juga, kak{nih mud`ahidov ali bojnikov ...” (30). Okoli{~ine? Ni nobenih dvomov, da so to ljubljanski pivci16 nato pa da se nahajajo v “dolg~asnem obkro`enju”. Problem, s katerim se Pivci sre~ujejo, je, pravi M.S., “ljubljanski dolg~as” (20), {e ve~, gre za “dolg~as, ki o~itno ubija” (66). V tem dolgo~asnem kontekstu po{tene slovenske mo{ke pivske bratov{~ine se namre~ “dogaja marsikaj, kar pivcem raz`ira `ivce” (49), kar “tare pivce” (18) in jim dela “kar nekaj te`av”(18). Shematsko nakazana splo{na situiranost pivcev je tista, ki avtorju omogo~a zvrst komentiranja, ki se skorajda praviloma za~enjajo takole: v teh dneh je to in to “pivce spravilo v slabo voljo” ali pa jim to in to “gre na `ivce” (43). Omenjena ogro`enost pivskih “`ivcev” nakazuje, da jim sploh ni vseeno, kaj se dogaja okrog njih, kajti ravo to okolno dogajanje je tisto, kar jih “`ivcira”. Oni so pravzaprav tista kolektiviteta, ki je globoko “zaskrbljena za {anki” (29)! Prav povezava zaskrbljenosti in tega, kar jim gre na `ivce, jih poganja na pot zna~ilnega diskurzivno dejavnega `ivljenja, ki se nana{a na splo{no dolo~eno obkro`enje kot “masa zlaganosti in sprenevedanja” (33). Kaj pivci v kreaciji M.S.-ja po~no? Najprej spoznamo, da pitje za pivce sploh ni njihova osnovna dejavnost. Nato lahko ugotovimo, da je seznam glagolov in glagolskih oblik, ki jih uporablja pivski kreator, sicer dolg, da pa ga je vendarle mogo~e povzeti v naslednjih obrisih. Kot resni~ni in (kot bomo videli pozneje, celo filozofsko dolo~eni) misle~i subjekti, se Pivci najprej “~udijo” (49), potem ugotavljajo in “na dolgo in {iroko” (pivski “dolg~as”!) debatirajo. So tisti, ki “razmi{ljajo za {anki” in imajo pravzaprav zelo “`ivahne {ankovske debate” (17). Pri teh debatah pa se praviloma “krepko razburijo” (58), pogostokrat se “`ivcirajo”, so “zaskrbljeni” (94), so “hudi”, ob~asno pa celo “rohnijo” in (po)divjajo (95). Preprosto povedano, pivci “meljejo teko~e probleme in imajo pa~ svoje poglede” (57) ali bolj dolo~eno in v zvezi s subjektom/objektom svoje skrbi: pivci “meljejo te`ave, ki tarejo ves slovenski narod” (91). [e bolj specifi~no: “pivci marljivo premlevajo teko~o problematiko. Med kozar~ki in po`irki se vedno najde trenutek za modro misel” (88). Stavki M.S-a se zavoljo tega polo`aja in takoreko~ dane pivske vitae contemplativae najpogosteje nadaljujejo bistveno aktivneje, bolj dejavno. Denimo, “tudi tokrat pivci imajo precej za povedati in skritizirati” (55). Potemtakem nimamo opraviti s subjektom izjavljanja kar tako, pa~ pa s kriti~nim subjektom posebne vrste. V ~em je njegova posebnost? Najprej ta, da “imajo pivci strah”, se pravi, da se “bojijo” (30). Ta strah je dvojen: po eni strani gre za to, da je svet, v katerem `ivijo, pravzaprav poln nevarnosti17 in “imajo prav mo`je, ki zatrjujejo, da je najvarneje za {anki” (60)! Po drugi plati pa gre za strah, ki je na specifi~en na~in povezan z odgovornostjo do prihodnosti oz. do generacij, ki prihajajo: “Kaj bodo dejali zanamci? Kje so bili zavedni Slovenci devetdesetih?” (46) 46 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti Poleg tradicionalnega “svetobolskega” (Weltschmerz) polo`aja, ki ga poznamo iz {ir{ih tukaj{njih kulturni{ko-pisateljsko-razumni{kih krogov, obstaja pri pivcih {e nek prese`ni. Pivci so, namre~, posebni senzorji: “ob~utljive pivske du{e bole~e zaznavajo vsako najmanj{o nepravilnost ali spodrsljaj dru`be” (33). Ne samo, da so pivci, dru`bena bitja, pa~ pa so dru`bena bitja posebne vrste, tista namre~, ki premorejo kriti~no zmo`nost, ki jim dobesedno omogo~a, da dru`bo ocenjujejo in merijo po dolgem in po~ez. So torej nekak{ni dru`bomerci. Dru`bomerstvo kot dejavnost posebnega dru`benega in nacionalnega pomena pa je vse prej kot preprosta re~. Sila “te`ko je biti pivec, vse okoli sebe zaznati, pretehtati in prokomentirati... Pa~ tak{no je poslanstvo...” (21). In tako kot je to poslanstvo neskon~no (nana{a se na predmet dolo~en kot “vse okoli sebe”), je tudi z dogodki, ki vedno znova prihajajo: “Pivce za {anki, namre~, jezijo zmeraj nova presene~enja” (84). Kakorkoli `e, {ele s tretjim elementom “odprtega poslanstva” (bianco menica pivskega diskurza), ki je nastavljen na podstati “kriti~nosti” in “svetobolja”, dobimo vsestransko razvito pivsko osebnost, ki je zmo`na splo{ne pivske metodologije: to pa je odpiranje slovenskih `uljev (67). Apriorna podmena avtorjevega pisanja je torej, da naj pivci `e po definiciji “tudi o tem (to pa je lahko karkoli, op. K.T.) lahko kak{no re~ejo” (91). Iz skrbi in zmo`nosti, da natan~no izmeri{ stanje totalitete tistega dru`benega, dolo~eno kot “masa zlaganosti in sprenevedanja” (33), se kaj lahko pride do sklepa, ki temelji na tak{ni ali druga~ni “ogor~enosti pivcev” (58). In ravno to je splo{na situiranost primera pivske govorice, s katerim bomo imeli opraviti v nadaljevanju. Katere pa so pivske teme oz. “slovenski `ulji”, ki skrbijo Pivce in ki jih neutrudoma odpirajo? Seznam tem je na prvi pogled neskon~en. Na~eloma je povsem temporalen in potemtakem odvisen od ~asovnega dogajanja medijskih dogodkov, ki jih – sode~ po dinamiki obravnave – v glavnem narekujejo elektronski mediji. Dejansko pa se vrti okoli `elezne logike: ogro`enost slovenstva (slovenskega naroda), (prenizka) nataliteta, Ju`njaki, “oni od spodaj”, Balkanci, “balkanofilija”, “jugoklate`i”, “bitja s pol stre{ice”, (doma~i) politiki, “Jugosi”, “jugovi}i”, rde~karji, Srbi, Hrvati, Bosanci, Zamorci, Mafija, Kitajci, gayi, politika... in, seveda, ko vsega zmanjka, tukaj so {e vedno pri roki `enske. Kajpada, ne glede na to, ali so “doma~e” ali pa “deklice iz uvoza”. ^e ho~em biti skrajno eksakten pri odgovarjanju na vpra{anje, katere so pivske teme, potem bi lahko z M.S.-om dejal, da imajo pivci “mra~ni repertoar pivske debatne problematike” (24), da pa med najljub{e tematike sodijo “debate o balkanizaciji in podobnih trendih” (84)! Last but not least, poleg vsega na{tetega so pivci tudi moralna instanca par excellence, nekak{na “vest naroda”, le da so “~isto iz sebe, ker ne vedo, kateri od te`av, ki tarejo na{e ljudstvo, bi dajali ČRNA KRONIKA 47 Tonči Kuzmanič prednost” (25). Skratka, uvodno predstavitev pivcev lahko sklenemo z ugotovitvijo, da je sicer lepo, vendar pa te`ko biti pivec, ~lan mo{ke bratov{~ine strahu in skrbi, kajti treba je “vse okoli sebe zaznati, pretehtati in prokomentirati... Pa~ tak{no je poslanstvo...” (21)! In dobesedno za to pri M.S.-jevski kreaciji pivcev tudi gre: oni imajo poslanstvo, mi pa bomo pogledali, kak{no to poslanstvo sploh je. Se pravi, iz katerega materiala je narejeno, kam in h komu je namenjeno. Da bi to lahko dosegli, se moramo napotiti v zakajeno in s pivskimi hlapi okajeno delavnico, tam, kjer se ustvarja izvirna, doma~a, pristna pivska govorica. @al pa bomo ob tem morali ob~asno tudi pogledati pod prste pivskemu primusu inter paresu. V nadaljevanju si bomo najprej panoramsko ogledali nosilne tar~e pivske ustvarjalnosti, nato pa poskusili podati eno mo`nih dojetij in razlag bogatega M.S.-jevega opusa. III. Ogro`enost identitete: slovenstvo Za slovenske pivce je najbolj zaskrbljujo~a in skele~a rana slovenstvo predvsem kot Slovenstvo z veliko za~etnico, torej kot Ideja in Prihodnost (projekt), toda tudi tisto v razli~nih drugih pojavnih, pritli~nih podobah, ki se ravno tako napajajo pri konceptu ogro`enosti. Vendar pa bi se zmotil tisti, ki bi vnaprej in povr{no domneval, da so Pivci tradicionalno-militaristi~no razpolo`eni ter da re{itev svojih strahov in skrbi za ogro`eno slovenstvo vidijo, denimo, v mo~nem “voja{kem kompleksu”, kot bi mislili, da je Slovenstvo ({e vedno) ogro`eno od zunaj. ^e je mirovni{ki sentiment izginil na ravni staromodne civilne dru`be osemdesetih, je tukaj na delu {e vedno v dokaj izvirni podobi. Ogro`enost, tista voja{ka, s katero se najpogosteje operira v novo-civilnodru`ba{kih krogih, je pri pivski kreaciji M.S.-ja vredna zgolj posmeha. Vpra{anje voja{ke ogro`enosti Slovenije in Slovenstva je za pivce nekaj, s ~emer se lahko opravi `e s pomo~jo navadnega cinizma. Pivce sicer lahko “navdu{i na{a obramba”, vendar pa temu takoj pristavijo, da jih “malo moti preve~ strastno zbiranje denarja”. Zakaj pa? “Kdo pa naj nas napade? Na zahodu se bolj ali manj ne zmenijo za nas, Balkancem bomo pa dr`avljanstva podelili, jih posvojili, jih zamorili, pa bo”! (37) Skratka, ~e je “poslancem in oblastnikom treba {e popraviti pla~e in privilegije, (potem je tudi, op. K.T.) za vojsko treba nakupiti nekaj ton igra~, da bodo imeli {efi na paradah veselje”. (61)18 Izhodi{~e kriti~nega razpredanja pivcev o ogro`enosti Slovenije in Slovenstva ti~i drugje. Kot svojevrsten izvirni greh, od katerega praviloma izhaja M.S.-jeva bratov{~ina pivcev pri svojem kriti~nem razglabljanju, bi lahko vzeli trditev, da je “nekdanji 48 ČRNA KRONIKA 18 Naslov v (Ne)Delu z dne 4.4. 1996 se spra{uje: “Kdo so ‘nore krave’ pri nas in kdo potrebuje bojna letala F-16”? No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti notranji minister Igor (verjetno Bav~ar, op. K.T.) ..., toliko Balkana navlekel gor in delil za nekaj tolar~kov dr`avljanstvo levo in desno, celo brez osnovnega preverjanja, da smo res ~isto razsuti, brez identitete, narodne zavesti in ponosa, skratka, kruto decentralizirani” (66)19 [e ve~, “pravijo pivci, {e malo, pa {e Slovencev sploh ne bodo ve~ omenjali, vsaj tam okoli Jesenic in Velenja ne.” (50) V tej isti, “dr`avljanski” ravni, je tudi natalitetno-ogro`ajo~a trditev, ki zna~ilno hudomu{no ugotavlja, da (nas) “skrbi identiteta Kosovcev in nasilje Srbov, sami pa si vla~imo “na dom” vsemogo~o robo, pa je v Tivoliju `e psov ve~ kot ljudi.” (72) Povedano v vpra{alni formi, “smo (Slovenci) res tako degenerirani ali morda prestra{eni in obupani?” (47) In, konec koncev, ~emu vse to? Zdaj, po osamosvojitvi, ko bi to najmanj pri~akovali, je, zagotavljajo pivci, “in z njimi M.S.” (76), situacija tako kriti~na, da “uspe{ni jugoklate`i na tv, v teatru in v eliti mesta ..., da, tudi `e v gospodarstvu in s tem tudi v politiki, samo ka`ejo, kako se vrivajo v vse pore na{ega `ivljenja, spreminjajo na{o identiteto, prevzemajo Slovenijo, kar so sku{ali `e pred stoletji, ko so zaradi tega gorele grmade” (76). V povezavi z ogro`enostjo, je tudi tematika samomorov, ki so, zagotavlja avtor, “kon~na slika dru`be” (43). Na samomor nana-{ajo~a se diagnoza pravi20, da pri Slovencih niti slu~ajno ne gre za samomor kot, denimo, v Iraku, namre~, za ni~ “agresivnega navzven”, ampak za nekaj v bistvu “vase obrnjenega”21. Odgovori na vpra{anje, od kod samomori na Slovenskem, so v pivski dikciji nedvoumni: “gre za ob~utek pritiska, okupiranosti, breznacionalnosti, etni~ne izgubljenosti in brezponosnosti, pa se potem izgubljamo v drobnarijah, medsebojnih sporih, ki se tudi ka`ejo predvsem kot nevo{~ljivost, zavist, razprtije in s tem prakti~no nemogo~e `ivljenje, zato ljudje šodhajajo’, ker preprosto ne zdr`ijo ve~, iz protesta, iz obupa, za kazen!”(43). V tem oziru pivci protestirajo, kajti neustrezno je zaganjati “vik in krik za 50 samomorilskih kitov, za 700 Slovencev pa – molk” (41), kot temu pravi nek naslov No~ne kronike (Ne)Dela. Skratka, samomor kot “kon~na slika dru`be!” (43) je nekaj, o ~emer so, kot smo videli, `e na ravni samodolo~itve poklicani ugotavljati pivci, saj so, kot smo nakazali, nacionalni dru`bomerci posebne, etni~ne vrste. ^e je osr~je obstoje~e dru`bene problematike na Slovenskem mo~ diagnosticirati s samomorom (“kon~na slika dru`be”) in se diagnoza glasi “ob~utek pritiska, okupiranosti, breznacionalnosti, etni~ne izgubljenosti in brezponosnosti”, potem je obenem jasno tudi, da se je nemudoma treba prebiti do ustrezne kurative, torej do nasprotkov teh ugotovitev oz. tega stanja stvari. Na kratko: ni~ ve~ ob~utka pritiska, treba je dose~i osvoboditev, ustrezno, zadovoljivo stanje nacionalnosti, visoko koncentrirano etni~nost, “najti se”, ter, predvsem, vzpostaviti sistematiko ponosa ali nacionalni ponos kot sistem! 19 Pri kontekstualni rabi besede “decentralizacija” je mo~ shematsko, a vendar plasti~no nakazati zna~ilni mehanizem visoke stopnje kreativnosti, ki si jo privo{~i pivski avtor pri vdihovanju novih pomenov “starim” besedam in sicer zmeraj v skladu s teko~imi tekstualnimi potrebami. 20 Zdravni{ki diskurz sodi med najbolj pogosta orodja, ki jih uporablja M.S. pri svojih stvaritvah, kjer postavlja diagnoze in odreja, najpogosteje, {ok-terapije, oz. kirur{ke posege. 21 Kljub te`avam, ki jih Pivcem proizvajajo Balkanci in Jugosi se tudi iz njih da potegniti nekaj “pozitivnega”, vsaj na to~ki samomora: “za {anki upajo, da se bo zna~aj Slovencev z mno`ico novih šSlovenaca’ popravil vsaj v tej smeri, da bodo nehali z mno`i~nimi samomori pa bodo raje za~eli z bolj ekstrovertiranim pristopom in da bodo seveda na{li tudi prave tar~e” (22). ^e dobrohotno odmislimo implicirano (po)vabilo na lin~ (“prave tar~e”!), bi se “po tej plati, pravijo pivci, res lahko malce pobalkanizirali” (22). ČRNA KRONIKA 49 Tonči Kuzmanič 22 Podobno kot Kultura funkcionira kot protipol Balkanu delujejo tudi delitve med Zahodom (kultura) in Vzhodom (nekultura) ter {e nekatere druge, o katerih ve~ v nadaljevanju. 23 Ve~ o “slovenski po{tenosti” in/ali “po{tenosti Slovencev” prim. v izjemno iskrenem konceptualnem tekstu vrhunskega slovenskega strokovnjaka na tem podro~ju, `e pokojnega dr. A. Trstenjaka (Trstenjak, 1996). 24 Poglobljeni pivski prispevek o “slovenski zavednosti” prim. v dok. {t. 46 s signifikantnim naslovom: “Psom, nekadilcem in `e {e komu vstop prepovedan”! (46) O tem, da gre pri omenjenem naslovu za strate{ko pomembno pivsko stali{~e, pri~a, nenazadnje, tudi dejstvo, da je to edini naslov, ki se pojavi dvakrat in sicer drugi~ v dok. {t. 88 (“Psom in kadilcem vstop prepovedan”). 25 Prim Jalu{i~ & Kuzmani}, Posilstvo po albansko, v (1989). Sicer pa se Albanci v M.S.-jevih kreacijah pojavljajo v treh razli~icah: kot Albanci, kot [iptarji, ali pa celo – brz~as zato, da bi ne pri{lo do pomote – kot oboje: “Albanci ([iptarji)” kot se glasi dolo~itev iz dok. {t. 94. Zato je mo~ tudi postaviti trditev, da “sedaj, ko je za radost toliko razlogov, ko smo se pridru`ili Evropi, nikomur od pivcev ni jasno, zakaj potem tak{no obe{anje okoli vratu Balkancem in Vzhodu. ^e smo sposobni in dovolj kulturni, je na{a pot na zahod, v Evropo z vsem gospodarstvom in kulturo” vred. (35) Tam, kjer bi najmanj pri~akovali kulturo, se naenkrat pojavi kot konceptualni izhod v pivskem diskurzu kot sinteti~ni odgovor na vpra{anje ogro`enosti! Protipol Kulturi, ali, kar je v tem primeru eno in isto, slovenski kulturi pa je, kajpada Ne-kultura, le da ima ta v konkretnih pogojih najpogosteje konkretno ime: Balkan, Balkanci, balkan{~ina, jugoklate`i, z besedo – Ne-kultura!. Eno topogledno eksplicitnej{ih mest iz M.S.-jevega ustvarjalnega opusa pravi, da: “na{ {olski minister ~rpa {opke balkanskih idej, ki sodijo pa~ na Balkan, ne pa v Slovenijo. [e ve~, ravno od tod toliko te`av in seveda negacija kulture” na Slovenskem (74)!22 Poleg na za~etku omenjene “po{tenosti”23 , “zna~ilne slovenske skrom-nosti”(28) in pregovorne delavnosti (pridnosti) je za izpolnitev vsebine pivskega koncepta Slovencev kot kulturnega naroda, ki naj iznajde svojo identiteto oz. se znebi ogro`enosti, potrebno pristaviti {e nenasilnost (neka no~nokroni{ka obravnava pravi: “Nekje v Nem~iji so se do smrti stepli Turki in Kosovci, vendar ni poro~il, koliko je bilo med njimi Slovencev” (28)!) ter, seveda, zavednost 24. Na rob omenjenemu morebitnemu izhodu iz “slovenske zagate” v zvezi z ogro`eno identiteto slovenstva, kot jo vidijo pivci, velja pristaviti, da dostopnost do izhoda ni mogo~a brez nekaterih predpostavk, oz. brez preventivnih znotrajslovenskih distinkcij. Pivci namre~ natan~no lo~ijo med tistimi, ki jim je izhod iz nastale zagate odprt in pa tistimi, za katere to ne velja. Nemara ni slu~ajno, da ta razlika sovpada s tem, kar bi na Hrva{kem neousta{ki diskurz imenoval z razliko med Velikimi in majhnimi Hrvati, ali pa tisto, kar je srbski turbonacionalizem v osemdesetih imenoval “Po{teni Albanci”.25 Tukaj in v povezavi seveda z “nedokazljivimi svinjarijami”, ki jih izzovejo “bitja s pol stre{ice”, kot jim pravi avtor, pa to izzveni takole: “^udno, praksa in dokumentarni dogodki nikogar ne izu~e, šSloven~ki’ se {e kar navezujejo na jug, na Balkan, na vse, kar po tem vsaj malo zaudarja”. Skratka razlikovanje med Slovenci (Veliki, pravi Slovenci) in “Sloven~ki”, je eno osnovnih kriti~nih orodij ne samo na Balkanu (Hrva{ka, Srbija...) pa~ pa tudi M.S.-jeve slovenske pivske bratov{~ine. Lahko bi rekli, da kolikor bolj se Pivci morajo distancirati (zavre~i) od “Balkana”, “svinjanja” in “bitja s pol stre{ice”, toliko bolj morajo pasti v “Balkansko” formo razlikovanja med Slovenci in “Sloven~ki”. Razlika med “Slovenci” in “Sloven~ki” kajpada velja tudi za tukaj{nje kulturnike same, saj nekateri med njimi pogostokrat ravnajo (Narodu) in identiteti slovenstva povsem neustrezno. Ob neki prilo`nosti so se nekateri “na{i kulturniki, 50 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti zaljubljeni v Balkan in z bogatim tamkaj{nim ~lanstvom, sku{ali promovirati v Solunu, pa so jim menda Grki s te`avo dopovedali, da na{a de`elica pa~ kljub dolgoletnemu znanstvu in sre~evanju s Turki in Balkanom ne sodi tja in da naj se raje ozrejo proti Evropi, da nam tudi jani~arji in Iztok, ki je rovaril po Bizancu, ne morejo pomagati” (68). Po drugi plati pa med velike in prave Slovence v~asih sodijo celo in predvsem “mal~ki”: med pivci “temperatura sko~i do stropa, ko ste~e beseda o mal~ku iz Morav~” (63). Pravzaprav M.S.-jevi pivci predvsem v Primo`u Peterki, ki je “po mnenju pivcev” ena redkih “svetlih to~k”, najdejo mo`nost “ponosa” in “pokon~nosti”, torej tudi izhoda iz nastale zagate. Namre~, na njega “se kot Slovenci {e lahko” ozremo in “re~emo, da smo sposobni nekaj napraviti, da smo to mi! Pametni in koraj`ni, samostojni, ~e nam kdo to dopusti” (75). Slovenske Pivce potemtakem vsake toliko ~asa, ob~asno takoreko~, pozitivno “iz tira spravijo uspehi slovenskih {portnikov”, ki so jih nadvse veseli ter jih temu ustrezno tudi interpretirajo. “...[portna evforija je prisotna povsod”, pravi nekje M.S. Slovenci se v zvezi s {portnimi uspehi “vedno bolj zavedajo sebe in to tudi poudarjajo, malo nas je, ampak smo od hudi~a, je sli{ati za {anki, {tikl Kranjski Janez pa se spet prebija v vrh lestvice priljubljenih” (79). I V. “Kretenizem”, “debilnost” & “sme{ne ustanove” Posebno ogro`ajo~i slovensko identiteto so tudi in predvsem tisti, ki “napadajo”, “omalova`ujejo” ali kako druga~e ogro`ajo pivsko ustvarjanje, Pivska (s)poro~ila za javnost v No~ni kroniki (Ne)Dela. Kako se teh, imenujmo jih, izhodi{~nih sovragov loti M.S.? Metodolo{ko in sicer predvsem v lu~i `elje, da bi kolikor se le da plasti~no dokazal, da “razmi{ljanja in debate pivcev niso ravno nerganje in natolcevanje” (97), pa~ pa da sodijo v resni, profesionalno oblikovani javni (novinarsko-politi~ni) diskurz, kar tudi ustreza mestu objave v osrednjem ~asopisu slovenskega medijskega prostora – se pravi pri ~asopisni hi{i Delo in s ~emer avtor nemara brani tudi svoj profesionalni polo`aj, ponos in ~ast oz. v kon~ni instanci tudi zaposlitev pri Delu. Na operativni ravni, se pravi pri izpeljavi, je M.S.-jeva obramba lastnega proizvoda, se pravi pivskega diskurza samega, distinktivna. Opozarja namre~ na klju~no razliko med slovensko preteklostjo in sedanjostjo. Pretekli “buditelji slovenstva”, ugotavlja M.S., se slavijo, {e posebej pa je tak{na situacija po osamosvojitvi. Toda, nadaljuje v kriti~nem in pravzaprav retori~nem tonu, “kako pa je danes?” (2) Danes smo v vse prej kot zavidljivem polo`aju vsi, ki skrbimo za slovenstvo. [e ve~, “vsak klenej{i ČRNA KRONIKA 51 Tonči Kuzmanič 26 To je le ena od mo`nih denunciacij koncepta “dr`avljana” in “dr`avljanstva”. Dr`avljan je v pivskem diskurzu seveda predvsem tisti/tisto “bitje s pol stre{ice”, ki je “prepoceni” (za “nekaj fi~nikov” ali “nekaj tolar~kov”) pri{lo do dr`avljanstva. Iz izjave, da je “sam notranji minister omenil, da smo Slovenci kulturen narod in (da) ga torej nas ni strah, dr`avljanov Slovenije...” (30), je jasna tudi distinkcija: eno so Slovenci, ki so kulturni (“kulturen narod”), drugo pa so dr`avljani, ki so nekulturni in se jih je bodisi treba bati, jih izgnati, ali pa nasilno obra~unati z njimi, kot bomo videli pozneje! Slovenec (je) ksenofob, nacionalist ali kar nacist” (2). Medtem ko so “na narod misle~i Slovenci” pred vojno vendarle dobili vsaj svoje simbolno zado{~enje, pa se dana{nji “na narod misle~i Slovenci” obsojajo le {e kot “nacionalisti in {ovinisti” ali “nekaj temu podobnega, gnilega in za v arest zrelega”. (46) Znotraj horizonta hamletovske dileme biti ali ne biti slovenskega naroda, se seveda povsem legitimno zastavlja naslednje vpra{anje: “Kaj bodo dejali zanamci? Kje so bili zavedni Slovenci devetdesetih?” (46) Kot naslednji logi~ni diskurzivni korak pivskega avtorja lahko vzamemo razkritje, da so tisti, ki “toliko omenjajo rasizem, {ovi-nizem in druge dru`bene nevarnosti”, ponavadi ozko povezani ali prikrivajo svojo povezanost s “kak{nim gibanjem za šdruga~ne enakopravne’ in zagovorniki kak{nih podobnih fraz” (88). Vsi tovrstni, ki so torej tako ali druga~e povezani s kak{nim “gibanjem za šdruga~ne enakopravne’ in zagovorniki kak{nih podobnih fraz”, pa v pivski govorici padejo pod oznako “kretenizem in debilnost” (88), njihova dejavnost pa je med pivci temu ustrezno tudi obravnavana. Skrajno zaskrbljujo~i polo`aj slovenskega naroda, na katerega profesionalno opozarja pivski avtor, se v bistvu ponavlja in se zdi, kot da “imamo smolo” ali pa da “nas vedno (nekdo) šnateguje’”. Ali “smo res mi na tistih ov~jih plakatih?” (50) (gre za plakate, ki govorijo o “vseh razli~nih” in “vseh enakopravnih”.) Kako je sploh mogo~e, se spra{uje M.S., pozabiti vojno zoper JLA, na “borce za ju`ne meje” ter pristavljajo, ~e{ ali “je vse pozabljeno, ali pa je bilo to samo za to, da se bomo {e bolj zbratili in vse skupaj prelepili s plakati z ovcami ter pripravili dobrodo{lice volkovom?” (81) “Pa nam neke sme{ne ustanove o~itajo nestrpnost, ja, nasprotno”, pravijo M.S.-jevi pivci, “na{i udje se o~itno kar tresejo od nestrpnosti po ponovnem bratstvu, nih~e pa ne pojasni, ~emu smo se ga potem nacejali ob plebiscitu, osvoboditvi” (33). V kontekstu “enakosti in pravi~nosti” pa Pivce ob~asno posebej “razbesni dama iz Helsinkov, ki je razlo`ila, kako grdi in odurni smo Slovenci do Balkancev, kako jih zatiramo in jim ne damo `iveti” (58). V~asih pa dolo~ene zvrsti slovenstvo ogro`ajo~ega pisanja kar “poberejo” pivce, posebej tisto “pisarjenje, ki kritizira škroniko’ (76). Topogledno avtorjevi pivci posebej zamerijo tudi tukaj{njim kulturnikom, med katerimi so tudi tak{ni, ki Pivce ob~asno kregajo, ~e{ da se neustrezno obna{ajo. Pri odgovoru kulturnikom so Pivci kar se da izvirni: ko je na “pred kratkim o~i{~eno in pobeljeno steno Bavarca mladec napisal svoje ime, milo zvene~e in na po~itni{ko aktualni jug spominjajo~e”, kar je bilo kmalu prepleskano, so mo`je “za {anki pla~ali nekaj grafitarjev, da so ljubeznivej{e hitro napisali, tudi dr`avljana26 so na{li, da je napisal švolim te’, da kulturniki vidijo, kako nismo nestrpni.” (87) 52 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti Ko avtor v tem tonu in kontekstu komentira izzide volitev novembra 1996, rezignirano ugotavlja tudi, da je “z odra ljudstvo (slovensko?) izlo~ilo pravzaprav vse protibalkance, vse, ki so se vsaj malo šslovensko obna{ali’ ali vsaj tako govorili” (53). In zakaj je temu tako, se spra{uje? “Nekateri pravijo, da je narod pa~ opravil z nacionalizmom, da smo se res zdru`ili tudi s šSlovenci’”, drugi, ki so – kot bomo videli skozi nadaljevanje – veliko bli`je avtorjevi kreativni poziciji pa menijo, “da so slednji vzeli vajeti v roke in da so na{i popustili.” (53) V. Tujci, Ju`njaki & Jugoslavija O ~em pivci najpogosteje preudarjajo in izjavljajo? Seveda o tem, kar najbolj ogro`a identiteto slovenstva in kaj jih skrbi oz. ~esa jih je strah, ko se oddaljijo od `e omenjenih nadvse “varnih {ankov”. Med dale~ najpogostej{e teme sodijo tiste, ki merijo na Tujce27 (tiste doma in v tujini), na Tujino (razli~no opredeljeno) ter na Slovence in Slovenijo. Pri tem pa je “razlika” oz. razli~nost prikazovanja dveh parov entitet (Tujina-doma~nost, tujci-doma-~ini...) pravzaprav obenem notranje tako gonilo kot gorivo diskurza pivske bratov{~ine nasploh. Kdo so Tujci “osebnostno”? To so tisti, odgovarja M.S. v imenu bratov{~ine slovenskih Pivcev, ki nosijo “~rne usnjene jakne”, in pa tisti, ki se “pogovarjajo v lastnem jeziku” (8), ki pa ni slo-venski.28 In ti Tujci so nevarni. O tem govori tudi podatek, da imajo svoje skrivnostne in nadvse nevarne na~rte. “Kaj bo {ele”, poro~a M.S. z neke pivske seanse, “ko se bodo po{teno razmahnili, se pre{teli in za~eli s strankami, manj{inami in kon~no krajinami” (4., 6). Celo “nekje pod Fru{ko goro so Srbi pred dnevi pripravili kongres o Srbijancih v Sloveniji, pa kot pravijo pivci, ni~ ni sli{ati, da bi jih sku{ali morda zvabiti nazaj, domov pod rodni krov, bolj so menda debatirali, kaj storiti s Slovenci, ki šsmetajo’ tam v Sloveniji.” (35) Pravzaprav se vsake toliko ~asa celo `e govori o “ustanovitvi srbske zajednice v Sloveniji”! (6) Med Pivci ravno tako obstaja licitiranje o tem, kateri tujci so v Sloveniji (naj)nevarnej{i. To pa se dolo~a tako, da se tehta (dru`-bomerstvo), ali je v Sloveniji morebiti ve~ Srbov, Albancev, Makedoncev, Hrvatov ali denimo Muslimanov (6), torej glede na kvantiteto, na {tevil~nost “tujega elementa”.29 Pivsko opredeljena nevarnost se torej dolo~a po tem, koga (katerih tujcev) je {te-vil~no ve~. Druga~e povedano, sama materialna, fizi~na prisotnost tujcev je ogro`ajo~a in kolikor ve~ jih je, toliko bolj so fizi~no in {tevil~no prisotni, toliko nevarnej{i so oz., kar je zgolj hrbtna plat istega, Pivci in Slovenci oz. slovenska identiteta so toliko bolj ogro`eni. Vrhu vsega – ~e govorimo o Sloveniji – je treba vedeti, da “ni ve~ kaj prodati, saj so vsaj lokale in bolj{e lokacije zanje `e 27 Raba pojma tujci v pomenu, ki je blizu tukaj{njemu pivskemu, se na Slovenskem pojavi {ele z osamosvojitvijo, ko pod kategorijo Tujci padejo predvsem neza`eleni iz biv{e Jugoslavije, ali “bitja s pol stre{ice”, kot jim ljubkovalno pravi M.S. Topogledno se pojem tujci, denimo, na Nemce, Avstrijce, Angle`e... nana{a zgolj na dr`avljanski ravni, ne pa na civilno-dru`beni, kulturni in etni~ni, kot je to tukaj{nji primer. 28 Motili bi se tisti, ki bi pri “tujem” jeziku imeli v mislih, denimo, nem{~ino ali angle{~ino. [e manj srb{~ino, hrva{~ino... Tukaj gre vedno za to, s ~emer se bomo sre~ali pozneje – za sinteti~ni jezikovni izdelek pivcev, ki se imenuje “balkan{~ina” (36). 29 ^eprav “Tujci” v pivski govorici pomenijo predvsem Bosanci, pa pod to oznako sodi tudi {e marsikaj drugega. Izven Slovenije so to poleg Bosancev, denimo, {e: “zagrenjeni guslarji” (9), “polblazni islamski teroristi” (11)... Vsekakor pa vse tisto, kar je bodisi geo-kulturno vzhodnja{ko ali ju`nja{ko glede na Slovenijo. ČRNA KRONIKA 53 Tonči Kuzmanič 30 Naslov dok. {t. 93 ima naslov: “V Sloveniji tako in tako ni ve~ kaj prodati...” 31 Kolikor se le-te sploh pojavijo, potem je to v funkciji “kurv” ali “artistk” ter “Ukrajink”. 32 “Tajnikarja (dr. Maksa, nekdanjega ministra, op. K.T.) so juna{ko od`agali, ker je nasedel nekemu jugosu...” (12). 33 V pivski govorici se “oni od spodaj” imenujejo tudi “vsemogo~a roba”, ki jo nekateri “vle~ejo na dom” (72). 34 Zgornje dolo~be iz M.S.-jevega opusa se v glavnem ne nana{ajo na Rome, ki se jim avtor v glavnem izogiba. V kraj{e preventivno razglabljanje jih vzame v dokumentu {t. 82. 35 Nasploh se ”Pivci spra{ujejo, kaj je z zahtevami EU po bratenju z biv{imi republikami Jugoslavije in kak{no je to pogojevanje, na katerega tako ostro odgovarjajo tako Makedonci kot sosed Franjo...” (34) 36 Kljub temu, denimo, da so bili vsi svetovni mediji polni dogodkov “z Balkana” in da so slovenski zgolj povzemali le-te, se kot neskon~en refrain pri M.S.-ju pojavlja tak{en stavek: “Kaj smo storili medijem, da nas tako strastno zasipajo z informacijami o Albaniji, Srbiji in BiH” (73). 37 “Na jugu ga tako lomijo... ne morejo iz svoje ko`e....” , Pivci pa se “privo{~ljivo hahljajo ob ropu na{ih poslovne`ev nekje v Bosni”. (17) pokupili veseljaki z juga, novi dr`avljani, ki jih zdaj tudi `e oddajajo v najem Slovencem” (93).30 Ogro`enost pivcev pa lahko prileti tudi iz kake druge smeri. Denimo, v poletnih dneh zna biti za pivce velikanski problem, ~e se pojavi kak{na “turisti~na akcija Hrvatov na Pre{ernu”, ~e se tam “valja balon s {ahovnico” ali pa ~e neki tuji mo`je “prepevajo dalmatinske” (92). Razlog za to bi lahko bil le dejstvo, da je “verjetno ljubki Igor (najbr` Bav~ar, op. K.T.) prestavil mejne prehode na Kongresni trg” (92). Ko pivci govorijo o tistih z Juga, praviloma mislijo na “jugo-klate`e” (76), torej “fante”, deklic ni od nikoder.31 In kako te ju`njake lahko prepoznate? “Vsak od njih besno rad nosi s seboj kak{en kos `elezja, ~e `e ne pi{tole, vsaj bokser ali no`. Tudi to naj bi sodilo k njihovi druga~nosti, k etni~ni posebnosti” (32). Pivcev je, tako kot vseh drugih Slovencev, seveda “strah veseljakov, ki so jih privlekli z juga” (30). Saj gre za osebke, ki poleg oboro`enosti spu{~ajo “~udne glasove in rjovenje med vrti~ki ob Zalo{ki”! (31) In to velja tako za Ju`njake, “Mud`ahide”, “Muslimane”, “Bojovnike”, Hrvate, “[iptarje”, Srbe, Bosance, “Jugose”32 , “Pse Balkanske pasme” (4)), za “Modrec/e z juga”, “tiste od dol” (3), “Svojat” (4), ali preprosto za vso do konca depersonalizirano in dehumanizirano “robo” z juga33. Ju`njaki34 so v pravilu tudi tisti, ki “one~a{~ujejo”. Saj so se, denimo, “nedale~ od stopni{~a Fran~i{kanske cerkve krivili {tirje mo`je, kazali svoje etni~ne zna~ilnosti in ti~e, kri~ali in se krohotali in se vlekli zanje in se sploh nesmrtno zabavali...” (25) Poleg teh ob~ih problemov ogro`enosti slovenstva se te`ave z “onimi od spodaj” pojavljajo tudi na bolj pritlikavih ravneh. Problem, recimo, postajajo tudi Kri`anke, “v katerih se pojavlja ~edalje ve~ ju`nih pesnikov, pisateljev, rek, znanstvenikov itd. Se za tem kaj skriva, gre za kak{ne balkanske usmeritve, se spra{ujejo pivci?” (25) Pivci bi se pravzaprav najraje popolnoma (i{~ejo dokon~no re{itev!) znebili vsega, kar je kakorkoli povezano z nekdanjo Jugoslavijo in Jugoslovani (“Jugosi”, “jugovi}i”...), saj se {e vedno spominjajo celo takega mu~enja, ko so “morali neko~ kot pu-bertetniki hoditi v delovne brigade ve~inoma delat majhne Jugoslovane” (33). Sedaj pa, ko je nastala samostojna Republika Slovenija, jih zelo mo~no skeli “obljubljeno vnovi~no bratstvo in enotnost z nekdanjimi Jugoslovani” (31) 35 . ^e je soditi po medijih, se zdi, kot da se ni ni~ spremenilo. “Prva stran osrednjih glasil je bila v zadnjih dneh polnej{a vesti iz BiH, ZRJ, Izraela, od povsod, da je celo za na{o `eleznico skorajda zmanjkalo prostora” (34)36. Pivci bi najraje videli, da iz teh delov sveta ni nikakr{nih informacij. Pravzaprav, kaj Slovenija sploh {e ima s temi?37 Pa tudi ~e ima, je jasno celo: po “pisanju nekaterih naj bi bili ponosni, da smo v kriznih ~asih z oro`jem pomagali Hrvatom in Bosancem” (28). Pa kaj imamo od tega, se spra{ujejo pivci in “ugotavljajo, da so 54 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti nam ti res zelo hvale`ni, eni nam ho~ejo po svoje prikrojiti mejo in nam zmanj{ati ozemlje38, drugi pa so nam svoje ljudi pustili tu, da ne bo te`av z delavci ob na{i nizki nataliteti...” (28) Dalje, kaj bi, denimo, s takimi patroni, kot so Srbi: “imeli so mitinge resnice, zdaj demonstrirajo in kri~ijo, da je Beograd svet, mirni in sre~ni so bili le, ko so klali, posiljevali in ropali po BiH. ^udno, pravijo (Pivci, op. K.T), takrat niso ni~ protestirali, proti nikomur. Vesel narod, menijo...” (68). Podobno je tudi z drugimi “veseljaki, ki so jih privlekli z juga, mud`ahidi ali bojniki...(30) Pivci se resno spra{ujejo, zakaj se “bratimo z vsemi, tudi najbolj krvavimi Balkanci in z vsemi jugoidejami”? Na paradigmatsko drugi, zahodni strani “tujstva”, se nahajajo “Nemci”, ki jih Pivci vidijo takole: “Kljub stoletnemu tla~anstvu Nemcev smo se jih z osvoboditvijo mirno znebili, jih pozabili in z novimi rodovi celo zasovra`ili ter vzljubili ju`ne brate. Nanje smo se v nekaj desetletjih tako navezali, da nas ni~ ni odvezalo od njih, niti prebiscit ne...” (18) Nemci in nem{ki jezik se sicer ve~krat pojavita v pivskih kronikah, vendar pa nikoli tako konkretno kot v povezavi s Slovenijo, brezposelnostjo in seveda Ju`njaki, kot tistimi, ki od`irajo delovna mesta Slovencem. Takole M.S.-jevi pivci debatirajo: “Nekateri (pivci, op. K.T.) so se spomnili obletnice Adijevega (Adolfa Hitlerja, op. K.T.) rojstva in smrti in menili, da je dobro re{eval probleme brezposelnosti, drugi so pogreli stari {tos, da bi spet lahko pripravili nate~aj za najbolj{ega okupatorja, pri katerem pa ali smo prebutasti ali pa res nimamo sre~ne roke, nikoli se nam ne posre~i, pravijo.” (86) Kakorkoli `e, zdaj je situacija tako kriti~na, da “uspe{ni jugoklate`i na tv, v teatru in v eliti mesta..., da, tudi `e v gospodarstvu in s tem tudi v politiki, samo ka`ejo, kako se vrivajo v vse pore na{ega `ivljenja, sporeminjajo na{o identiteto, prevzemajo Slovenijo, kar so sku{ali `e pred stoletji, ko so zaradi tega gorele grmade” (76). 38 “Hrvati (se) pokakajo po nas in glede na na{e ‘ostre’ odzive imajo o~itno prav”. Veseli bodimo, da “nam ne postavijo meje kje na Vi~u, kot se šobna{amo’”.(57) 39 Seveda gre pri tem za razli~ne samske, prehodne in podobne “domove”, oz. za “hotele” samo po imenu in za tiste, ki tam niso nikoli pomolili lastnega V kon~ni analizi se Ju`njaki {e najbolj pribli`ujejo oznaki “ju`nja{ki tatovi”, s temi pa ne gre ravnati v rokavicah. Pivci kot izraziti radikalci svetujejo, da v ureditvi, ki bi jo oni projektirali in izvajali, tovrstni “lopovi ne bi hodili v šhotele’39, ampak v prave zapore in na vzgojno prisilno delo”. [e ve~, pivska diagnoza & terapija sta nedvomni in spominjata na tisto wayneovsko iz ameri{kih kavbojk: “Premalo jih mlatijo, zlasti mladince...” (vse 39). Treba jih je, torej “mlatiti”, obdelovati/kulturirati, ~e je treba, tudi z uporabo sile! Nek zna~ilni naslov v tej smeri pa pove takole: “Ob zaporni kazni naj bo {e obvezno delo” (96). Kot posladek tujstvu naj omenim {e neko kulinari~no re~ – tisto, povezano s Kitajci: “V Hongkong so vkorakali kitajski vojaki, pravijo pivci, v Ljubljano pa Kitajci z restavracijami in svojimi kuhinjami” (95). [e ve~: “Kitajcev je nosu. ČRNA KRONIKA 55 Tonči Kuzmanič 40 Pravim “pregovorno znana”, ~eprav v ~asu, ko `ivimo in ki je prepoln razli~nih rehabilitacij fa{izma in nacizma, sploh ni ve~ samoumevno, da ve dana{nji bralec tudi to, da so nacisti pred dokon~nim kurjenjem Judov v koncentracijskih tabori{~ih ravno s “smradom” in “umazanijo” le-teh pripravljali teren za “brezbolno” in “dokon~no re{itev judovskega vpra{anja”. 41 Slovenski jezik je splo{na te`ava Pivcev, sploh pa tisti na TV postajah. Neko~ je na A-kanalu nek sarajevski umetnik imel intervju, ki, po pivskih debatah sode~, ni bil pravilno preveden v sloven{~ino. Prevajalec, namre~, “v podnapisih nikakor ni na{el primernih slovenskih besed za njegove šj...mti’, j.... vas, da vas j... tristo puta”, mo`je za {anki pa menijo, da imamo prav za te re~i Slovenci kar lepo {tevilo izrazov in se spra{ujejo, “kdo se jih sramuje in zakaj” (89). `e kar precej in vedno ve~, pa kaj ho~emo, ~e smo kulturna in mo`ganska greznica, zakaj ne bi bili {e rasna. Narodna zavest in pripadnost je tako ali tako `e sramota in nekak{na motnja v komunikaciji. Pravijo, da je zadnja ovira padla s posvojitvijo hokejskega zamorca...” (75) VI. “Balkanski stvor~ki”, “bitja s pol stre{ice” & “odvzem dr`avljanstva” Iz pivskih kreacij No~ne kronike (Ne)Dela nedvomno izhaja, da se besedi Balkan in Balkanci (balkanci) v M.S.-jevih kronikah pojavljata ne le kot nasprotje Kulturi, pa~ pa imata tudi povsem ne~love{ke konotacije (dehumanizacija). Pogostokrat sta obe besedi pravzaprav odlo~ilna sestavina umazanije in svinjarije. “^e je svinjarija, ... zlasti {e nedokazljiva svinjarija, menijo pivci, dregne{, pa najde{ bitje s pol stre{ice, kak{en gnojen ostanek partije ali `e ~esa, v glavnem kak{en balkanski stvor~ek.” ^e kdorkoli, torej tudi “Ne-balkanec”, naredi kaj “narobe”, ~e stori nekak{no “svinjarijo”, se to ne glede na okoli{~ine per defi-nitionem ve`e na Balkan. Denimo, kot smo `e nakazali, ~e “na{ {olski minister” kaj u{pi~i, mu takoj prileti pivski o~itek, da “minister ~rpa {opke balkanskih idej, ki sodijo pa~ na Balkan, ne pa v Slovenijo”. (74) Poleg “svinjanja” in “umazanije” ter “balkanskih spak” (95) se M.S.-jeve dolo~itve Balkana trdovratno dr`i {e neka pregovorno znana in zna~ilna higieni~na poteza40: “smrad” oz. “zaudarjanje”. Tako v neki silno prikupni kolumni pivski avtor govori o “rahlo gnili zimi, ko zaudarja po balkanstvu” (67). Pravzaprav “vse bolj zaudarja po balkanstvu tu in tam” (64), se pravi tako na Balkanu kot v Sloveniji, ki pa na Balkan kajpada po definiciji nikakor ne sodi. Mar se pobeg iz tega smradu in zaudarjanja torej v di{ave kulturne Evrope oz. “evropske kulture” ne ka`e kot nujnost, mar iz tega ni naravno tudi naslednje pivsko vpra{anje: “Kdo nas ho~e spe~ati oziroma prodati nazaj Balkanu?” (57) In {e nekaj je v zvezi z Balkanom: to so “akcija”, “no`” in “psovke”, saj so to “srboriti in nervozni, za šakcijo’ pripravljeni mo`je z balkanskimi psovkami na jeziku” (85). Zadeve v zvezi z “Balkanom in balkanofilstvom” pravzaprav postajajo ~edalje bolj neznosne. Vse je polno balkan{~ine, mediji celo “poro~ajo o Beogradu kar v originalu, balkan{~ini (jezik!, op. K.T.) in s tak{no prevzetostjo, kot da smo {e vedno ali pa `e spet ista dru`inica.” (55) Pa ne samo to, “z vseh medijev in prireditev nas pozdravljajo in pou~ujejo balkanski mojstri – od estrade, popa do teatra in televizije41 in ~asopisnih stolpcev” (53). Balkanci so topogledno “bodisi avtorji bodisi predmet obravnave”. In kar je posebej signifikantno, Balkanci so “predmet obravnave, seveda tudi kriminala” (53). Osrednje vpra{anje, ki ga pivci topogledno 56 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti “tuhtajo, je, ali ima jugomozeg `e tolik{no oblast v Sloveniji ali se je toliko na{ih izvoljencev `e prodalo, da bomo res `e v zelo kratkem ~asu spet Balkan, {e bolj zbrateni kot neko~, ali nam res ne bo uspelo ostati niti predsoba bodisi Balkana ali Evrope, bodo otroci spet za~eli vaditi cirilico in bodo po na{ih mestih in vasicah pognale d`amije in špopovina’?” (85) Nakazana Balkan-forma je obenem tako pro`na, da poleg medijev lahko obse`e tudi politiko, ali denimo pocestni{ko kulturo. Tako dobimo tudi pivska izdelka, ki pravita, da se “ena od strank te dni pojavlja z geslom šZdru`eni’ in pivci z grozo menijo, da gre za vnovi~no zdru`enje z Balkanom”!(48)42, ter tistega, ki pravi, da so se “na Tromostovju navdu{ili nad glasbo in pevcem, ki je z šmekanim L’ prepeval o Sloveniji, obljubljeni de`eli” (53). In ravno Balkanofili “vla~ijo k nam z juga razne vede`evalce in ~arovnike”. “Skrbe za balkanski melos in v dvorane zvabljajo vse, kar balkansko razmi{lja in ~uti, da na{i špeva~i’ kar debelo gledajo in nimajo komu š{pilat’. “In razumljivo, takim potezam cela “stotnija balkanskega intelektualnega trusta, navdu{eno aplavdira”.( 23)43 Skratka, ne samo na slovenski intelektualni, medijski, kulinari~ni44, opozarjajo Pivci, pa~ pa tudi na politi~ni sceni vladata “Balkanofilija in jugovi}i” in sicer tako mo~no, da so se v procesu kandidiranja za predsednika iz protesta Pivci sami odlo~ili in “`e i{~ejo kandidate za o~eta (verjetno naroda, op. K.T.), eni po Fu`inah in [tepanjcu, drugi, radikalnej{i, pa so se odpravili v ZOO”. (43). Tudi na lokalni ravni (“o`ja” pivska domovina), se pravi v Ljubljani, ni ni~ bolj{e. “Ljubljanski `upan je navdu{eno pozdravil idejo o gradnji nekak{ne Arabske hi{e (kdo ve, kaj naj bi se v njej dogajalo?) in tako nakazal, da bi bogastvo balkanskega bratstva45, ki je vse vidnej{e, {e raz{iril tja na Orient” (33) Pivci so pogostokrat zgro`eni tudi nad tem, da se vsaki “robi” dovoljuje, da pride vsepovsod. Tako se M.S. z vidnim ob`alo-vanjem spomni {tajerskega primera, ko je... gostilni~ar na vratih namesto “psom in kadilcem vstop prepovedan”, napisal le to, “da je namesto kadilcev omenil Balkance in so ga skoraj zaprli” (88). Zdaj se je nekaj ponovilo, le da je “imel nek slovenski o{tir enak napis za Srbe” (88). Komentar? Je pregovorno preprost: tiste, ki so ~lani “kak{nega gibanja za šdruga~ne enakopravne’ in zagovorniki {e kak{nih podobnih fraz”, M.S. imenuje s “kretenizmom in debilnostjo” (88). Zatorej se usodno pivsko vpra{anje ravna po nekem znanem reku – vedno se vra~a v enak polo`aj: “Kdo nas ho~e spe~ati oziroma prodati nazaj Balkanu.” (57) Kljub temu pa se je na ozadju nekega ekscesnega dogodka oblikovala tudi neka dokaj preprosta re{itev oz. odgovor na to vpra{anje: Pivci se, pravi M.S., spra{ujejo, “zakaj so dovoljena dvojna dr`avljanstva in zakaj mora 42 Antikomunizem, ki se v pivskem diskurzu najpogosteje pojavlja v formi M.S.-jevih napadov na Zdru`eno listo socialnih demokratov (posebej ljubkovalno razmerje goji do dr. Mateje Ko`uh Novak), je sicer simbolno izjemno pomembna tema, vendar pa prostorsko ni signifikantneje zastopana. Pristavim naj le nekaj zna~ilnej{ih primerov: Ob toba~nem zakonu so se pivci “spomnili, da gre pa~ za klasi~no rde~o demokracijo” (55); Optimisti menijo, da se bodo pojavili lokali z napisi “Psom, nekadilcem in `e {e komu vstop prepovedan” (46). Kadilski zakon (zoper Zdru`eno listo, seveda) M.S. takole komentira: v teh krajih “bo pri{lo po teh ukrepih do prave epidemije zdravja in {efi bodo lahko Klini~ni center predelali v diska~e ali pa morda v stanovanjsko sosesko za nekaj novih vlakov svojih z Balkana uvo`enih volilcev”. (57) 43 “Vede`evanje in zdravljenje po televiziji in radiu... poteka tudi v srb{~ini ali kdo ve v kak{nem od balkanskih jezikov”, poro~a M.S. Slovenci so bili tolikokrat “nategnjeni”, pa so obupali in se “za~eli obra~ati na ~arovnike, goljufe, ju`ne nategone in vzhodne znanstvenike” (19). 44 Kulinari~na in gastronomska ogro`enost slovenstva s strani Balkancev govori o gostilnah in “gostilni{ki tradiciji”, za katero nih~e ne skrbi. “Tako so vse šferderbali’ ({e en glagol iz ČRNA KRONIKA 57 Tonči Kuzmanič bogate slovenske zakladnice, op. K.T.) in naredili iz njih (iz “doma~ih o{tarij”, op. K.T.) nekak{ne mednarodne ali pa kar balkanske spake” (95). 45 Vsaka taka pivska opredelitev ima seveda dva (avtorska) konca, ki se ju da videti na {tevilnih mestih No~ne kronike in med katerimi je drugi del veliko zanimivej{i in tudi povednej{i. Take zna~ilne dvojne so opredelitve “zagrenjeni guslarji”, “posrani mir”, “solzne posiljenke” (9) ipd. Napetost med dvemi deli reka, med dvema besedama, je vedno tak{na, da druga beseda obrne pomen prve, na prvi pogled opredeljujo~e dolo~itve. Spodrsljaj pri~akujo~ega pomena (Ne)Delo dose`e na na~in, kot ga poznamo iz “logike vica”, kjer do kulmina-cijskega (nepri~evanega, zato tudi pivsko sme{nega) obrata pride na koncu. M.S.-jeva no~nokroni{ka kolumna kar mrgoli od tovrstnega duhovi~enja. Med bolj izstopajo~e pokazatelje na~ina funkcioniranja omenjenega sprevra~anja sodi tudi kombinacija besed “modrec” in “jug”. Seveda se ta glasi “modrec z juga” (12), pojavlja pa se v kontekstu “tistih”, ki Slovence vedno “nategnejo”. In ravno v tem primeru je povsem jasno, da ~e in kolikor gre za modreca z “juga”, da to `e po (pivski) definiciji pomeni, da bo {e tako velikemu modrecu `e najminimalnej{a doza “ju`nja{kosti” (ki jo seveda vedno dolo~ajo “severnjaki”!) dala ravno nasprotno opredelitev. biti lopov obravnavan ravno po slovenskem zakonu, ~e bi ga lahko poslali domov v njegovo šprvo’ domovino, pa naj tam po~ne, kar ho~e ali zna?” (48). V ozki povezavi s temo Tujcev/ tujstva je torej tudi ponarodela tema “dr`avljanstvo” oz. precizneje in v jeziku M.S.-ja “odvzem dr`avljanstva”. Pivsko re~eno, tukaj gre za situacijo, ko “si je kdo kupil ali pa kar ukradel pol stre{ice” (76). Osnovni problem v zvezi s tem je, da so se se “zoprne`i spomnili tudi zakona o dr`avljanstvu...” (56) ter v tem, da je za “majhne cekine” “podeljeno” preve~ dr`avljanstev. V zna~ilno strpnem pivskem diskurzu to v neki paraleli izzveni takole: “Te dni bodo Zairci po zgledu Slovencev za~eli deliti dr`avljanstvo Tutsijem in Hutujcem po osem kova~ev in bosta odslej tam mir in bratstvo” (55)! Eksplicitna pozicija pivcev se glasi: “...naj gredo dol z vso prtljago in ostanejo doma, kaj pa bi radi {e tukaj... Sploh pa, kaj nas briga, tudi za nas nih~e ne skrbi”. (39) Re~eno {e bolj v obliki direktnega nasveta oblastem: slovenske oblasti “naj preganjajo nasilne`e in lopove, razgraja~e in sitne`e, ki se klatijo po Ljubljani in vedrijo v prehodnem domu po celo ve~nost, ~eprav se vsa Juga na {iroko usti, kako lepo uspeva mirovni proces in kako se lahko domorodci vra~ajo v svoje kraje: ^e je `e govor o organiziranem kriminalu, bi veljalo bolj pobrskati po teh bolj nevarnih sferah in ve~krat uporabiti varnostni ukrep – odstranitev”. (20) VII. Bosanci, Muslimani & islam “Bratski kolegi v Bosni” (11) ali Bosanci so ravno tako stara in nemara ena bolj skele~ih Pivskih ran sploh. Najbolj sinteti~na podoba pivskega diskurza in eden vrhov tega kreativnega izdelka na “bosanskem podro~ju” je tista, ki upo{teva {e eksplicitno staro-rasisti~ni element v tradicionalnem (samo)razumevanju. Ta se pojavi tam, kjer na skupni M.S.-jevski sliki (stvar se sicer dogaja v Tuzli) naenkrat nastopijo v zna~ilno kulturno-umetni{ki skupnosti “kurbe, domorodci in zamorci” (7)! Dobro je, da so kon~no “odpravili preto~no balkansko jamo z vizumi za dr`avljane BiH”(39), pravi M.S. Ja, pristavlja, “naj gredo dol z vso prtljago in ostanejo doma, kaj pa bi radi {e tukaj” (39). Kaj ho~ejo, saj jih pivsko umevanje itak obravnava kot mr~es in golazen, kot jato ali kot krdelo. Ko M.S. ob neki prilo`nosti govori o tem, kako so “Mehmedalija, Nuris in Brusli” napadli “Jo`eta in Marijo” sklene, kako je “Jo`e na{el motorno `ago, jo v`gal in pregnal krdelo iz hi{e” (33)! Pivci ravno tako ne zastopijo “[kol~eve delegacije, (ki) je tekla v BiH, da bi se dogovorila za bolj{o prehodnost meje” z Bosanci. Saj se s tem lahko dose`e le to, da bo v Slovenijo pri{la nova “jata 58 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti brezposelnih in napol la~nih delavcev..., ki so pred nedavnim postali Slovenci. Njihovi brezposelni bodo prihajali k nam ali kaj...?”(33) Ob genocidu in vojni v Bosni pa Pivci premorejo le sarkazem, saj se “ob mirovnem procesu v Sarajevu malce zlobno hahljajo”...(22). To pa je nemara zato, ker kako se naj per de-finitionem nekulturni Bosanci in sicer{nji “Balkan~ki” sploh sporazumejo v svoji “balkan{~ini” in splo{ni nekulturnosti? In ~e je tako, kot pravi M.S., kako naj sploh dojamemo to, da nekateri slovenski politiki pogosto odhajajo v Bosno, mar slovenska “Pot v Evropo vodi ~ez Orient”? (33) Kaj lahko naredi{ z narodom, ki je “iz BiH ...izgnal Dedka mraza, ukinil purane in odojke in ponudili samo “eht” muslimansko jagnjetino” (60) Kljub vsemu je celo ljubljanski `upan navdu{eno pozdravil nezasli{ano idejo o gradnji nekak{ne Arabske hi{e (kdo ve, kaj naj bi se v njej dogajalo?) in tako nakazal, da bi bogastvo balkanskega bratstva, ki je vse vidnej{e, {e raz{iril tja na Orient” (33). Sicer pa, da je M.S.-jev pivski odnos do Bosne, Bosancev, Muslimanov in islama dolo~en prek “islamskega boga”46, kot nekoliko pomanjkljivo ugotavlja, je jasno iz naslednje misli: “Dokler islamisti tako besno koljejo v imenu svojega boga po Al`iriji in je pri nas {e mir, ni da bi se pretirano sekirali” (82).47 A ni vedno tako mirno. Vsake toliko ~asa namre~ pride na dan “klasi~na tema”, ki jo `e leta ustrezno kuri tudi liberalizirajo~e Mladinino “Rolanje” – d`amija torej, ki takoj po`ene kri v pivska li~ka. Nadaljevanje z omembo d`amije je le {e vpra{anje trenutnega avtorjevega metabolizma, kajti tovrstni diskurzivni odtenki se po definiciji ravnajo po beograjski Politiki Expres s konca osemdesetih. Takole zadeva zveni po slovensko: “Odjeknila je vest o aktualizaciji gradnje d`amije. Za {anki trdijo, da se do neba sli{i {klepetanje kosti dedov, ki se obra~ajo v grobovih in {kripljejo z zobmi, ko jim {ine skozi lobanje misel, zakaj so kurili kresove, zakaj so se klali tja do Siska, zakaj so umirali na kolih in so kot jani~arji klali svoje o~ete, kaj po~ne islam v svetu, mi pa ga uva`amo in udoma~ujemo. Komu na ~ast, rohnijo pivci, pa {e poligon za mud`ahedine naj zgradijo, poleg pa za fundamentaliste...” (81) Opravka torej imamo ne z modrostjo, pa~ pa kve~jemu s sleparstvom. Zato modrec z juga ni ni~ drugega kot nekak{en umetni{ko-pivski prevod besede slepar. To, da je slepar po definiciji nekdo, ki prihaja z juga, pa s tem prijemom postane “objektivno dejstvo”, pritiklina besede same, ki nima ni~esar ve~ opraviti ne z Pivcem, ne z M.S.jem, kaj {ele z ljubljanskim (Ne)Delom. Sicer se raba znaka modrec tukaj ne ustavi. Njene negativne posameznosti, kot bomo videli, bodo {e dele`ni politiki ter celo “slovenski razumniki”. 46 Razgledani pivci bi, namre~, nemara lahko vedeli, da “Bog” v islamu ne funkcionira kot Bog pri katolikih. 47 Ljube~i odnos do “islama” se da razbrati iz nadvse kulturnih opredelitev slovenskih pivcev, ki govorijo tudi o “polblaznih islamskih teroristih” (11). VIII. Begunci, sevdah & Kreslin Begunci v koloritni M.S.-jevi pivski govorici najpogosteje nastopajo sami ali pa v zna~ilnih povezavah z `e omenjenimi Balkanci ter Bosanci. Beguncev je na Slovenskem, po posebno zanesljivih in preverjenih pivskih statistikah, “ve~ kot pet odstotkov prebivalstva, za poslovenjence pa se sploh ne ve” (33). Skratka, 100.000 beguncev je, ki nikakor “no~ejo domov”. In zakaj begunci no~ejo domov? “Med pivci je zakoreninjena misel, da ČRNA KRONIKA 59 Tonči Kuzmanič 48 Tako kot je ena najbolj priljubljenih besed v pivskem `argonu “kretenizem” (“volilni kretenizem”...), je ravno “humanost”, “humanizem” tista, ki sodi med najbolj osovra`ene. no~ejo, da jim je tu ~isto lepo, jadikujo pa pa~ iz navade, v genih imajo to. Pa mnogi jim nasedajo, pomo~ sem, pomo~ tja, pa za svoje socialce nimamo ne denarja ne razumevanja. Hja, ob koncu meseca {e nam, delavcem, za pija~o zmanjkuje, so hudi za {anki”. (67) Ne samo, da no~ejo domov, vrhu vsega Pivci “z zanimanjem opazujejo, kako neki organizatorji pe~ajo in ti{~ijo vkup male {olarje in doma~e hi{ne vrtce z otroci beguncev in z njihovimi vrtci”, kot da bi ponavljali izku{njo stare Jugoslavije, ko so Slovenci morali v delovnih brigadah “delati majhne Jugoslovane” (33). V zvezi z begunci pa gredo zadeve v~asih tako dale~, da je “slavni Kreslin menda izdal novo plo{~o priljubljenega BiH-sevdaha skupaj z šizbe-glicami’, ni pa znano, ali gre za stare posnetke s pravimi begunci ali prepeva zgolj v dru`bi tropa jugoklate`ev. No, pomembno je, da gre za novo umetni{ko dr`avotvorno jugobratsko potezo, bo peva~ `e dobil kak{no nagrado za to...” (73)! Po izbruhu krize v Albaniji, M.S. komentira: “Vsi so prepri~ani, da si na{a oblast spet mane roke, ker se bodo spet napolnili begunski centri s pri{leki iz Albanije in se bodo prodajala dr`avljanstva in se plemenitila slovenska kri, pa {e za kak nov ministrski mercedes bo kapnilo” (75). Na~eloma obstajata dve varianti “dokon~ne re{itve” begunskega vpra{anja: ena bolj prepri~ljiva in “humana”, druga pa radikalna. Tista bolj “humana”48 se v pivski razli~ici pojavi nekoliko pozneje od druge (avgusta 1997), pravi pa takole: “Glede beguncev, ki naj bi se vrnili domov, pivci menijo, da je tam doli mir, saj vsi poro~ajo o tem, ~e pa ni, se bodo o stvareh la`e pogovorili, ko bodo vsi doma in bo vsak svoje povedal”. (97) ^e pa ne gre “zlepa”, se pravi s prepri-~evanjem, argumentiranjem in “humano”, lahko tudi po-se`emo po radikalni re{itvi (ta je iz junija 1996), ki je zopet pivsko naravnana: “Da so odpravili preto~no balkansko jamo z vizumi za dr`avljane BiH, je ~isto v redu, naj bo malce re{eta in selekcije, menijo za {anki. ^udi pa jih skrb Bosancev za volilce v Sloveniji, ki ne bodo pri{li dol, ker se bojijo, da se potem ne bodo mogli vrniti. Ja, pravijo (Pivci, op. K.T.), naj gredo dol z vso prtljago in ostanejo doma, kaj pa bi radi {e tukaj, kot šizbeglice’ do~akali tretje tiso~letje. Sploh pa, kaj nas briga, tudi za nas nih~e ne skrbi”! (39) [e ve~, Pivci se ~edalje bolj hudujejo, ob~asno – ko gre za begunce – pa celo “rohnijo” in “besnijo” (95): “Kaj vraga, vsak naj gre na svoje korenine, kaj imamo mi s tem. Kaj se kar v neskon~nost bratimo ... ” (95) besnijo pivci. 60 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti IX. Pedofili, transvestiti & “podobni ti~i” Pivska jeza se ob~asno loti tudi homoseksualcev, pedofilov, narkomanov in “podobnih ti~ev”. Dasiravno to poteka v razli~nih kontekstih in z razli~nimi poudarki, pa je praviloma v ozki povezavi z Ju`njaki in Balkanci. Najsplo{neje re~eno, tudi ta tar~a se pojavi v kontekstu svojevrstne zamere medijem. V ~asopisju je, po prepri~anju pivskega M.S.-ja, odlo~no preve~ “novic, ki s simpatijo obravnavajo homoseksualce in transvestite... pa se pivci resno spra{ujejo, ali ne bomo v slovenski {irini poleg bratenja z vsemi, tudi najbolj krvavimi Balkanci in z vsemi jugoidejami in zahtevami dovolili tudi kak{nega kongresa morda prav belgijskih pedofilov, ki bi se morda sredi Ljubljane pogovorili o posvojitvah, o druga~nosti, o ljubezni in bratstvu!”(42) Pivci so tudi razmi{ljali, da bi bilo vendarle najbolj{e, ~e bi dobili evropopevke in sicer tako, da Ircem “v zameno odstopimo `e kar tradicionalni ljubljanski šfestival gejev in lezbijk’” (84). V podobnem polo`aju znotraj pivskega diskurza so “{e razne duhovne, eksoti~ne predstavitve Alaha, Bude in podobnih, manjkajo le {e satanisti pa {e kak{na kanibalska verstva in tero-risti~na vzgoja `e za kak{ne na{e lo~ene” (42). Tudi narkomanom se bolje ne pi{e. Ob zakonu o nekajenju M.S. pravi: “Triletna modrovanja so rodila rezultat – obsodbo kadilcev, narkomani se vsem smilijo in bi jim kar gradili domove in hi{ke po vaseh...” (47) Skratka, vsestransko razvita pivska bratov{~ina bi se najraje dokon~no re{ila vse “druga~nosti” in “bratstva” (kategoriji, ki ju pivci zelo radi ironizirajo), vzpostavila dru`beno sistematiko ponosa, ki ~isla le dvoje: slovensko etni~no pripadnost, nadvse pa etiko pitja. X. Ko umanjka ogro`enosti: “dekleta”, “dekletca” & `enske Dekleta, dekletca in `enske so posebej priljubljeni objekti, da ne re~em tar~e mo` za {anki. Najpogostej{e udejanjenje teh `ivalc v pokon~nem pivskem diskurzu prestanejo, ko se pojavijo kot “na{a dekleta” in/ali kot “kurbe”. Vendar pa je za `enske natan~neje povedati, da se v M.S.-jevskih pivskih kronikah najpogosteje pojavljajo v nekoliko konkretnej{ih podobah, kot je to v primeru, denimo, Naroda. Tako se nasplo{no `enske pojavijo – podobno kot to velja za politiko in parlamentarizem nasploh – kot “gobezdalo” (7). Ko pa nastopijo posami~no, se to zgodi v glavnem takrat, ko jih je, denimo, “pamet zapustila” (8), ko so zgolj “razgaljena dekleta” (9) ali pa nekak{ne “solzne posiljenke” (9)49. Pivci skozi M.S.-jeva usta svetujejo, da se pravzaprav ne bi kazalo jeziti, ~e `enski ČRNA KRONIKA 61 49 Vrhunski izdelek slovenske pivske pameti, “solzne posiljenke”, se glede na ~as objave, najverjetneje nana{a na TV podobe iz ~asov mno`i~nih posilstev v BiH. Tonči Kuzmanovič osebi nekdo re~e “Jo`i, lepo ritko ima{” (10). Ravno nasprotno, `enska bi v tem primeru morala biti celo (pre)sre~na, {irokosr~no menijo Pivci. Kakorkoli `e, tako kot so ju`njaki grde `ivali, so `enske “`ivalice” lepe za oko. “Son~ek razgraja, mladenke so `e oblekle kratka krilca in `ivahno drobencljajo po plo~nikih, ~rne nogavice so spet moderne, vse je v redu, pod nadzorom in na svojem mestu” (73). Ko se pojavi son~ek, pa so na sceni “kratka krilca in ostale lepote, ki jih ponuja ta letni ~as” (69). Sploh, ko gre za Pivce, se topogledno njihove “debate v glavnem vrtijo okoli vina in seveda `enskega obla~enja...” (13). Po drugi, nekoliko manj “nedol`ni” plati, kolikor je tu sploh mo~ govoriti o nedol`nosti, je nadvse jasno, da `enske v politiki nimajo kaj po~eti. Tako je bila dele`na pivskega ~udenja in zgra`anja obenem “avtorica ~ude`nega toba~nega zakona” (dr. Mateja Ko`uh Novak, op. K.T.), ki je “spet vrgla na svetlobo izjemno idejo o nekak{nem `enskem telesu ali truplu, ki naj bi v parlamentu skrbelo (brez denarnice) za ve~ji dotok (`enske) inteligence na vodilna mesta kjerkoli `e, za enakopravnost in bi sploh odpravilo krivice, ki se gode slovensko`enskemu svetu”. (70) Zavrnitev kakr{nekoli vloge `ensk v politiki, pri odlo~anju nasploh, pride do izraza v primeru ministrskih mest (v zvezi z predlogom Polonce Dobrajc za notranjo ministrico, op. K.T.): “Vendar ni nujno, da smo vedno najbolj{i in prvi in doslej, vsaj na zahodu v civilizaciji pa~, koliko vemo, ni bilo {e nobene policijske ministrice”. (69)50 ^e pa se neka `enska kljub temu spomni govoriti o politiki, ~etudi zgolj na nebogljeni humanitarni ravni ~lovekovih pravic, se pivci bodisi mo~no razburijo ali celo pobesnijo. Nekajkrat so se “krepko razburili”, recimo, ko “je predstavnica Amnestyja sicer tvorno povedala...vse pa je raz-besnela dama iz Helsinkov, razlo`ila, kako grdi in odurni smo Slovenci do Balkancev, kako jih zatiramo in jim ne damo `iveti, kako jih je sicer precej pri nas, ampak samo trpijo, za tistih nekaj deset tiso~, ki {e ~akajo bodisi na meji bodisi na dr`avljanstva, pa se sploh ne zmenimo, pa bi se morali – zmeniti se zanje in omogo~iti jim lep{e `ivljenje med nami. Ogor~eni pivci so si bili enotni, da se `enska morda slabo po~uti ali kaj takega in da pravzaprav samo dra`i in vznemirja mno`ice”.(58) Pivskemu dojetju `enske kot dekleta in kot po definiciji ne-politi~nih osebkov je treba pristaviti {e “dekletca”, se pravi “kurve”. Za razliko od tistih, ki rinejo v politiko ali v ~lovekove pravice, te sploh “niso nevarna dr`avi in ljudstvu, da bi jih morali imeti ves ~as na o~esu. Sicer pa naj obrt (prostitucijo, op. K.T.) legalizirajo in puncam dajo licence, raje naj preganjajo nasilne`e in lopove, razgraja~e in sitne`e”! (20). “^e bodo prostitutke res 62 ČRNA KRONIKA 50 Pivci so si ob tej prilo`nosti omislili tudi neza`eleno ime prihodnjih policajev, ki bi postali “Poloncajci” (69). No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti dobile delovne knji`ice... bo to prva dobra in pametna poteza na{ih modrecev51, pametna tako za dekleta kot za stranke”. (15)52 Vzporedno z omenjenim dobrohotnim stali{~em do `ensk gre tudi pornografija, ki jo avtor najodlo~neje zagovarja, kot je vidno z mesta, ko se M.S. zmrduje nad “~istunci, ki jim je uspelo prepovedati porno filme na A kanalu” (42). Skupaj s pivsko radikalnostjo na to~ki prostitucije, pornografije, gayev, `ensk... sodi tudi kleno zavzemanje za smrtno kazen: “Pivci se za~udeni spra{ujejo, do kod sega pape`eva dobrota, da je te dni ~as zapravljal z molitvami za nekega ameri{kega morilca in posiljevalca, ki so mu kon~no, kljub vsemu, le porinili v `ilo smrtno iglo. [e sre~a, da vsaj sem ter tja koga le radikalno odstranijo s škugle’, menijo pivci in so zato, da tudi pri nas spet uvedemo smrtno kazen ali pa ob dolgoletnih kaznih vsaj obvezno delo” (96). Kakorkoli `e, o tem, kak{no je eksplicitno mesto `enske v M.S.-jevem pivskem obkro`enju, nemara {e najbolj pri~a naslednja izjava: potem namre~, ko zmanjka resnih tematik (politika, Ju`njaki, “mo`je s pol stre{ice”...) “nekateri (pivci, op. K.T.) zamenjajo lokal, drugi pa se odlo~ijo za novo rundo. In po~asi špre{altajo’53 na doma~e te`ave z `enami, z otroci, z zdravjem.” (23)54 Seznam tar~, ki jih obdelujejo M.S.-jevi Pivci (~e jih povzamem samo na ravni podnaslovov tega teksta: pisuni zoper kroniko, Sloven~ki, Tujci, Ju`njaki, Jugoslavija, Balkanski stvor~ki, bitja s pol stre{ice, dr`avljanstva tujcev, Bosanci, Muslimani, islam, begunci, Sevdah, Kreslin, Pedofili, transvestiti, dekleta, dekletca, `enske) je z na{tetim vse prej kot iz~rpan. Ostane {e neka posebna, paradigmati~na, nemara celo odlo~ilna tema, o kateri ve~ v nadaljevanju. Gre seveda za sovraga posebne vrste, ki se, kajpada, imenuje Politika in, ~e niso “na{i”, tudi politiki. 51 Kot smo `e videli, so “modreci” pejorativni izraz, ki se tukaj nana{ajo na politi~no sceno danega javnega `ivljenja. 52 M.S. je tudi ob~asni avtor drugih prispevkov na Delovi strani “Kronika”, kjer se – najpogosteje literarno – loteva tematsko tudi prostitucije. 53 Pravih, se pravi doma~ih slovenskih izrazov v M.S.-jevih kreacijah kar mrgoli. Lahko bi rekli celo, da kolikor “ve~ji” in “mo~nej{i” je njegov zagovor slovenstva, opozarjanje na “ogro`enost slovenskega jezika” in kolikor bolj neusmiljena je kritika “Sloven~kov”, toliko pogostej{e je ponavljanje pristnih izrazov, kot sta “pre{altati”, “{pilati” (23)... 54 Samo enkrat sem zasledil v pivskem opusu M.S.-ja, da se je sku{al (samo)distancirati in sicer takrat, ko je spregovoril o pivskem “{imfanju”: “dajmo {ilce ve~, ~e `e ni kaj {imfati”! (20) XI. “Politi~no brbotanje”, “volilni kretenizem” & “ZOO” M.S.-jeva dolo~itev politike v Nedelovi No~ni kroniki je praviloma negativna, torej antipoliti~na. Med topogledno najbolj izstopajo~e pivske odnose do politike nemara sodi opredelitev “politi~no brbotanje”. (9) Vsi politiki kot tudi vse, kar je politi~no oz. vsaj od dale~ di{i po politiki, je v pivskem diskurzu skorajda praviloma dolo~eno kot “izdajalci/lsko”, “du{mani/nsko”. Politiki in politika so na rang lestvici pivskih vrednot podobno nizko kot to velja za “kurbe”, “Ju`njake” in “bitja s pol stre{ice” ter se zdi, da se topogledno pivski avtor ravna po tradicionalnem pregovoru, po katerem je “politika kurba”. Povezave politike z Ju`njaki, barabami, kurbami in umazanijo se pojavljajo v ne{tetih niansah, ČRNA KRONIKA 63 Tonči Kuzmanič 55 Posplo{evanje ad infinitum je seveda eno glavnih pivskih orodij. Naj v kontekstu parlamentarnega in volitev omenim nek signifikanten naslov No~ne kronike (Ne)Dela, ki pravi: “V Ljubljani cirkus, v kinu Kreten~kovi, v Sloveniji pa volitve” (48). 56 Zadeva je v pivski optiki seveda tudi in predvsem moralna oz. v parlamentarnem primeru nemoralna. Naslov kolumne z dne 13. 10 1996 se glasi: “Brezmejna dvoli~nost poslanske morale” (47). med katerimi lahko navedem naslednjo nekoliko bolj zabeljeno razli~ico, ki se pojavi celo v naslovu kolumne: “Najprej je treba uvoziti (z Juga, op. K.T.) politike, {ele kasneje {portnike in barabe...” (43) Ta povezava (doma~e) politike, Juga in Jugoslavije je zelo eksplicitna in nenehno prisotna. Videno v pivski optiki se slovenski politiki ukvarjajo predvsem z vpra{anjem, “koliko jih (ju`njakov, op. K. T.) bomo od dol privlekli v Slovenijo in kolikim spet podelili dr`avljanstva” (5). Splo{no povedano, slovenska dr`ava komaj ~aka, da “gre na jug” (7), in se vklju~i v “vlaganje v prenovo ju`nih dr`av” (7). To pa je seveda nekaj, kar mo`je za {anki presojajo kot zlo. In sicer zato, ker “kar pomnijo starej{i, so nas (ju`njaki, op. K. T.) nategnili, da je bilo milina” (7). Posplo{itev55 te poteze gre celo tako dale~, da je dan plebiscita razgla{en za dan “jugoslovanskega natega” (8), saj so Ju`njaki – kot smo videli – sinonim za “ju`ne nategone”. Pri pivskem odnosu do politike nas bo v nadaljevanju posebej zanimala neka simptomati~na podrobnost, sicer polivalentne zmo`nosti antipolitike, ki pogostokrat omogo~a {tevilne in nepri~akovane obrate. Denimo, ~e je antipoliti~na ost obrnjena zoper nekoga oz. uporabljena za oznako le-tega, lahko dobimo tudi tak{no metamorfozo, da nekdo, ki je po “naravi” etni~no-na{, se pravi “pravi Slovenec”, avtomati~no sovraga. V antipoliti~ni optiki se lo~evanje med “na{imi” in “njihovimi” oz. natan~neje, med nenehno impliciranimi “mi/nami” in “njimi/ onimi”, ki se vseskozi nakazuje kot nekaj “bazi~nega”, izvirnega, razka`e pravzaprav kot nekaj, kar je izpeljano in kar je sekundarno glede na politiko in antipoliti~nost, kot tisto, kar je prvotno. Ker je v pivskem `argonu politika dojeta kot “brbotanje” (9), kar bi lahko prevedli tudi kot “govori~enje”, “nalaganje”, “vezanje otrobov”, ali ~e re~emo s starim Leninom – od katerega ti izrazi pravzaprav tudi prihajajo – pri katerem je parlament (parlamentarna demokracija in vse z njo povezano) izena~en s “~vekalnico”, s “~vek-kamrico”, je ravno zaradi “gobcanja”, “neu~inkovita”56. Radikalni pivski diskurz, ki je nadvse usmerjen na “u~inkovitost” razumljeno v smislu znanega pravila iz samoupravnih ~asov “preidimo z besed k dejanjem”, pa si obrata, denimo iz na{ih v ne-na{e, iz “prijateljev” v “sovra`nike” brez antipolitike sploh ne more predstavljati, kaj {ele izpeljati. Vendar pa moramo biti pri tej ob~utljivi in rahlo muhasti to~ki antipolitike skrajno previdni. Prepoceni in napak bi bilo razsojati, da je definicija pivskega razumevanja politike in politikov v izdaji Nedelovega kolumnista M.S.-ja usmerjena zgolj na to, da pri politikih pravzprav gre za “na{e ju`njake”, za nekak{ne nadomestne “bosanske brate” (12). V tem primeru bi namre~ antipoliti~ni element kot skrajnostno, ekstremisti~no dolo~ujo~i 64 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti (dejanje pride ba{ od tod!)57 razgradili v dru`boslovno interpretacijo in ga podredili denimo “nacionalisti~nemu”, seksis-ti~nemu ali kakemu drugemu podobnemu umevanju. Odlo~ilnega pomena je, da je vsem “mi{ljenjskim” elementom ekstremizma skupno to, da se jim vse zdi “premalo”, da jim je vse nezadostno, da sploh ne morejo “zafunkcionirati”, ~e jim ne pristavimo dodatnega, “prese`nega” elementa, se pravi, kolikor se ne lotijo antipoliti~nega aktivizma, ki po definiciji radikalno zavrne prostor, same mo`nosti obstoja politi~nega. Politika in Leninovo “politi~no brbotanje”, ki je tukaj na delu, je potemtakem nekaj neskon~no pomembnej{ega, bolj substancialnega kot se to utegne nakazati nepazljivemu bralcu. Saj gre za pozicijo, ki vnaprej onemogo~i kakr{no koli (tudi in predvsem politi~no) enakost/pravi~nost, kaj {ele – in to je tukaj osnovnega pomena – govorico, samo legitimnost razpravljanja in postavljanja le-te58. Saj jo `e vnaprej diskvalificira, destruira in de-kultivira kot “brbotanje”, torej kot ne-govorico, kot nekak{no neartikulirano, manj vredno, nekulturno... momljanje. Vpeljavo “brbotanja” na mesto same mo`nosti politi~nega bi potemtakem kazalo dojeti skrajno resno in sicer kot simbolno vpeljavo neke zna~ilne “metagovorice” oz. druga~e povedano, kot specifi~no vpeljavo “govorice” oro`ja sile in nasilja namesto ve{~ine govorice same, ki je srce politi~nega kot besedno artikuliranega. Konsistentno in razumljivo je obenem tudi to, da podobno pivci ravnajo tudi z dr`avo. Seveda tako do dr`ave nasploh, kot tudi do katerekoli konkretne dr`ave. Ta antidr`avni sentiment, ki je toliko mo~nej{i, koliko bolj ga nadome{~a radikalno naro-dnja{ka ideja “narodne skupnosti” (die Gemeinschaft), {e najbolj pride do izraza ravno v odnosu do “svoje”, “lastne dr`ave”. Samo neinformirani bodo presene~eni, ko na mesto pri~akovanega in na~eloma globokega dr`avotvorja, ki bi naj po definiciji bila pritiklina vseh za “slovenstvo zaskrbljenih pivcev”, naletijo na cini~ni stavek, ki pravi, da je Slovenija bodisi nekak{na “na{a de`elica” (68) ali pa kar “tragikomi~na dr`ava”. (65) In zakaj je temu tako? Odgovor je nedvoumen: zato, ker “ko je njej (dr`avi, op. K.T.) prav tako, je tako, kjer pa narod re~e svojo besedo, je pa~ tako, kot pravi dr`ava oziroma vlada, oziroma nekak{no ustavno sodi{~e”. (65) Tisto, kar pri pivcih naddolo~a prav{njost neke (v tem primeru slovenske) dr`ave, je tisto, kar je `ivo, narod torej, ne pa mrtvo, institucija, zakon, pravo.59 Kot eksplicitni primer tovrstne postavitve lahko vzamemo tudi mesto, kjer se razli~ni slovenski politiki “plazijo po balkanski prestolnici”. “Pa kar brez privoljenja ljudstva, nobenega referenduma, kdo pa pravi, da imamo Slovenci to Jugovino tako radi, da nismo z njo resno, s plebiscitom pretrgali... nas nih~e ni~ ne vpra{a” (85)60. 57 Smisel celotnega M.S.-jevega govorjenja je zdravo-pivsko preprost, logika, ki je pravzaprav mladomarxovska, pa gre nekako takole: nima smisla preve~ filozofirati o tem, kaj in kako je – vsi vemo, da je narobe. Zato tukaj in zdaj gre le {e za to, da je to, kar je, treba spremeniti. Druga~e povedano, z besed moramo preiti na dejanja, kot se glasi nek ponarodeli prevod 11. Teze o Feuerbachu. 58 Poleg `e omenjene vnaprej{nje diskreditacije vseh mo`nih kritikov pisanja o No~ni kroniki je lep primer tudi tisti v zvezi z volitvami, ki jih pivci opredeljujejo za “predvolilno sranje” (47). 59 Zna~ilen primer je zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih in reklamiranja toba~nih izdelkov, ki se v pivski dikciji imenuje “toba~ni kretenizem” (74). 60 Mest, kjer se Pivci sklicujeno na “Narod”, je ve~, praviloma pa se naslanja na neimenovani “40. ~len” (najbr` Ustave), po katerem se “Narod” ima pravico “odlo~iti”.(2), oz. kjer je narod izena~en z dr`avo (“Narod oz. dr`ava”) (1). ČRNA KRONIKA 65 Tonči Kuzmanič 61 Ta stavek je isto~asno naslov kronike z dne 9. 2. 1997. 62 O odnosu do tujih politikov, predvsem do Alije Izetbegovi}a in Franje Tu|mana, ne ka`e posebej izgubljati besed. Za razliko od izrazitih simpatij do Milo{evi}a se tukaj pojavljata kve~jemu ironija in cinizem, ~e `e ne `aljivost in neokus, o ~emer tukaj ne bom posebej govoril. 63 Ko bo “Lepi Janez” (Drnov{ek op. K.T.) izbran, “bo spet {tiri leta mir, bo dr`ava {e naprej brezpravna, da se bo kradlo, kot se spodobi” 64 “Nekdanji notranji minister Igor.... je toliko Balkana navlekel gor in delil za nekaj tolar~kov dr`avljanstvo levo in desno, celo brez osnovnega preverjanja, da smo res ~isto razsuti, brez identitete, narodne zavesti in ponosa” (66). Ko se zgodi, da “na Pre{ernu” delajo turisti~no promocijo Hrvati, pivci pravijo, da je to “verjetno zato, ker je ljubki Igor prestavil mejne prehode na Kongresni trg” (92). 65 [olski “minister ~rpa {opke balkanskih idej, ki sodijo pa~ na Balkan, ne pa v Slovenijo” (74). 66 Topogledno prim. posebej M.S.-jev izdelek {t. 72. 67 V kandidacijskem postopku pri prej{njih predsedni{kih volitvah so Pivci iskali “kandidate za o~eta (verjetno naroda, op. KT), eni po Fu`inah in [tepanjcu, drugi, radikalnej{i, pa so se odpravili v ZOO”. (43) Mar potemtakem iz te opcije ni samoumevno tudi to, da sta ravno pravni red in enakost dr`avljanov ena glavnih tar~ pivskega diskurza? Mar ravno tako v tej pivski radikalni govorici ni povsem normalno in dosledno, ~e bi temu, kar tukaj in zdaj velja kot dr`ava in politika, namenili neko vrsto terorizma? M.S. je, kot ponavadi, interpretativno nedvoumen: tako predvolilni situaciji pravi, da je “predvolilno sranje (47), zatrjuje pa tudi, da bi “Bomba v parlamentu storila marsikaj dobrega”! (67)61 ^e sedaj preidemo iz tega ob~ega in nadvse konstruktivnega odnosa Pivcev in M.S.-ja samega do politike in dr`ave na Slovenskem na odnos do posameznikov, lahko zlahka opazimo, ko gre za konkretne slovenske politike po poklicu62, da se pivski diskurz razmeroma redko nanje poimensko naslavlja. Nedvomno in eksplicitno pa je negativen, ko se nana{a na Janeza Drnov{ka63, Igorja Bav~arja64, Slavka Gabra65, Matejo Ko`uh Novak66, Milana Ku~ana67 ... Po drugi plati pa se redko pojavijo tudi pozitivna nagnjenja do posameznih politikov in sicer takrat, ko gre za Marjana Polj{aka, Sa{a Lapa68, Adolfa [tormana in podobne opozicijske leaderje manj{ih, praviloma ekstremisti~nih strank in zdru`enj69. Kolikor je meni uspelo opaziti, se kot izjema med tistimi, ki jih pivski diskurz pozitivno obravnava, pojavlja tudi ~lan LDS in nekdanji zunanji minister Zoran Thaler70. Vendar pa se glede na splo{ni antipoliti~ni pristop tudi ravnokar omenjenih posameznikov in posameznic M.S. ne loteva linearno, torej zgolj v pozitivnem kontekstu. Njegovo pivsko pozo je namre~ mo~ najbolj natan~no zapopasti kot kleno zavrnitev obstoje~e ekstrem-nosti in sicer na nek `e ve~krat viden na~in. Tako namre~, kot je {lo v zgodovini razvoja korenja{kih (anti)politi~nih strank na Slovenskem pri Jelin~i~u (ko se je odcepil od Jan{ine SDSS), ali pa v Lapovem primeru (ko je zapu{~al Jelin~i~evo SNS). Pivska logika M.S.-ja pri (Ne)Delovi kolumni je obstojna in praviloma sloni na zavrnitvi (neke) obstoje~e ekstremnosti in ekstremistov kot nezadostno ekstremnih! Nedvomno torej gre za radikalno pozicijo, ki ji zgolj nacionalizem in {ovinizem, kot smo ga dele`ni v slovenskem postsocializmu, o~itno ne zadostuje. Tovrstna radikalna shema, ki ji nacionalizem ne zadostuje (razo~aranost z nacionalisti), spremenjena v konkretni stavek, se glasi takole: Pivci se “~udijo, kaj {e imajo nacionalisti povedati, ko so vendar `e vse karte zapravili, po`rli vse obljube in razen gozdov in Cerkve nimajo nobenega šizgovora’ za obstoj ve~. Pri desnici pa so kalibri, ki spustijo eno pametno, nato pa natrosijo toliko gnoja, da ~lovek kar verjeti ne more, da je to res” (49). S tem smo za~asno in vsaj za silo predstavili najbolj izstopajo~e pivske tar~e. Oglejmo si sedaj neko izjemo. 66 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti XII. Izjema na ravni ogro`enosti: Slobodan Milo{evi} kot Gospodar Med bolj paradoksalne elemente pivskega diskurza M.S.-ja., ki kot izjema postavlja v posebno lu~ vse dosedaj shematsko nakazane pivske postavitve, sodi tisti, ki gurmansko zabeli celo verigo ogro`enosti slovenstva, tujcev in sovra{tva. Tu se namre~ dobesedno na mestu Sovraga vseh sovragov nepri~akovano (?) pojavi njegova visokost – Gospodar ali celo Bo`anstvo. Tam, kjer bi namre~ za poznavalce poteka dogodkov zadnjega desetletja v delu sveta, v katerem `ivimo, bilo najbolj normalno pri~akovati vpis “najve~jega sovra`nika”, naletimo pravzaprav na, ~e `e ne na dobrega prijatelja, pa vsaj na simpati~nega, “starega znanca”. Na koga drugega kot na Njegovo Viso~anstvo – na Slobodana Milo{evi}a! In zakaj je Milo{evi} “izjema” oz. v pivskem diskurzu funkcionira kot Bo`anstvo? Preprosto zato, ker je najbolj{i, ker je Jack, ker je “zvit” in ker “ve”, in ker nasploh ve, kako se najpomembnej{im stvarem stre`e (je u~inkovit, dosleden, odlo~en, ne “cinca”...): ker na prav{nji na~in “zna nategniti”, bi lahko rekli v pivski govorici, ki vse ju`njake pogosto krsti za “ju`ne nategone”71. Zato je ta in tak{en Milo{evi} nakazan bolj ali manj diskretno in simpati~no ter na nek na~in celo funkcionira kot “na{”, kot nekak{en “pivski brat” par excellence. Zato se mu npr. tudi ne jemlje preve~ resno stotine tiso~ mrtvih, ki jih je ta posredno ali neposredno dal ali dovolil pobiti, namesto o posil-jenkah brez dolo~il nastopajo, kot smo videli, “solzne posiljen-ke”... Skratka z Milo{evi}em naletimo na neko pocukrano in pomembno sestavino ljubke pivske govorice, ki nam (neposredno) pri~a, da celo vojna v Bosni, na Hrva{kem in, kon~no, tudi v Sloveniji, vendarle ni ni~ spremenila na diskurzu, ki ga prakticirajo slovenski pivci.72 Kljub neverjetnim in iz dneva v dan videvanim strahotam, ki so jih Bosanci, Hrvati, Srbi in tudi Slovenci... prestajali v teh letih – in vsaj, kolikor gre za Bosance – diskurz tukaj{njih pivcev pravzaprav ni naredil nikakr{nega razvoja glede na osemdeseta. Neverjetni dogodki v zadnjih petih letih, ki so marsikoga bolj ali manj, tako ali druga~e, iztirili, ali pa mu vsaj dali resno misliti o ~asu in silah, ki so na sceni, so tukaj ostali povsem postranski, takoreko~ irelevantni. Iz tega nemara lahko – vsaj posredno – sklepamo, da pri diskurzu “mo` za {anki”, ki ga v (Ne)Delu duhovno upodablja M.S., pravzaprav moramo ra~unati z neskon~no globokimi koreninami, ki tako reko~ segajo v samo osr~je t.i. (etni~ne?) identitete, ~e `e ni identiteta sama.73 Razvidno je, da je tako ta diskurz kot tukaj{nja pokon~na (Pivska) identiteta nelo~ljivo povezana s stereotipi, ki segajo tako dale~ in tako globoko, da jih sploh ni mo~ razlikovati od tukaj in zdaj delujo~ega “kulturnega rasizma”74. Bosanci so v tej govorici (p)ostali to, kar so `e vedno bili stoletja poprej. Se pravi Turki75, ki 68 To, da sta “Polj{ak in Lap, ki sicer nista kak{na bisera, sta pa le borca za vsaj pribli`no resno in konkretno stvar, na volitvah povsem odletela, pa ka`e, kam je padla zavest Slovencev oziroma, kolik{ni sta okupacija in raznorodovanje na{e de`elice.” (74). Sa{o Lap se eksplicitno pojavi tudi v povezavi s Padanijo in Bossijem: “Bossi in njegovi, morda bodo bolj radikalni in iznajdljivi kot na{i politiki, morda bodo na{li kak{na zdravila, ki jih bomo lahko tudi mi uporabili... @e zaradi tega jim lahko `elimo sre~e – kot na{ Lap” (44). Zdi se, da za`eleti sre~o “Bossijevi politiki” in obenem biti radikalno etni~no usmerjen Slovenec, lahko storijo le M.S.-jevski Pivci, ki najbr` ne vedo(?), da je “Bossijeva politika” tista politika (ravno tako kot je pivski radikalizem), ki, med drugim, stavi na radikalno zavrnitev kakr{nekoli mo`nosti politi~ne enakosti Slovencev v Italiji, oz. za`eljeni Padaniji, ki jo tukaj pivci povezujejo z Lapom in jo celo slavijo! 69 ^e se ne motim je eno redkih izstopajo~ih imen slovenske strankarske politi~ne tehnologije, ki v kronikah ni omenjeno, tisto Janeza Jan{e simpton? 70 Pivci “od njega kar nekaj pri~akujejo in mu vsaj delno zaupajo”. (71) 71 Kot smo videli, je plebiscit v pivsko govorico predelan kot “vrhunski nateg” oz. kot “dan velikega natega”. 72 Naj ob tem pristavim, da je to vendarle vse prej ČRNA KRONIKA 67 Tonči Kuzmanič kot originalno stali{~e. Nekaj podobnega poteka tudi na ravni t.i. Zahodnega javnega mnenje, ki na~eloma naj ne bi bil naklonjen Milo{evi}u. Vendar je treba lo~iti to nacio-krati~no nenaklonjenost od javnomnenjske fascinacije z Milo{evi}em kot “Jackom”, ki jo poznamo {e iz ~asov Mussolinija, Hitlerja... in ki je tudi dandana{nji ena nosilnih podlag neofa{izma in neonacizma. 73 Nemara se na tej interpretativni to~ki sre~amo z enim mo`nih pokazateljev prehoda iz ogro`enosti slovenske identitete v slovenstvo kot identiteto ogro`enosti. 74 “Garbo nacionalizem”, ki ga je ob razpadu SFR Jugoslavije kot oznako za “slovenska dogajanja” skoval nekdanji ameri{ki diplomat v Beogradu, Zimmermann, se ne nakazuje samo kot nekaj, kar bi bilo mo~ misliti v kategorijah “lepega”, slovenskega nacionalizma/ {ovinizma navzven. Br`~as bi bilo mo~ to opredelitev raz{iriti tudi v smislu “notranjega dogajanja” na Slovenskem. V pojasnitev tega, na kaj merim, naj ponudim neko staro razlikovanje, na katerega opozarjajo {tevilni raziskovalci fa{izma (Griffin, 1995), ko govorijo o voja{ko/nasilnem rasizmu, ki je posebej pri{el do izraza za ~asa vladavine nacizma (tudi v “dr`avah”, kot so bile Slova{ka, NDH na Hrva{kem in drugod) na eni in pa nekak{nega “kulturnega rasizma” na drugi strani, ki je bil bolj doma pri italijanskih so nenehno in vedno na zalogi in se nahajajo dobesedno pred durmi76. Predvsem nemara zato, ker niso kristjani (katoliki)77, ker imajo druga~ne navade in ker verjamejo v napa~nega “Boga”. Antimuslimanski naboj pri pivcih imamo zatorej lahko ravno tako za nekaj genuinega, globinskega, prvinskega, kar niti tako stra{anski pretres, kot je bil genocid nad Bo{njaki in vojna na podro~ju biv{e dr`ave, ni mogel iztiriti. Medicinsko povedano, niti najhuj{e zdravilo, niti najmo~nej{a injekcija razumevanja in usmiljenja za tiste, ki so utrpeli genocid, ni zmogla spremeniti strukturnih elementov na ekstremnem podro~ju M.S.-jeve slovenske pivske govorice ogro`enosti! XIII. Poskus dojetja: identiteta ogro`enosti a) Spolzkost pivske forme Za~nimo povzemati – najprej Pivci: Pivci so neka skupnost, kolektiviteta, so pa~ “mo`je za {anki” ali celo delavci za {anki (“{ankdelavci”). Za interne odnose med njimi velja, da jim vlada svojevrstno pivsko tovari{tvo (tovari{ija, ~e re~emo po koc-bekovsko), bratstvo, solidarnost in razmeroma visoka stopnja medsebojnega (bilateralnega in multilateralnega), notranjega razumevanje. Predvsem pa so doma~(i)ni, tukaj torej slovensko doma~ni ter uspe{ni ustvarjalci pristnega, doma~ega dru`benega diskurza, govorice slovenske doma~ijske skupnosti. Med njimi ni niti slu~ajno omenjena najmanj{a mo`nost prisotnosti “ne-Slovencev”, tujerodnih pivcev, tistih “od zunaj”78. Tretji pomemben element dolo~itve pivskega diskurza, s katerim se poslu`uje M.S., je vednost, s katero Pivci razpolagajo v povezavi z njihovo “skrbjo” (najpogosteje skrb za slovenstvo in Slovenijo). Ubeseditev tega elementa se glasi takole: pivci “meljejo te`ave, ki tarejo ves slovenski narod”, ali malo bolj filozofsko povedano (kajti pivci so v ozki povezavi tako z modrostjo79 kot tudi z ljubeznijo do nje), “va`no je, da debate ... te~ejo in da so razprave tehtne, da res re{ujejo bistvo na{e biti” (91)! Iz kombinacije tega, da pivci posedujejo vednost in da so nemo~ni (Nemo~ je nekaj, v kar so Pivci po krivem pahnjeni in kar je ~etrti nosilni element), se porodi naslednja, peta sestavina diskurza, ki smo jo `e omenjali: to je pivska Jeza, ki se v~asih razlije celo v bes (“pobesneli so”). Pivce hudo moti (“jezni so”) vse, kar jim je iz katerega koli razloga nasprotno, ob~asno pa tudi zato, ker je – kot smo videli – zgolj druga~no. To velja zlasti za vse posameznice/ke in politi~ne/ dru`bene skupine, za katere velja, da se sami ali pa da jih nekdo drug opredeljuje kot tuje, druga~ne, ne-doma~(n)e, ne-na{e. Topogledno je pivskemu diskurzu imanentna tista jeza, ki meri na, 68 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti kot smo na{teli in prikazali: `enske nasploh in posami~no, tujce nasploh in posami~no, na druga~e (ne-katoli{ko) verujo~e, na druga~e pobarvane, druga~e spolno usmerjene, na druga~ne priimke in imena, na druge narode in dr`ave, na politike (z nekaterimi tukaj{njimi vred)... Skratka, gre za jezo, ki se najbolj nana{a na vse tiste kategorije, ki se eksplicitno ali implicitno pojavijo v na za~etku navedenih ~lenih Ustave Republike Slovenije (posebej ~len 63), kjer je eksplicitno re~eno, da je “protiustavno vsakr{no spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovra{tva in nestrpnosti”. Vendar pa to zdale~ ni vse, kar je treba povedati o M.S.-jevi pivski formi javnega ustvarjanja ogro`enosti in iz nje izhajajo~ega sovra{tva do Drugih in druga~nih. M.S.-jeva kreatura “Pivci” namre~ izhaja iz neke (pravne?) in ute~ene prakse, ki avtorju in (Ne)Delu omogo~a zna~ilno manipulacijo na skrajno ob~utljivi to~ki ustavnosti in legalnosti nasploh. Polo`aj pivske forme je namre~ tak{en, da implicira, da se tisti, ki imajo opravka z alkoholom, in tak{ni Pivci `e po definiciji vsekakor so, nakazujejo kot nekdo ali nekaj, kar pravzaprav ravna vsaj nehote, ~e `e ne “podzavestno”, “nezavedno”. Zdi se namre~, kot da M.S.-jevi Pivci izrekajo nekak{no (kolektivno, narodno, kulturn(i{k)o, slovensko...) nezavedno misel, bi udobno za~ivkali tukaj{nji vodilni interpreti ter pristavili, da pa~ pivci “nalagajo” tisto, kar trezni sicer zamol~ijo.80 Ve~ji del analiti~no pomembnih kreacij se v primeru pivskega diskurza nahaja ravno v pivski formi sami, ta pa je (ravno zato?!) postavljena vsaj kot spolzka, ~e `e ne neulovljiva. Gre za originalno slovensko pivsko literarno iznajdbo, ki omogo~a izrekanje celote, vsega in ne zgolj samo nekak{nih “delnih resnic” o tukaj{njem in sedanjem bivanju oz. o, ~e re~emo v ameri{ko & tu|manovski dikciji, specifi~nem “stanju nacije”. [e ve~, poleg uspe{no izdelane govorice, iz katere se izreka celota, je to isto~asno tudi javno (!) izrekanje, ki na prvi pogled uhaja `e potencialni odgovornosti treznih, kaj {ele tisti zakonski in sodni!81 Pivska forma bi naj bila celo pred sodi{~em nekaj, kar zmanj{uje, ~e ne povsem osvobaja krivde (nepri{tevnost, “ni bil pri sebi”...). [e ve~, pivskost in Pivci so nekaj oz., nekdo, ki jim – ~e vsaj malo da{ na sebe – pravzaprav “ne sme{ zameriti”. Kljub temu, da govorijo in po~no to kar govorijo in po~no, pa jih – kajpada ~e si “normalen” – pravzaprav ne sme{ “vzeti resno”, “jemati zares”. In ravno tukaj je kle~. To, kar tukaj menda ne sme{ zameriti, ker ni resno, ker ni “normalno”... ,funkcionira namre~ kot najbolj redno (tedensko) ustvarjanje velikanskih koli~in “ogro`enosti” in iz nje izhajajo~ega sovra{tva. ^e ho~e{ to, kar fa{istih in re`imih, ki so se zgledovali po njem. S tem kajpak no~em pomanj{evati rasisti~nih in genocidnih u~inkov italijanskega fa{izma, ki so jih bili {e kako dele`ni tudi Slovenci, pa~ pa zgolj opozoriti na dve razli~ni, tipi~no evropski razli~ici, od katerih italijanska (“kulturna”) nekoliko bolj ustreza dana{nji “slovenski postsocialisti~ni mentaliteti”, ~e naj temu re~em nekoliko manj precizno. V kontekstu tega lo~evanja bi kot primera dana{nje “ponovitve” nem{ko-nacisti~nega rasizma lahko vzel tisto, ki se v zadnjih letih pojavlja med Hrvati in Srbi, {e posebej na podro~ju Bosne in Hercegovine. 75 Pravo mojstrsko miniaturico o d`amiji, islamu ter implicitno tudi o Turkih (“janji~arji”, “klanje tja do Siska”...) izpod peresa M.S. prim. v dok. {t. 81. 76 To “pred durmi” bi kazalo zapopasti v dvojnem pomenu: so sovra`nik, ki je nenehno na mejah “na{ega naroda” in dr`ave ter isto~asno izjemno priro~en prijatelj, ali bolj{e, material, ki je kot nala{~ goden in vedno pri roki, ko je treba pognati identiteto splo{ne ogro`enosti, oz. so nosilni steber, na katerem sloni konstrukt ogro`enosti. 77 Ve~ v Mastnak 1996. 78 Delna izjema obstaja. Do nje pride, ko pivci “pobesnijo” v zvezi s pisanjem Vlada M. (Miheljaka, op. K.T.) v Dnevniku. Tam se je M.S.-ju zapisalo, da “bomo zvrnili {e rundo, dve, tudi ČRNA KRONIKA 69 Tonči Kuzmanič z nekaj tistimi z juga, ki jim gredo tak{ne salonske razprave (kot je Mihelja-kova, op. K.T.)...na `ivce” (76). 79 ^eprav “pivci marljivo premlevajo teko~o problematiko. Med kozar~ki in po`irki se vedo najde trenutek za modro misel” (88), pa jih moramo lo~iti od “modrecev”, kar je oznaka “Ju`njakov”, “politikov” in celo “razumnikov”. 80 To, da pivci govorijo tisto, kar trezni sicer zamol~ijo, je tradicionalni obrazec, ki sta se ga – ~e se omejimo na o`ji prostor ju`nega dela Srednje Evrope – tako uspe{no v politi~ne namene v zadnjem ~asu najbolj okoristila voditelj avstrijskih narodnjakov Jörg Heider ter prvak SNS Zmago Jelin~i~ v prvem obdobju svojega ustvarjanja. Prim. Kuzmani~ (1995). 81 ^e se je v tukaj{njem razumni{kem stanu ustalila praksa, da vsako leto ali enkrat na dve leti objavijo kulturni izdelek, nekak{no kulturni{ko encikliko o “stanju nacije” (“Ura resnice” je zaenkrat bila zadnja), pa pri pivskem lobiju No~na kronika (Ne)Dela funkcionira kot nekak{en tedenski pivski bilten za diseminacijo ustreznih vrednostnih stali{~ (torej smernic), podob in imageov in ki bolj eksplicitno kot implicitno vabi k dejanjem, ki temeljijo na grobi zavrnitvi veljavnih ustavnih dolo~il Republike Slovenije. (Ne)Delovi Pivci z M.S.-jem kot njihovim laudsprecherjem na ~elu po~no “vzeti zares”, se mora{ implicitno in eksplicitno preseliti med “ne-normalne” in “nore”. In ravno v tem je nemara iskati razloge, da je med tukaj{njimi t.i. treznimi doma~ini ~edalje manj tak{nih, ki bi sploh jemali resno karkoli takega kot so pokon~ni slovenski Pivci, da o njihovi diskurzivni dejavnosti niti ne govorim. Ali naj kot slu~ajno vzamemo dejstvo, da tako neki par excellence psihoanalitski primer, kot je diskurzivna praksa M.S.-jeve No~ne kronike (Ne)Dela, {e ni na{la ustreznega odziva v ustreznih “vrhunskih znanstvenih krogih”?82 Da je zadeva z Pivci vse prej kot nedol`na, se ravno tako lahko poka`e na razmeroma preprost na~in, na ravni “velikih {tevil”. [tevilo alkoholikov (dejansko in dejanskih) je v Sloveniji (tudi uradno) izjemno visoko83, o ~emer nemara najbolj pri~ajo bodisi izjemno `ol~ne polemike zadnjih let okoli metodologij zdravljenja dr. Ruglja kot – po moje je to pogostokrat povezano – tudi ne-navadno(?) visoko {tevilo samomorov na Slovenskem. [tevilo osebkov, ki sklepa, govori in ukrepa tako, kot to po~no tukaj{nji Pivci, je potemtakem preverljivo in je takoreko~ enormno. Topogledno bi rekli, da so Pivske tirade M.S.-ja objavljene v visokotira`nih ~asopisih kot sta Nedelo in Delo pravzaprav nekak{ne samoizpovedi, sporo~ila za javnost tega izjemno mo~-nega slovenskega pivskega “lobija”, ki – in to je ena hipotez tega zapisa – funkcionirajo kot ena najve~jih, a ne-vidnih antipoliti~nih gibanj v de`eli na son~ni strani Alp. Nemara bi temu lobiju bilo treba pri{teti vsaj {e nekak{no tiho podporo, ki prihaja iz smeri ustreznih industrijskih in trgovskih institucij, ki se nadvse skrbno ukvarjajo s stre`bo mo~nemu in vplivnemu Pivskemu stanu, na katerem parazitirajo ter od katerega, razumljivo, pobirajo ne ravno majhne profite. b) Prav{njost pivcev kot ve{~ina Kakorkoli `e, Pivci v M.S.-jevih izdelkih nastopajo kot dejanski subjekt komentiranja oz. igrajo vlogo nosilca diskurza Nedelove No~ne kronike (od tod celo ob~asno “citiranje” kake izjave posameznega pivca)84. Dolo~itev pivcev, s katero postre`e pisec sam, pa je dvojna: to so najprej “pravi pivci” (8), nato pa {e “mo`je za {anki” (9). Opredelitev “pravi pivci” nam seveda sugerira razlikovanje med “pravimi Pivci” in pa tistimi, ki so Ne-pravi, oz. tistimi, za katere bi lahko rekli, da ne znajo piti. Sprejeli bomo to sugestijo ter jo sku{ali razdelati v smeri, ki morebiti nekomu le utegne olaj{ati razumevanje politi~ne in pravne te`e oz. relevance M.S.-jevega ustvarjanja v Nedelovi No~ni kroniki. Kot izhodi{~no dejstvo v tej ravni po M.S.-jevi samodolo~itvi moramo upo{tevati to, da pivci namre~ niso isto kot “pijanci”, {e manj pa so 70 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti “klate`i”85! Po eksplicirani M.S.-jevi razpredelnici obstajata dve vrsti ljudi: delovni, “deloholiki so v manj{ini ... njim nasprotnih tipov je ve~”. In ti “nasprotni tipi” so pijanci ali “klate`i, ki blodijo naokrog v stalnem strahu pred delom, znojem in `ulji, nadlegujejo ljudi in `icajo, prebivajo po parkih, kleteh ali zapu{~enih hi{ah in sploh kjerkoli, ve~ina pa jih je ves ~as pod paro, da niti ne vedo, kaj se pravzaprav dogaja, {e manj pa, kaj se bo jutri” (99). Pivci so vedno “pravi pivci” (8) (kar je povezano z omenjeno “po{tenostjo”), pijanci pa so nekaj povsem drugega, kar tukaj – v prvi del (Ne)Delove No~ne kronike – sploh ne sodi. Pijanci in klate`i so predmet obravnave drugega dela no~ne kronike! Ker pivci vendarle pijejo, isto~asno pa niso pijanci, so torej nekak{en vmesen in povezovalen ~len med “treznimi” na eni in pa “pijanimi” na drugi strani. Odlo~ilno, v tem na videz neprekora~ljivem prepadu86 je to, da za razliko od pijancev in “klate`ev” Pivci “vedo, kaj se pravzaprav dogaja” in tudi to, “kaj se bo zgodilo jutri” (daljnovidci)! Vpra{anje, ki se tukaj zastavi, je, od kod in kako naj dolo~imo “pravost”, “prav{njost” “pravih pivcev”? Po ~em so pravi pivci “zares pravi”? Odgovor je `e v grobem zgoraj podan. Oni so “pravi” po tem, da “znajo prav piti”, da se torej kljub temu, da pijejo, vendarle ne “zapijajo”. ^e dodatno poob~imo dolo~itev pravih pivcev, lahko re~emo, da so “pravi” tisti, ki Znajo (piti)! Oni so, torej, prav{nji nosilci nekak{ne specifi~ne ve{~ine in vednosti (Znanja), oni so pravzaprav “znalci”. Pivci so torej nekak{en subjekt vedenja, ker znajo, kako se pije! Korak napredovanja iz “tehnike pitja” proti splo{nej{i vednosti, ki je prava tar~a dolo~itve “pravi pivci”, pa {ele sledi. Kajti, ~e nekdo zna, kako se pije, ~e obvlada torej tehniko na tem najbolj spolzkem in enem najte`jih podro~ij sodobnega `ivljenja skoncentriranega okoli `elje, potem zna (in obvlada) vse drugo! Pija~a je namre~ sol `ivljenja: In vino veritas!87 Druga~e povedano, pivci, s katerimi imamo analiti~no opraviti, uspe{no zasedajo strate{ko odlo~ilno mesto tehnike-vedenja, vednosti izpraznjene do tehnike, ve{~ine: igrajo namre~ dis-kurzivno vlogo “sredi{~a sveta”, tehni~nega sveta vedenja. Kot inavgurirani subjekt vedenja se oni nato lahko neskon~no ob-ra~ajo na vse strani sveta in vse, kar je, kar poteka okoli njih, se pravzaprav dogaja v njihovi pred-ro~nosti. Vse jim je dobesedno na dosegu roke in kot tak{no dostopno, za kar je daljinski uprav-ljalec, ki ga br`~as vihtijo ravno tako ve{~e kot kozar~ke, le slu~ajna materializacija. Zato “vse to” lahko (v nedogled) “komentirajo”, zato lahko “ugotavljajo”, zato so do vsega tega lahko “kriti~ni”... in o vsem (tem) imajo svoje lastno specifi~no in specializirano “mnenje-vedenje”. Skratka, vedo vse in vse vedo preprosto zato, ker so specializirani za celoto (Resnico)88, so nekak{ni zdravniki ob~e prakse. Samo in edino za njo jim gre. “Razmi{ljanja in debate pivcev niso ravno nerganje in natol- 82 Po neki anekdoti bi naj Hannah Arendt neko~ na vpra{anje, kako pojasnjuje to, da se “veliki” avtorji kot so denimo Heidegger, Benjamin in podobni niso resneje ukvarjali z nacizmom in fa{izmom, odgovorila pribli`no takole: za njih je nacizem bil dolgo~asno berilo, sploh nekaj manj vrednega in nezanimivega, s ~emer ni kazalo tratiti ~asa in izgubljati besed. Raje so se navdu{evali nad takratnim italijanskim futurizmom, dizajnom in estetiko nasploh. 83 V na{i dru`bi je alkoholizem zelo ra{irjen. 15% odraslih mo{kih je alkoholikov, `e naslednjih 15% pa je na poti v alkoholizem, saj `e preve~ pijejo. Alkoholikov je 2-3% vsega prebivalstva v Sloveniji ali pribli`no 60.000-80.000” (Razbor{ek & Kri{tof, 1988, str. 3). Ta korenja{ko optimisti~na ocena je stara deset let (!) in se je potemtakem zagotovo dr`i pregovorna samoupravna lakirovka. Kaj se je na podro~ju alkoholizma na Slovenskem zgodilo v vsem ~asu in kaj je prinesel post-socializem, pa zaenkrat lahko bolj ali manj le ugibamo. 84 V enem primeru se pojavi celo “avtor izjave”, nek pivec simptomati~nega imena: Janez, natan~neje, “malce okajeni Janez” (29). 85 Kategorija “klate`” se v dok. {t. 76 pove`e s “~ifur” in dobimo “klate{ki š~ifur’”, ki ga M.S. radodarno prilepi Magnificu, ~e{ da je njegov izdelek. ČRNA KRONIKA 71 Tonči Kuzmanič 86 Ka`e, da je klasi~na distinkcija Marka Breclja, ki pravi “eni so trezni // drugi pa sre~ni” vendarle ukinjena in sicer ravno znotraj pivskega diskurza samega. 87 Lahko bi klju~ do Pivcev in pivstva poiskali tudi v smeri, ki nam jo nakazuje avtor s simbolnim stavkom “Eh, pa kaj bi, {e eno rundo”! (25) Dojeli bi ga lahko nekako takole: ker mi vemo, kaj je treba storiti, ni~ pa ne moremo, smo razo~arani in potem ga zato pijemo. Sicer pa se itak ve, kdo je kriv. Drugi korak te iste logike pa bi lahko bil: ker je svet narobe, pivci ga pijemo. Razlog za to, da pijejo in ker pijejo, pa ni zgolj v tem, da je svet narobe, pa~ pa tudi v tem, da vidijo svet, ki ni narobe, oz. svet tak{en, kakr{en bi naj tudi bil! Druga~e povedano, pivske kreacije deli od umetni{kega ustvarjanja (tudi slovenskih) kulturnikov manj kot ped. V mo`nosti te interpretativne smeri ka`e tudi naslednja lo~itev, ki razlikuje med “`ivljenjem pivcev in tudi navadnih smrtnikov” (59), kar torej na ravni definicije sploh ni eno in isto. Avreola pivcev, njihova “zaskrbljenost” in “odgovornost za usodo naroda” imata torej veliko skupnega s razumni{kimi kreacijami iz osemdesetih in devetdesetih na Slovenskem. [e ve~, za razliko od “navadnih smrtnikov” imajo pivci tudi nekaj skupnega s “civilno-stjo” devetdesetih: “Pivci so zaradi vro~ine prav tako kot civilni ljudje, znojijo se in poln kufer imajo vsega, le nergajo bolj konstruktivno” (40). 88 Seveda gre za Resnico, ki je dojeta obenem kot cevanje!” (97) upravi~no ugotavlja pivski primus inter pares, M.S. Opisni in obenem dopolnilni element opredelitve “pravih pivcev” je to, da so to “mo`je za {anki” (ne pa “pod {anki”, kot bi to, nemara, veljalo za “pijance” in “klate`e”89). Nenazadnje, ko govorimo o subjektu ljubljanskega (Ne)Dela, o “Pivcih”, potem tu pravzaprav ni nobenega dvoma, da so to obenem tudi (pravi) “mo`je” in da diskurz, ki se ga poslu`ujejo, prodajajo za mo{kega par excellence. Hkrati je razvidno, da gre za diskurz potence in “velikih jajc”, nekak{nega velikega jezika ter temu ustrezno prepariranega lul~ka, ki funkcionira v skladu z “umetnostjo pitja” in ki se potemtakem uporablja predvsem v namene odtakanja pivskih nus-proizvodov. c) Slovenski pivski krog [e posebej je treba poudariti, da najbolj izstopajo~i element kronike ne gre iskati toliko v tem, kaj oz. o ~em “Pivci debatirajo”, o ~emer smo dosedaj najve~ govorili v dosedanjem poteku analize. Da je temu zares tako, je {e najbolj razvidno ravno takrat, ko avtor kljub temu, da mu “zmanjka {tofa”, kar – glede na (ne)bogastvo tukaj{nega javnega `ivljenja – niti ni tako redek primer, ustvari ustrezno ogro`ajo~e oblikovano kroniko90. Pri kroniki je odlo~ilno to, kako in {e posebej kje/kdaj se nekaj izgovarja! V prvem delu (Ne)Delove No~ne kronike imamo opraviti z diskurzom pivcev, katerega ob~i status bi lahko dolo~ili kot njihov samogovor. Podoba je tak{na, kot da bi obstajala nekak{na (politi~na) stranka pravih pivcev ali pivski sindikat/ loby, ki prek svojega glasnogovornika (M.S.) redno po{ilja “tedenska sporo~ila za javnost” v ljubljanskem (Ne)Delu. Gre torej za (s)poro~ila, ki se ne servirajo samo pivcem, pa~ pa vsem, predvsem pa kajpada treznim, kajti pivci, ~e se ne motim, ponavadi ne zapravljajo svojega dragocenega in skopo odmerjenega ~asa z odve~nim branjem ~asopisov. S tem pa odpremo neko dodatno razse`nost (Ne)Delove No~ne kronike. Kajti tovrstno implicitno, “ne-javno” mnenje pivcev oz. skupek do stereotipov in rasizma prignanih “stali{~” nekega parcialnega subjekta, postane s pomo~jo distribucije (Ne)Dela osr~je raz{irjanja neke nadvse ekstremisti~ne forme sovra{tva, s katero imamo opraviti kot z vplivnim oblikovalcem tukaj{njega javnega mnenja. Kot re~eno, to, kar Pivci in M.S. po~no, se pravi opravljanje pivske dejavnosti (videli smo, da se pivci imajo za “{ank-delavce”!), M.S. opredeljuje na razli~ne na~ine, najpogosteje pa tako kot da Pivci: “ugotavljajo” (1), “izjavljajo”, “skrbijo” (“skrbi jih”), “gledajo na dogajanje” (5), “menijo” (9), “so kriti~ni (do)” (11), “oto`ni” so (glede na nekaj/nekoga)(3), ter seveda “jezni” (3). Logika, ki poganja nakazano delovanje Pivcev je njim samim 72 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti nekaj zunanjega. Na to lahko sklepamo na osnovi na~ina pisanja, ki se ga poslu`uje M.S. Ta namre~ najpogosteje gradi na dogodkih, ki nastajajo tam nekje zunaj, v tujem in ogro`ajo~em svetu, o katerem pivci “debatirajo” za svojimi varnimi {anki (“mo`je za {anki”). Od tod bi lahko izpeljali tudi opis “polo`aja” Pivcev, ki je v kreaciji M.S.-ja bolj impliciten. Iz sekundarnih izjav se namre~ da razbrati, da je tisto, kar poleg omenjene “vednosti”/ “vedenja” opredeljuje to par excellence skupino dru`benosti, pravzaprav najbolj njihova nemo~. Ta ni za~asna, pa~ pa je takoreko~ “imanentna” dolo~itev Pivstva. [e ve~, argumentacija, ki jo ponuja M.S.-jevo pisanje, je lahko kro`na: ravno zato, ker Pivci “ni~ ne morejo”, se nahajajo “za {anki”; in ker za {anki ni~ ne (z)morejo, ga spijejo “{ilce ali dva” – “ali tri, ~e je potrebno” (3). Implikacija tak{ne postavitve je bolj ali manj razvidna in zopet (tokrat za nazaj) kro`na: ~e bi lahko, (ne)kaj naredili zoper to, kar ne velja – oni pa vedo kaj, kako in zakaj to, kar je, ne velja (!) – potem ga tudi pili ne bi! Ker ni~ ne (z)morejo in ker tudi pijejo, jim je ravno “debatiranje” ob pija~i tisto, zaradi ~esar jim sploh lahko “odle`e”(4). In krog je logi~no sklenjen na “refleksivni” to~ki, kjer iz tega kroga izstopijo, ker vedo (odlo~ilni “prese`ni” element zavesti), da ni~ ne (z)morejo, ga ravno zato trezno(!!!) pijejo. So torej nekak{ni “trezni pijanci” ali Pivci, kot iz tedna v teden neutrudno ponavlja M.S. v (Ne)Delu. Nekoliko bolj razdelani “slovenski pivski krog”, kot nam ga ponuja M.S., bi potemtakem lahko izgledal nekako takole. Za~etek kroga, oz. njegov Prvi element, gre seveda iz pitja samega, saj je pitje podlaga obstoja Pivcev, brez katerih tega subjekta, celo na ravni imena, ne bi bilo. Drugi element (zaprtega?) kroga je `e omenjena Nemo~. Toda ne zgolj Nemo~ kar tako, pa~ pa Zavedenja o tej Ne-mo~i, ki je tisti spiritus movens, ki celo matrico poganja naprej. Kot tretji element moramo {teti (samo)Zavedanje (Zavest), ki poganja v ~udenje, v ugotavljanje, v kritiko, v iskanje tar~ (“odpiranje `uljev”) tistih, ki so Krivci za nastali polo`aj. Ti krivci, ali Sovragi, ki tako ali druga~e onemogo~ajo re{itev, so ^etrti in vrhunski element slovenskega pivskega kroga. Peti element je zopet Nemo~, toda tokrat nemo~ v formi nemo`nosti, da karkoli stori{, ~eprav “ve{, za-kaj-pri-vsem-tem-gre”, se pravi nekak{na izvirna nemo~ ukrepanja.91 In ker je temu tako, ostane {e [esti element, ki se prekriva s prvim, to pa je “ponovno” in vedno enako se vra~ajo~e pitje oz. pot k pitju. Vendar pa se slovenski pivski krog tu ne sklene: dokaz za to je obstoj No~ne kronike (Ne)Dela kot Pivskega biltena. Kot “sklepni” ali pravlji~no Sedmi element imamo lahko torej pivsko diskurzivno dejanje, njegovo javno udele`bo, participacijo v tukaj{njem (anti)politi~nem javnem prostoru. V trenutku, ko je pivska “privatnost”, bolj{e, slovenska (pravzaprav ljubljanska) pivska subkultura postala javna stvar, so Lepota, saj ni slu~ajno, da se ravno v lu~i Resni~ne lepote, ali Lepe Resnice, `enske pojavijo kot lepotni pristavek par excellence, kar je razvidno iz Pivskega odnosa do `ensk, o katerem smo ve~ povedali zgoraj! 89 Jasno distan~no, celo opazovalno razmerje med “Pivci” in “klate`i” se glasi: “Pivci se zabavajo pri Konjskem repu pri Tromostovju, ko opazujejo igre policistov, taksistov in klate`ev” (98). 90 Kot paradigmatski primer topogledno prim. dok {t. 6. 91 Gre za tisto obliko nemo~i, ki smo jo izhodi{~no omenjali in sicer kot: “Nemo~ proti tak{ni masi zlaganosti in sprenevedanja” (33), kot je pivsko dolo~ena slovenska dru`ba kot celota. ČRNA KRONIKA 73 Tonči Kuzmanič 92 Definicija pivske eksaktnostne zmo`nosti (od koder gre tudi njihova legitimnost) se glasi: “ob~utljive pivske du{e bole~e zaznavajo vsako najmanj{o nepravilnost ali spodrsljaj dru`be” (33). 93 Pomemben naslov, ki nakazuje povezavo pivcev in zakonodajne veje oblasti, se izpod peresa M.S.-ja glasi takole: “Poslanci so predlog pivcev upo{tevali po svoje” (80), torej nezadostno! namre~ pivci, se pravi predvsem njihov ustvarjalec M.S., prekora~ili Rubikon {anka ter {li na pot brez vrnitve. Od tiste to~ke dalje je torej njihova javna dejavnost postala odprta tudi za “druga~no kritiko” in tudi kritiko drugih, kot tudi za pravno sankcioniranje, ~e bi se izkazalo, da njihova dejavnost ni v skladu s pozitivno zakonodajo Republike Slovenije. Zelo zares bi potemtakem kazalo vzeti obstoj dveh razli~nih vrst nemo~i, ki se pojavljata v pivskem diskurzu in ki ju lahko lo~imo kot a) tista nemo~, zaradi katere se pije in pa b) tista nemo~, ki jo pitje proizvede. Lo~evanje med tema dvema oblikama (ne)mo~i je `e na ravni rezoniranja lahko zanimivo dejanje, toda tukaj bi rad vendarle opozoril na mo`ne prakti~ne konsekvence, saj se z javnim nastopanjem Pivci pojavljajo v par excellence mediju (tudi politi~nega in pravnega) praxisa. Problem je namre~ re{itev, ki se nakazuje tako iz dosedanjega izvajanja kot tudi in predvsem iz pivske diskurzivne dejavnosti. To pa je pod~rtano pivsko dejstvo, da zgolj objavljanje pivskih biltenov v (Ne)Delu `e zdaj ne zadostuje ve~. Pivci jasno in glasno terjajo nekaj ve~, kar bi lahko upodobili sicer nekoliko antikno, pa vendar: vso oblast pivcem. Zakaj, na osnovi ~esa je mo`na tak{na trditev? Odtod in zato, ker so, kot neskon~no ponavljajo Pivci, zadeve `e zdavnaj “postale neznosne”. [e ve~, vsi to vemo in celo vidimo (torej nimamo ve~ kaj “filozofirati”), vse je jasno92! Torej? Zadeva je preprosta: treba je preiti od besed k dejanjem! Kako in kam z dejanji? Odgovor je zopet preprost: Pivci so senzorji (torej nosilci vednosti in objektivnosti, so “dru`bomerci”), ker so vest naroda in ker vedo, ker poznajo probleme in – to je najbolj pomembno – ker vidijo re{itev: to pa je iz-klju~itev vseh Sovragov. Izhod iz zaprtega(?) pivskega kroga je izklju~itev njegovega ~etrtega, se pravi vrhunskega elementa: torej Sovragov. V izogib morebitnim nesporazumom: ne govorim o tem, da bodo “pivci pri{li na oblast” osebnostno ali kot sindikat/loby/stranka, kaj {ele, da “zahtevajo oblast zase”, kot bi utegnil kdo razumeti dosedanje izvajanje, ~eprav bi bilo mo~ argumentirati tudi v tej smeri93. Gre za nekaj neskon~no pomembnej{ega in, `al, tudi bolj verjetnega: gre za mo`nost in dejanskost zmage pivskega diskurza, njihovega na~ina umevanja, postavljanja, sklepanja, razmi{ljanja in ukrepanja is pozicij dr`avne ma{inerije, ki je – med drugim – tudi edini legalni in legitimni nosilec in vr{ilec uporabe nasilja! V simbolni govorici pivcev bi to lahko ubesedili s pomo~jo simbolnega lika Martina Krpana, ki je, pravi M.S., “pravi lik razkrin-kanega {vercarja in nacionalista, ki `e v svojem ~asu ni maral Turkov in je celo fizi~no obra~unaval z njimi” (68). 74 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti “Turek” pa je, kot smo videli iz dosedanje predstavitve pivskega ustvarjanja, povsem jasno definiran in razdelan v vsej njegovi nepregledni pojavnosti in sicer od tistih, ki pi{ejo zoper kroniko, prek Tujcev in “onih od spodaj” tja do homoseksualcev in `ensk. Da bi kazalo pivsko diskurzivno dejavnost vzeti skrajno zares ka`e tudi naslednje, ni~ kaj nedol`no dejstvo: avtor pivskih kreacij ni amater. Je profesionalec pri osrednji ~asopisni hi{i, ki-kot ka`ejo njegove pogoste pisane in risane (~e je to ista oseba) objave – svoj kruh slu`i v potu svojega obraza. Torej nekdo, ki ex professo i{~e materiale za svoje izdelke oz. jih je dol`an oddati do dolo~enega ~asovnega termina v tednu. Med osrednje dele njegovih del in nalog torej sodijo tedenski (pogostokrat ve~krat tedenski) izdelki, torej – kako to druga~e imenovati, ~e gre za profesionalno delo? – na~rtno in sistemati~no proizvajanje bolj ali manj prostih spisov (in tudi risb) na to~no dolo~eno tematiko, tekste (in podobe), ki so v danem javnem prostoru postali prepoznavni in ki smo jih sku{ali predstaviti, ne da bi niti pri-bli`no obsegli vse bogastvo avtorjevega kreativnega opusa. Za to delo je – verjetno podobno kot tudi drugi novinarji/komentatorji – tudi uradno nagrajen na osnovi ustreznih notranjih aktov o nagrajevanju vodilne slovenske ~asopisne hi{e Delo. Eno konkretnej{ih pivskih vabil k omenjenim dejanjem je tudi naslednje: “...okence 13 na Ma~kovi, kjer overovljajo podpise za 40. ~len, je dokaj prazno, nobene prave gne~e ni. ^e se ljudje samo hudujejo, ni~ pa ne bi storili ne zase ne za svoje potomstvo ne za dr`avo oziroma narod, potem je pa~ hudi~, potem je pa~ najbolje, da se kar prodamo, ampak vsaj malce dlje, oni pravi Tur~iji...” (1). Ravno od tod sledi tudi eden osrednjih razlogov tukaj{nje analize, kajti logika pivcev je eksplicitna logika dejanj. Pravim dejanj ne pa delovanja kot politi~no-diskurzivne praxis (videli smo, da je ta antipoliti~no zavrnjena kot mo`nost!) v najbolj `lahtnem pomenu besede, se pravi v pomenu uporabe vseh, tako legalnih in legitimnih, kot tudi nasilnih sredstev. Eno ne tako redkih, toda konceptualno silno pomembnih mest, kjer se M.S. s svojimi pivci vred distancira od “modrecev” (kar bi tukaj najbr` kazalo brati kot “razumnikov”), gre takole: “Od šmodrecev’so se preprosti pivci `e ob njihovih prej{njih akcijah rahlo oddaljili94, kdo bi drezal v to vase zaprto in sebi namenjeno intelektualno gmoto, ki nekaj nerga in pi{e oglase po ~asopisih, za konkretno akcijo, pravo delo pa jim poide mo~i” (94)95 ^e to letargi~no M.S.-jevo ugotovitev obrnemo, dobimo nekaj, kar je isto~asno opti-misti~no & aktivisti~no: “Sicer pa so pivci mnenja, da je med Slovenci gotovo dovolj pravih šrazumnikov’, a jim, ka`e, manjka ambicij ali pa se boje tropa, ki zdaj obvladuje prostor. Treba jih bo najti in morda celo s palico nagnati med narod” (94)! 94 Na tem mestu je jasno implicirana torej nekdanja, prej{nja pivska bli`ina z “razumniki”! 95 Razdelana pozicija v pivskem jeziku bi se glasila: “ob~utljive pivske du{e bole~e zaznavajo vsako najmanj{o nepravilnost ali spodrsljaj dru`be”, ki jo ocenjujejo kot “masa zlaganosti in sprenevedanja” (33). In kar je najslab{e, “tudi njim postaja vse bolj šravno’”, kajti drugim je to `e itak” (33). Tukaj vidimo v kratkem celo pivsko paradigmo, ki bi jo lahko ubesedili: ni nam vseeno, ker pa ni~ ne moremo, se vendarle bomo vdali, ~e bo tako {lo {e naprej. Skratka, gre za znani obrazec u`aljenosti, ki tako pogosto predhodi razli~nim oblikam (otro{ke?) agresivnosti. ČRNA KRONIKA 75 Tonči Kuzmanič „ l' ' a^ar Glede ogroženosti v ožjem pomenu besede nemara ne bo Tancig (198 9)¦ w odveč spomniti polpretekle zgodovine. Seveda gre pri “ogroženosti” za ne ravno slabo znano matrico obrambe/defenzive, ki je na las identično strukturirana kot pojavi, ki smo jih imeli priložnost opazovati vsaj v dveh dosedanjih zgodovinskih položajih. Če se nekoliko potrudimo in pobrskamo po spominu, smo prvič bili priče tovrstnega diskurza ravno na Slovenskem in sicer v primeru t.i. “Napadov na JLA”, torej ob izteku osemdesetih96. Takrat je zaskrbljenost vodilnega kadra JLA bila usmerjena predvsem v nevarne možnosti, da bi takratno vojsko napadli civilisti in sicer kar v njihovih kasarnah! Podoba, ki so nam jo skušali izrisati takratni medijski magi, je bila, kot da bi dvomilijonsko do zob oboroženo slovensko ljudstvo najresneje žugalo in zatorej ogrožalo razoroženo in ubogo vojsko, zbrano po različnih kasarnah. Drugi, nekoliko bolj tragičen primer, pa je novejši, a se še kako nadaljuje na pravkar omenjenega. Poznamo ga iz ogroženosti in obrambe “golorokega srbskega naroda” pred genocidnimi Slovenci, Hrvati in Muslimani! Učinke obeh omenjenih zvrsti ogroženosti ravno tako poznamo. “Adi”, “geni “ & “slovenska kri” Eden osrednjih očitkov Pivsko-kroniškemu delovanju, pred katerim se M.S. grčevito upira, je tisti, ki meri na rasizem. Avtor sicer na hitro opravi s tovrstnimi “argumenti” (ta beseda je najpogosteje razvrednotena v narekovajih) in sicer bodisi kot “kretenizem” ali kot “debilstvo”, kar je tudi povezano z vsemi organizacijami in posamezniki, ki se vežejo na “humanost”, “humanitarno” in nasploh človekoljubno dejavnost, ki pivcem vse prej kot diši, ter tudi na vse prej naštete Sovrage, ki ogrožajo slovenstvo. Institucije, kolikor na Slovenskem le-te sploh obstajajo in se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, pa pivci imenujejo preprosto “neke smešne ustanove” (33). V nadaljevanju bomo poskušali pokazati, da se — na osnovi povedanega — zdi, da je M.S.-jevo ustvarjanje nekaj, kar je glede na očitke o rasizmu vse prej kot nedolžno. Pojdimo po vrsti. Če vzamemo katerokoli definicijo rasizma, bodisi da ta izhaja iz srednješolskih učbenikov, bolj scientifiziranih slovarjev in enciklopedij ali pa je delovno orodje te ali one raziskave, tega ali onega znanstvenika, neizogibno pridemo do nabora nekega skupka faktorjev, ki so značilni za rasistično govorjenje, ustvarjanje ali — in to je najpogosteje — za rasistično delovanje. V osrčju rasizma stoji svojevrsten zagovor razlike med nami in drugimi, najpogosteje določenim kot “onimi”, ki so zavoljo tega ali onega razloga ne samo drugačni, pač pa tudi “slabši” in ki se jih je — pač v imenu nekega principa — treba tako ali drugače, 76 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti najraje pa “dokon~no” znebiti. Pri tem “znebiti se” med pomembne zna~ilnosti sodi tudi to, da je za njihovo rasisti~no delovanje, ki je dojeto kot “sveto” in “nevpra{ljivo”, dovoljena (iz)raba vseh sredstev, ki so v nekem prostoru in ~asu na voljo. Torej tako legalnih in legitimnih kot tudi ilegalnih, kar praviloma vklju~uje tudi sklicevanje, prakticiranje ter upravi~evanje rabe nasilja za dosego izhodi{~no postavljenih “svetih ciljev”. Re~eno z nekim znanim rekom, rasisti~na logika je nelo~ljiva od situacije, v kateri je po definiciji dovoljeno vsako sredstvo za dosego “na{ega cilja”. Kakorkoli `e, omenjena “slabost”, “manj vrednost” Drugih je lahko utemeljena na razli~ne na~ine. ^e se na hitro ozremo po zgodovini fenomena, so stari Grki, denimo, svoj odnos do Barbarov, Perzijancev (v~asih tudi do sosedov iz Aten ali [parte) povezovali z “naravo”. Tisti drugi so bili “po naravi” tak{ni kot so, npr. inferiorni, su`nji... Pozneje se je to razlikovanje spreminjalo glede “na okoli{~ine”. Stari Rimljani, ko so podr`avili kristjanstvo, so “one druge” dolo~ali ravno prek religije, kar je obveljalo ves “tema~ni” srednji vek, tisti, ki so verjeli v “napa~nega Boga”, so bili inferiorni in godni za smeti{~e zgodovine. Z nastopom modernih ~asov, kar sovpada z velikimi iznajdbami v naravoslovju, se je razlika, ki jo danes poznamo kot rasna, najpogosteje selila na podro~je “biolo{kega”, se pravi samega materiala, iz katerega so tisti drugi “izdelani” (barva ko`e, oblike nosu, u{es, velikost/oblika lobanje...). Med zna~ilne moderne izdelke sodi tudi z vstopom v moderno nacija-dr`ava (de Rougemont), zato se je veliki del prej{njega rasisti~nega “korpusa” bodisi naravnost naselil v tovrstno najnovej{o lupino (moderne) ali pa je izdelal nove, najpogosteje bolj ali manj jasno izrazite rasisti~ne like97. Medtem ko dandana{nji poznamo {tevilne tak{ne ustvaritve, zaenkrat {e vedno bolj ali manj na marginalijah javnih `ivljenj, pa med zadnjimi tovrstnimi izdelki najbolj izstopajo dogodki okoli druge svetovne vojne in sicer v povezavi med Arijci in vsemi drugimi Drugimi (@idje, Slovani, Komunisti, Romi...) ^e odmislimo genialne stvaritve sociobiologov (posebej intenzivno v zadnjem obdobju tudi na Slovenskem) med najnovej{e kreature, ki nadaljujejo pristno rasisti~no izro~ilo, sodijo tudi razli~ni kulturni izdelki, ki ustvarjajo kulturne predsodke ravno na osnovi “kulturnega razlikovanja” oz. na{e “kulturne ve~vrednosti”98. Kot ka`ejo najsodobnej{e raziskave99, sodobni rasizem funkcionira vse prej kot izdelek iz “enega kosa”. Najpogosteje nastopa kot tak{na ali druga~na, v odvisnosti pa~ od konkretnih okoli{~in (kraj, ~as, tradicija, kultura, verske in politi~ne okoli{~ine, razli~ne avtorske te`ave, metabolizem konkretnega pisatelja...), me{anica vseh “prej{njih rasizmov”. Je skratka nekak{en sinteti~en omnibus-koncept, ki ~rpa iz vseh ~asov, tradicij smeri in stilov in ki mu prav pride prav vsak argument za dokaz o ... Za dokaz o ~em? 97 Rasizem se pogostokrat ne da jasno natan~no lo~iti od nacionalizma, {ovinizma in ksenofobije. Raziskovalci ugotavljajo, da gre najpogosteje za pojave, ki so ozko povezani in jih ka`e tretirati kot svojevrstno “ideolo{ko skupnost”. (Malik, 1996, Terkessidis, 1996) 98 Ko M.S. govori o nekem Nikolaju S., pravi, da “je njegov temperament prekipel” (29), kar je seveda zna~ilno lahko le za nekoga, ki se nima pod kontrolo, ki ni oz. nima (za)vesti in je zato nerazvit, nekulturen, kar je tipi~ni kolonialni argument na splo{ni ter dehumanizacija na individualni ravni. 99 Malik, 1996: Harris, 1996; Wieviorka, 1996; Werz, 1995; Hazekamp & Popper, 1997. ČRNA KRONIKA 77 Tonči Kuzmanič Najpogosteje ne toliko za dokaz o “slab{osti drugih”, pa~ pa ravno tako, kot smo bili pri~e na podro~ju nekdanje Jugoslavije ob izteku 80-tih, za dokazovanje (samo)ogro`enosti neke “entitete”, “identitete”, neke socialne ali politi~ne skupnosti (naroda, kulture, dr`ave, vere, tradicije...). Konkretneje, ~e gledamo s stali{~a rasista samega, gre za “na{o ogro`enost” in sicer, ne glede na to, kako, zakaj in s ~im se le-ta utemeljuje. In vsaj {e dve stvari sta zna~ilni za (sodobni) rasizem. Najprej to, da je rasisti~na (samo)utemeljitev praviloma predstavljena kot prvotna, izvirnej{a, nadrejena in bolj pomembna kot je tista, ki izhaja iz dr`ave in zakonov. Skratka, da je radikalno antipoliti~no naravnana. In drugi~, rasizem, ki smo ga v kolonialnih ~asih bili vajeni kot “barvno razlikovanje”, se ponovno vra~a k svojim koreninam: “izstopa” namre~ iz barv, ne ozira se na njih in je ~edalje bolj pogosto aktiven znotraj “istobarvnih”. Konec koncev, tako je bilo `e “na samem za~etku” pri Grkih, kot tudi “na samem koncu” pri Hitlerjevih ideologih: ne pri enih in ne pri drugih “~rni”, “rumeni”, “rde~i”, “zeleni” niso nujno in brez ostankov sovpadali z rasnim sovragom, s problemi, ki jih ka`e “dokon~no re{iti”. Ravno nasprotno, kolikor bolj je barva ko`e @idov, komunistov, Slovanov... bila bela, toliko slaj{e so jih Arijci kurili v svojih pe~eh. Oglejmo si sedaj konkretne rasisti~ne elemente v o`jem pomenu besede, ki se pojavljajo pri prvem pivskem mo`u, ter posamezne zna~ilne na~ine njihovega funkcioniranja. Za~nemo lahko s sklicevanjem na biolo{ke oz. genetske zna~ilnosti drugih na eksplicitni ravni. Ko se, denimo, pivci in “M.S. skupaj z njimi” spra{ujejo, zakaj begunci no~ejo domov, odgovarjajo povsem nedvoumno: “Med pivci je zakoreninjena misel, da no~ejo, da jim je tu ~isto lepo, jadikujo pa pa~ iz navade, v genih imajo to. Pa mnogi jim nasedajo, pomo~ sem, pomo~ tja...” (67) Sklicevanje na kri, raso in barvo pa se lahko nana{a tudi na Slovence. O primeru po izbruhu krize v Albaniji M.S. komentira takole: “Vsi so prepri~ani, da si na{a oblast spet mane roke, ker se bodo spet napolnili begunski centri s pri{leki iz Albanije in se bodo prodajala dr`avljanstva in plemenitila slovenska kri” (75) V tem istem kontekstu na{ avtor z zaskrbljenostjo opazuje pritakanje “tujerodnih”, med njimi tudi “Aziatov”. “Tudi Kitajcev je `e kar precej in vedno ve~, pa kaj ho~emo, ~e smo kulturna in mo`ganska greznica, zakaj ne bi bili {e rasna. Narodna zavest in pripadnost je tako ali tako `e sramota in nekak{na motnja v komunikaciji. Pravijo, da je zadnja ovira padla s posvojitvijo hokejskega zamorca...” (75) “Zamorcev” pa je v dosedanjem M.S.-jevem opusu kar lepo {tevilo. Naj ob tej prilo`nosti omenim le dve. Ko se huduje nad “dr`avljanstvi”, kar je klasi~na pivska tema, zajedljivo pravi, da 78 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti “bodo te dni Zairci po zgledu Slovencev za~eli deliti dr`avljanstvo Tutsijem in Hutujcem po osem kova~ev in da bosta odslej tam mir in bratstvo” (55). Ob nekem komemorativnem vzdu{ju pa ugotavlja, da je “ve~ina pivcev srednje generacije `alostno povesila glavice, ko so zvedeli, da je umrl na{ nekdanji veliki prijatelj Bokassa, cesar in kanibal.” (51) Ne glede na to, kateri so tisti drugi, o katerih smo veliko dosedaj govorili pod oznakami “ju`njaki”, “Balkanci”, “oni od spodaj”..., jih pivci ozna~ujejo za “robo”, “jato”, “krdelo” ali “pasmo”. Skrbi nas, pravi nekje avtor, “identiteta Kosovcev in nasilje Srbov, sami pa si vla~imo šna dom’ vsemogo~o robo” (72). Ko pivski avtor govori o miru v Sarajevu, pravi, da se pivci “hahljajo”, ker se le-ti pa~ ne morejo zmeniti in dose~i mir. “Tak{ne so pa~ te pasme”, pravijo pivci in zna~ilno pristavljajo: “Pa ne, da bi bila na{a kaj bolj{a, vsaj vodstvena”. (22) ^e pa se pojavi kak{na “svinjarija, ... zlasti {e nedokazljiva svinjarija, menijo pivci, dregne{, pa najde{ bitje s pol stre{ice, kak{en gnojen ostanek partije ali `e ~esa, v glavnem kak{en balkanski stvor~ek” Tako kot “druge” spravi v “krdelo”, “jato”, “pasmo” ali pa iz njih naredi “balkanske stvor~ke”, “bitja s pol stre{ice”, tudi doma~ega politika dehumanizira ali “po`ivali”. Predsedniku dr`ave se, kot smo `e omenjali, zgodi tole: V kontekstu kandidacijskega postopka za predsednika Republike Slovenije prvi med pivci pravi, da njegovi sotrpini “`e i{~ejo kandidate za o~eta (naroda, op. K.T.), eni po Fu`inah in [tepanjcu, drugi, radikalnej{i, pa so se odpravili v ZOO.” (43) Dalje, rasisti~na top-lista se razvija tudi v smeri sklicevanja na razli~ne, a vedno razpoznavne segregacijske (aparthaid) fraze in reke, kot je naslednji: pivski “optimisti menijo, da se bodo pojavili lokali z napisi šPsom, nekadilcem in `e {e komu vstop prepovedan’” (46) Ta udarni rek, ki ima svoje koreninice nedvomno v izjemno plodni rasisti~ni zgodovini, se ponovi v obliki, ko se pivci z vidnim ob`alovanjem spomnijo {tajerskega primera, ko je... gostilni~ar na vratih namesto “psom in kadilcem vstop prepovedan”, napisal le to, “da je namesto kadilcev omenil Balkance in so ga skoraj zaprli” (88). Zdaj se je nekaj ponovilo, le da je “imel nek slovenski o{tir enak napis za Srbe” (88). V krog rasisti~nih izjav sodi tudi zna~ilno ciniziranje kakr{nega koli antirasizma ali zavzemanja za (politi~no in sicer{njo) enakost. Tako ob neki prilo`nosti ugotavlja, da bo “prihodnje leto posve~eno boju proti rasizmu in razli~nosti, boju za enakost vseh. Malce okajeni Janez je takoj povedal, da je `e napravil prvi korak k temu in sparil svojega pekinezerja z nem{kim ov~arjem in zdaj ~aka na nekaj, kar naj bi ponazorilo rezultat tak{nih idej” (29). Omenim naj {e simpati~no in nadvse pristno internacionalizacijo ter sklicevanje na ustrezne zunanje somi{ljenike. Kontekst ČRNA KRONIKA 79 Tonči Kuzmanič prim. Sehmitt (1994) neke napisane izjave so demonstracije razumikov v Franciji, ki so – z razliko od slovenske situacije z razumniki – bile naperjene zoper Le Penna in vlado, ki je spravila pod streho radikalno antimigracijsko zakonodajo, ki je v nekaterih tukaj{njih medijih bila kriti~no ovrednotena. M.S. polemi~no komentira: “Zgra`amo se nad Francozi, namesto da bi se od njih kaj nau~ili, saj samo radikalne in pametne poteze rode sadove.” (72) Nenazadnje je v ustvarjalnosti M.S.-ja prisoten tudi vrhovni guru, ki ga pivci celo ljubkovalno imenujejo z Adi. “Nekateri (pivci, op. K.T.) so se spomnili obletnice Adijevega (Adolfa Hitlerja op. K.T.) rojstva in smrti in menili, da je dobro re{eval probleme brezposelnosti.” (86)! XIV. Namesto sklepa: Mi – Oni Pa {e na nekaj nekoliko bolj abstraktnega bi ob vsem tem kazalo opozoriti. Pivska forma, s katero imamo tukaj opraviti in ki smo jo prej razdelovali, nikakor ni, kot bi se utegnilo zazdeti, tista, ki lo~i med Mi in Vi, kar naj bi bilo najbolj naravno in logi~no nadaljevanje Jaz-Ti razmerja. Pravim, da ne gre za to formo, ker bi v tem primeru ves potek razmi{ljanja in argumentacije bil bistveno druga~en, vrtel bi se, namre~, okoli dialoga, kreganja, ali pa – v najslab{em primeru – tistega, kar Schmitt imenuje vojna, ki se vodi po pravnih pravilih.100 Formalni, torej tudi in predvsem jezikovni polo`aj Mi-Vi vedno namre~ implicira in izhaja, kot je to, denimo ... primer v {portu, priznanje, pripoznanje vsaj na~elne “enakosti” in spo{tovanja drugega kot vojaka, nasprotnika, {portnika, ~loveka, predvsem pa kot individua, ki ti je nasproti (nasprotnik). Temu seveda odlo~ilno prispeva obstoj in priznanje “tretje stranke” oz. pravil ({portne, mednarodne...) igre, ki oba tekmeca na~eloma jemlje kot enaka, formalno enakovredna. Ideolo{ka pivska forma, kot smo implicitno `e videli, torej tudi njena jezikovna oblika, s katero imamo opraviti pri pivcih, pa je radikalno druga~na. Tu gre za Mi-Oni formo, ki pa za razliko od Mi-Vi forme pripoznavanja enakosti drugemu predpostavlja dehumanizacijo in dekulturacijo tistega drugega. In {ele na osnovi tega je mo`no to, kar bom tukaj imenoval “pivski rasizem”. Za kaj pri tem gre? Glede na strukturirano Mi (skupni jezik, navade, kultura, verovanja...) so v pivskem diskurzu “Oni” vedno neka gmota, mno`ica (“oni od doli” (30), “ljudje s pol stre{ice”, “roba”, “krdelo”, “jata”..., kar smo prej pokazali). Oni kot izdelek dehumanizacijsko-dekulturacijskega ideolo{kega prijema ne samo, da niso individui, tudi kot kolektiviteta ne morejo funkcionirati. ^e re~em v ideolo{ki govorici, imajo lahko v tej optiki kolektivne pravice le Narodi oz. njegovi posamezniki (zato in odtod “ogro`enost slovenstva”!), iz tega koncepta po definiciji 80 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti odpadejo “Ju`njaki”, “Balkanci”, “Muslimani”, da ne na{tevam vse, s katerimi smo se ukvarjali skozi ves dosedanji prikaz. Nastopajo torej kot nezdiferencirana gmota par excellence, ki ji {e najbolj ustreza “`ivalska forma pojavljanja”, torej kot nekak{en “mr~es”, “sodrga” ali preprosto kot “krdelo”, “jata” in {e bolj dehumanizirano le {e kot “roba”. In ravno to je tisto implicirano izhodi{~e, rezultat procesa dekulturacije, dehumanizacije in rasizma, ki vsem pivskim opredelitvam predhodi. “Oni od spodaj” torej ni ni~ naravnega, pa~ pa je dobro premi{ljen in visoko adrenalinski rasisti~ni izdelek, ki nastane v pivski delavnici, skozi katero smo se dosedaj prebijali. Kaj sem pravzaprav hotel povedati? Nekaj zelo preprostega, elementarnega: vpra{anje nasilja in tudi ubijanja ni povezano zgolj s tistimi, ki neposredno morijo, pa~ pa tudi s tistimi, ki v glave in, ~e ho~ete, “srca” morilcev sadijo sovra{tvo in na ta na~in pov-zro~ajo kot tudi usmerjajo samo mo`nost morije. Hotel sem tudi kreativno pivsko dejavnost postaviti v kontekst Ustave Republike Slovenije, in sicer v upanju, da se le bo na{el nekdo med t.i. kompetentnimi in za to tudi ustrezno pla~animi posamezniki in in{titucijami, ki bi si upal ugristi v kislo jabolko novokompo-niranega slovenskega {ovinizma, seksizma in rasizma. Navedeni avtorski dokumenti M.S.-ja po kronolo{kem zaporedju objavljanja [t. dok. Naslov Mesto objave Datum 1. Mo{t je odli~en, vina pa bolj malo Nedelo (ND) 05. 11. 1995 2. S kijem nad nasprotnika, pa {e avta se je lotil 3. Pivci in `ivljenjske pravljice 4. Pujsa na begu, na koncu pa vse dobro 5. Na zdravje, toplo bratstvo z Jugo! 6. No~na kronika, brez naslova 7. Bi bili Slovenci lahko slo`ni kot Francozi? 8. Otro{ka in mladostni{ka “razposajenost” 9. “Ku`a” si je za`elel vo`nje z avtom 10. Ogor~enje veseljaka Ferdinanda 11. “La~ni” {tudentje z jogurti in jajci 12. Krpan in Klepec namesto Kardelja in Kidri~a? Zakaj ne? 13. Bosna, Makedonija in Rusija, Slovenija ma vas rada! 14. Za {anki o upokojencih 15. ^e dr`avnemu zboru ne gre, bi morali uvoziti kakega tujca! ND 12. 11. 1995 ND 19. 11. 1995 ND 26. 11. 1995 ND 03. 12. 1995 Delo (D) 11. 12. 1995 ND 17. 12. 1995 ND 24. 12. 1995 ND 07. 01. 1996 ND 14. 01. 1996 ND 21. 01. 1996 ND 28. 01. 1996 ND 09. 02. 1996 ND 11. 02. 1996 ND 18. 02. 1996 ČRNA KRONIKA 81 Tonči Kuzmanič 16. Na robu, brez naslova 17. Ko je pija~a tekla na Grosovo zdravje... 18. Zakaj bo slovenska elita plesala val~ek na Dunaju in ne v Sarajevu? 19. No~na kronika, brez naslova 20. Na zdravje vseh izginulih umetnic 21. Argentinski Martin na Argentinskem trgu 22. Demokrati~ni rube`i in raziskave do zadnje pare 23. No~na kronika, brez naslova 24. Kdo so “nore krave” pri nas in kdo potrebuje bojna letala F-16 25. Kje dobiti pravo zgo{~evalno godalo za poslu{anje zgo{~enk 26. Od stavke iz~rpani in tragi~no razpeti zdravniki 27. No~na kronika, brez naslova 28. Argentinski general kar na letali{~u ~aka na slovensko dr`avljanstvo 29. Za pape`ev prihod bo treba na Brezjah vsaj pro~elja urediti! 30. Ovcam pest soli vr`e{ in `e ima{ trop v rokah 31. Kaj pa dan pape{kih veteranov? 32. Na robu: Skrb za kolego 33. Pot v Evropo vodi ~ez Orient 34. No~na kronika, brez naslova 35. No~na kronika, brez naslova 36. Tudi stanovanja izginjajo 37. Zgodbe o kralji~nah in vilah ter o Sandokanih in peklenskih angelih 38. No~na kronika, brez naslova 39. Sme{ne zgodbe iz “statisti~nega gola`a” 40. No~na kronika, brez naslova 41. Vik in krik za 50 samomorilskih kitov, za 700 Slovencev pa – molk 42. Bomo dovolili {e kongres belgijskih pedofilov 43. Najprej je treba uvoziti politike, {ele kasneje {portnike in barabe... 44. No~na kronika, brez naslova 45. Kako Litostroj iz zagat potegniti in Videm ohraniti 46. “Psom, nekadilcem in `e {e komu vstop prepovedan” 47. Brezmejna dvoli~nost poslanske morale 48. V Ljubljani cirkus, v kinu Kreten~kovi, D 19. 02. 1996 ND 25. 02. 1996 ND 03. 03. 1996 D 04. 03. 1996 ND 10. 03. 1996 ND 17. 03. 1996 ND 24. 03. 1996 ND 28. 03. 1996 ND 04. 04. 1996 ND 07. 04. 1996 ND 14. 04. 1996 D 15. 04. 1996 ND 21. 04. 1996 ND 12. 05. 1996 ND 19. 05. 1996 ND 26. 05. 1996 D 27. 05. 1996 ND 02. 06. 1996 D 10. 06. 1996 D 13. 06. 1996 ND 16. 06. 1996 ND 23. 06. 1996 D 24. 06. 1996 ND 30. 06. 1996 D 01. 07. 1996 ND 25. 08. 1996 ND 01. 09. 1996 ND 15. 09. 1996 D 20. 09. 1996 ND 22. 09. 1996 ND 06. 10. 1996 D 13. 10. 1996 82 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti v Sloveniji pa volitve 49. Strah zbujajo~e predvolilne obljube 50. Eni rolkajo, drugi zlorabljajo `ivali, tretji ~ez tekmece lepijo plakate... 51. No~na kronika, brez naslova 52. Namesto ovc vole na plakate 53. Na{i “Bosanci” v nogometu precej slab{i od bosanskih 54. Kot da je tobak edino in najhuj{e zlo, ki visi nad nami... 55. Za ene sobane z viskijem in cigarami, za druge pa kadilnice 56. No~na kronika, brez naslova 57. Cerkvi smo za~eli vra~ati gozdove kar po kosih 58. Kako grdi smo Slovenci do Balkancev! 59. Ku`ke na vrvice, ljudi pa na “pametne kartice” 60. No~na kronika, brez naslova 61. Bo dav~na diktatura “izpljunila” tudi reve`e 62. Darilo Ljubljan~anom besede, darilo Istranom pa vino 63. Modri Janez spet v sedlu 64. V rahko gnili zimi, ko zaudarja po balkanstvu 65. Z novo vlado vse druga~e bo 66. Zakaj nogometa{i Olimpije ne posadijo zelenjave na igri{~u za Be`igradom? 67. “Bomba v parlamentu bi storila marsikaj dobrega” 68. Nam bodo pomladne stranke res {e pomlad “zagrav`ale”? 69. No~na kronika, brez naslova 70. Nova izjemna ideja sovra`nice tobaka 71. No~na kronika, brez naslova 72. Usklajeni z zemeljskimi vibracijami 73. Kratka krilca in “jugobratski” Kreslin za istim {ankom 74. No~na kronika, brez naslova 75. Psihiatri o depresiji in shizofreniji, pivci ga pa raje zvrnejo 76. Zagrenjeni Jakob po {anku treskal s sekiro 77. No~na kronika, brez naslova 78. Pla~e funkcionarjev najprej zni`ati in {ele nato “ohladiti” ND 20. 10. 1996 ND 27. 10. 1996 ND 03. 11. 1996 D 08. 11. 1996 ND 10. 11. 1996 ND 17. 11. 1996 ND 24. 11. 1996 ND 01. 12. 1996 D 02. 12. 1996 ND 08. 12. 1996 ND 15. 12. 1996 ND 22. 12. 1996 D 24. 12. 1996 ND 29. 12. 1996 ND 05. 01. 1997 ND 12. 01. 1997 ND 19. 01. 1997 ND 26. 01. 1997 ND 02. 02. 1997 ND 09. 02. 1997 ND 16. 02. 1997 D 17. 02. 1997 ND 23. 02. 1997 D 24. 02. 1997 ND 02. 03. 1997 ND 09. 03. 1997 D 12. 03. 1997 ND 16. 03. 1997 ND 23. 03. 1997 D 24. 03. 1997 ND 30. 03. 1997 ČRNA KRONIKA 83 Tonči Kuzmanič 79. Kam je izginila na{a Svoboda 80. Poslanci so predlog pivcev upo{tevali po svoje 81. Namo~en pek in vrsta suhih, a potrebnih namakanja 82. No~na kronika: Od to~ilnega pulta do nunciata 83. Poleg balkanske zdaj {e nem{ka “{praha”? 84. Zgodba o uspehu, kaj je to? 85. Jezni pivci za praznimi to~ilnimi pulti 86. No~na kronika, brez naslova 87. Kulturni mesec in nekulturno ozadje 88. “Psom in kadilcem vstop prepovedan” 89. Vreme in kultura sejeta optimizem na pivsko omizje 90. Vinski sejem zdaj le {e za abstinente 91. No~na kronika, brez naslova 92. Pogumni policisti, pojo~i mobiteli in gorile na kupu 93. V Sloveniji tako in tako ni ve~ kaj prodati 94. Bojte se novinarjev! 95. No~na kronika, brez naslova 96. Ob zaporni kazni naj bo {e obvezno delo 97. [e enkrat odstavljeni minister med obupanci in razo~aranci 98. Nori ples policistov in taksistov na Pre{ernovem trgu 99. Na robu: Klate{tvo je naporen poklic ND 06. 04. 1997 ND 13. 04. 1997 ND 20. 04. 1997 D 21. 04. 1997 ND 27. 04. 1997 ND 04. 05. 1997 ND 11. 05. 1997 D 12. 05. 1997 ND 18. 05. 1997 ND 25. 05. 1997 ND 01. 06. 1997 ND 07. 06. 1997 D 14. 06. 1997 ND 15. 06. 1997 ND 22. 06. 1997 ND 20. 07. 1997 D 23. 07. 1997 ND 27. 07. 1997 ND 03. 08. 1997 ND 10. 08. 1997 D 13. 08. 1997 LITERATURA ARENDT, H. (1963): Eichmann in Jerusalem: A Report on the Banality of Evil, New York GRIFFIN, B. (1995): Fascism, Oxford Readers, Oxford University Press, Oxford. HARRIS, G. (1994): The Dark Side of Europe, Edinburg University Press, Edinburgh. HAZEKAMP, J.L. & Popple, K (1997): Racism in Europe, UCL Press, London. IGNAZI, P. (1994): Postfascisti?, II Mulino, Bologna. JALU[I^, V.(1995): Totalitarian Elements in the Right Wing Extremism Discourse, referat na mednarodni konferenci »On Political Extremism, Hostility and Violence Towards Foreigners and Other Marginalised Groups«, Mirovni in{titut, Ljubljana, neobjavljeno. JALU[I^, V. & KUZMANI], T. (1989): Rape-the Albanian Way, v Independent Voices from Slovenia, Jugoslavija. - Ljubljana,- Vol. 3, November; str. 34-40. KUZMANI], T. (1995): Politi~ni ekstremizem pod Slovenci: SNS od tigrov do papirja, v ^asopis za kritiko znanosti - Ljubljana - 176/95 ; str. 47-72. MALIK, K. (1996): The Meaning of Race, Macmillan, London. MASTNAK, M. (1996): Kristjanstvo in muslimani, ZPS, Ljubljana. 84 ČRNA KRONIKA No~na kronika (Ne)Dela: od ogro`enosti identitete do identitete ogro`enosti RAZBOR[EK, V. & Kri{tof, M (1988): Kaj vem o alkoholizmu in drugih zasvojenostih, Delavska enotnost, Ljubljana. SCHMMITT, C. (1994). Pojem politi~nega, v Tri razprave, Krt, Ljubljana. TERKESSIDIS, M. (1996): Kulturkampf, Marko Tropea Editore, Milano. WERZ, M. (1995): Antisemitismus und Gesselschaft, Verlag Neue Kritik, Ranfurt am Main. @AGAR, I. @. in TANCIG, P. (1989): Ra~unalni{ka analiza »napadov na JLA«. ^KZ, 119/120, Ljubljana. ČRNA KRONIKA 85 ^ tf . i\ -* +t*l * » > » ¦ il ? Mf^Nt; T^ =H B ^ /j lI « E»B Kg >Mj. Ht&^i --!« * ¦-- j ¦ « f |i a n * ^ \ r~ip\ *^A* J& Wl te * L1 >i r-V ^ ¦- *0 ^ H^| rf -^ i4 ffi ^ p -rj^ r ' to [fl p. 0) .- /* ti} r-1 >q + 3* « t* K\ ^ T^ ^ m M ' V [d s o "d S ^ & f trt i članki CLiX Artur [tern Resnica I. PROSTODU[NO (SUBJEKTIVIZEM) Predrzen sem. Res, lotevam se tem, ki z mojo profesionalnostjo nimajo nobene normalne zveze. Re~i, ki jih veliko bolj strokovno obvladujejo naprimer mnogo{tevilni filozofi, specializirani za to ali ono vpra{anje iz njihove domene. Spet po drugi strani pa si mislim: zakaj neki se ne bi mogel tudi sam spopasti s problematiko – to pot konkretno pa~ – resnice, saj bom o njej navsezadnje govoril po avtenti~no ob~utenem navdihu, vsebinsko pa predvsem iz osebne izku{nje, deloma tudi domi{ljije, ter manj iz kak{ne razmeroma umetne papirne nau~enosti; pravzaprav se res ne spomnim, da bi kaj veliko o tej temi kdajkoli prebral. Zadeva se mi torej zdi legitimna. Med drugim pa {e zlasti zato, ker tega eseja – prav tako, kot delam na tem, da tudi nobene druge stvari v `ivljenju – kajpak nikomur ne vsiljujem, in ga lahko vsakdo bodisi bere bodisi brez nadaljnjega odlo`i ali sploh ignorira `e od vsega za~etka. Pri bralcih iz prve omenjene skupine se stvar seveda {e naprej diferencira: nekateri bodo v njej na{li zanimive ideje, drugim se bo zdela nejasna in zapletena, nekaterim banalna in dolgo~asna, ~etrtim zgre{ena in zavajajo~a, et cetera. ČLANKI 89 Artur [tern Protikriti{ko A tu bomo pri{li do zanimivega zasuka: kdor se postavlja na polo`aj uradnega presojevalca, torej avtomati~no nad raven avtorja, in oznanjevalca ostre – ha, nenavadno, nekoliko manj to velja v primeru blage, da pa sploh ne omenjam navdu{ene – sodbe o tej oziroma sploh katerikoli stvari, in denimo konstatira avtorjevo predrznost, je tudi sam globoko, pravzaprav {e veliko huje predrzen. @e v osnovi je namre~ prav toliko avtorski tudi sam v tak{nem svojem metaliterarnem udejstvovanju – in se tozadevni temeljni o~itek nujno nana{a v enaki meri tudi nanj; poleg tega pa si je tu uzurpiral {e dodatne kompetence, pravico do uradnega postavljanja vrednosti lastnega mnenja nad vrednost drugega. @e v izhodi{~u je torej vsaka kritika zelo nasilno po~etje. Edino, kar jo lahko tudi do znatne mere re{i te obsojenosti, je to, da je eventualno upravi~ena – v primeru, da je delo kritiziranega avtorja po zdravih konsenzusno sprejetih merilih res zani~, in {e zlasti tedaj, ko se nek tak kakor–avtor denimo `e samov{e~no pase po razse`nostih svoje primitivne slave. V vsakr{nem nasprotnem primeru pa se mi vsa ta kriti{ka zadeva zdi na mo~ absurdna in skrajno bedna, morda le malo ali pa sploh ni~ manj kot dobesedno: prava literarna antimaterija. Osebno Menim, da bo, vsaj deloma glede tudi na sam naslov, morda ~isto sprejemljivo, morda pa poleg tega komu {e zanimivo, ~e besedilu tuintam dodam kak{no misel bolj zasebne narave. Ko sem torej `e tako prostodu{no za~el, naj izpovem {e nekaj o sebi. Moja `e omenjena profesionalnost je, resnici bodi poto`eno, precej te`ko opredeljiva. Vsebinsko ne ustrezam svojim formalnim nazivom – nisem ne biolog ne zdravnik ne veterinar. Ukvarjam se z nekak{no filozofijo in psihologijo – a brez realnih kompetenc. Pi{em – in, seveda, tudi tu se ne ujamem s stereotipom literata, saj si premalo divje izmi{ljujem; poleg tega je v teh vodah nekak{no rahlo ekscesno boemstvo – paradoksalno – skorajda nekak{na norma, in zato mi je tudi to podobno tuje kot vsakr{na druga oblika samoumevne pripadnosti ~emurkoli. Nikjer povsem doma, a zato nekoliko tu in tam – to pa je morda ravno tisto izhodi{~e, ki mi daje, ~loveku tega ~asa, pravico do tak{nega, resda vpra{-ljivega, a tudi resno vpra{ujo~ega seganja v ta nedorekljivi ris. 90 ČLANKI Resnica II. @UR (METAFIZIKA) Te`ave prave zabave V~asih sem po kak{ni ve~ji zabavi, ki sem jo priredil – no, ne bom se zdaj tu, zlasti pa ne s tem, {irokoustil (raj{i bom, he–he, malo skromen): prav pogoste te niso bile, saj nisem noben Gatsby; a z leti se dogodki vendarle zletajo in se{tevajo – in sem nanjo povabil vse svoje ljube znance, ob`aloval, da se ne morem bolj izdatno pogovarjati z vsakim od njih. Najve~krat je bilo vzrok za to `e nekaj ~isto banalnega in tudi izven zveze s tukaj{njim nadaljnjim razglabljanjem: tisto klasi~no slovensko kopi~enje ob eno samo omizje in nato poslu{anje zdaj enega zdaj drugega posameznega tekmeca za pozornost – `al ne po na~elih tehtnosti in vsebinske globine, marve~ poudarjeno hedonisti~ne (ne morem si kaj, da ne bi dodal {e: praviloma stupidne) zabavnosti. Ja, tudi med izbranimi. V~asih pa smo se vendarle izoblikovali v nekak{ne manj{e, fluidne skupine, znane bolj z ameri{kih partyjev, kar mi je `e od ne pomnim kdaj, vsaj na~elno, neprimerno bolj ustrezalo in ugajalo. A tu se pojavi drug problem – ta pa je relevanten za pri~ujo~i pogovor –, in sicer dejstvo, da ne jaz ne kdorkoli nikdar in nikakor ne morem ali ne more v enem ~asu spremljati ve~ kot ene situacije: enega klepeta ene skupinice – in prav ni~ ve~. V~asih sem si – bolj iluzori~no kot dejansko – za`elel, da bi imel tam na voljo kakih deset kamer, najraj{i seveda skritih, s snemalci, ki bi mi po kon~anem `uru izro~ili vse svoje vestno posnete filme, in morda ~ez nekaj dni (tak odlog bi bil v posameznih, ja, seveda, seveda, zelo zelo redkih primerih potreben pa~ v izogib morebitnemu tveganju, da se bo ob pogledu na posnetke z nekaterimi teko~inami in s potekom njihove konzumacije reaktiviral moj zna~ilno pretanjeni mehanizem v zgornjih predelih prebavne poti) bi si lahko vse te zame zanimive vidike v miru pogledal. S tem bi bil najbr` povsem zadovoljen – govore~ konceptualno (medtem ko bi bila vsebinsko stvar seveda odvisna od tamkaj{njih konkretnih dogajanj). Metafizi~na zabava A na tej to~ki lahko zadeve popeljemo na nekoliko bolj metafizi~no podro~je. ^e bi hoteli vedeti, kaj se res dogaja na nekem takem, sicer prav obi~ajnem lokusu, ki pa mu spri~o `e izpostavljenih zna~ilnosti mirno lahko re~emo vrt zme{njav, bi morali poleg slike in zvoka bele`iti tudi druge parametre, ki jih zaznavajo na{a ~utila – torej vonj, okus, tip, eventualno bole~ino ČLANKI 91 Artur [tern in kajvemkaj {e vse. Pa to {e ne bi zadostovalo: upo{tevati bi morali, nadalje, tudi tiste razse`nosti oziroma nekatera frekven~na obmo~ja ali pasove, ki jih ~lovekov naravni pribor ne lovi – pri ~emer bi nam lahko bistveno pomagala sodobna elektronika. Tudi kak{na `ival bi utegnila prav priti, saj pri marsikateri vrsti {e dandanes ne poznamo posameznih mehanizmov zaznavanja, ki pa so tudi za na{e predstave fascinantno u~inkoviti. No, tudi to {e vedno ne bi bilo dovolj za vserazse`en pogled v resni~nost. Potrebovali bi {e nekaj ducatov bralcev misli, ki bi sproti poro~ali o tozadevnem notranjem svetu vsakega prisotnega. A vse to bi bilo {ele boren za~etek. Ko bi iz tega zavestnega dela pre{li na drugo, podzavestno stran, bi nam za razlago teh dogajanj morebiti koristila armada psihoanalitikov. Sploh pa bi potrebovali tudi kopico izvrstnih diagnostikov s kompleksnimi aparaturami, ki bi na vseh ravneh, od subatomske do organske anatomsko–fiziolo{ke, monitorizirali dogajanja v na{em telesu. No, pa seveda {e par drugih malenkosti: kak kromatograf – ali kar danes pa~ `e uporabljajo za ugotavljanje podrobnih sestavin hrane in pija~e, ki bi izpolnjevali notranjost ljudi na tej veselici; merilec parametrov ozra~ja in prsti in podobne aparature. Vremenar in za bolj{i ob~utek {e seizmolog s seizmografom bi tudi pri{la v po{tev – kajti k dejanskosti moramo pri{tevati tudi potencialnost: kaj neki nam namre~ pomaga poznavanje resnice v dolo~enem trenutku, ~e pa smo slepi (v najsplo{nej{em metafori~nem pomenu) za tisto, kar se v tem istem hipu nekje `e pripravlja, da bo imelo vpliv na nas, mi pa o tem nimamo pojma? Tako ne bi bil odve~ tudi kak dober politolo{ki analitik, ki bi vedel povedati, kaj se dogaja onkraj raznih mogo~ih skrivnih barikad. In tako dalje, do onemoglosti. In kaj bi imeli od vseh teh podatkov? Resnico – `e, `e –, toda za pregled in interpretacijo enega samega trenutka bi post festum porabili tiso~letja. Poleg tega tudi noben posameznik ne bi mogel razumeti vsega skupaj, marve~ bi to lahko dosegla le velikanska skupina znanstvenikov in zraven najmanj {e filozofov in morda tudi umetnikov – in ob {e tako izdatni medsebojni komunikaciji ne bi mogli trditi, da delujejo skladno in da njihovi posami~ni delni uvidi organsko prehajajo na vso skupino. A tudi, ~e pri tem pogledamo skozi prste in pa~ ignoriramo ta medklic na{e budne zavesti, je pred nami neko {e bolj surovo dejstvo: to iz`etje resnice bi se pokazalo kot uresni~itev pravzaprav neke na{e bedaste kaprice. Vse skupaj ne bi imelo nikakr{nega smisla: svet bi se ta~as odvrtel v kvintilijarde novih smeri – mi pa bi tam mahali okrog z neko trapasto interpretacijo nekega oledenelega trenutka. In da skoraj sploh ne omenjam, kako bi bila stvar pravzaprav {e vedno docela nepopolna, saj doslej sploh {e nisem upo{teval prisotnosti vseh na{tetih merilcev in detektorjev – ki pa bi bili v resnici prav tako udele`eni v obravnavanem dogajanju. 92 ČLANKI Resnica III. KDO JE MAR? (ZGODOVINA) Nasilnost zgodovinskega Resnica, tako vse to ka`e, niti v okvirih najtr{ih znanosti niti v njihovih najoddaljenej{ih teorijah ni smiseln, kaj {ele realisti~en koncept. Kako, da se potem ~udimo, ko vidimo funkcioniranje naprimer sodnega sistema, ki v svoji nemo~i za spoznanje resnice skoraj popolnoma povozi njeno veljavo in se osredoto~a bolj ali manj le na oratorske izku{nje ter prebliske svojih eventualno pametnih, praviloma elokventnih in definitivno zvitih sistemskih podanikov – zagovornikov in to`ilcev. In kaj se potem ~udimo, ko je tudi zgodovina en sam zapis peklenstva in nasilja: resni~no in pomembno so obstajali le tisti, ki so si podjarmili ~im ve~je kose sveta in mno`ine ljudstev. ^e so bili pri tem {e nekoliko kulturni, prav, toliko bolje; ~e ne, pa tudi ni~ hudega. Viljem Osvajalec – ki mi je ne vem zakaj, najbr` zaradi pomenljivega imena, pa~ prvi padel na pamet –, ta bo zaradi svoje podjetne napadalnosti vekomaj ostal zapisan v umu prihajajo~ih rodov. Kak njegov sodobnik, neznan rokodelec in popoldanski bard, vzemimo da subtilna in moralna du{a, ki je v svojem ~asu skrbel za najpristnej{o sre~nost svojih, pre{erno veselost okolice in v~asih tudi visoko do`iveto melanholi~nost podobno rah-lo~ute~ih, pa je do dana{njih dni `e tako globoko pozabljen, da bom v ta namen moral skovati povsem novo (pa celo ~isto ni~ ve~ kot zasilno in dokaj puhli~avo) prispodobo, ki naj bi to dejstvo ustrezno povzemala: da bi bila {e njegova pozaba, ~e bi bilo to mogo~e, doslej `e tiso~krat pozabljena. Kaj nam bo potem tak{na nepravi~na, ni~eva resnica? Naprej: tudi ne more biti nikoli do konca jasno, kdo je ali je bil povsem kriv in kdo povsem nedol`en v kakem militaristi~nem obra~unavanju sedanjega ali katerega drugega ~asa, v tem ali onem geografskem prostoru – partizani ali belogardisti, Ameri~ani ali Vietnamci, belci ali indijanci, Japonci ali Kitajci, Zemljani ali ekstraterestriki. Ponavadi je mogo~e re~i, kdo je agresor, nikoli pa ne moremo na podlagi le te ugotovitve odpu{~ati vsakr{ne eventualne krute barbar{~ine tistemu, ki se brani. Stvari bi se dalo – kolikor pa~ niso `e povsem zamegljene spri~o morebitne prevelike ~asovne oddaljenosti, raznosmerne emocionalnosti, reinterpretacij, pozabe, racionalizacij in hotenih izkrivljanj – re{evati kve~jemu od primera do primera. In to je seveda zelo te`avno po~etje – pa {e ta stavek bi lahko izrekel edinole prav neveden optimist, nekdo, ki se ne bi zavedal dejanske nedo-rekljivosti in neskon~nosti tak{ne iluzorne misije. Resnica je torej globoko skrita, zdi se, da tu {e veliko bolj kot v ve~ini primerov vsakdanj{~ine. Ti drugi se odvijajo sicer na manj ČLANKI 93 Artur [tern nasilnih podro~jih, zato pa morda v {e vedno sila tendencioni-sti~nih daljah in sferah ~love{kega stremljenja. Tudi tam, kjer jih ponavadi ne bi pri~akovali. Vrhovi Koseskega Ali je bil Koseski res tak nenadarjen tepec in Pre{eren tako nenadkriljiv, kot nas sku{ajo prepri~ati {olniki? ^e nam kdo pri{epne, da je Jovan Vesel med drugim – ne bodimo pa~ prestrogi – kar lepo prevajal tudi starogr{ke pesnitve... In ~e pogledamo naprimer tudi na njegovo toliko zasmehovano pesnitev budnico Kdo je mar? v le malce druga~ni perspektivi, ~e mu za spremembo pripi{emo kan~ek avtoironi~nosti ob njenem ustvarjanju – ugotovimo, da je stvar neznansko imenitna in zabavna, sploh ne da bi pri tem zgre{ila tisto osnovno narodobudno poanto. In njegovi razvpiti neologizmi: mar moramo res ~redno verjeti tistemu, ki je prvi pri~el goniti lajno z napevom o tem, kako je bil mo`akar tako nepopisno lenobnega duha, da je v zagatnih primerih besede kar lepo skriven~il, posekal in posilil v manjkajo~i prostor, ki sta mu ga narekovali stopica in rima? Ali pa so bili ti artefakti njegovi avtenti~no umetni{ki (mestoma pa~ tudi neuspeli) poskusi preseganja utesnjujo~ih okvirov, torej poskusi, kakr{ni so se nato legitimno pri~eli pojavljati {ele v modernizmu? Naj, preden nadaljujem, takoj poudarim, da mi sploh ni do kak{nih aktivisti~nih misijonarskih podvzetij, s katerimi bi se rehabilitiralo tega in morda o~rnilo spet nekoga drugega – marve~ mi gre le za to, da izpostavim pomembnost vsakogar{nje lastne presoje o dogodkih in ljudeh in o njihovih stvaritvah, ne pa, da cele mno`ice, rodovi in generacije slepo ponavljajo najprej eno skrajno prisiljeno interpretacijo, ~ez ~as pa, ko se na ~elo pretla~i nov vodilni bik, ustvarjalec uradnih stali{~, nemara neko njeno diametralno nasprotje. O tem bom {e precej razpravljal v nadaljnjih poglavjih. Pre{ernova dna Tu imamo {e Pre{erna, boga slovenske literature. No, pred leti so v Novi reviji izvedli anketo med najuveljavljenej{imi `ive~imi slovenskimi pesniki, in izkazalo se je, da tega na{ega velikana prav malo spo{tujejo, saj je – po analizi, ki sem jo naredil iz osebne radovednosti – pristal takoreko~ sramotno dale~ od vrha. Od tega sem bil resda kar malo prizadet (a ne le zaradi primera Pre{eren, temve~ tudi zaradi primerov ta in oni, ki po mojem mnenju niso spadali na pripisane jim vi{ine, glede na nekatere 94 ČLANKI Resnica spet tretje – a `e po sami naravi vsaka taka stvar kajpak nikoli ne more biti objektivna in pov{e~i vsem opazovalcem). Vendar in predvsem pa moram priznati, da tudi sam lahko o~itam temu na{emu o~aku nekaj prav `alostnih mimostrelov. Naprimer tisti Najve~ sveta otrokom sli{i Slave, ki je svoje ~ase krasil celo transparente na {olskih proslavah in marsikaterega u~en~ka opozarjal, da je zabit, ker {e tega ne razume – dejansko pa je stvar najbr` malce druga~na. Tudi ~e temu umotvoru sploh ne zamerimo parapateti~nosti, ki je pa~ stvar osebnega ~lo-vekovega okusa, je vse skupaj {e nekoliko bolj mu~no spri~o vsebinske nesmiselnosti in jezikovne okornosti, da ne re~em koseskijevskosti (oznaka je, kot smo videli, razmeroma krivi~na do Koseskega, a kaj, ko je tako vabljivo, prav onomatopoetsko primernozvene~a oziroma naravnost eksemplari~no, docela drasti~no jezikolomna). Kot vrhovno eminenten kulinari~ni dodatek pa imamo v {e vedno istem pesnikovem autodaféju navzo~ tudi takoreko~ najprimitivnej{i mo`ni jezikovni prekr{ek – po imenu kalk. Tistemu prav tako zloglasnemu – tvojemu novemu, venec vijo~emu poetu tokrat poglejmo skozi prste (hm, da ni nemara venec tisti, ki je nov, poet pa kar lepo star – no, ni bistveno, kdor ve, `e ve), tako da – za finale – omenjam le {e eno, malce spregledano prepre{ernost na{ega prijatelja. Razumljeno po logiki, ki jo narekuje besedno zaporedje v dani vrstici Zdravljice, vsekakor pa ne po na~rtovani, a smiselno spodleteli zamisli avtorja, bi zadeve {le takole (kot so nas pravo~asno vendarle vse pou~ili, da ne grejo): grom na{ega rodu naj tre{~i v sovra`nike, ki prihajajo z oblakov. In tukaj{nje sporo~ilo: tudi pre{eren je nekolikanj koseski, kot je tudi koseski vsaj malce pre{eren. A zaenkrat zdaj zapustimo to literarno–zgodovinsko podro~je; ~ez ~as pa se bomo nanj v za spoznanje druga~nih okoli{~inah spet vrnili. Izmi{ljen evolucionisti~ni duel Spri~o svetovnosti merila {e bolj slavna dvojica podobno kontrastnega tipa sta evolucionista Lamarck in Darwin. Kadarkoli omenjamo prvega v kombinaciji z drugim, izpade kot pravi loj (izraz mi ugaja, kar je morda posledica mojega napol {tajerskega dednostnega porekla), ~e{ da se je v vsem bistvenem motil. Povrhu ga vsi tla~ijo v tisto `irafjevratovno metaforo, kot da bi bil njen avtor; pa menda to sploh ni res (a to sem `e tolikokrat ponovil v raznih pisanjih, da mi je `e kar nerodno – navsezadnje tudi zato, ker resnice pravzaprav sploh ne poznam). Bolj ali manj res pa je, da je bil Lamarck prvi pravi evolucionist in da je povedal marsikatero tako tehtno, da bi brez tega morda tudi Darwin ČLANKI 95 Artur [tern razmi{ljal v drugih smereh in bil manj u~inkovit – a tega ne moremo prav zares vedeti (kot pravzaprav tudi ni~esar drugega ne, a to so `e spet tiste `e zgoraj vzete teme). Heroji in norci v znanosti, s temi izrazi je ta fenomen ozna~il neki sodobni avtor s priimkom Gould. Beseda norci je pri tem seveda poudarjeno ironizirana. I V. KULTURA NESTRINJANJ (ZNANOST) Omenjeni pisec je eden najberljivej{ih in zato tudi najpri-ljubljenej{ih ustvarjalcev znanstveno–leposlovnih besedil. Morda je treba pri tem {e posebej – in naj bo enkrat za vselej – poudariti, da pravkar navedena oznaka ne pomeni znanstvene fantastike, izmi{ljije, marve~ je to znanstveno pisanje o realnih svetovih. Toda pojem realnega se tu ne omejuje le na suha tehnolo{ka ali klasi~na naravoznanstvena dejstva, temve~ spada sem tudi vsa znanstvena domi{ljija, ki je spri~o svoje vsaj potencialne uresni-~ljivosti lahko za koga {e toliko bolj fascinantna kot posamezne docela spekulativne parafuturisti~ne pripovedke. Inherentna neenotnost Tovrstni tip pisanja ni ve~ samo nekak{en kuriozum, ki bi mu pozornost posve~ali le posamezni ekscentri~ni bralci; ne, avtorjev, ki jih lahko uvrstimo med nosilce te takoimenovane tretje kulture (izraz ozna~uje preseganje dveh klasi~nih, humanisti~ne in scientisti~ne), je precej – in tudi uspe{ni so. Vendar pa – niti dva med njimi ne mislita enako. No, seveda, gotovo, da nikoli nobena dva ~loveka ne mislita o vsem enako; a tu ne gre za to. Med omenjenimi avtorji obstajajo tako gromozanske idejne razlike, da se medsebojno nikakor ne morejo ujeti v strinjanju. Bralec, ki prvi~ stopi v ta neverjetni svet sodobne znanstvene kuhinje, bi pri~akoval, da je raven, kjer je {e mo~ najti njihov skupni imenovalec, ta, da si med sabo priznavajo vsaj osnovno znanstve-ni{ko vrednost in avtoriteto. Pa celo to ni ~isto tako. Eden naprimer trdi, da so osnova vsega `ivega dogajanja geni in njihova te`nja po ohranjanju, njemu nasproti stoje~i pa, da so to kompleksni matemati~no ugotovljivi vzorci, takoimenovana morfogenetska polja. Tretji se po`vi`ga na oba in izpostavlja vlogo uma kot neke transbiolo{ke bitnosti. Med sabo so vsebinsko nezdru`ljivi in tudi ~love{ko do znatne mere inkom-patibilni. Nadalje, nekdo, ki se tozadevno denimo sicer strinja s prvim in zasmehuje drugega in tretjega, ima o neki ~etrti temi, ki je pa~ zanj najpomembnej{a – naprimer o nastanku vesolja –, 96 ČLANKI Resnica neko lastno imenitno teorijo, ki pa je prvi denimo nikakor ne bi mogel podpreti s svojimi ugotovitvami, medtem ko bi drugemu ali tretjemu {la imenitno v ra~un. Tisti, ki se med seboj podpirajo v nekem segmentu in tozadevno nastopajo v nekak{ni mentalni koaliciji, so lahko pri nekem drugem vpra{anju docela in ne-zdru`ljivo sprti. Niti dva mojstra se torej ne ujemata v vseh svojih pomembnih stali{~ih. Vsak je kot nekak{na to~ka na povr{ini krogle. Poleg sebe ima nekatere sorodne du{e, sledijo bolj oddaljeni primerki – in povsem na nasprotni strani oble stoji nekdo, ki je njegov glavni oponent, se pravi nekdo, ki je ~isto nasprotnega mnenja kot on prav na podro~ju, ki je za enega ali oba od njiju osrednje in najva`nej{e. Nekatere stvari so pri vsem tem seveda vendarle jasne in nikoli niso predmet nestrinjanj: nikogar med njimi ni, ki bi naprimer zanikal dejstvo, da nas je do sem, kjer smo danes, privedla evolucija; da veljajo raznorazna fizikalna, kemijska, biolo{ka, zgodovinska in mnoga druga dejstva; nih~e od velikih torej ne polemizira zaradi polemiziranja, marve~ zrejo naprej. Ta silna raznolikost v mi{ljenju in trditvah teh ljudi pa dejansko sploh ni tako neverjetna. In ne le to: nadvse logi~na in celo nujna je. ^e kdo med njimi ne bi imel lastnega, in to pomembno druga~nega stali{~a vsaj o eni samcati stvari – kdo bi ga potem sploh uvr{~al med prave, pomembne ustvarjalce? Potem bi bil lahko pa~ le obi~ajen raziskovalec, preu~evatelj majcenih dejstev in drobnih ugank, ki prav gotovo ne spada v to dru{~ino izbranih. Absurdi vsakdanjega raziskovanja In vendar sodobna znanstveno–raziskovalno–pedago{ka politika sili takoreko~ vse svoje podanike po vrsti, da po~nejo prav to: re{ujejo malenkostne probleme. Kot da bi hoteli iz vsega, kar nas obdaja, samo {e po mikroskopskih kapljicah iz`emati odgovor na vpra{anje o tem, kaj je resnica. Povsem res namre~ je, da glede na gromozansko in vseskozi nara{~ajo~e {tevilo teh uslu`bencev od ve~ine med njimi ni mo~ pri~akovati kak{ne epohalne stvari. Dovolj je torej, da se ~lovek pravoverno ukvarja z vestnim brskanjem po literaturi in laboratoriju – pri slednjem seveda z uporabo kar je mo~ dragih najsodobnej{ih naprav – in da te svoje rezultate enega za drugim pridno spravlja v promet tako, da jih po{ilja v mednarodne priznane revije, pa je stvar povsem pokrita in re{ena. Da se lahko nekdo sploh loti ~esa bolj monumentalnega, mora predtem dokazati, da se znajde tudi pri teh razmeroma malenkostnih dejavnostih. Prav. ^eravno je to izrazit in tudi dejansko marsikomu ~edalje bolj o~iten na~in, po katerem se promovira mediokriteta, in nadarjen posameznik dosti te`je prodre iz nje ČLANKI 97 Artur [tern navzgor na povr{je, ni do tu morda {e ni~ posebej nepopravljivega. Pritisk sicer du{i ustvarjalnega ~loveka, ki bi rad po~el tisto, v kar verjame – zaenkrat morda le sam –, pa mu takoreko~ ves svet ni pripravljen zaupati in objaviti njegovih morda {e ne dokon~no izoblikovanih zamisli ali pa recimo tudi `e formirane drzne hipoteze, s katero denimo prehiteva svoj ~as. Vendar se mora posameznik predhodno pa~ izkazati kot sposoben stati tudi na trdnih tleh vsakdanjika, obvladati tudi trivialnosti obstoje~ega – kar mu navsezadnje verjetno celo koristi v nadaljnji osebnostni rasti in dr`i. Kot pa~ to velja v zvezi z vsako drugo nev{e~nostjo – a zato kajpak {e ne bomo trdili, da smo navdu{eni nad temi zoprnijami oziroma ljudmi, ki nam jih povzro~ajo, ker nas pa~ ne marajo in nam zato hote {kodujejo. A ~eprav je vse to stopicljanje z majhnimi koraki razmeroma malo produktivno v primerjavi z drugimi, inventivnimi, ga od vsakogar vendarle zahtevajo. Vsakdo je zelo oficielno dol`an prispevati svoj trud – zapakiran v dokaj striktno predpisano formo – v skupno zakladnico spoznanja resnice. Obstajajo take in take norme, in kdor ne dose`e zahtevane meje, nasvidenje. Poleg zgoraj obravnavanega absurda, ki zadeva visoko nad-povpre~no ustvarjalnega ~loveka, pa je tu {e druga neumestnost tak{nega filistrstva. Namre~ tudi na tistih strokovnih podro~jih, kjer je vsakomur jasno, da so stvari `e desetletja takoreko~ povsem dore~ene – tak primer je denimo anatomija ~loveka in standardnih doma~ih `ivali –, zahtevajo od nekoga, ki bi rad, recimo, na fakulteti predaval ta predmet, ne le da magistrira in doktorira, marve~ da nato nenehno znanstveno deluje {e naprej – namesto da bi mu dali enkrat kon~no mir, da bi se sploh lahko imel ~as nau~iti vse tisto, kar je obvladal `e njegov predhodnik. V anatomiji nima odkriti kaj posebej novega – razen ~e morda ne nave`e stikov denimo z raziskovalci morskih globin in jih naprosi, naj mu prinesejo kak{no {e neodkrito `ival. Lahko se ukvarja tudi s histologijo, preu~uje torej tkiva – a to je `e spet ~isto druga veda, ki ima svoje lastne strokovnjake. Anatom je anatom – in zakaj delati iz njega na silo nekaj drugega. Razen seveda, ~e anatomije ne potrebujemo ve~. Pa jo. Nekaj malce podobnega je tudi, ko silijo naprimer ljudi s podro~ja kirurgije v znanstvenoraziskovalne sfere – ker je tam trenutno denimo pa~ denar na razpolago –, in potem se nekateri med temi potencialnimi strokovnjaki, ki so jim zbiranje podatkov, oblikovanje hipotez in naposled tudi samo pisanje disertacij denimo hudo nadle`na opravila, leta in leta mu~ijo s temi psevdovrednimi stvaritvami, ki jih na koncu prakti~no nih~e ne bere – namesto da bi se u~ili svoje visoko profesionalne obrti in s tem veliko bolj koristili vsem udele`enim, saj bi se nenazadnje tudi sami veliko bolje po~utili ob zavesti, da se ukvarjajo s tistim, za kar so se odlo~ili, ne pa 98 ČLANKI Resnica bili v nekaj prisiljeni. In takih in podobnih primerov je {e veliko – pri ~emer se seveda nikakor ne ka`e omejevati le na naravoslovje, ki je bilo pa~ tema pri~ujo~ega odseka. Samouresni~enost posameznika ter njegova zvestoba samemu sebi, ki se pri vsem tem izra`ata, presegajo~ o`ine banalnega vsakodnevnega dlakocepljenja ter piljenja izrekanj o infinitezimalno malo pomembnih dognanjih, pa sta `e kar oddaljeni, vredni etapi na tej na{i `ivljenjski poti, ki se vije proti resnici. Absurdi znanstvenih nasprotij Ker sem se v svojem seznanjanju z obstoje~imi znanstvenimi paradigmami zadr`eval najve~ na podro~ju biologije, mi je torej najbolj poznano tisto nekje zgoraj spotoma `e nakazano nasprotje med pogledoma, ki ju ozna~ujemo kot organicizem in neodar-vinizem, ali pa – ~e bi `eleli izraziti morda malce tendencioznosti v prid prvemu in {kodo slednjemu – bi lahko za isti dve podro~ji uporabili tudi izraza naturalizem in ultradarvinizem. Zadevo najpreprosteje opredelimo z uvrstitvijo v kalup tudi sicer{njega gledanja na znanost: za prvo paradigmo re~emo, da je holisti~na, saj obravnava cele organizme; za drugo, ki stvari razlaga na ravni genov, pa velja, da je redukcionisti~na. Tak{no je splo{no mnenje. Ko pa se malo poglobimo, nastopi problem, kaj problem, pravi paradoks, {e ve~, malone absurdna situacija. Ultradarvinizem – sam bom to besedo uporabljal brez tendencioznosti, z njo pa bom ozna~eval neodarvinizem zadnjih dveh do treh desetletij, obdobje paradigme sebi~nega gena –, ki bi mu nekateri radi naprtili predvsem greh deterministi~nega ozkoumja, v sodobni obliki popolnoma zanika vsakr{no svojo tovrstno navezavo, kjer bi se gen prikazovalo kot brezprizivnega dolo~evalca usode. Ultradarvinizem je dejansko naju~inkovitej{i v svoji evolucijskopsiholo{ki nadgradnji, kjer se zavzema za sodobno stali{~e, da organizmi, ~etudi, predvsem hipoteti~no vzeto, z docela enakimi geni, delujejo razli~no glede na tak{no ali druga~no dano okolje ter ustrezno temu ali onemu trenutku – torej onstran kak{ne genetske in nenazadnje seveda tudi vsakr{ne morebitne okoljske determiniranosti; fleksibilno in samostojno. Seveda pa to velja spet le do neke mere – ne bomo namre~ {li v skrajnost in trdili, da organizmi ne rabijo hrane in vseh drugih biolo{kih dobrin – kajti to ne bi bilo samo pretiravanje v smeri pri~ujo~ega argumenta, marve~ celo prav nasprotovanje tistemu, kar zastopa, namre~, da vse to fleksibilno vedenje slu`i ravno pre`ivetju in reprodukciji. Skratka: ultradarvinizem se poka`e kot pogled, ki posku{a stvari razlagati z evolucijo na ravni genov, toda ob upo{tevanju vseh dejavnikov okolja, kot seveda tudi vseh ČLANKI 99 Artur [tern tistih emergenčnih vidikov, ki prihajajo do izraza šele v bitjih kot celotah. In kaj drugega je to kot izrazito holističen pogled na stvarnost? Resnici na ljubo, pravkar obravnavane evolucioniste oskrbuje z manjkajočimi znanji s področja matematično dirigirane biološke forme neka povsem druga skupina oziroma vrsta raziskovalcev, ki delujejo pretežno zunaj okvirov darvinizma, sploh pa genskega. Toda njihovi paradigmi, takoimenovanemu naturalizmu oziroma organicizmu, bi lahko očitali ravno to njeno včasih prav zagrizeno upiranje genocentrizmu, ki gre včasih do takšne skrajnosti, da popolnoma ignorira dejstvo, da gen sploh obstaja, oziroma celo vedé zanika vsak njegov pomen. Namesto njega naj bi vse skupaj lahko pojasnjevale že same fizikalne zakonitosti narave, razložljive z matematiko. A kaj drugega je to, kot spet nekakšen, le da alternativen, zato pa prav radikalen redukcionizem? Oba pogleda torej silita vsak ravno v svoje nasprotje. In vse tisto, kar eden drugemu očitata, sta dejansko končni točki njunih lastnih dosedanjih poti. Zadeva je do skrajnosti paradoksalna. Prav v absurd pa seže tedaj, ko vidimo, da se zastopniki enega in drugega gledanja med seboj pogosto celo prezirajo in ne prenašajo drug drugega. Stvari pri tem seveda že zelo hitro uidejo racionalističnemu nadzoru, in opazovalec dobi občutek, da gre le še za nekakšno pravdo, kjer, kot vemo, resnica sploh ni pomembna, marveč je važno, kdo bo koga pokazal v slabši luči, sam pa izpadel kot zmagovalec. Stvar je skratka, res milo rečeno, otročja. In vendar — polna evolucijskih razlogov za svoje perzistiranje. Četrta kultura Če torej tretja kultura, ki ji v pomembnih segmentih sicer tudi sam pojem hvalo — pri tem mislim na njeno transdisciplinarno intelektualno in v nekem smislu tudi umetniško širino —, pogrne na tovrstnem testu, kjer se tehta njena modrost, da ne rečem celo duhovnost, potem nam ne preostaja drugega, kot da jo poskušamo oplemenititi s temi manjkajočimi prvinami; in to novo sintezo — zakaj ne — lahko naposled poimenujemo kot četrto kulturo. Četrta kultura pomeni poleg vsega tretjekulturniškega tudi sposobnost za medsebojno poslušanje, spoštovanje, upoštevanje - in navsezadnje, kar je takorekoč paradoks in najtežje dosegljivo - tudi priznavanje stališč svojih oponentov. Seveda ne vseh; tiste, ki trdijo nelogične ali nekonsistentne stvari, ljudi, ki jim po zdravi pameti lahko prisodimo, da niso sposobni resno in poglobljeno razmišljati na visoki ravni, bi sila težko šteli med pripovedovalce pomembnih zgodb o resnici. Med dvema nasprotujočima si 100 ČLANKI Resnica pogledoma, kjer pa dokon~ne resnice ne pozna in ne prika`e ne eden ne drugi – oziroma tudi med ve~ tak{nimi pogledi – se moder ~lovek odlo~i, da bo upo{teval, ~etudi morda samo deloma, vsakega med njimi. Tako kot si {e danes ne moremo prakti~no zami{ljati, da je svetloba lahko hkrati delec in elektromagnetno valovanje, pa vendarle vsak tehni~ni izobra`enec to preprosto verjame in ve – bi lahko tovrstni na~in sprejemanja razlage in razumevanja pojavov prenesli tudi na vse druge probleme in vsa druga podro~ja znanosti, kjer {e ni re~ena zadnja beseda. In ~e smo dovolj po{teni – velja ta oznaka za prav slehernega med njimi. V tej kulturi prihaja do ~udnega preseganja in ukinjanja dihotomij med jaz in ti ter hegemonizmov enega nad drugim v eni ali drugi smeri, ki so se doslej v znanosti zdeli neizbe`ni. Lahko imam prav bodisi jaz ali pa ti, ne moreva pa imeti prav oba – se je glasilo dosedanje in, roko na srce, skoraj povsod tudi {e sodobno, trenutno védenje. V tem druga~nem tipu razumevanja sveta pa pridemo namesto tega do mo`nosti, ko imava prav oba, eden v tem, drugi v drugem smislu – in lahko s svojo razli~nostjo drug drugemu {iriva obzorje ter se tudi prakti~no dopolnjujeva. Paradoksi kulturnosti Hec je bil, ko sem se pred ~asom intenzivno ukvarjal s pre-u~evanjem altruizma, pa me je najbolj od vsega motilo, ~e me je kdo za~el prepri~evati, da altruizma tako ali tako ni, temve~ je to v resnici samo zakamufliran egoizem. Tehtna ovr`ba te vsakdanje puhlice, izvirajo~e `e od davnega Hobbesa, je precej zahtevno delo – {e najkraj{a je morda tista pot, kjer se zadevo nevtralizira z naslednjim verbalnim podvigom: ~e sta torej egoista tako tisti, ki skrbi le zase in drugemu pri tem {koduje, kot tudi tisti, ki skrbi za drugega, vendar pri tem z neko lastno ra~unico – potem lahko med obema vendarle ~isto zlahka potegnemo razlo~nico, kdo je popoln egoist in kdo le delen; in slednjemu v tej diferencialni situaciji nadenemo pa~ atribut altruista – {e zlasti ob upo{tevanju dejstva, da v nasprotnem primeru ta pojem sploh ne bi imel nobenega referenta, nobenega osebka, na katerega bi se nana{al. A na tem mestu je bolj kot vse to filozofsko argumentiranje zanimivo tisto imenovano psihi~no dejstvo, da so mi {li ti pro-klamatorji egoizma kot edine realne in mo`ne oblike funkcioniranja – s tem svojim neizvirnim frazarjenjem prav krepko na `ivce. In kot je nekdo izjavil: vsakr{ne ljudi lahko prenesem, razen netolerantnih – ter s tem vede izrekal avtoparodi~no domislico, ~e{, potemtakem sem torej sam, ki to pravim, netoleranten in je moja pozicija paradoksalna – v podobnem polo`aju sem se, kar zadeva to mojo tedanjo notranjo nestrpnost ČLANKI 101 Artur [tern in njeno avtorefleksivnost, nahajal tudi jaz. Stvar se torej nikoli ni manifestirala v tem smislu, da bi se zaradi nje, bognedaj, s kom skregal; tako kot so nekateri morda malce zlobni reporterji o davninskih ~asih pisali, kako so se stoiki gore~e zavzemali za svoje stali{~e – katerega ideal pa je, kot vemo, ravno vdanost v usodo in skrajno umirjeno sprejemanje vsakr{nih okoli{~in in dogodkov. Toda Hobbes mi je bil vendarle antipati~en in trdil sem, da je njegovo mnenje napa~no in nemoralno; ~etudi ga je po drugi strani seveda mogo~e interpretirati kot {e veliko bolj skrupulozno u~enja{tvo – ki od sebe pa~ zahteva {e toliko ve~ji napor v prid drugim bitjem, in to brez vsakega upanja, da bi subjekt sam pri sebi kdaj lahko pri{el do upravi~enega zado{~enja. Prav tako so se mi zdeli zoprni razni La Rochefoucauldovi, Nietzschejevi in Wildeovi aforizmi in druge njihove trditve, iz katerih zame ni velo skoraj ni~ drugega kot en sam cinizem. @e res, da duhovit, toda le za tistega, ki mu je tak humor pri srcu. Bistvo ~etrte kulture – oziroma najbolje bi bilo, ko bi zdaj, ko smo stvar pa~ diferencirali od prej{njih, ta {tevnik kar pozabili in govorili pa~ o kulturi kot res kulturi – pa je po mojem navsezadnje vendarle v tem, da je sposobna ne le brzdati eksplicitne emocije, ki vodijo v realne konflikte, marve~ presegati tudi vse notranje zadr`ke do tistih, ki zastopajo nasprotna stali{~a od nas. Konkretno – pa~ v tukaj{njem primeru: prej poimensko navedene avtorje sprejeti in jim priznati pomembno veljavo, ~etudi govorijo o stvareh iz diametralno nasprotne pozicije kot jaz; vendar: prav imajo tudi oni. ^etudi nekdo o nekom naprimer trdi, da je to dober ~lovek, mi sami pa smo denimo prepri~ani o njegovi pokvarjenosti – imamo, docela v nasprotju s klasi~no logiko, ne pa tudi s spremenljivo in ve~obrazno realnostjo `ivljenja, lahko prav tako mi kot on. Pogoj pa je seveda ta, da se temu mnenjskemu nasprotniku predtem vendarle – toda {ele na podlagi ustreznega argumenta oziroma kredibilnosti – sploh prizna tista izhodi{~na, temeljna kulturnostna ekvivalentnost, to pa~ na osnovi denimo estetsko–umetni{kih, filozofskih ali drugih tehtnih kriterijev. Po doma~e: vendarle ni prav, ~e izgubljamo ~as s poslu{anjem eklatantno nesmiselnih in do mu~nosti neproduktivnih mnenj tem ustreznih tvorcev, oziroma z dobronamernimi poskusi upo{tevanja stali{~ in raz-~i{~evanja spornih trditev takih osebkov, ki ne dajejo od sebe nobenega znaka, da bi se od njih lahko pri~akovalo kakr{enkoli vsaj malce konstruktiven izid. Osrednje sporo~ilo vsega pri~ujo~ega pisanja je resda to, da ~esa takega dokon~no nikoli ne moremo vedeti oziroma dore~i; toda onstran te metafizi~ne ravni, uporabno za vsakdanje `ivljenje, poznamo prav zadovoljivo u~inkovite mehanizme znotraj na{e zavesti, ki nam ~isto imenitno slu`ijo pri detekciji 102 ČLANKI Resnica tega, kdo govori in po~ne neumnosti in kdo, po drugi strani, nemara sicer trdi nekaj docela nasprotnega kot mi, vendar je na~elno pameten ~lovek oziroma nekdo z upo{tevanja vrednimi zamislimi. To povsem zadostuje za prakti~no ravnanje v prej imenovanem smislu. Prakti~no pa bomo, kajne, ravnali tudi mi tu – in se izza teh nekoliko prestopljenih bregov po~asi vrnili bolj ali manj nazaj v osrednjo strugo. Subtilen boj V klasi~nem sistemu hegemonizma je spri~o njegove osrednje zna~ilnosti mo`no {e nekaj bolj korenitega kot le to, da se med seboj bodejo nasprotujo~e si paradigme znotraj ene znanstvene veje: namre~ celo to, da se posamezne privilegirane veje znanosti kot celota razvijajo na ra~un drugih, zanemarjenih. In poleg tega vodilni ideologi take prevladujo~e znanstvene veje, mahajo~ s svojimi uspehi, bodisi iz nevednosti ali celo iz ~istega opor-tunizma, javnosti aktivno zastirajo pomensko obzorje in {e naprej onemogo~ajo raziskovalno dejavnost v neki drugi smeri, ki se pa~ njim samim osebno ne zdi perspektivna, oziroma, kar je tudi mo`no – pa hkrati zelo zdru`ljivo s prej{njim – se jim o njej sploh ne sanja. In imajo v nekem, a seveda perverznem smislu za~asno celo prav – a kako neki naj da neka nerazvita veja s tiso~krat manj{imi razpolo`ljivimi sredstvi podobno fascinantne rezultate kot neka tehni~no ute~ena? Na `alost tudi na podro~jih znanosti, tako kot povsod v `ivljenju, neredko delujejo pa~ zakoni afri{ke savane, nasledki tudi {e prav tako `ivih zakonov d`ungle, kjer pogosto velja pravilo, da prevlada tisti, ki je bolj pohlepen, nasilen in primitiven. Medsebojna napadalnost vrhunskih – no ja, to pa je zdaj `e vendarle res vpra{anje – znanstvenikov je pa~ toliko bolj usmiljenja vredno dejstvo, toda {e vedno ga imamo pred nosom. A stvari se, kolikor poteka prehod v ta tip ~etrte kulture, uravnavajo na bolje. Prav ima{ lahko tudi ti, ~eprav misli{ druga~e od mene; prav ima{ lahko kajpak, {e toliko bolj nesporno, tudi, ~e se ukvarja{ z nekim podro~jem, ki mene niti najmanj ne zanima in se mi ne zdi pomembno. Pri tem smo `e skoraj tako dale~ kot tisti, ki je neko~ rekel – s pribli`no naslednjimi besedami in nekako v tem smislu: za vse na svetu se ne bi mogel strinjati s tem, kar zatrjujete; toda za ni~ na svetu vam ne bi odrekel pravice, da to svoje stali{~e izra`ate. In tako bomo naposled morda lahko tudi pri kom, ki se v duhu in praksi sicer bojuje proti primitivizmu sodobne dirke za tisto nasilno obliko prevlade v znanosti, ugotovili, da svoje tovrstne tekmece obvladuje z ne~im nenavadnim: s tem, ko jih pa~ jemlje v zakup, se z njimi ne prepira, temve~ jih takoreko~ ČLANKI 103 Artur [tern vklju~uje v svoj sistem – znotraj katerega imajo navsezadnje prav tako pravico do svojega stali{~a. Toda za visok altruizem je pomembna predhodna, razmeroma visoka statusna pozicija. In ~e govorimo o funkcionalnosti v svetu fizikalnega, v sferi ma-terializma – potem ne gre druga~e, kot da se tisti, ki `eli stati tako visoko, najprej gre tudi to njihovo igro pridobivanja veljave. Mo`no pa je navsezadnje tudi ~isto, s posvetnimi vrednotami nesubstancializirano obstajanje in zrenje in odpu{~anje – pri ~emer pa seveda ne moremo ve~ govoriti o u~inkovanju na podro~ju znanosti, marve~ pri tem plujemo `e po brezbre`nem morju misti~nega. Izmuzljivost znanstvene resnice Doslej morda {e ne ~isto do zadnjega eksplicirano bistvo tega pisanja je kljub tej svoji morebiti nedokon~ni izre~enosti najbr` `e povsem dovolj razvidno: resnica je v sodobnih znanstvenoraziskovalnih kipenjih {e posebej neopredeljiva `ival. Poleg tega celo nekatere znanstvene veljave, ki so dandanes sprejete s konsenzom, morda niso kaj prida resni~ne – eno od najbolj grobih opozoril na to je prav gotovo tisto znano dejstvo, da dve najve~ji obstoje~i fizikalni teoriji, kvantna in relativnostna, nista docela kompatibilni. Da ne omenjam spet tistih `e mnogokrat poudarjenih, a pa~ izjemno tehtnih tez, naprimer Karla Popperja, da (niti) znanost ni in tudi nikoli ne bo zmo`na spoznati nobene dokon~ne resnice. Znanosti je torej treba, kajneda, odre~i dosedanji osrednji pomen, in najbolje, ~e vsi po vrsti postanemo iracionalisti~ni novodobci... [alo na stran. Sapienti sat. Za primer pa si le poglejmo, kam peljejo nekatere strumne in malo manj brzdane domislice. V. NA POMO^ (MITOLOGIJA) Pred pribli`no 2500 leti je starogr{ki filozof Empedokles postavil tezo o {tirih elementih, iz katerih naj bi bilo zgrajeno vse obstoje~e stvarstvo. Zrak, ogenj, zemlja in voda. Na teh temeljih so zatem izoblikovali tudi teorijo o {tirih telesnih teko~inah, ki naj bi odlo~ale o poteku `ivljenjskih procesov: sluz, `ol~, ~rni `ol~ in kri. Ta sorodna pogleda sta se v uradno veljavni zahodni miselnosti ohranila kar dve tiso~letji – pa celo {e v polpreteklem obdobju so psihologi govorili o {tirih tipih ~love{kega temperamenta, ki naj bi temeljili ravno na teh {tirih telesnih teko~inah, od koder izvirajo tudi njihova imena: flegmatik, 104 ČLANKI Resnica kolerik, melanholik in sangvinik. Prav tako, kot je ~lovek od nekdaj iskal tovrstne poenostavitve, da bi si z njimi razlagal svet in sebe, je postajal tudi vse bolj simbolno bitje. Najve~krat je simboliko iskal v nebesnih telesih in dogodkih – in {e danes se nam pogosto dogaja, da nas kdo na kak{ni spoznavni zabavi, posebej ~e smo mu simpati~ni, povpra{a po horoskopskem znamenju. Ob koncu drugega tiso~letja, ki je – kot smo mislili – dokon~no uvedlo razumski ali kako druga~e tehten pristop k razlaganju bitij in pojavov, se torej mnogi med nami obna{amo, kot da bi bili sodobniki stenskega slikarja iz jame Altamire. A dokler se ta na{a domi{ljija ne pome{a z zmo`nostjo treznega in tehtnega presojanja vsaj v nekaterih klju~nih `ivljenjskih okoli{~inah, dokler naprimer nekdo kot `rtev nekega {arlatanskega zdravilca ne pri~ne resno {kodovati sebi in svojim bli`njim – je z njo vse prav lepo. Brez pravljic in poezije bi bil svet najbr` nadvse turoben. Volk, medved, ka~a in delfin Volk, medved, ka~a in delfin – v tem kompletu sem jih vzel iz neke dokumentarne televizijske nanizanke, lahko bi si pa vse to tudi izmislil – so {tiri `ivali, trije sesalci, dve zveri, en plazilec. A tudi {tirje simboli, ki jih lahko nave`emo na {tirielementno delitev iz preteklosti. Delfin `ivi v vodi. Ka~a se plazi po zemlji. Na `are~em oglju so medvede nekdaj prisilno u~ili plesati. In zrak je medij volka, po njem se v tihi mese~ni no~i razlega njegovo zlove{~e tuljenje. Tudi psiholo{ko je zadevo mo~ zasukati tako, da volka predstavimo kot flegmati~no, torej rahlo nezainteresirano, pa vendar nepredvidljivo in zlahka tudi neprijetno bitje. Medved je v na{ih predstavah navzven pogosto umirjen, vendar ga tuintam lahko zagrabi neznosna krvolo~na strast po ubijanju – in ta vzkipljivost in nato razmeroma hitra umirljivost sta prav glavni zna~ilnosti koleri~nega temperamenta. Ka~a je po ob~em ~love{kem mnenju tihoten, skrivnosten in na~elno nerazumljiv stvor – kar je opis, ki ustreza temperamentu melanholika. In naposled je tu {e delfin, ki mu zlahka pripi{emo status du{evno poglobljenega, intenzivno `ive~ega in ~ute~ega, dru`abnega ~etrtega tipa – sangvinika. V vseh {tirih `ivalih tako ~lovek uzira tudi – ali pa morda celo zlasti – samega sebe. Proti volku in ka~i – proti prvemu zaradi odkrite hudobije, ki mu jo ponekod pripisujejo, proti drugi pa spri~o njene domnevne zahrbtnosti – se bojuje tako v dejanskem svetu kot, v simbolnem smislu, tudi v soljudeh in v sebi. Kolikor se morda to drugo podro~je zdi manj jasno opredeljivo, je v moralnostnem smislu bistveno bolj opravi~ljivo zatiranje bestiali~nosti in hinav{~ine pri samem sebi ali tudi pri drugih ČLANKI 105 Artur [tern ljudeh, kot pa zaradi nekak{nih predsodkov ubijati resni~ne volkove in ka~e. O njih, navsezadnje, sploh ne vemo, ali so volkovi zares sploh kaj podli in ka~e pritlehne. In tako `e v naslednjem koraku pridemo do trditve, da je tisti, ki s tem povodom ubija tovrstne `ivali, ravno sam tisto, proti ~emur se – kakor da – bojuje. Tako kot so najve~ji rasisti in najhuj{i nacionalisti ravno tisti pripadniki neke rase oziroma naroda, ki po dveh najpomembnej{ih kriterijih za vrednotenje ljudi, duhovnostnem in intelektualnem, prav zagotovo spadajo na samo dno svoje kot tudi vseh drugih ras oziroma nacionalnosti – in bi, ~e bi resni~no dojeli in upo{tevali svoj lastni, sicer blodni cilj, morali pokon~ati najprej sami sebe. Medvedova podoba je za nas nekoliko druga~na od podob zgornjih dveh `ivali. Nekateri so resda klavci drobnice in v~asih kateri raztrga tudi ~loveka – kar pa {e ne govori o tem, da bi bili medvedi v principu zlobni; toda razpravljati o njihovi absolutni prijaznosti se zdi prav tako neutemeljeno. Navkljub vsemu pa nam je medved v prvi vrsti – simpati~en. V na{ih predstavah in celo v enem od pregovorov `ivi in nastopa kot okoren velikan, ki je v resnici dobrodu{en, vendar pa se mu lep namen navadno izpridi zaradi te njegove prislovi~ne nerodnosti. Delfin je po ~lovekovem prepri~anju druga najinteligentnej{a `ival. Poleg tega pa veljajo delfini tudi za po`rtvovalne re{evalce utapljajo~ih se ljudi – saj jih, kot je znano iz ve~ primerov, bezajo na gladino in potiskajo proti obali. Delfin je torej tudi moralno bitje – vsaj zdi se tako. Njena te`avnost in veljavnost Ali so te na{e predstave in razlaganja `ivalskih lastnosti v navezavi na na{a antropomorfna izhodi{~a v resnici kakorkoli utemeljena? Ali je `ivalsko zavest sploh mogo~e vrednotiti po istih eti{kih kriterijih kot na{o lastno? Ali pa je morda vse razpravljanje v tem smislu neskon~no oddaljeno od resnice, tako kot od Platonovega sveta nedosegljivih idej; in je vsakr{na tovrstna diskusija enakovredna tistemu zgoraj navedenemu docela izmi{ljenemu in samovoljno argumentiranemu navezovanju {tirih `ivali na {tiri elemente, {tiri teko~ine oziroma {tiri temperamente? Ko se na naslednji zabavi nekdo spet domisli tistega izvirnega pristopa in vas pri~ne obremenjevati s horoskopskimi znaki, ga lahko vi v zameno in za spremembo pou~ite o tem, kako smo `iva bitja pravzaprav bolj kot od zvezdnih konstelacij dolo~ena s svojimi dednostnimi zapisi – ti pa se razlikujejo samo v razmerju {tirih razli~nih gradnikov DNA, {tirih nukleotidov. Po doma~e jim re~emo adenin, gvanin, citozin in timin. In potem mu – ali, nemara {e raj{i, ji – lahko poljubno tvezite o tem, kako pri enih `ivih bitjih 106 ČLANKI Resnica prevladuje en, pri drugih pa drugi, tretji ali ~etrti med njimi, in kako se da tudi pri ~loveku iz teh odnosov zelo natan~no dolo~iti karakter in usodo. Tudi iz sodobne znanosti se rojevajo miti. Navkljub vsemu navedenemu pa {e vedno menim, da bi bilo tem sodobnim kot seveda tudi vsem starim mitolo{kim pristopom k razjasnjevanju sveta nespametno kategori~no zanikati vsakr{no vrednost. Prerokovanja iz zvezd, steklene krogle, kart ali kavne usedline – so v nekem pomembnem smislu prav gotovo prazne marnje; toda po drugi strani zelo dr`i, da nas vsakr{na usmerjenost v samospra{evanje, naj se to nana{a na sedanjost ali prihodnost, pa ~e je sama oblika tega po~etja na pogled {e tako prismojena – lahko vodi k nekemu potencialno konstruktivnemu ravnanju v zvezi z na{im `ivljenjem. ^e bi za primer vzeli nekoga, ki nekega drugega ~loveka a priori zavra~a, ker je po znamenju lev in ne ribi, mu tovrstne podpore kajpada ne bi mogli izre~i; ~e pa kdo po drugi strani tak{ne informacije pa~ uporabi predvsem s krepko primesjo razumnosti, tako da ga denimo horoskopski podatek le vzpodbudi k razmi{ljanju in nato povsem neobremenjenemu presojanju – tak{nemu ~loveku ne ka`e o~itati zaslepljene predanosti neumestnemu puhloglavju. Vsakdo v `ivljenju pa~ uporablja svoje majhne trike; in vsak med nami bi lahko marsikoga dodobra presenetil s kak{nim svojim po~etjem, ki se njemu samemu zdi najbolj normalna stvar in za katerega se mu niti ne sanja, kako nazarensko ~uda{ko bi se utegnilo zdeti temu drugemu – ~eprav bi bil, tako eden kot drugi, denimo docela uravnove{en. ^etudi se pri izbiri med znanostjo in mitologijo osebno tako-reko~ brez enega samega trenutka oklevanja postavljam na stran prve, me vendarle lahko zmoti zagrizenost kakega {e huj{ega pozitivista, ki kategori~no zavra~a vsako neznano izvenznan-stveno vrednoto in jo posku{a eliminirati iz pogovora. Pri zelo skrajnih tovrstnih razumarjih ali empiristih naletimo celo na huj{i fanatizem in ve~jo potencialno {kodljivost kot pri kakem obi-~ajnem zagovorniku {e tako iz trte izvitega spiritizma. Po mojem ni prav nobenega smisla, da ortodoksni zagovorniki ene ali druge skrajnosti sploh prihajajo v medsebojne debate, kajti nimajo si povedati prav ni~ – oziroma lahko bi si imeli, vendar se no~ejo in ne znajo poslu{ati med seboj. Tako je v izogib hudemu sovra{tvu med njimi pa~ najbolje, da se sploh ne poznajo in ne videvajo in da si ostanejo antipati~ni pa~ samo v abstraktnem in popolnoma ne{kodljivem smislu. Ve~ kot toliko, mislim, da realno ni mogo~e dose~i. ČLANKI 107 Artur [tern VI. SUMLJIVI MEANDRI (LITERATURA) Literaturna resnicoljubnost Pot do spoznanja, samouresni~itve, sre~e, slave in {e katere druge visoke ~love{ke vrednote je mogo~e ubirati tudi skozi druge sfere, ne le skozi znanost ali mitologijo. Ena od pogosto izbranih mo`nosti je umetnost in znotraj nje literatura; marsikdo bi bil rad cenjen zaradi svoje pisateljske nadarjenosti – ki je pri njem nemara tudi `e od zunaj potrjena – in pa~ pi{e. Le tega morda ne ve, o ~em bi pravzaprav pisal. Pa si izmi{ljuje verze in zgodbe ter pri tem v najbolj{em primeru v{e~no opleta s svojim slogom – a slejkoprej manjka smiselna vsebina, in vse skupaj je prisiljeno, neavtenti~no. Na drugi strani imamo tudi bolj{e, vzemimo celo vrhunske pisce fikcijske proze. A ~e smo nekoliko strogi – navzlic tem njihovim kvalitetam tudi njim v~asih ne ka`e verjeti prav ni~ bolj kot tistim zgoraj. Morda kve~jemu {e manj, saj so spri~o svoje ve~je nadarjenosti lahko {e toliko bolj spretni in u~inkoviti pre-varantje. Res je, da so stvaritve teh ljudi bolj smiselne, logi~ne, morda bolj verjetne – ali pa nasprotno: bolj domiselno presenetljive; da imajo v sebi, z dvema besedama, ve~ soli. Vendar pa so tudi te njihove zgodbe pogosto samo izmi{ljene. Neresni~ne. Profesor na faksu nam je pripovedoval naslednjo anekdoto. Neko~ da je nekega {tudenta vpra{al, katere so {tiri vezikularne bolezni pra{i~ev, ta pa mu je odgovoril takole. [tiri vezikularne bolezni pra{i~ev so tri: slinavka in parkljevka. Redukcija res par excellence, ki dene hipoma v ko{ vse druge – vklju~no kajpak tudi z zgodbo iz pesmice o petih zamor~kih –, da odtlej ostajajo le njena medla senca. Tukaj{nje (meta)zgodbe pa s tem {e sploh ni konec. Profesor je povedano neko~ tudi objavil v Veterinarskih novicah – in zadevi dal naslov: Se non e vero, e ben trovatto. Nisem sicer prepri~an – toda dozdeva se mi, da ima ta naslov poleg tistega osnovnega pomena, ~e{ da se je {tudent pa~ dobro zna{el, {e drugo, skrito platformo. Da se je na{ profesor namre~ vse skupaj lepo izmislil. In v tem primeru {e zlasti: vsa ~ast! Veli~ina pomembnih pisateljskih stvaritev se kajpak nikoli ne meri z lestvico, ki bi kazala ve~je ali manj{e ustrezanje resnici, marve~ z raznimi, nekaterimi tudi malo prej omenjenimi vrednostnimi merili. Med njihovimi kvalitetami pa je morda najpomembnej{a neka prav subtilna in te`ko navzven in objektivno opisljiva razse`nost, ki jo delo bodisi vsebuje ali pa ne – in sicer je to verodostojnost. ^e se bralec lahko v`ivi v dogajanje, ~e ga to potegne vase, oziroma ~e ga pisanje preprosto zanima – takrat je avtor dosegel raven prepri~ljivosti, ki je v nekem smislu 108 ČLANKI Resnica enakovredna resni~nosti. Spet v~asih pa se, na umetni{kem podro~ju pa~, lahko mirne du{e odlo~imo tudi za sodbo, po kateri je resni~nost manj pomembna v primerjavi z neko denimo izrazito poglobljeno ali pretresljivo domi{ljijsko vizijo. In tako obstaja {e ena, tretja skupina pisanj, to so tista, ki temeljijo na specifi~nem osebnem izkustvu – naj bodo to eseji, avtobiografski romani ali, sploh ne nazadnje, tudi fikcijska dela, le da posejana s prvinami, vzetimi iz lastne dejanske izku{nje; in ta izku{nja je navsezadnje lahko tudi tuja, ~e jo je avtor le sposoben empati~no podo`iveti in po tej poti z nekoga prenesti nase – in nato v nadaljevanju {e na bralca. Med to tretjo in prej obravnavano drugo skupino vidim razliko torej izklju~no v avten-ti~nosti, verodostojnosti. ^e stvaritve torej sodimo po tem kriteriju, ki ga morda lahko razumemo tudi kot nekak{en surogat za kriterij resni~nosti, se nam dela iz te tretje skupine upravi~eno zdijo tisto, kar je {e nadaljnja vrednostna stopnja znotraj beletrijskega ustvarjalnostnega sveta. In vendar pride zdaj na vrsto nova, in to zares hladna ugotovitev, ki zadeva vse obravnavano literarno podro~je: prav ni~ od opisanega nima z resni~no resnico takoreko~ {e vedno nobene zveze. Le toliko, da lahko morda mimogrede navr`em, kako je druga izmed zgoraj popisanih skupin vendarle nekoliko manj neresnicoljubna kot prva in tretja {e nekaj manj kot druga; a to je vse. Samo skrajni egocentrik bi namre~ po tehtnem lastnem razmisleku, sploh pa po {tevilnih predtem na{tevanih argumentih v zvezi tako z znanostjo kot umetnostjo in vsakdanjostjo, {e vztrajal pri tem, da ve, kaj se dejansko dogaja – v smislu ~iste resnice. In to seveda ne le na Jupitru ali v Venezueli; tu, pred njegovimi o~mi. In tudi ~e bi – bi se pa~ samo `alostno motil. Nastanek literarnega umetnika Ena od Andri}evih izbranih misli je bila, da ima edinole slava med vsemi stvarmi tega sveta ve~ kot dve plati: namre~ eno sprednjo in sto zadnjih. Pri tem moram takoj priznati, da opisane ideje morda sploh ne razumem tako, kot je bila zami{ljena – a ravno to se mi zdi pri njej {e toliko bolj zanimivo in dragoceno: da jo lahko sprejemam na nek svoj na~in in si pri tem pa~ domi{ljam, da je ta sploh samo moj in neprenosljiv naprej, in tako dalje. Ena izmed strani – torej `e slovstvene – pisateljevalske medalje je tista, na kateri je vgraviran podatek o tem, kateri vampir je tega na{ega pisca ugriznil (!?). Ha, pa se mu je do konca utrgalo – je kdo moral pomisliti ta hip o nekem drugem piscu, va{em vdanem avtorju pravkar pri~etih navideznih blodenj. Potrpljenje. Z vampirji je, ~e pojasnim, takole. Znano je, da se razmno`ujejo nespolno, z ugrizom. Temu analogen tip razmno`evanja lahko ČLANKI 109 Artur [tern opazimo tudi med literati, kajti pri njih pa~ dokaj izrazito velja, da se potrjujejo med sabo, cehovsko; medtem ko literarna kritika pri tem ni tako silovito pomembna, kot to velja naprimer za likovno ali glasbeno. Ve~ vzrokov vidim. Literarnih ve~erov ne prirejajo oziroma ne oblikujejo kritiki ali kdorkoli, temve~ predvsem literati sami – in nanje prilo`nostno pa~ povabijo mlaj{e, manj uveljavljene, ki se njim samim zdijo dobri oziroma ustrezni. Tudi dru{tvo pisateljev ima svoje lastne organe, ki spet sami presojajo o kakovosti novega kandidata za formalni vstop v njihovo dru{~ino. In nenazadnje: {tevilni uredniki zalo`b so zopet literati. In nazadnje: literarni kritik pri nas sploh ni samostojen poklic, torej je velikanska ve~ina kritikov v resnici spet samih literatov. Starej{i ~lani te nespolno razmno`ujo~e se dru{~ine torej, podobno kot vampirji, odlo~ajo o tem, kdo bo njihov naslednik. Izbirajo pa si lahko seveda predvsem take, ki se pustijo ugrizniti – ki torej v nekem pomembnem ~asu znajo odigrati vlogo jagnjeta, da bi se potem lahko v prihodnje toliko bolj uspe{no vedli kot volkovi (pri ~emer uporabljena metaforika ne izhaja iz realne zoologije – primerjava bi bila tedaj res malo prehuda –, marve~ iz modelov `ivalskega vedenja, kjer sta omenjeni `ivali le naziva dveh razli~nih strategij; volk tako ne pomeni krvolo~nosti, marve~ te`njo po dominaciji). Imamo pa tudi take nenavadne fantaline, ki `elijo iti po svoji poti in v svoji strogosti do sebe ali pa tudi, preprosto, napuhu pa~ ne pustijo, da bi jim kdo utiral la`ji pristop do institucionalizira-nosti; med njimi pa je celo kdo, ki si te sploh ne `eli, ki jo prezira, saj mu je umetni{kost nekaj povsem drugega kot bobnanje po prsih ter hoja po mestu z dvignjeno brado in medlim pogledom izza priprtih vek. Nadaljnjo tezo, ki pa ni ve~ vezana le na ta znotrajklanovski medsebojni izbor, marve~ velja tudi za vse druge primere, kjer se na podlagi soglasja koga postavlja na piedestal – sem deloma na~el `e v razpravljanju o na{ih dveh pesnikih iz preteklega stoletja. Gre za vpra{anje, kdo je kompetenten za presojo o tem, kdo je in kdo ni velik umetnik – ali navsezadnje tudi o katerikoli drugi situaciji, kjer sámo delo ali izdelek nekoga nista objektivno ocenljiva. Kot zelo dobro vidimo iz primerov Koseski in Pre{eren, je sodba sodobnega javnega mnenja kaj lahko vredna toliko kot ni~. Kje imamo torej sploh kak{no veljavno objektivnost? Povpre~no mnenje {irokih ljudskih mno`ic skoraj praviloma ne odtehta prebite pare (da, prav te – in ne stotina –, katere vrednost je spri~o njene totalne minulosti vsaj v na{ih krajih {e toliko bli`ja absolutni ni~li). Naj sodbo torej zaupamo kakemu posamezniku, ki se je pa~ doslej izkazal z izbornim okusom in sposobnostjo presojanja? Ali pa je to morda {e vedno preve~ tvegano – saj smo naprimer ve~krat pri~e popolnemu fiasku kakega sicer, oziroma dotlej, cenjenega ustvarjalca; analogno temu pa velja, da se tudi 110 ČLANKI Resnica stali{~a in sodbe nekoga o nekom ali ne~em lahko v nekem konkretnem primeru pa~ neupravi~eno odklonijo od sicer{nje normalnosti. Te`avna stvar. Vse, kar lahko tudi tu re~em, je samo to, da pravi~en posameznik sodi po lastnem prepri~anju – pri tem resda upo{teva argumentirana mnenja drugih, vendar jim nikoli ne podlega zaradi njihove avtoritete. Prav zato se pokon~nemu ~loveku pogosteje kot drugim dogaja, da se ne strinja z ob~imi kompromisarskimi in ob~epoliti~no vzpostavljenimi veljavami, ter navsezadnje zaradi tega z ve~jo verjetnostjo zaide v neprijetne, konfliktne polo`aje, pa ~etudi je vedenjsko morebiti prav mirne nature. Te`ko prena{a hvalospeve puhloglavcem, ki so pa~ nekako prilezli do cenjenosti in zdaj po inerciji ostajajo med takoimeno-vanimi izbranci, od koder jim materialne, socialne in drugovrstne oprijemljive ugodnosti seveda ves ~as omogo~ajo privilegiran stik s politiko vsakdanjega sveta in nenehno prisotnost pri vsakem zase koristnem zasuku dogodkov. Jedro manifestnih dogajanj jih tudi sicer bolj privla~i, kajti sila, ki bi jih namesto tja vlekla drugam, naprimer domov k poglobljenemu ustvarjanju, je {ibka. Leksikoni in antologije spet citirajo v glavnem le ene in iste osebke, pa ~etudi bi avtor tak{ne publikacije ne imel niti naj-manj{ega pozitivnega mnenja o njih. Ko se nekdo enkrat oklene neke pozicije, velja tu {e bolj gotovo kot v politiki in gospodarstvu, da je ne bo ve~ izpustil; in ker je okrog nas nenehno dovolj pismoukov, ni nikakr{ne bojazni, da bi ljudje pozabili nanj. Najmanj za nadaljnjih nekaj desetletij si je zagotovil metafizi~no eksistenco v svetu nesmrtnih. Dokler se neka svojska, vendar pa tudi prepri~ljiva in dominantna glava v novem veku ne bo vpra{ala: pa kaj za vraga je ta klobasal in kaj so videli na njem? Zaton umetne slave Za osebnostno svojevrstnost, ki vodi do tak{nega vpra{anja, pa mora biti ~lovek ne samo avtenti~en intelektualec, marve~ tudi pogumen. Po svoje mi je kot tak v{e~ naprimer Aldous Huxley, ki je strahotno kritiziral svojega slavnega ameri{kega predhodnika Edgarja Allana Poeja, ~e{ da so njegovi pesni{ki prijemi do vulgarnosti osladni – in je v svojem nor~evanju iz njega za ilustracijo spisal celo primerek pesmi v poejev{~ini, se pravi bohotnem, parapateti~nem slogu – podobno kot obstajajo v slovenskem jeziku karikirani izdelki, napisani v kose{~ini. Avtenti~nost je potrebna, da se ne strinja{ nujno z vsemi uveljavljenimi pravili sveta, ki zadevajo ~a{~enje morebiti sumljivih trenutnih lavreatov; da pa to tudi javno pove{, je treba imeti {e koraj`o ter biti tudi nekoliko nestrpen in nesramen, da se ti to sploh zdi potrebno. ČLANKI Artur [tern ^eprav sam vsaj na~elno nisem tak{en prepirljivec in ~etudi Huxleyja kot pesnika osebno sploh kaj posebej ne obo`ujem, Poe pa mi je eden najljub{ih, se – ~udno se morda komu sli{i, meni pa niti najmanj ne – lahko celo popolnoma strinjam z zgoraj povzetimi trditvami Huxleyja. In naj ob tem tudi sam izrazim svoje ~utenje do najrazli~nej{ih najbolj priznanih poetskih vrhov zgodovine ali pa na{ih krajev in ~asa: med tiso~erimi mi je res v{e~ le pe{~ica. Ve~ina se me sploh ne dotakne. Nekateri pa se mi zdijo tudi zani~ – predvsem tisti, ki jih sumim, da so v resnici le opor-tunisti, manipulatorji in la`nivci. In {e nekaj bom pristavil: ~eprav ne mislim, da bi morali biti vsi konzumenti umetnosti tako zelo izbir~ni, kot sem sam, pa dejansko ne zaupam in ne verjamem nikomur, ki trdi, da so mu v{e~ vsa ali pa tudi skoraj vsa najrazli~nej{a mo`na umetni{ka dela starih in obstoje~ih splo{no priznanih avtorjev, po mo`nosti seveda zlasti tujih. Tak ~lovek, ki nima lastno izdiferenciranega stali{~a, marve~ se ravna samo po zunanje vzpostavljenem okusu, torej mu je v{e~ vse, kar je priznanega, in najraje ni~, kar se {e ni izkristaliziralo kot tako – je po mojem prepri~anju slep za pravo umetnost in s tem ni~ drugega kot prav malo pomemben pismouk. ^e pa se torej pojavi nekdo, ki upravi~eno dvomi in to tudi prepri~ljivo zastopa in predstavi, pri~nejo na lepem prikimavati {e drugi, in trend glede vrednotenja kake konkretne vsebine se bo zasukal. Toda zraven morda odpeljal {e koga drugega, ki je morda iz ~isto vrednega testa, in ga po krivici potegnil v pozabo – kar je seveda `e povsem nova zgodba –, in pravica tukaj{njega sveta, kot pa~ `e vemo, ne bo, kot niti ne more biti, nikoli res pravi~na. Tudi sam je ne more nih~e ne spoznati in {e manj – dose~i. Nezasli{ana hipoteza Do tu sem navajal sicer kriti~ne izjave o marsi~em, vendar se bo najbr` marsikdo, ~e `e ne vsak, in ~e `e ne s tonom, pa vsaj vsebinsko – strinjal z njimi. V nadaljevanju pa se nameravam lotiti zares tveganega argumentiranja, ki se `e meni samemu zdi tudi vsebinsko precej dubiozno. In vendar – del moje vere je na njegovi strani. Vpra{anje se v najpreprostej{i obliki glasi: ali je lahko dober umetnik slab ~lovek? Kot tako se takoreko~ neposredno dotika vpra{anja resnice: ali je torej umetnost lahko izven povezave s sicer{njo stvarnostjo? Moj odgovor na eno in drugo vpra{anje je: Ne. S tem zahajam v hudo herezijo, in to vsaj na videz tisto naj-slab{e vrste: konzervativisti~no. Toliko truda, da so bili Villon, Baudelaire, Lawrence, Wilde, Miller, Hamsun in drugi kon~no brez sen~ice dvoma sprejeti med klasike – zdaj pa tu nek neomoralist spet nekaj te`a~i! 112 ČLANKI Resnica Zmota. Ena~enje nemoralnosti s seksualno svobodnostjo, lopovsko naturo ali celo z zagovednim politi~nim prepri~anjem, kot je naprimer nacizem – to ni predmet moje obravnave. V principu se lahko podpi{em tudi pod trditev, da je nek ~lan teroristi~ne organizacije vsaj na~elno lahko tudi ~isto brez krivde – a o takem primeru bi bilo edino smiselno presojati na podlagi konkretnih dejstev. Toda tu ne razpravljam o manifestnih vidikih te ali one dejanske, pa tudi ne ob~ega tipa osebnosti. Tako kot pri ter moji, in sploh vseh razpravah o bistvu umetnosti, mi gre izklju~no za vsebino. In tu se ta dva razli~na vidika vsebine strneta v eno samo celovitost: umetnik je lahko izklju~no tisti, ki je duhovno bogat. Kdor je samo {iroko razgledan in formalno talentiran, pri tem pa naprimer zloben ali prepotenten – po mojem prepri~anju tak ~lovek realno nikoli ne more dose~i statusa velikega – oziroma, strogo vzeto, sploh – umetnika. Paradoksi veljave Jasno pa je, da v svetu vsesplo{ne pozunanjenosti prihaja do silnih izrojevanj: kot smo `e omenili, formalno obvelja za umetnika nekoliko la`je in bolj verjetno tisti, ki je to nekoliko manj, kot nekdo, ki je to nekoliko bolj. Slednji se namre~ ustrezno svoji ve~ji notranji poglobitvi nekoliko manj ukvarja s svojo promocijo navzven – in publika, ki ne more zaznati denimo minimalne dejanske kvalitativne razlike med njima, bo prej sprejela prvega, ki se ji pojavi na pladnju. ^e stvari po`enemo v absurdne daljave, pridemo tudi do tega, da je najve~ji spletkar in egoman lahko sprejet za vrhovnega lavreata, na drugi strani pa najve~ji erudit zmrzne in strohni med paj~evinami svoje temne podstre{ne izbe. In prihodnost prav tako ne more poravnati krivice: slednjega ne odkrije nikoli ve~ nih~e, saj je po njegovem bednem koncu tudi vse njegovo ustvarjeno verjetno letelo med smeti; prvi pa, ~e je s svojimi superstimulusnimi artefakti lahko prepri~al `e tiste, ki so mu lahko zrli v o~i in bi edini lahko v njih in pa sploh tudi v njegovih dejanjih do sveta prebrali ni~evost – pa tega le niso doumeli in storili, tedaj bodo do ustreznega spoznanja {e toliko manj mogo~e pri{li prihodnji rodovi, ki ga sploh nimajo ve~ pred sabo kot `ivega ~loveka, temve~ le {e kot tisto silno, preteklo viso~ino, ki ji takoreko~ ni kaj o~itati. Ves ta opis ka`e skrajno karikiran, a {e vedno realisti~en, predvsem pa za na{ um teoretsko res nenavaden primer diametralnega preobrata veljav: kar je videti res, ni res, in ~esar ni na spregled, to velja. [e lep{e je zadeve izrazil Goethe, kot bi `e lahko pri~akovali – hote~ pri tem (po vsej verjetnosti) izraziti nekaj povsem zunaj zveze s tu izpostavljenimi trditvami. ČLANKI 13 Artur [tern Vse, kar imam, mi izpred o~i izginja, kar je pre{lo, v resni~nost se spreminja. Pri tem je pa~ posebej zanimivo tudi tisto precej dobro podkrepljeno dejstvo – a kje je {e resnica –, da je bil ta gospod v marsikaterem smislu prav nespodoben egocentrik – na kar lahko, po morebitni `elji, vesimo malce zgoraj izpostavljene implikacije. Povsem jasno je, da ambicioznost (izraz uporabljam, kadar le morem, za ozna~bo stremljenja z negativnim predznakom; saj imamo za pozitivne vidike tozadevnega delovanja mnogo lep{e in plemenitej{e izraze), ~e jo vzamemo v obravnavo tudi s kateregakoli drugega podro~ja, pomeni bolj ali manj striktno obratno sorazmernost z dejansko vsebnostjo vrednot. Zna~ilni primeri so ponekod odvijajo~a se prava socialdarvinisti~na tekmovanja za slu`bene pozicije, raznorazne nazive in druge dru`beno-ekonomske dobrine. Kdor res je nekaj, se ponavadi raj{i karseda distancira od tovrstnih in podobnih gnanj. Kar je, je izgubljeno, velja le, ~esar ni, razvpito in razpu{~eno do skrajnih ne`nosti zarukano vreteno. Ustvarjalec realnosti V prvem delu te literaturne sekcije smo rekli dve-tri o resnicoljubnosti v pisanju – in ugotovili, da za veli~ino dela pravzaprav ni ravno hudo relevantna, da pa je zelo pomembna neka njej navsezadnje zelo sorodna prvina: verodostojnost. Zdaj si pa stvari poglejmo {e malo obrnjeno: ne ve~, kako resnica iz ne~esa dela literaturo, marve~, kako literatura oblikuje resnico. Zgodovina je, kot smo videli in kot tudi sicer vemo, veriga bolj ali manj naklju~no ohranjenih podatkov. Willendorfska Venera, plodnostni idoli in slikarije po jamskih stenah iz predzgodovine so za nas vrhunska umetnost – v tistih ~asih pa je bila marsikatera kreacija morda {e veliko bolj veli~astna, le da se na `alost ni ohranila. Resda je pri tem mogo~e {pekulirati naprej in trditi, da se zares izjemna dela bolj verjetno ohranjajo, kajti ljudje zanje veliko bolj skrbijo; a po drugi strani je prav tako upravi~ena tudi teza, da je lahko nek avtor neke razmeroma povpre~ne stvaritve pa~ dovolj podjeten, pa jo reproducira v neznanske koli~ine (po `e obravnavanem na~elu obratnega sorazmerja med posameznikovo ambicijo in njegovo vsebinsko tehtnostjo), in s tem silovito pove~a verjetnost, da se bo v prihodnje ohranila med naplavinami preteklosti. 114 ČLANKI Resnica Kot smo `e nekoliko videli v doslej{nji razpravi, velja vse to kajpak tudi na podro~ju literature. Dodatno zanimivo pa je pri njej naslednje. Skozi njo se ne ohranjajo le umetni{ka ob~utja, kakr{na so sicer lahko zbita v kos gline, vklesana v kamen ali nanesena na platno; in tudi razni izdatni in specifi~ni podatki, ki jih vsebuje, niso tisto vse in najve~, kar se z njo obdr`i. Literatura tudi ni samo se{tevek obojega pravkar navedenega, umetni{kega in fak-tualnega, marve~ njuna kombinacija – to pa je nekaj, kar je v nekem smislu `e precej zanimivo blizu pojmu `ivljenja. In to preteklega, tistega, ki ga v danih razmerah z ni~imer drugim ne bi mogli zagrabiti tako temeljito. In `e smo pri ~udnih zadevah: gospa Bovary, naprimer, ni nikoli `ivela, in vendar jo najbr` ~utimo bolj kot njenega avtorja, ki ni o sebi pa~ nikoli zapisal tako silno poglobljenih misli, da bi bile primerljive s to njegovo beletrijo (a k sre~i je neko~ znano zatrdil, da je ona, doti~na madam, pravzaprav on sam). In kaj sledi? Kaj bi drugega – kot to, da je velika literatura ve~ja od realnosti. Dale~ bolj pre`ivetvena. In seveda, ~isto spotoma, `e zdavnaj prej tudi sama izjemno, v tako ali druga~no skrajnost poudarjena realnost – od ledene~ih zaporskih podzemelj pa vse do glamuroznih festivalskih nebes. A to {e ni ~isto vsa zgodba o tej pisateljevi zmo`nosti za ustvarjanje resni~nosti. Literat, denimo, ko pi{e o resni~nih dogodkih svojega ~asa in okolja, ustvarja povsem nove eti{ke in nemara celo pravne dileme in konflikte, saj se posamezniki in posameznice iz njegove o`je ali {ir{e okolice lahko tudi prepoznavajo v opisovanih likih. Literat ho~e{ no~e{ kmalu preneha biti le neudele`eni zapisnikar in stopi s pozicije pasivnega spremljevalca dogajanj – v vlogo akterja. Stopi v samo sredi{~e dogajanja, {e ve~, to sredi{~e celo sam in ~isto na novo sploh ustvarja. Tu kajpak ne poudarjam te osrednjosti v kakr{nemkoli smislu, ki bi zadeval medijsko bombasti~nost, marve~ v mnogo bolj osebnostno relevantnem pomenu, ki se nana{a na nenehno samospra{evanje o dostojnosti lastne morale; se pravi v smislu najgloblje osebne resnice. VII. NIKOLI[NJI ZAPISI (MISTIKA) Kar se ne zapi{e – kdo bi vedel, ali se lahko {e obudi, tretji dan do ~rke ponovi; ali pa izginejo sledi? Na `e tiso~krat odprtih in preletenih straneh mi iz meseca v mesec in iz leta v leto, in kmalu bo tudi iz desetletja v desetletje, ČLANKI 115 Artur [tern ostajajo v nekaj besedah skicirane ideje, izhodi{~a in osnutki za pisanja, ki naj bi se jih lotil v prihodnje. ^edalje bolj se zavedam, da vsaj ve~ine med njimi ne bom nikoli uresni~il. Vsakomur se v predalih, lesenih ali virtualnih, v teku `ivljenja nabirajo na~rti. Nekatere sproti ali s~asoma izpeljemo, drugi pa se izsanjajo in poniknejo {e pred pragom uresni~itve. Na tiste, ki smo si jih delali samo v na{ih glavah, skozi trajanje vse bolj pozabljamo, in naposled od njih ne ostane ni~ ve~, zbledi tudi sleherni spomin nanje. Nekatere pa smo si fizi~no zapisali – in ko jih ~ez leta spet ugledamo, smo lahko presene~eni nad dejstvom, da nas je pred ~asom zanimalo nekaj takega, kar je danes tako zelo stran od na{ih usmeritev in `elja. Ni neuresni~enih projektov Kaj vse sem si v `ivljenju `elel po~eti – pa nisem nikdar niti s prstom mignil, da bi se zgodilo. Lahko bi prepotoval `e ves svet, skakal s padalom, se potapljal do podmorskih razbitin – vse to, ~e bi si le zares `elel. In sem si po~asi priznal, da me te re~i navkljub mojemu popolnoma nasprotnemu prepri~anju o~itno pa~ ne veselijo. Da si te `elje samo utvarjam. In odtlej sem prav pozoren: kakor hitro bi me zagrabila najmanj{a, toda resna `elja, da bi se odpravil na kak{no tako radikalno avanturo, bi ji nemudoma prisluhnil. Pa se ni doslej {e ni~ oglasilo. In se kajpak po~utim prav imenitno: vse `elje imam sproti pokrite. Kar pa zadeva malo prej omenjene esejisti~no-{tudijske projekte, se tudi pri teh zgodi, da me kateri preprosto neha zanimati. Morda me kot vsebina ta ali oni celo {e vedno privla~i in o tisti temi {e vedno veliko prebiram, ne ~utim pa ve~, da bi imel sam o njej kaj korenitega povedati. Drugi pa mi preprosto – niso ve~ zanimivi niti toliko. Izpod mojih prstov tako nemara nikoli ne bo zapisa, ki bi nosil ime Kljubovanje ~asu in ki bi razpravljal o evolucijskih teorijah staranja ter o medicinskih, genetskih in elektronskih poseganjih v smer nesmrtnosti. Tudi ~as, ko sem bil pri nas eden redkih, ki se je bil sploh pripravljen ukvarjati z bioetiko – pa se v resnici nikoli nisem niti za~el –, je mimo. Vselej so me vsaj nekoliko bolj kot ta zanimale druge re~i, zdaj pa se je stvar tako ali tako institucionalizirala in imamo, vsaj vtis je tak, dovolj drugih tozadevnih strokovnjakov. Nameraval sem, nadalje, napisati tudi {tudijo o ravneh etike – izpostavil bi vrednostno hierarhijo razli~nih etik, od naturalisti~ne preko utilitaristi~ne, teolo{ke in na samem vrhu etike transcendentalnega ni~a. No, tudi to idejo sem pre`ivel, in {e preden bi jo izpeljal, sem pri~el razmi{ljati druga~e – zlasti na podlagi branja nekaterih drugih, zame nadvse relevantnih avtorjev. 116 ČLANKI Resnica Nekaj ~asa sem se ubadal s poslovno etiko in – enkrat (samkrat in nikdar ve~) predaval celo na vrhunski mednarodni podiplomski {oli za vodilne gospodarstvenike. Na to strokovno temo sem odlo~no nameraval za~eti pisati – a nikoli nisem zbral zadosti motivacije za to. Vselej je v ospredje sko~ilo kaj vrednej{ega – seveda po moji privatni presoji –, pa naj je {lo tudi za gledanje kviza ali branje stripa. Gledano iz dana{nje perspektive, so {e ve~ji nemar, zanimivo, dosegli posamezni docela uresni~eni in med njimi nekateri navzven tudi prav uspeli projekti. Kajpak velja ta trditev v prvi vrsti za tiste, s katerimi se danes vsebinsko ne bi ve~ strinjal. In zanimivo – neprimerno bolj kot na esejisti~no zapisana dela, ki so ob vsej svoji morebitni zmotnosti lahko {e vedno vredna spri~o svoje umetelnosti, se to nana{a na takoimenovane znanstvene oziroma strokovne ~lanke. Kaj namre~ tem {e ostane po tistem, ko se neko~ – ~e ne, kot je najverjetneje, `e sploh zelo kmalu – ugotovi, da tudi vsebinsko (v slogovnem smislu pa seveda `e tako in tako, po sami definiciji) niso tako silno pomembni, da bi jih bilo treba nenehno prebirati, citirati in jim peti hvalo? Ve~ina trenutno objavljanih znanstvenoraziskovalnih stvari je za obi~aj-nega ~love{kega naseljevalca na{ega planeta, roko na srce, povsem neuporabnih, da o njih razumljivosti sploh ne izgubljam besed. A tudi na tistem svojem, ozkem specifi~nem podro~ju, kjer sploh lahko prihajajo do izraza, pove~ini predstavljajo le droben, neznaten del~ek mehanizma, znotraj katerega je vsak od njih `e tako ali tako zamenljiv in pogre{ljiv – poleg tega pa je tudi trajnost njihovega bli{~a kratka kot kak droben utrinek iz bengali~nega ognjemeta. @e v nekaj naslednjih hipih ga prekrije veli~astnej{a prihodnost. Znanstvenik je v tem oziru neskon~nokrat manj kot umetnik; res pa je, in vsakdo ve, da pravkar opisani kriterij nikakor ni edini in – morda na `alost – tudi ne prvi, ki velja. Vsemu temu navkljub pa bi le ste`ka na{el stvar, za katero bi kategori~no lahko zatrdil, da bi bilo bolje, ~e se sploh ne bi nikoli zapisala oziroma – ~e stvar raz{irim na vsa `ivljenjska podro~ja – pripetila. Vsaka, tudi {e tako tegobna dogodiv{~ina nosi v sebi nekaj konstruktivnega – a le za tistega, ki v to verjame in zna temu ustrezno prisluhniti. Odsotnost Odsotnost. Ja. Ta je v na{em vsakdanjiku ena najmo~nej{ih podob, ki nas spominjajo na transcendenco. Nekateri predmeti iz na{e vsakdanje rabe nas opomnijo na svojo pomembnost {ele, ko jih za vselej izgubimo. Skladbe, ki smo jih v~asih sli{ali po radiu ali na televiziji, filmi, ki smo jih gledali – so nam bili tuintam naprimer v{e~, njihova veli~ina pa se je v nas {e toliko bolj ČLANKI 117 Artur [tern pomno`ila spri~o dejstva, da nam niso bili kar tako dosegljivi. Kasete, najprej glasbene in nato video, pa so nato iz glasbe in filma ~rtale tisto nadvse pomembno lastnost: po`eljivost. Vsak trenutek imamo na razpolago vsakr{no skladbo, vsakr{en film – in s tem smo pravzaprav veliko bolj oropani kot pa pote{eni. Ime tega pojava, ki je kajpada raz{irjen na vsa mo`na podro~ja, vklju~no s seksualnim, je potro{ni{tvo – in na tem mestu prav gotovo nisem razkril ~isto ni~esar, kar ne bi bilo tema `e tiso~erih sociolo{kih konferenc v teku zadnjih nekaj dekad. Tudi osebe, ki so nam skorajda svete, so ponavadi tiste, ki jih nimamo na dosegu, ali ki jih, {e bolj verjetno, ni ve~. In tako se morda tudi kdo med prisotnimi, `ivimi in `ivahnimi, odlo~i, da se bo dr`al bolj zase. Pa ne iz kak{ne sprenevedave koketnostne ambicije, marve~ preprosto predvsem zato, da se iz dneva v dan ne zaletava v iste banalnosti istih malenkostne`ev, ki mu s svojo nezainteresiranostjo za kakr{nokoli obliko izvirnega stvarstva kradejo veselje; temve~ zato, da se predaja bolj poglobljenemu tehtanju in morebitnemu spoznavanju, nemara celo ustvarjanju novih nenavadnih mozaikov duha. Edino, kar zares po~ne, je na o~eh in dosegu dale~ bolj blizu od okultnih zakotij ezoterike in {tudiozni{kih pri`nic pozitivizma – ukvarja se z njim nadvse antipati~no ter docela neoprijemljivo in nedoumljivo tvarino: z vpra{anji najpreprostej{e vsakdanjosti. Kdor ni uvidel, ta je na{el slavo; kdo pa vendar veli~asten vtis – stvarnik le {e zre na svoj previs, zgodbo, ta nikoli{nji zapis. VIII. BOL (EKSISTENCIALNOST) Prvo objektivisti~no poglavje tukaj{njega eseja nosi tri~rkovni naslov, ki `e sam, iz svoje vsebine `ar~i svetlobo, vehementno dogodljivost, odprtost in nikoli{njo dokon~no dore~enost. Pravkar{nji zadnji odsek pa naslavlja beseda, oblikovno skladna s tisto tamkaj{njo, vsebinsko pa ji kontrastna, saj spri~uje mrakobno zamejenost, enozna~no, docela zasebno obliko najostrej{ega do`ivljanja prezentnosti. Skorajda edini res u~inkovit na~in, s katerim bi marsikomu, ki se mu po glavi pojajo misli o tem, ali sploh kaj je, in podobno, ta vpra{anja mahoma pregnali iz `ari{~a zavesti – je zelo preprosto ta, da bi ga eksisten~no ogrozili, naprimer dodobra prestra{ili ali spravili v polo`aj vreden obupa. Takrat se – velja pa~ za vsak vsaj pribli`no uravnove{en ~love{ki primerek – nenadoma ne bi ve~ ukvarjal s problemati~nostjo teorije. Hipoma bi se za~el zavedati, 18 ČLANKI Resnica kako malenkosten, brezploden in nesmiseln je bil ves njegov dotedanji diskurz in sploh tudi njegov na tega nana{ajo~i se obstoj. [e naprej: z igro sugestije bi lahko koga povsem zdravega prepri~ali, da je na smrt bolan, spro`ili v njem slabo po~utje, simptome ter navsezadnje tudi realno bolezen z vsemi drasti~nimi posledicami. Iz ni~. Tudi v manj domi{ljijskih scenarijih, torej v vsakdanjem svetu, je patofiziologija lahko v svojih navezavah nadvse zanimiva. Zanjo bi bilo mo~ re~i, {e posebej v na{em ~asu, da je pogosto kar kvantnomehanske narave, in sicer v tistem pomenskem segmentu te sintagme, ki govori o vklju~enosti opazovalca v nek fizi~ni sistem. Preprosto: danes, ko imamo ~edalje bolj razvito diagnostiko, lahko odkrijemo posamezne bolezni `e zelo zgodaj, ko {e ni nikakr{nih simptomov – in v primeru tistih, ki jim za zdaj {e ne poznamo u~inkovitega zdravila, se pacientu lahko ob tak{nem razkritju pripeti nenaden trenutni preskok iz popolnega zdravja v drasti~no bolezen. V srhljivo kratkem ~asu lahko dobimo iz prej morda razigranega optimista neprepoznavno razvalino z vsemi simptomi – do katerih brez omenjene diagnoze {e lep ~as ne bi pri{lo. In smo se za sam konec na hitrico zasukali v {e enem zares nenavadnem krogu: z eksistencialnostjo smo sprva skorajda na mah pregnali vse dotedanje teoretske probleme v zvezi z resnico; v povratnem naletu pa je ta teorijska mo~ – in da je stvar {e huj{a: odeta v obla~ila skozinskozi{nje spekulativnosti, privle~enosti za lase – pokazala, kako lahko kot za {alo pomete tudi s takoreko~ najtrdnej{o eksistenco. In mi? Navedenemu argumentu bomo seveda verjeli – ali pa tudi ne. LITERATURA Brockman J. (ur.): The third culture. New York: Simon & Schuster, 1996. Goethe JW: Faust. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Gould SJ: Darwinova revolucija. Ljubljana: Krt, 1991. Grafenauer N. (ur): Antologija slovenske poezije – po izboru sodobnih slovenskih pesnikov. Nova revija 1990; 9 (100). Huxley A.: Music at night and other essays. London: Chatt & Windus, 1957: 297–309. Pre{eren F.: Poezije. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 1986. [tern A.: Altruizem. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, 1996. [tern A.: Metabiologija. Ljubljana: Dru{tvo Apokalipsa, 1997. Vesel J.: Razna dela pesni{ke in igrokazne Jovana Vesela–Koseskiga. Ljubljana: Matica Slovenska, 1870. ČLANKI 119 Peter Stankovi~ Amerikanci v Evropi (Nekaj pogledov na ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope) 1. UVOD V sedemnajstem stoletju se je pri~elo mno`i~no izseljevanje Evropejcev na novo odkrite obale Severne Amerike. Priseljenci so bili bolj ali manj pisana me{anica ekonomskih, politi~nih in verskih emigrantov, ki se jih je Evropa z veseljem znebila. Po ve~ kot tristo letih se zdi, da smo pri~a vi{ku obratnega procesa, ko se mno`ice Ameri~anov vra~ajo na staro celino. Predstavniki raz-li~nih verskih lo~in, ekonomski svetovalci, turisti, poslovne`i, avanturisti, umetniki na poti iskanja lastne identitete, vsi ti `e desetletja preplavljajo evropske de`ele. V tem intenziviranem kulturnem stiku pa se je pokazalo, da je v teku ~asa geografska meja Atlantskega oceana postala tudi kulturna meja. Nastale razlike med dvema kulturama so pogosta tema raz-mi{ljanj {tevilnih avtorjev iz obeh celin, kljub temu pa se morda velja pribli`ati fenomenu {e enkrat, saj nova zgodovinska izku{nja v veliki meri postavlja dosedanja razmi{ljanja na glavo. Ta iz-ku{nja je vojna v Bosni, vojna, kjer so Zdru`ene dr`ave odigrale vlogo, ki je kljub vsej neodlo~nosti spravila v svetu predsodkov domnevno bolj civilizirane Evropejce v hudo zadrego. Vpra{anje, ki se na tem mestu vsiljuje, je, ali je {lo v tem primeru za neko konstelacijo dogodkov, ki je Evropejce tako reko~ po naklju~ju pripeljala do medlega in vsebinsko neprimernega odzivanja, ali pa gre morda pri vsem vseeno za neke globlje razloge. Temeljna ČLANKI 121 Peter Stankovi~ teza pri~ujo~ega teksta stoji na okopih slednje mo`nosti, za utemeljitev te trditve pa moramo {e enkrat premisliti razmerje med evropsko in ameri{ko kulturo. Seveda je ta naloga veliko preobse`na, da bi se jo dalo opraviti na nekaj straneh; tako bomo prisiljeni, da se spoprimemo samo z nekaterimi omejenimi segmenti tega razmerja. Predvsem nas bo zanimalo ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope, fenomen “Amerikancev v Parizu”. Tudi pri tem se bomo omejili le na nekaj fragmentov, tokrat na kratko analizo nekaterih pomembnej{ih literarnih in filmskih del. Glavna teza eseja pa nas bo vrnila k na za~etku postavljenemu problemu: vloga ZDA, ki so jo te imele v konfliktu na Balkanu, anticipirana `e pred slabimi petdesetimi leti v znamenitem filmu z Orsonom Wellsom, Tretji ~lovek (The Third Man). Hkrati pa ta film tudi predstavlja enega najsubtilnej{ih spoprijemov s samim bistvom fenomena ameri{kega ponovnega odkrivanja Evrope. Na koncu bi rad opozoril, da se bo gotovo marsikomu kak{en argument v tekstu zdel prenapet, vendar se temu verjetno ni mo~ v celoti izogniti iz dveh razlogov. Prvi~, ~e bi hoteli ujeti vso kompleksnost dogajanja, bi se prej ali slej utopili v pretirani ekstenzivnosti, in drugi~, pretirano zapletanje v mno`ico podatkov in konceptov bi nas na nek na~in spravilo v nevarnost ponovitve napake, ki jo je v odnosu do krize v Jugoslaviji naredila Evropa: zadeve seveda niso ~rno-bele, to pa {e ne pomeni, da je vse del istega “rumenega {morna”, ki bi nam onemogo~al zavzeti kakr{nokoli kriti~no pozicijo. 2. AMERI[KO PONOVNO ODKRITJE EVROPE Za~etek ameri{kega ponovnega odkrivanja Evrope lahko nekoliko grobo lociramo v ~as gospodarskega razcveta Zdru`enih dr`av v desetletjih po secesijski vojni (1861-1865). Izredno hitra rast u~inkovitosti ameri{ke ekonomije je za~ela nakazovati na selitev gospodarskega sredi{~a sveta iz Evrope ~ez Atlantik, in nekje v tem ~asu se je ameri{ka newyor{ka aristokracija pri~ela vedno bolj samozavestno pojavljati na potovanjih po Evropi. Izbrane dru`ine so se potikale po velemestih, zdravili{~ih in letovi{~ih Italije, Francije, [vice, Nem~ije in Velike Britanije, hlastajo~ za svetovljanstvom in presti`em. V doma~em mestu so pre`iveli samo nekaj kratkih mesecev v sezoni ([uklje, 1987: 7). Prav tako je postalo dalj{e potovanje po Evropi obvezen del izobrazbe otrok iz visoke dru`be. Eden najve~jih ameri{kih pisateljev tistega ~asa, Henry James, se na primer iz tak{nega potovanja ni nikoli ve~ vrnil in se je naselil v domovini svojih prednikov in svojega duha (ibid.), vendar je bila to prej izjema kot pravilo. 122 ČLANKI Amerikanci v Evropi (Nekaj pogledov na ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope) Dosti bolj normalna je bila takrat skrajna premi{ljenost popotovanj po Evropi. Zelo indikativen primer je tu `ivljenjska izku{nja druge pomembne osebe iz tedanjega ameri{kega umet-ni{kega sveta, pisateljice Edith Wharton. Njena dru`ina se ni strinjala s snubcem, ki se je pojavil po njeni “promociji” na plesni sezoni (~e dekle po promociji pri svojih osemnajstih letih po dveh sezonah ni na{la snubca, je bila v nevarnosti, da ostane za vedno samska), z mladim bogata{em, ki pa ni spadal v najo`ji krog newyor{ke aristokracije. Izgovorili so se, da je Edith za mo`itev premlada, in so jo br` odvedli na potovanje po Evropi, kar je bilo takrat preizku{eno sredstvo, da je dekle pozabila na morebitne neumne muhe (glej: [uklje, 1987: 14). Intenziviran kulturni stik se je prej ali slej moral odraziti tudi v sodobni umetnosti. Edith Wharton je bila pisateljica, ki je napisala {tevilne knjige, kjer je dogajanje raztegnjeno na kraje tako nove kot stare celine, vendar pa se v svojem delu ne opredeljuje izrazito do kulturnih razlik med dvema svetovoma. Pravo nasprotje temu pa je omenjeni pisatelj Henry James: prakti~no vse njegovo delo je delo Ameri~ana v Evropi o Ameri~anih v Evropi. @e leta 1877 je izdal roman The American, v katerem izra`a svoje razo~aranje po za~etnem navdu{enju nad Evropo. Skozi figuro naivnega ameri{kega milijonarja z veliko in ~isto ljubeznijo in globoko sr~no kulturo je prikazal postanost in moralno izprijenost evropske aristokratske tradicije. S tem je nakazal njeno nevzdr-`nost in jo obsen~il z usodnim predvidevanjem kon~nega poraza ([uklje, 1986: 23-24). S ~asom pa je James svojo ostrino omilil. V enem od njegovih najpomembnej{ih romanov, Ambasadorji (1903), ponuja skozi junaka Stretherja skoraj idili~no vizijo simbioze starega in novega sveta: evropska metropola (Pariz) mu omogo~i, da se otrese nesmiselne ozkosti in samozadostne krutosti puritanske morale malega ameri{kega mesteca, ta obrat pa mu omogo~ijo ravno njegove pozitivne osebnostne poteze, ki simbolizirajo Ameriko v njeni najbolj{i verziji: odprtost, po{tenost in odkritost. Za na{o temo pa je zanimiv {e en segment Jamesovega dela, na katerega opozarja Ale{ Debeljak v spremni besedi k Jamesovemu romanu “Boston~anke” (Debeljak, 1995). S svojim paro-diranjem novoangle{kega dru`benega aktivizma nas namre~ James elegantno usmeri na sam izvor tiste specifi~nosti ameri{ke kulture, ki je morda {e najbolj prispevala k ameri{kemu utemeljevanju javnega delovanja ne le na konceptu realpolitike, ampak vsaj delno tudi na na~elih etike. Prav ta razlo~ek se bo pokazal za bistvenega v nadaljevanju teksta. Boston je namre~ osrednje mesto Nove Anglije, tistega dela Zdru`enih dr`av, kjer se je naseljevanje ameri{kega kontinenta za~elo, in je zato ohranil ČLANKI 123 Peter Stankovi~ najve~ izvirnega puritanskega duha. Angle{ki kolonisti so svojo prvotno skupnost na obalah Atlantika videli kot “sveti eksperiment” in glede na to svojo poglavitno nalogo “vzpostaviti tak{no dru`beno skupnost, v kateri osebna, gospodarska, religiozna in politi~na svoboda posameznika ne bo v nasprotju z blaginjo ob~estva” (Debeljak, 1995: 365-366), to pa je bilo mo`no samo v popolni podreditvi njihovih `ivljenj Svetemu pismu. Posledica tega na~ela je bila ta, da je “stroga moralna dr`a postala dru`beni imperativ, na osnovi katerega so si prebivalci Nove Anglije - mnogo dosledneje kot v drugih tedanjih kolonijah na ameri{ki celini - pragmati~no prizadevali dose~i veljavo delovne, kultivirane in izobra`ene osebnosti, medtem ko utegnejo zares pomembne psiholo{ke lastnosti grobo povzeti predvsem naslednje oznake: dostojnost, krepost, vljudnost, civilnost manir in politi~na progresivnost “ (ibid.: 366). Za nas je pomemben podatek, da je imel ta relativno majhen del ozemlja sedanjih Zdru`enih dr`av neproporcionalno velik vpliv na ameri{ko javno `ivljenje. Kot navaja Debeljak, je imela od tiso~ najpomembnej{ih Ameri~anov, rojenih do sredine 19. stoletja, vsaj polovica svoje poreklo iz Nove Anglije, in {e ve~, vsi vodilni nosilci ameri{ke literarne kulture v letih med 1850 in 1880 so bili iz tega okolja, ali pa so se tja priselili (ibid.). Glede na povedano ne more presenetiti zanimiv semanti~ni premik, ki lepo ka`e na nesorazmerno veliko vlogo Nove Anglije v ameri{kem kulturnem, socialnem in politi~nem `ivljenju: s ~asom je izraz Yankee (Novoangle`) postal sinonim za Ameri~ana (ibid.: 367). V toku prej{njega stoletja je v ozra~ju strogega pokoravanja svetopisemskim zapovedim v Novi Angliji nastala vrsta kriti~nih reformisti~nih gibanj (abolicionizem, prvi val feminizma, gibanje za humano reformo dr`avnih je~, javnih {ol, mestne komunale, pojav delavskega sindikalizma itd. (ibid.)), ki nakazujejo na enkratni izvor precej druga~nega razumevanja javnega delovanja kot je to v Evropi. Delovanje v polju javnega vodi v tem kulturnem vzorcu moralni in NE pragmati~ni imperativ, in verjetno bi lahko z nekaj previdnosti rekli, da se tak{no dojemanje vsaj do neke mere odra`a {e danes v ameri{ki politiki. Henry James tovrstno etiko sicer izpostavi na trenutke precej ostri satiri, toda njegovo pero bi bilo morda manj ostro, ~e bi delil z nami nekaj zgodovinskih izku{enj, kjer se je ameri{ka politika, ob vseh zadr`kih, ki jih lahko imamo do te velesile, izkazala kot dosti bolj na~elna, pokon~na in dosledna od evropskega politi~nega me{etarjenja (druga svetovna vojna, vojna v Bosni itd.). 124 ČLANKI Amerikanci v Evropi (Nekaj pogledov na ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope) 3. IZGUBLJENA GENERACIJA V nasprotju z ameri{kimi pri~akovanji iz leta 1914 so prav vse evropske dr`ave iz prve svetovne vojne iz{le ekonomsko povsem uni~ene, tudi zmagovalke. [e posebej je to veljalo za Francijo, ki je bila na koncu svojih voja{kih in ekonomskih mo~i `e leta 1917. Zato ameri{ki vstop v vojno 6. aprila 1917 ni bil tako zelo pomemben iz strogo voja{kega zornega kota, njegov pomen je bil predvsem v pomo~i ope{anim gospodarstvom antantnih sil. Zdru`ene dr`ave so s svojo vsestransko pomo~jo bistveno pripomogle temu, da sta Velika Britanija in Francija zdr`ali v vojni {e poldrugo leto, kar je na koncu odlo~ilo vojno. Nem{ko gospodarstvo tekme ni zdr`alo, Avstro-Ogrska pa je bila ta ~as `e tako povsem na tleh. Zdru`ene dr`ave so se na ta na~in vrnile na prizori{~e svetovne politike v vsem svojem sijaju ekonomske velesile. Spremenjena razmerja po prvi svetovni vojni so odprla ame-ri{kemu ponovnemu odkrivanju Evrope povsem nove dimenzije. Za Ameri~ane je postalo `ivljenje v obubo`anih evropskih dr-`avah izredno poceni in v tej lu~i ni presenetljivo, da so se na za~etku dvajsetih let {tevilni ameri{ki umetniki naselili v kulturnih prestolnicah starega sveta, predvsem seveda v Parizu. Pri tem velja poudariti, da to niso bili ve~ le pripadniki najvi{jih dru`benih slojev, ampak ljudje z najrazli~nej{imi socialnimi ozadji. Kakr{nakoli skromna pomo~ iz mati~ne domovine je zaradi premo~i ameri{kega dolarja v Evropi pomenila veliko, to pa je omogo~alo novodo{lim vsaj minimalno materialno zaledje. Bistvena novost je bila torej tukaj v tem, da so {e nepriznani umetniki lahko posvetili ves svoj ~as ustvarjanju, kar je bilo do tistega ~asa mogo~e samo redkim sre~ne`em iz vi{jih slojev. Ali povedano z drugimi besedami, ~e je vstop v pisateljsko elito od ~loveka iz revnej{ega okolja {e do nedavna zahteval skoraj neverjeten napor in odrekanje, saj se je moral pre`ivljati in hkrati pisati (najlep{i primer tega je gotovo Jack London), so se lahko v povojni Evropi Ameri~ani - na glede na svoj izvor - posvetili ve~ ali manj izklju~no pisanju (Hemingway, Miller, Stein, Fitzgerald itd.). Ta pomembna raz{iritev socialnih miljejev, iz katerih so se rekrutirali pisatelji, pa je imela {e druge pozitivne posledice. Ameri{ki medvojni pisatelji v Parizu (del je Gertrude Stein poimenovala z znamenitim geslom “izgubljena generacija”) niso le formalno raz{irili krog ljudi, iz katerega je dotlej prihajala ve~ina piscev, ampak je njihovo delo ravno iz te perspektive socialnega izvora pomenilo pomembno vsebinsko novost. Henry James in Edith Wharton sta zelo lepa primera zamejenosti velikega dela klasi~ne (ne samo) ameri{ke knji`evnosti na ozke ČLANKI 125 Peter Stankovi~ privilegirane dru`bene sloje. Kljub vsej odli~nosti te literature je v njej ~utiti nekaj neprijetne izumetni~ene osredoto~enosti na eksistencialna vpra{anja ~love{kega bivanja, mimo vseh eksisten-~nih problemov, s katerimi se soo~amo navadni smrtniki. Celo v realizmu in naturalizmu devetnajstega stoletja so materialne te`ave, nekoliko ostro re~eno, v glavnem le ozadje, na katerem predstavlja pisatelj svoje metafizi~ne poglede bodisi na tragi~nost na{e prisotnosti na svetu, bodisi na kak{no drugo travmo (Flaubert, Maupassant, Gogolj, Jokai, Tolstoj, Dostojevski, Zola, Fontane, Proust, itd.). Odsotnost pristne, osebne izku{nje vsakodnevne borbe za vsaj minimalno pre`ivetje je pogosta slepa pega v `ivljenju {tevilnih klasikov, ki jih je nemalokrat odrinila vsaj za nekaj odtenkov v smer oblikovanja nekoliko ne`ivljenjskih zgodb. Ta trditev je brez dvoma zelo radikalna, zato se ustavimo {e za trenutek na tem mestu. Predvsem velja poudariti, da povedano ne meri v nobenem smislu na nedvomno kvaliteto klasi~ne evropske literature, ampak zgolj na do neke mere prevladujo~o dru`beno pozicijo, “zorni kot”, iz katerega se je v tistih ~asih pisalo. Seveda obstaja ne{teto izjem, toda z nekoliko previdnosti verjetno vseeno lahko re~emo, da je pogled pisatelja devetnajstega stoletja pogled mo{kega “od zgoraj”, ve~ ali manj slep za druga~na do`ivljanja sveta. Ta uvid nam potem omogo~a razumeti enega od pomem-bnej{ih premikov, ki se je dogodil v pisanju dvajsetega stoletja, namre~ “vrnitev odpisanih”, pozabljenih ~lenov ~love{ke dru`be -revnej{ih slojev, `ensk, rasnih in etni~nih manj{in itd. - torej ravno tistih, na delu katerih je neko~ v veliki meri stala aristokratska dejavnost pisateljevanja. Pri tem velja poudariti, da je to le eden od {tevilnih premikov, ki so nastopili z novim stoletjem, kar pomeni da ima naslanjanje na ta uvid omejeno, ne pa tudi zanemarljivo, spoznavno vrednost. ^e bi namre~ literaturo dvajsetega stoletja pojasnjevali zgolj s spremembami socialnih izvorov, bi prej ali slej kon~ali v sociologisti~nemu, ~e `e ne socrealisti~nemu redukcionizmu. Torej: eden izmed zanimivej{ih delov zgodbe o ameri{kih pisateljih v Parizu je prav gotovo ena prvih raz{iritev dru`benega prostora, od koder so prihajali novi pisci, ta raz{iritev pa je pogosto pripeljala tudi do pomembnih vsebinskih novosti. @ivljenjska izku{nja vsakodnevne borbe za zaslu`ek je napisala nekaj najbolj{ih romanov tega stoletja, kajti pogosto skoraj dobesedni boj za pre`ivetje tu ni ve~ ozadje, na katerem pisatelj skozi zadnja vrata pripelje svoje ideje o svetu, ampak je tista bistvena (do`iveta!) `ivljenjska vsebina, iz katere organsko rastejo refleksije o `ivljenju. Ravno ta bistvena prepletenost eksisten~nih in eksistencialnih vpra{anj je ena klju~nih kvalitet, na primer Millerjevih, Hemingwayjevih in Fitzgeraldovih (Lepi in prekleti!) 126 ČLANKI Amerikanci v Evropi (Nekaj pogledov na ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope) romanov. Z nekoliko poenostavljajo~o drznostjo lahko torej re~emo, da je delo Ameri~anov v Parizu eden izmed klju~nih impulzov, ki so pripomogli k detronizaciji nekoliko tendencioznega realizma in naturalizma devetnajstega stoletja. Na ta na~in so odprli nov prostor v literaturi, ki so ga kasneje {tevilni pisci zapolnili z mnogimi izredno kvalitetnimi deli. Glede na povedano lahko torej razumemo pomen ameri{kih medvojnih pisateljev v Parizu, ~e pustimo ob strani njihove tehni~ne inovacije, predvsem v njihovi bistveni prizemljitvi vsebine pisanja. ^e temu dodamo omenjena razli~na socialna in kulturna ozadja teh piscev (Ernest Hemingway je bil sin doktorja iz chica{kega predmestja, Henry Miller sin brooklynskega kroja~a, Francis Scott Fitzgerald je bil provincialec iz Srednjega zahoda, Gertrude Stein je izhajala iz nekoliko ekscesne vagabundske dru`ine dobro stoje~ega srednjega razreda,...), ki so pripomogla k vsaj dolo~eni (med njimi ni delavcev, ~rncev in predstavnikov drugih, resni~no marginaliziranih dru`benih skupin) raz{iritvi pisateljske perspektive mimo dotedaj prevladujo~ega aristokratskega in me{~anskega pogleda “od zgoraj”, slepega za {tevilne zelo pomembne segmente ~love{kega bivanja, lahko razumemo vsaj del sve`ine in novosti, ki so jo v svojem ~asu njihova dela predstavljala. S tem seveda nikakor no~em reducirati umetni{ke vrednosti literarnih del na socialni, razredni ali kulturni izvor pisateljev. Vsaj toliko je pomembna enkratna avtorjeva kreativna osebnost, ki uspe iz svoje neponovljive `ivljenjske izku{nje potegniti tisto vsebino, s katero potem z mojstrsko spretnostjo napolni svoje zgodbe. Prav tako ne trdim, da umetniki iz vi{jih slojev po definiciji ne morejo dose~i vseh globin ~love{ke tesnobe, in podobno, to kar bi rad tukaj poudaril, je le dejstvo, da so specifi~ne razmere v Evropi po prvi svetovni vojni omogo~ile pisateljevanje v tako reko~ idealnem okolju {tevilnim posameznikom iz Novega sveta, kar bi bilo sicer za njih prakti~no nemogo~e. Ker pa so ti prihajali iz razli~nih okolij, je bilo ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope v dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja bistveno dru-ga~no kot je bilo v ~asu Whartonove in Jamesa. Pisatelji sicer niso ujetniki svojega socialnega in kulturnega izvora, kljub temu pa verjetno ni preve~ drzno, ~e re~emo, da jih ta vsaj v dolo~eni meri senzibilizira predvsem za dolo~ene aspekte realnosti. ^e je na primer James v svojih “Ambasadorjih” pisal le o ozkem, aristokratskem segmentu pari{ke dru`be, potem, na primer, Hemingwayjeva “Sonce vzhaja in zahaja” in “Pariz, premi~ni praznik” ter Millerjevi “Tihi dnevi v Clichyju” razkrivajo `ivljenje povsem navadnih Pari`anov, mimo in preko nekoliko umetnega Jamesovega psihologizma. ČLANKI 127 Peter Stankovi~ 1 Bralec je verjetno opazil, da se ukvarjam predvsem s predstavami Ameri~anov o Evropi, pri tem pa spregledujem obratne relacije. To je razumljiva posledica teme, s katero se ukvarjam, kljub temu pa naj vsaj v opombi omenim zanimivost, da je mit, s katerim se ukvarjam, pravzaprav vzajemen: ~e Ameri~ani i{~ejo v Evropi tisto, ~esar sami nimajo (tradicija, skupnost, kultura, korenine itd.), velja za Evropejce isto, Amerika je namre~ za nas simbol svobode, neobremenjenosti, novih mo`nosti... 4. MUSICAL “AMERIKANEC V PARIZU” So~asno z literarnim uspehom ameri{ke pisateljske generacije v Parizu je ta neverjetno hitro postala tudi nov ameri{ki mit. Na njegovi sledi so v letih po drugi svetovni vojni {tevilni, v glavnem {e neuveljavljeni umetniki iz Zdru`enih dr`av, prihajali ustvarjat v francosko glavno mesto. Zdi se, da je Evropa privla~ila mlade avtorje predvsem s svojo (relativno) duhovno {irino, zrelostjo in tolerantnostjo, zato ne presene~a, da so bili med Ameri~ani, ki so prihajali na staro celino, predvsem tisti, ki so najte`je prena{ali predsodke in omejitve v doma~em okolju: temnopolti umetniki (Richard Wright, James Baldwin, Chester Himes), politi~no neprimerni pisci (na primer zagrizen levi~ar Irwin Shaw), homoseksualci (Allen Grinsberg, William S. Burroughs), radikalni modernisti (spet Grinsberg in Burroughs, pa John Ashbery in Harry Mathews) in {e bi se na{lo. Toda po drugi strani je bil tokrat `e tudi sam mit o “Ameri~anih v Parizu” tisti, ki je privla~il mlade umetnike. Pisec Lawrence Ferlinghetti je na primer kasneje zapisal, da je s preselitvijo v Pariz (januarja 1948) posku{al “povsem zavestno iz`iveti mit o Izgubljeni generaciji” (Ferlinghetti, v: Sawyer-Lucanno, 1992: 164). Prav presenetljivo je, kako hitro se je ta “Hemingwayjevski mit iz romana Sonce vzhaja in zahaja” (ibid.) raz{iril. Na tem mestu ni prostora za podrobnej{o razpravo o vzrokih za tako zelo hitro in intenzivno {iritev mita o bohemskih pisateljih na levem bregu Seine. Na kratko lahko omenimo samo to, da je verjetno ideja o spro{~enem in neobremenjenem ukvarjanju z umetnostjo, o neskon~nem posedanju v kavarnah stare kulturne prestolnice, apelirala ravno na tisti del osebnosti povpre~nega Ameri~ana, ki je moral biti v monotoni vsakdanji rutini asketske delovne etike potisnjen nekam globoko v ozadje. Na nek na~in je torej idealizirana predstava o lahkotnem bohemskem `ivljenju nekje na stari celini gotovo predstavljala privla~no antitezo v osnovi iracionalnemu racionalizmu asketskega preme{~anja u`ivanja sadov svojega dela v neoprijemljivo prihodnost, ki ga zahteva moderno `ivljenje.1 Tak{na razlaga je nedvomno precej poenostavljena, toda `e leta 1951 posneti film “Amerikanec v Parizu” z Geneom Kellyjem v glavni vlogi nas usmerja ravno v to smer. @ivljenje ameri{kih umetnikov v francoskem glavnem mestu je v tem filmu ena sama zabava, ljubezen, ples in smeh, in v tem smislu imamo tukaj opravka s tipi~no estetiko obilja, zna~ilno za hollywoodske musicale. Richard Dyer nas v svojem ~lanku opozarja, da vloga musicalov kot dela industrije zabave ni predvsem v reprodukciji patriarhalnega kapitalizma, ampak v izra`anju realnih potreb 128 ČLANKI Amerikanci v Evropi (Nekaj pogledov na ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope) občinstva. Musicali so polni ravno tistega, kar navadnim ljudem v njihovih življenjih manjka: bogastvo (nasproti revščini v resničnem svetu), energija (namesto izčrpanosti po delu), intenzivno življenje (nasproti monotonosti vsakdana) itd. in v tem je njihova temeljna privlačnost (Dyer, 1995). Ravno to pa lahko rečemo tudi za mit o ameriških umetnikih v Parizu in za omenjeni film, ki ga najlepše izraža. Nastali mit je lahko za analitika zelo zanimiv predmet preučevanja, saj nas lahko preko Dverjeve sheme povratno usmerja na številne značilnosti (probleme) takratne ameriške družbe. Vendar bomo v nadaljevanju ubrali drugačno pot. Kot je na sledi Levi-Straussovih idej pokazal Will Wright v svojem tekstu “Struktura mita/western film”, je mit Strukturiran binarno, ker lahko le na ta način poudari svojo zgodbo, svoj pomen. Realna življenjska situacija pa je v resnici veliko bolj kompleksna in tako za avtorje, ki jo poskušajo ujeti v svojih delih (romanih, dramah itd.), binarna strukturiranost dela ni primerna (Wright, 1994: 119). V nadaljevanju bomo poskusili razumeti relacijo ameriška : evropska kultura skozi analizo filma, ki sicer nosi nekatere poteze binarne strukturiranosti, vendar je njegova vsebina kljub temu bližja Wrightovim resnim umetniškim delom in nam glede na to morda ponuja možnost dosti globljega razumevanja omenjene relacije kot črno-bela vsebina musicala “Amerikanec v Parizu”. Seveda velja pri tem poudariti, da ima analiza na osnovi enega samega umetniškega dela (filma) omejeno pojasnjevalno vrednost in da zato velja njene implikacije jemati z nekaj previdnosti. 5. TRETJI ČLOVEK Ameriški film “Tretji človek” (The Third Man; režija in produkcija po romanu Grahama Greena: Carol Reed; narejen leta 1948) je bil posnet samo tri leta pred “Amerikancem v Parizu” in vendar se zdi, da gre za povsem drug svet. Sicer se Reedov film ne dogaja v Parizu, ampak na razrušenem Dunaju, toda ključna razlika ni v tem. Če je “Amerikanec v Parizu” tipičen musical v smislu ekscesne in privlačne upodobitve hrepenenj občinstva, je “Tretji človek” resna drama, ki odpira pomembna etična vprašanja, katerih pomen sega daleč čez konkreten prostor in čas dogajanja. Kot sem že omenil v prejšnjem poglavju, je tudi ta film vsaj delno binarno Strukturiran (črno-bela značaja dobrega glavnega junaka in njegovega pokvarjenega prijatelja), vendar tukaj osnovna opozicija izredno daljnovidno nakazuje simbolno (in realno) mesto Američanov v evropski kulturi. ČLANKI 129 Peter Stankovi~ Najprej pa na kratko obnovimo zgodbo. Na v vojni razru{eni in na {tiri okupacijske cone razdeljeni Dunaj pride Holly Martins (Joseph Cotton), pisec brezvrednih western romanov. Sem ga je povabil njegov stari prijatelj, Harry Lime (Orson Welles), reko~, da mu lahko priskrbi neko delo. Ko pa Martins prispe, izve, da je njegov prijatelj umrl v avtomobilski nesre~i, tako da mu ne preostane drugega, kot da se vrne nazaj v ZDA. Toda okoli{~ine prijateljeve smrti mu postajajo iz trenutka v trenutek bolj sumljive. Spozna se s simpati~no prijateljevo prijateljico Anno Schmidt, ki pa mu ne pomaga razjasniti sumljivih okoli{~in prijateljeve nesre~e. [e ve~, ena od pri~, ki mu obljubi, da mu bo zve~er povedala ve~ podrobnosti o dogodku, je umorjena. Martins se odlo~i, da si bo zadevo razjasnil in ~ez ~as postane s svojim trdovratnim poizvedovanjem tako nadle`en, da mu je angle{ki major, ki vodi preiskavo, prisiljen povedati ozadje zgodbe o njegovem prijatelju Harryju Limu. V povojnem Dunaju je primanjkovalo vseh vrst zdravil in Harry je bil del organizacije, ki je mestnim bolni{nicam prodala veliko la`nih nadomestkov, ki so se za {tevilne otroke izkazali za smrtonosne, drugi pa so ostali do`ivljenjski invalidi. Harry je na ta na~in na hitro obogatel, {e predno pa ga je na{la policija, je umrl v omenjeni nesre~i. Martins je razo~aran in sedaj se je resni~no pripravljen vrniti. Ko pa se poslovi od Anne, vidi za trenutek v temi Harryja, ki potem pobegne po tema~nih ulicah. Policija po tem dogodku odkoplje Harryjevo krsto in v njej res najdejo neko drugo truplo. Martins je sedaj besen: pri Harryjevih pajda{ih zahteva sestanek z njim. Harry se potem res prika`e in v kratkem pogovoru ne ob`aluje svojih dejanj, prav nasprotno; Martinsa nova~i, da bi se mu pridru`il, ~e{ da nima nikogar ve~, ki bi mu lahko zaupal. Holly Martins je do konca razo~aran in se spet `eli vrniti domov, toda takoj za tem ga angle{ki major prepri~a, da naj jim pomaga prijeti zlo~inskega prijatelja. Martins pod Anninim vplivom okleva, toda ko mu major poka`e invalidne otroke, pristane. S Harryjem se zmeni v neki kavarni, zasedo pa pokvari Anna, ki Harryja opozori na policijo. Harry sku{a pobegniti skozi kanalizacijske hodnike v rusko cono, vendar mu to na koncu onemogo~i prav Martins: v odlo~ilnem trenutku ga ustreli. 6. HOLLY MARTINS V MORALNO PROPADLI EVROPI Kot smo `e dejali, je film, vsaj kar se ti~e dveh glavnih junakov (Holly Martins in Harry Lime), izrazito binarno strukturiran, vendar nas bo pomen te opozicije tukaj zanimal le v tem, da junaka izredno lepo simbolizirata dve osnovni relaciji Amerike do Evrope. 130 ČLANKI Amerikanci v Evropi (Nekaj pogledov na ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope) Prvi simbol je seveda Harry Lime in se lepo sklada z ustaljenim odnosom zakrknjenih evropskih samozadostne`ev do svojih ameri{kih bratrancev. Harry je hladnokrvni pragmatik, ki je za svojo korist pripravljen mirno zastaviti tuja `ivljenja in v tem ne vidi ni~ pretresljivo problemati~nega. Njegov brezkompromisni individualizem ni ~isto ni~ drugega kot plehki egoizem, cepljen na neko povr{no razumevanje Nietzscheja. Slednje postane o~itno v znamenitem stavku, ki ga Harry izre~e ob sre~anju s svojim starim prijateljem Martinsom, ko ta nikakor ne more razumeti njegovih dejanj: “Spomni se, kaj pravijo: v dvajsetih letih vladavine Borgijcev je v Italiji vladal teror in nasilje, in vendar je ta doba dala Michelangela, Leonarda in renesanso. V [vici so imeli bratsko ljubezen demokracije in miru 500 let in kaj je to dalo ~love{tvu? Uro kukavico!” V prvem hipu pretresljivo mo~an argument, ki pa ne vzdr`i nobenega resnej{ega premisleka.2 Zanimivo je, da je znameniti re`iser Alfred Hitchcock v istem ~asu posnel film “Vrv” (The Rope), ki se na {e bolj ekspliciten na~in ukvarja s katastrofalnimi posledicami plehkega in povr{nega branja Nietzscheja. [e bli`je je Harry nekemu vulgarnemu razumevanju morda najpomembnej{e ameri{ke filozofske {ole tega stoletja, pragmatizmu. Pragmatizem je za evropske intelektualce `e tako skrajno sumljiva zadeva, da figura, kot je Harry, samo {e utrjuje obstoje~e globoke predsodke. Eden od klju~nih avtorjev te {ole, William James (brat omenjenega pisatelja Henrya Jamesa), sicer res na primer trdi, da so ideje za nas pomembne samo v kolikor imajo za nas neko denarno vrednost (cash value), torej ~e jih lahko uporabimo v svojih prakti~nih projektih (Solomon in Higgins, 1996: 260), vendar idej pragmatikov nikakor ne smemo razumeti izven njihovega {ir{ega teoretskega konteksta. Ravno tak{en reduk-cionisti~ni pragmatizem pa na nek na~in predstavlja Harry. 2 Prvi~, nikjer ne pi{e, da so vrhunci italijanske renesanse posledica nestabilnih politi~nih razmer in {tevilnih bojev med majhnimi kraljestvi. Konec koncev nas zgodovina u~i, da te vojne niso bile pretirano krute. Le stoletje kasneje je Evropa do`ivela serijo dosti bolj uni~ujo~ih spopadov v tridesetletni vojni, ki bi po tej logiki morali pripeljati do {e ne videnega razcveta umetnosti, kar pa se, kot vemo, ni zgodilo. Ravno nasprotno: resni~en razcvet je do`ivela evropska kultura {ele v dolgih desetletjih miru pred prvo svetovno vojno. In drugi~, najpomembnej{i {vicarski prispevek ~love{tvu ni ura kukavica, ampak prej model neposredne demokracije, na katerem se je med drugimi inspiriral tudi Rousseau, mislec katerega delo lahko {e vedno {tejemo za enega vi{kov evropske politi~ne misli. Pri vsem tem je potrebno razumeti naslednje: Harry predstavlja en del Amerike, prav gotovo zelo resni~en del te de`ele. Vsi, ki so kdaj imeli mo`nost intenzivnej{ega stika s Ameri~ani, se bodo verjetno do neke mere strinjali s stereotipom o njihovem instru-mentalizmu, pragmatizmu in individualizmu. Vendar pa je neskon~no pomembno poudariti, da je to le ena plat medalje, ki jo na `alost {tevilni na Stari celini jemljejo, pars per toto, za osrednjo in poglavitno lastnost ameri{ke kulture. Vsaj tako pomembna je plat medalje, ki jo v filmu Tretji ~lovek predstavlja glavni junak Holly Martins. Holly na zelo lep na~in ka`e na tiste prednosti Ameri~anov pred Evropejci, ki jih je v svojih romanih izpostavljal `e Henry James: po{tenost, odprtost, odkritost in pripravljenost spremeniti ČLANKI 131 Peter Stankovi~ svoja stali{~a na osnovi novih spoznanj. Martins se skozi film sre~uje s {tevilnimi eti~nimi dilemami in kljub temu, da pogosto okleva (ni mu vseeno!), se vedno odlo~i po svoji po{teni vesti, kar v kompeksnem svetu, v katerem se znajde, ni vedno lahko. Reedov film namre~ na zelo subtilen na~in nakazuje propad stare evropske civilizacije ravno skozi pisan spekter zmedenih karakterjev (razli~ni Dunaj~ani v filmu), ki jih vodijo bodisi neki povsem ne`ivljenjski bodisi docela iracionalni motivi. Moralni propad utrujene Evrope Reed simboli~no upodobi na ozadju fascinantne metafore, razru{ene prestolnice prefinjenega evropskega aristokratskega duha, Dunaja. Ravno ta osnovna nit dogajanja v filmu pa je pomembna v kontekstu pri~ujo~ega pisanja: Martins je edina oseba v celi zgodbi, ki je sposobna trezne in po{tene presoje, neobremenjene s svojimi malenkostnimi interesi, to pa je tisti drugi jaz Ameri~a-nov, ki ga mnogi Evropejci ne znajo (no~ejo?) videti. Pri tem je bistvenega pomena to, da je Holly Martins v osnovi sicer fikcijska figura, junak nekega filma, toda hkrati je tudi dosti ve~, je simbol, ki nas usmerja na resni~no zgodovino in na resni~no sedanjost. Figura tega ameri{kega po{tenjaka je torej sicer utele{en princip, toda princip, ki je z obema nogama trdno zasidran v najbrezob-zirnej{i realnosti, kar se je (ponovno) lepo pokazalo med tragi~no vojno v Bosni. V primeru vojne v Bosni se je bila Evropa zaradi svojih omejenih interesov, torej zaradi neke poteze, ki jo Evropejci tako zelo radi projicirajo v Ameriko, pripravljena moralno povsem diskreditirati, ne glede na katastrofalne posledice za stotiso~e `ivljenj. Britanska pre`iveta imperialna logika, italijanski “sveti egoizem” in ozkosr~ni francoski politi~ni pragmatizem so mimo vseh eti~nih zadr`kov zavestno dali zeleno lu~ srbski agresiji in etni~nemu ~i{~enju. Ta makiavelisti~na miselnost je do`ivela svoj sramotni poraz {ele na neki to~ki, ko so se kljub vsej neodlo~nosti vme{ale tudi Zdru`ene dr`ave, ki so bile prve sposobne jasno in javno pokazati na vsem znanega krivca. Najbolj tragi~no pri vsem tem je, da se zdi, da Evropa pri tem nima pretirano slabe vesti, pa tudi njeni politiki in njena slavljena kriti~na javnost je nimata. Od nikoder ni sli{ati glasov ob`alovanja, prav tako kot nih~e ne pomisli, da je potrebno v lu~i tragi~nih dogodkov na novo premisliti celoten spekter stereotipov o topoumnih kavbojih. Holly Martins je `al moral slabih petdeset let kasneje {e enkrat odigrati svojo vlogo. Vpra{anje pa je, ali je to bilo poslednji~. 132 ČLANKI Amerikanci v Evropi (Nekaj pogledov na ameri{ko ponovno odkrivanje Evrope) LITERATURA BLATNIK, Andrej (1985), “Spremna beseda”, spremna beseda slovenskemu prevodu romana Henryja Millerja Kozorogov povratnik, DZS, Ljubljana. BRADBURY, Malcom (1992), THE MODERN AMERICAN NOVEL, Oxford University Press. DEBELJAK, Ale{ (1995), “Jamesov roman šBoston~anke’ in paradoksi seksualnih vlog”, spremna beseda slovenskemu prevodu Jamesovega romana “Boston~anke”, Mihela~, Ljubljana. DYER, Richard (1995), “Entertainment and Utopia”, v: The Cultural Studies reader (uredil Simon During), Routledge. FITZGERALD, Francis Scott (1950), THE BEAUTIFUL AND DAMNED, Charles Scribner’s Sons, New York. FITZGERALD, Francis Scott (1987), VELIKI GATSBY, DZS, Ljubljana. FITZGERALD, Francis Scott (1994), DIAMONDS BIG AS THE RITZ (and Other Stories), Wordsworth Editions Ltd. HEMINGWAY, Ernest (1964), SONCE VZHAJA IN ZAHAJA, Zalo`ba Obzorja Maribor. HEMINGWAY, Ernest (1991), PARIZ, PREMI^NI PRAZNIK, Zalo`ba Obzorja Maribor. JAMES, Henry (1966), DEDINJA, Mladinska knjiga, Ljubljana. JAMES, Henry (1986), AMBASADORJI, CZ, Ljubljana. JAMES, Henry (1995), BOSTON^ANKE, Mihela~, Ljubljana. MAJOR AMERICAN WRITERS (1952), uredili: Howard M. Jones, Ernest E. Leisy, Richard M. Ludwig; Harcourt, Brace and Co., inc. MILLER, Henry (1984), SEXUS, DZS, Ljubljana. MILLER, Henry (1985), KOZOROGOV POVRATNIK, DZS, Ljubljana. MILLER, Henry (1987), OPUS PISTORUM, DZS, Ljubljana. MILLER, Henry (1987a), TIHI DNEVI V CLICHYJU, Zalo`ba Obzorja Mribor. SAWYER-LAUCANNO, Cristopher (1992), THE CONTINUAL PILGRIMAGE (American Writers in Paris, 1944 - 1960), Grove Press, New York. SOLOMON, Robert C. in HIGGINS, Kathleen M. (1996), A SHORT HISTORY OF PHILOSOPHY, Oxford University Press, Oxford, New York. STEIN, Gertrude (1971), LOOK AT ME NOW AND HERE I AM (Writings and Lectures), uredila Patricia Meyerowitz. [UKLJE, Rapa (1986), “Pogledi na Henryja Jamesa”, predgovor knjigi Henryja Jamesa Ambasadorji, CZ, Ljubljana. [UKLJE, Rapa (1987), “Edith Whartonove Hi{a veselja”, predgovor knjigi Edith Wharton Hi{a veselja, CZ, Ljubljana. WHARTON, Edith (1962), HUDSON RIVER BRACKETED, The New American Libary of World Literature, Inc. WHARTON, Edith (1987), Hi{a veselja, CZ, Ljubljana. WRIGHT, Will (1994): “The Structure of Myth/Western Film”, v: Cultural Theory and Popular Culture (uredil: John Storey), Harvester Wheatsheaf. ČLANKI 133 Natalija Mikec Sociologija plesa UVOD Zgodovina ima svoje zakonitosti: predvsem ima to zoprno navado, da se ponavlja in da nikoli ne poslu{a nikogar{njih nasvetov. Vendar pa se lahko, navkljub njeni dosledni zvestobi sami sebi in ne glede na njene fiksacije, zoperstavljamo logi~ne-mu poteku zgodovine, kar se dogaja zlasti v zadnjih desetletjih zgodovine plesa. ^eprav je ples del zgodovine ~love{ke kulture in komunikacije, je bil vse do nedavnega zapostavljen s strani klasikov sociolo{ke misli. Vzroki za njihovo zanemarjanje te zvrsti neverbalne komunikacije niso zgolj predmet ugibanja – kar bo, vsaj upam, dokazala moja pri~ujo~a diskusija – marve~ jih lahko najdemo v dru`beni naravi plesov (kot tudi vseh umetnosti), torej v njihovi produkciji, distribuciji in sprejemanju. Ker ne moremo zastaviti problema, dokler ni povsem jasno, ~igav problem je to, za~enjam svojo razpravo s spornim vpra-{anjem spola. Lahko trdim, da je ples bil in je prete`no `enska umetnost. ^eprav so bile pripadnice š{ibkega spola’ ne{teto generacij definirane kot pasivne, odvisne in politi~no podrejene mo{kim, dobivajo priznanje enakropravnosti {ele v zadnjem stoletju, kar se posledi~no dogaja tudi z njihovo “feminizirano” umetnostjo. Potrebno je tudi locirati specifi~nost plesne izku{nje; v mojem primeru je to plesna zgodovina in praksa v zahodni kulturi, ~eprav ne bi smel biti zapostavljen tudi ples v manj ČLANKI 135 Natalija Mikec razvitih de`elah. Le-tega {e vedno raziskujejo predvsem antropologi. Naslednji sporen problem je, da ples razen svojega ustvarjanja in prezentacije nima prostorsko-~asovne eksistence. S tem ni mi{ljeno vpra{anje, ali je bil ples odsoten ali navzo~ in nepriznan, kajti dejstvo je, da je bil prisoten na tak{en ali druga~en na~in vseskozi v zgodovini ~love{tva. Temporalnost in prostorskost je samo bistvo narave te linearne umetni{ke oblike, ki je vezana s svojimi formacijami gibajo~ih ~love{kih teles na za~etek, sredino in konec, in ne kot slika ali skulptura, ki sta materialni in stati~ni in se lahko zatorej ohranita v ~asu in prostoru. Ker se ples – kot tudi vse umetnosti – razlikuje po svoji obliki in strukturi in ne obstaja med umetnostmi nikakr{en samoumeven paralelizem, ga moramo obravnavati v njegovi specifi~nosti. Tretji razlog za pomanjkanje resne sociolo{ke interpretacije plesa v preteklosti lahko najdemo v `idovsko-kr{~anski tradiciji, ki je mo~no zaznamovala `ivljenja in miselnosti na{ih prednikov (in do neke mere tudi sodobnikov). Telo je bilo obravnavano kot nadloga, ~e `e ne kot tabu, kar se na nek na~in odra`a tudi v kartezijski dilemi lo~itve telesa in duha, ki je prisotna v nekaterih pisanjih celo danes. Vztrajanje na tej binarnosti je {e bolj mar-ginaliziralo ples kot verodostojen predmet filozofske in kriti~ne obravnave, saj nosi ples konotacije u`itka telesa bolj kot pa razuma. Poleg zapostavljanja telesa je ples dvojno marginaliziran: kot umetnost (versus racionalna znanost) ter kot poudarek ~lo-vekovega telesnega gibanja (versus premo~ besedne komunikacije in izra`anja). Moj namen ni soditi, kdo ima prav in kdo ne, ~eprav kot nekdo, ki me zanimata tako plesna teorija kot tudi praksa, in ki se zavedam njegove potencialne vzgojne mo~i in vloge, ne morem biti indiferentna do obravnavanja plesa kot subkulture, ki je omejena s starostjo in spolom. Ker sleherna zvrst plesa never-balno komunicira identiteto, dru`beno stratifikacijo in vrednote svoje dru`be, bi mu dru`boslovci morali posve~ati ve~ pozornosti, ki pa mu je niso do nedavnega zaradi `e omenjenih razlogov. 1. Patriarhizem S sociolo{kega vidika je umetnost dru`beni proizvod. To pomeni, da ~e zanemarimo zgodovinske in kontekstualne dejavnike, ki razlagajo oziroma utemeljujejo obstoj katerekoli oblike ali zvrsti plesa, se lahko zgodi, da zmotno pojmujemo njegovo vlogo. Marksisti~na estetika domneva, da je umetnost nekako pogojena s produkcijskimi odnosi, razredno pripadnostjo itn. V marksisti~ni literaturi je namre~ umetnost obravnavana kot 136 ČLANKI Sociologija plesa ideologija; razlo`ena s teorijo “napa~ne zavesti” in kot del nad-stavbe dolo~ene dru`be. Vrste dru`benih dejstev denimo, ki jih vidi Durkheim kot splo{ne v dru`bi, so odvisne od stanja evolucije v tej dru`bi in delujejo kot zunanje omejitve nad posamezniki. Marx in Weber govorita o enaki vrsti vezi med šsubjektivno’ in šobjektivno’ realnostjo. Weber najde vzrok za racionalizacijo in sekularizacijo sodobnega `ivljenja v religioznem protestantskem asketizmu, ki izvira iz kartezijanskega racionalizma, ta pa posledi~no vodi v etiko svetovne oblasti, ki “je delovala na treh ravneh, na nivoju posameznika (v smislu dualizma telesa in duha), na nivoju dru`be (dualizem med racionalno vlado in nebrzdanimi protestniki) in na nivoju meddr`avnih odnosov (v smislu politi~nega dualizma med sovra`nikom in prijateljem).”1 V marksisti~ni literaturi je vpra{anje telesa obravnavano v obliki opozorila na vplive mo~i na telo v delovnih okoli{~inah. Industrializacija je namre~ transformirala telo iz orodja u`itka v orodje produkcije. Descartesov kartezijanski mit in racionalizem delitve na telo in razum v smislu podrejenosti telesa razumu – oziroma tolma~enje telesa preprosto kot stroj, ki ga vodijo navodila razuma – je pre`ivelo kapitalizem, v katerem je podlaga dela, ne upravljanja, prodaja telesa drugemu za ustvarjanje profita oziroma prese`ene vrednosti. V tej situaciji lastnik proizvodnih sredstev opravlja miselni del proizvodnje z namenom, da bi pove~al profit. V zgodnjem kapitalizmu je bila mo~na vez med disciplino, asketizmom in kapitalisti~no proizvodnjo, medtem ko v poznem kapitalizmu obstoji popolnoma druga~en destruktiven poudarek na hedonizmu, po`elenju in u`iva{tvu. Plesne predstave reflektirajo ta vzorec, zlasti t.i. fizi~ni teater, ki prikazuje telo kot rizik in v riziku. Engels je v knjigi Izvor dru`ine, privatne lastnine in dr`ave ustvaril osnovno gradivo, na podlagi katerega je temeljila komu-nisti~na analiza zatiranja `ensk. @al pa ni nikoli obravnaval spolno delitev dela v kapitalisti~ni dru`bi. Mo{ki slu`ijo kruh in dobijo vi{je pla~ilo za enako delo; medtem ko imajo `enske dve vlogi ali šdvojen delovni ~as’ v zakonski zvezi kot šdelovni pogodbi’. Zatorej “obstoje~i dru`inski sistem deluje v dveh vlogah: da proizvaja ceneno reprodukcijo delovne sile in tudi da ohranja poro~ene `ene kot rezervno delovno armado.”2 Kljub temu, da marksizem opozarja na vplive mo~i oblasti na telo v produkcijskih odnosih, v vseh marksisti~nih polemikah dru`benih analiz ni sledu o vpra{anjih seksizma in patriarhije, zato moramo – z rizikom poenostavljenega redukcionizma – zaklju~iti sami. Obstajata vsaj dva stereotipna vzroka za `ensko podrejenost, ki ju opazimo v vsakdanjem `ivljenju: prvi je t.i. šlastninski argument’, drugi pa, ki je mnogo subtilnej{i, je šargument narave in kulture’. Vsakdanje gibanje odra`a skorajda povsod zgodovinsko kulturno prevlado mo{kih na enak na~in kot izra`ajo pisani in izgovorjeni 1 Bryan S. Turner, The Body and Society (London: SAGE Publications Ltd., 1996), str. 13. 2 Rosalind Brunt and Caroline Rowan, Feminism, Culture and Politics (London: Lawrence & Wishart, 1986), str.120. ČLANKI 137 Natalija Mikec 3 Laurence Senelick (ur.), Gender and Performance, The Presentation of Difference in the Performing Arts (Hanover: University of New England, 1992), str. xiv. 4 Laurence Senelick (ur.), Gender and Performance, The Presentation of Difference in the Performing Arts (Hanover: University of New England, 1992), str. xii. jeziki s svojimi seksisti~no–diskriminativnimi na~ini naslavljanja obeh spolov. Glede na dihtonomijo narava/kultura so `enske zaradi njihove šnaravne’ kategorije tretirane kot podrejene, medtem ko so mo{ki nadrejeni zaradi njihove škulturne’ kategorije. Spolna – bodisi mo{ka ali `enska – identiteta nam je vsiljena skozi niz prevladujo~ih patriarhalnih moralnih norm, ki obenem predstavljajo neke vrste dru`beno kontrolo. Ideolo{ka osnova pisanja in pou~evanja umetnostne zgodovine v preteklosti je popa~ila `ensko umetnost; “v ve~ini kultur je biti ~lovek do ne tako davnega pomenilo biti mo{ki. Mo{ki je predstavljal generi~no obliko, medtem ko `enska podvrsto, nekak{no nepopolno verzijo ali nerazlo`ljiv problem.”3 To splo{-no sprejeto mnenje je tudi eden od razlogov za nepomembnost, ki je bila do pred kratkim pripisana plesu, ker so ga povezovali z rahlo~utnimi balerinami en pointe. Mnenje, da je ples predvsem za (majhna) dekleta, na `alost {e vedno prevladuje, zato potrebujejo celo dandanes mo{ki plesalci mo~no odlo~enost, predvsem ko so mladi, zaradi razli~nih predsodkov njihovih dru`in, prijateljev, {ole in dru`be, ki so obi~ajno proti baletnemu plesanju kot poklicu za fanta. Ples je preve~ kompleksna dejavnost ~loveka, da bi lahko rekli, da se fantje ne morejo vklju~iti vanj. Zanimivo je opazovati razlike v gibalnem izra`anju mo{kega napram `enski. Na eni strani je sofistikacija in ~utnost `enskega gibanja in na drugi kompleksnost in celo togost mo{kega gibanja, ki je pre`eto z mo~jo in izraznostjo. Te spolne razlike v gibanju izginjajo v sodobni plesni izku{nji, medtem ko v klasi~nem baletu ne tako o~itno, in obstaja veliko primerov parodij na spolne vloge (denimo Matthew Bourneova postmodernisti~na verzija Labodjega jezera na glasbo ^ajkovskega). Slednje potrjujejo, da imajo spolni stereotipi v plesu predvsem kulturen izvor in ne biolo{ki, kajti spol je bil in je dru`beni konstrukt, ki je spremenljiv in ga lahko dekonstruiramo in rekonstruiramo. Strinjam se z oceno Laurenca Senelicka, ki pravi, da “pripadnost spolu je nastopanje”, in da “pojaviti se na odru pomeni razgaljenje telesa neznancem. (...) Spolni znaki z odra so mo~nej{i kot tisti, ki so na voljo v vsakdanjem `ivljenju. Prostitutni aspekt gledali{~a dela predstavo spola {e posebej dinami~no.”4 š@enska’ in šmo{ka’ govorica telesa sta v vsakdanjih oko-li{~inah imponirani ne z biologijo, pa~ pa s patriarhalno (zlasti kr{~ansko) avtoriteto in dru`benim vplivom. Prvo, kar opazimo, ko opazujemo splo{no dru`beno podobo `ensk v zadnjih generacijah, je, da imajo dru`boslovci, ki se zavzemajo za lo~eno zgodovino `ensk, mnogo utemeljenih razlogov za to. @enske niso bile ustanoviteljice ali glavne protagonistke v dramah velikih dogodkov. ^e so se `e pojavile sredi zgodovinsko pomembnih okoli{~in, je bilo to bodisi z rojstvom bodisi s poroko. Celo `enske monarhije, ki so slonele na zakonih, ki so jih zastavili 138 ČLANKI Sociologija plesa moški, niso bistveno vplivale na življenja njihovih sodobnic: denimo viktorijansko obdobje v Angliji, ki je ženskam zastavljalo restriktivno kodo seksualne moralnosti s tem, ko jih je postavilo v družinsko sfero kot vzdrževalke moralne čistosti in civiliziranih vrednot družbe. Tradicionalno stališče, da so ženske zaželjene vendar ne tudi poželjive, se je posledično razsulo skupaj z viktorijansko družino in dvojno moralo, čeprav lahko odmeve tega kodeksa še vedno najdemo tudi izven meja Anglije. Že od vsega začetka — ob koncu devetnajstega stoletja — so ameriški sodobni ples odlikovale individualnost, raznolikost ter proti–avtoritatizem njegovih utemeljiteljic (to so bile namreč pretežno ženske) — poteze, ki so odsevale integralne lastnosti protestantske etike in osvojevalnega duha, tipičnih za ameriški značaj. Skozi ritualne drame o vsakdanji eksistenci so protestirale proti moški eksploataciji. “Tako kot [IsadoraŽ Duncan in [RuthZ St. Denis, ki ji je sledila, je [LoieŽ Fuller simbolizirala nepričakovan tip ameriške ženske (...), novo neodvisno žensko dvajsetega stoletja, žensko, ki je prestopila mejo od tradicionalne ženske domene privatne sfere na javno sfero, in je postajala vedno bolj vidna v svetu dela in brezdelja v in izven velemesta.”5 Zavračale so tudi formalizem baleta s tem, ko so izhajale iz narave in zakonitosti svojih lastnih teles, da bi na ta način odkrile svojo individualno izraznost. Takšen ples zagotovo ni mogel in ne more imeti neposrednega vpliva politično zastavljene gledališke igre ali javnega govora na spreminjanje vedenja. Lahko pa vendarle tako kot druge zvrsti neverbalne umetnosti, kot plod razpoloženja, sproži občutenja in čustva, ki spodbudijo ideje k dejanjem. Ustvarjalci sodobnega plesa najbrž nimajo vedno v mislih neposredno stimulacijo političnih in družbenih akcij, vendar so igrali in igrajo pomembno vlogo pri krepitvi kolektivne zavesti. Specifika sodobnega umetniškega plesa je nenazadnje še vedno dejstvo, da ne predstavlja zgolj nekakšen način pobega od realnosti (kot večina sodobnih množičnih medijev), ni zgolj sedativ ali 'paša za oči’ niti zabava, dasi se bodo verjetno morale plesalke vedno soočati s t.i. 'moškim buljenjem’ (angl. “male-gaze”), ki objektivizira žensko telo. 2. Subkultura Umetniški ples kot umetniško delo je simbol, saj razkriva logično skladnost oblike s tistim, kar simbolizira, je po Langerjevi iluzija čustev’, ne občutenih, temveč zgolj zamišljenih in odkritih skozi simbole doživetih emocij (cf. Duncan, Laban). Po drugi strani pa so v družabnih plesih čustva doživeta bolj neposredno, in je tudi njihov namen drugačen — utrjujejo strukturalne pozicije njegovih udeležencev. Na~ini, s katerimi ljudje plešejo, in vzroki ČLANKI 139 5 Helen Thomas, Dance, Modernity and Culture, Explorations in the Sociology of Dance (London: Routledge, 1995), str. 54. Natalija Mikec 6 Helen Thomas, Dance, Modernity and Culture, Explorations in the Sociology of Dance (London: Routledge, 1995), str. 9. 7 Judith Lynne Hanna, Dance, Sex and Gender; Signs of Identity, Dominance, Defiance, and Desire (University of Chicago Press, 1988), str. 120-121. 8 Stuart Hall & Tony Jefferson (ur.), Resistance through Rituals (London: Unwin Hyman Ltd., 1976), str. 211. za to po~etje nam povedo veliko o njihovih na~inih `ivljenja in razmi{ljanja. “Medtem ko je ples zapostavljen od prevladujo~e kulturne tradicije, je dele`en osrednje pozornosti strukturalno marginalnih skupin, katerih ideje in ravnanja so na splo{no videna kot (moralno) dvomljiva (šsex, drugs and rock ’n’ roll’). Diskusije o plesu v subkulturah in {tudije mladih (...) na splo{no obravnavajo namembnost plesa: pobeg od dolgo~asnega {ablonskega dela (...); sredstvo za dosega spolnega partnerja (...); umik iz realnosti skozi šfantazijo’ (...); primarni simbol šodpora’ za ~rnsko mlade`.”6 Zagotovo lahko ples razbremeni in osvobaja ter okrepi status quo sprostitve ~ustev na dru`beno sprejemljiv na~in. V zahodni civilizaciji obstaja ve~ razli~nih motivov za plesanje: – nesporen u`itek gibanja; – narcizem, zapeljevanje ob~instva, ekshibicionizem; – potrjevanje lastne ustreznosti in vrednosti s pridobitvijo pohvale ob~instva; – trud za pove~anje samospo{tovanja, ki je povezano s potrebo po potrditvi okolja, ter hkrati dokaz samostojnosti od doma; – zbli`evanje in izogibanje podobi star{ev.7 Ker je ples ena od najbolj priljubljenih zabav mladih, deluje tudi kot eden od na~inov, s katerim se najstniki izra`ajo in vzpostavljajo svojo podobo o sebi kot druga~nih od svojih star{ev. Svoboda izra`anja v plesu je zatorej uporabljena kot sredstvo za ugotavljanje lastne vrednosti in potrditve v t.i. generacijskem prepadu (angl. šgeneration gap’). Identifikacija z dolo~eno generacijo u~inkuje v obeh smereh: kot opozicija zgledu star{ev in kot sredstvo za vzpostavitev drug(a~n)e generacije. ^e namre~ trdimo, da je v preteklosti zvrst dru`abnega plesa slonela na dru`beni stratifikaciji, potem lahko ugotovimo, da je dana{nja groba delitev osnovana na podlagi pripadnosti dolo~eni generaciji. Ples ni samo pomembna prosto~asna dejavnost mladih, marve~ je povezana tudi s procesi spolnih vlog in identifikacij, {e zlasti deklicam in mladim dekletom. [tudije mladih so predstavljene na na~ine, ki nekriti~no krepijo stereotipno podobo mladih, v katerih so dekleta prikazana le be`no in povr{no. “Polo`aj deklet morda ni marginalno, marve~ strukturalno druga~en. Morda so marginalne v subkulturah ne samo zato, ker so dekleta potisnjena na obrobje slehernega dru`benega udej-stvovanja s strani dominantnih fantov, temve~ tudi, ker so osre-doto~ene na povsem druga~ne nujno podrejene vrste oziroma podro~ja dejavnosti.”8 Morda ple{ejo zaradi popreje omenjenih razlogov, pa tudi zaradi celotne zamisli (umetni{kega) plesa, ki je psihi~en in fizi~en nadzor nad lastnim telesom. Dasi v~asih, zaradi svoje nenehne kriti~ne pozornosti tehniki, obliki in videzu, obstaja nevarnost ekstremnega huj{anja in vzdr`evanja nezdravo 140 ČLANKI Sociologija plesa nizke telesne te`e, ki lahko vodi do stopnje psihi~nih motenj znanih kot anorexia nervosa ter bulimija. To je {e zlasti pogosto dandanes v obdobju obsesije nad suhljatim videzom, ko je narcizem kot posledica odtujitve od sebe in sveta v sodobni individualisti~ni dru`bi to, kar je bila histerija v ~asu Freuda. Ker je sociologija konec koncev znanost dru`benih interakcij, ki {e zlasti posve~a pozornost vpra{anju pomena dru`benih akcij, je sociologija telesa zasnovana na principu utele{anja v kontekstu dru`benih interakcij ter recipro~nosti. Telo je obravnavano kot metafora dru`benih relacij. Vendar pa so v sodobni dru`bi – z njeno racionalizacijo, sekularizacijo in McDonalizacijo – metafore telesa kot sredi{~a ~lovekovega razmi{ljanja prikrite, obubo`ane in preme{~ene s tehnologijo. V potro{ni{ki dru`bi je telo sko-mercializirano in hedonisti~no (v smislu zavra~anja starajo~ega telesa, smrti in ohranjanja dobre telesne kondicije), in je posle-di~no simbol dobrega `ivljenja in indikator kulturnega kapitala. Descartesov individualisti~ni slogan zavedajo~ega jaza je pre-tvorjen v: “Tro{im, torej sem.” V potro{ni{ki kulturi namre~ telo preneha biti vzrok sku{njave in se predstavlja namesto tega kot objekt razkazovanja v spalnici in zunaj nje. 9 Roger Copeland and Marshall Cohen (ur.), What is dance? Readings in Theory and Criticism (New York: Oxford University Press, 1983), str. 32. 3. Abstrakcionizem O~itno je, da ples izkori{~a {tevilne prenosne kanale, kar ga prvinsko razlikuje od ostalih umetnosti. Kineti~en ali/in stati~en (angl. škinaesthetic’), vizualen, akusti~en, taktilen, in do dolo~ene mere tudi nosni kanal. Glede na {tevilo in raznoli~nost prenosnih kanalov ima ples zelo mo~no zmo`nost komunikacije. Susanne K. Langer je v knjigi Feeling and Form opisala ustvarjanje in predstavljanje iluzije mo~i skozi simbolno obliko. Omenjena knjiga je prvenec v opisu plesnega fenomena kot se ka`e zavesti gledalcu v obliki geste. Gesta je definirana kot `ivljenjski gib, kot ekspresivni gib, ki implicira, kot pravi sama avtorica knjige “dva alternativna pomena (da ne omenjam manj{ih podpomenov); pomeni bodisi “samoizra`anje”, t.j. simptomati~no glede na obstoje~e subjektivne okoli{~ine, bodisi “logi~no izra`anje”, t.j. simbolno glede na koncept, ki se nujno ne nana{a na dejanske okoli{~ine.”9 Govorjene besede se uporabljajo v obeh pomenih. Ples dobi sociolo{ki pomen zaradi lastnosti plesa kot sistema znakov in simbolov, ki so lahko formulirani kot smiselni dru`beni in kulturni izrazi le v dolo~enem obsegu. Verbalni jezik je obi-~ajno na~in, s katerim razumemo, saj raba jezika zo`uje obseg pomenov. Na~in, s katerim šberemo’ plesalca kot šgibanje’, je analogen na~inu, s katerim lingvisti~ni ozna~evalec dolo~a ozna~eno vsebino. Neverbalna predstava dobi svoj obstoj v jeziku, saj (vizualni) znaki nimajo samoumevnih pomenov, ČLANKI 141 Natalija Mikec marve~ jih dobijo s pomo~jo jezikovne verige. Besede ozna~ujejo in ne predstavljajo predmetov; ta odnos je naklju~en in konvencionalen (denimo – prav ni~ drevesnega ni v besedi šdrevo’). Dana{nje pisanje je osvobojeno dimenzije izraza: nana{a se zgolj samo nase, ne da bi bilo omejeno z notranjostjo, in je pisanje identi~no svoji zunanjosti. To pomeni, da je medigra znakov, ki so urejeni manj glede na ozna~eno vsebino kot pa glede na samo naravo ozna~evalca. V semioti~nih odnosih v plesu kot pripovedi in kot izrazu vidim ozna~evalca v fizi~nem gibanju telesa (kot tisto, kar predstavlja), medtem ko so dogodki ali koncepti, na katere se nana{a, ozna~eni (kot tisto, kar je predstavljeno). V kompleksni komunikativni situaciji, kakr{en je ples, delujejo razli~ne semioti~ne funkcije, kot denimo odnosi med {tirimi plesnimi komponentami, in {e zlasti med plesalcem in gibanjem, ki sovpada s tistim med ozna~evalcem in ozna~enim. Razli~ni gibalni odnosi tvorijo ples na enak na~in kot ozna~evalec-ozna~eno tvori znak. Vendar ples nima enotne kode; kode so nestalne zaradi njegovih virtualnih prostorskih oblik, tako da odnos med ozna~evalcem in ozna~enim ni stalen marve~ odprto vpra{anje z ne{tetimi odgovori. Ob~instvo zatorej poda razli~ne pomene v okvirih specifi~nih kulturnih konvencij. Telo in njegovo gibanje lahko analiziramo kot semioti~en in simbolen na~in izraza dru`be. Odnos med plesalcem in gibanjem je podoben odnosu ozna~evalca in ozna~enega. Tako je ples-plesalec zgolj zaradi dolo~enega gibanja. Ozna~evalci plesa so v smislu metafizike prisotnosti {e sama koreografija, kostumi, lu~, scena. Pojav post–moderne sodobne kulture je morje svobodno– lebde~ih ozna~evalcev, ki so pomembnej{i od ozna~enega, ki je rezultat konvencije. Umetni{ko delo je namre~ dostopno kakr{ni-koli interpretaciji, in je sleherno pogajanje med bralci nemogo~e. Koreografovi nameni so skorajda irelevantni, ker je odnos znaka in pomena arbitraren. Sleherna intencija ustvarjalca je nepomembna; to ni izklju~itev, marve~ marginalizacija invencije. V tem smislu lahko govorimo o šsmrti avtorja’, saj obstajata dve vrsti besedil: zapisano in brano besedilo. Jacques Derrida trdi, da so besedila – dodajam plesi – kar bralec (op. oziroma gledalec) naredi z njimi. Tako podoba plesa ni nujno eroti~na, marve~ postane tak{na, kadar je videna na tak{en na~in, saj postane gledalec nosilec pomena. Ker torej odnos med ozna~evalcem in ozna~enim ni fiksen, je umetni{ki objekt odprt mnogim branjem, in je zato bolj na~in diskursa kot pa simbol. Kadar govorimo o pomenu plesa, implicitno primerjamo komunikativne vidike plesnega dejanja z drugimi na~ini izra`anja. Klju~no vpra{anje, na katerega moramo odgovoriti, je, kako se struktura izra`anja, ki jo uporablja ples, razlikuje od drugih sistemov komunikacije? ^e primerjamo izrazne zmo`nosti plesa z 142 ČLANKI Sociologija plesa jezikovnimi, lahko opazimo, da v~asih geste celo bolj uspe{no nosijo pomen kot besede (denimo, kadar `elimo poudariti izjavo, za ta namen uporabimo specifi~no gesto), kajti resnica ni nikoli v celoti izrekljiva, saj primanjkuje ustreznih besed; upo{tevaje pogostnost gest v gledali{~u lahko re~emo, da lahko gesta (v obeh popreje omenjenih pomenih po Langerjevi) ob pravem ~asu in na pravem mestu pove mnogo ve~ kot marsikatera knjiga o “resnici”. Vse geste, uporabljene kot ekspresivno vedenje, niso univerzalne, vendar imajo ve~jo dramati~no ekspresivno mo~ kot besede; gledali{ki igralci s pridom uporabljajo to prednost ne-verbalne šgovorice telesa’, da okrepijo svoje verbalne izjave. Plesu kot povsem simbolni umetnosti pa po drugi strani manjka stalna konotacija oziroma enostranski pomen. Zaradi tega je jezik nujno potreben za dekodiranje in denotacijo abstrakcij kineti~nih oblik v razumljivo eksplikacijo (kar je ena od vlog plesnih programov). Dodati moram, da nekateri koreografi tradicije 60-ih (ko poudarek ni bil na oblikovanem gibanju, marve~ na gibalni obliki) no~ejo biti razumljeni na ta na~in, temve~ `elijo ostati abstraktni v svojem simbolizmu. Analiziramo lahko strukturno razli~ne zvrsti plesa z namenom ustvariti njihovo “slovnico”; in plesna slovnica deluje na enak na~in kot jezikovna: je osnova, na kateri gradimo. Ne smemo pa je jemati kot konec v sami sebi, kajti v tem primeru bi bil to zgolj urjenje oziroma preverjanje zmo`nosti opazovanja in analiziranja. V tem smislu je tak{no po~etje podobno deskriptivni etnografiji, ki pa je vendarle nujna osnova, vendar ni~ ve~ kot to. Kontrasti vizualnega dizajna, ritem ali dinamika, motivacija in gib so strukturalne sile plesa. Ko gledamo kineti~ni rizik nenehnega nihanja ravnote`ja (vzpona in padca) kot simbolno gibanje, ki je – kadar ga lahko besedno dekodiramo – analogno s stanjem dru`bene eksistence, lahko najdemo v tej asimetri~nosti {tirih komponent plesne strukture (t.j. ~as, prostor, telo in gibanje) popolno metaforo za negotovost in poru{enost ravnote`ja v sodobnem `ivljenju. Ples se zgodi v ~asu in prostoru. Gibanje izkusimo kot ~asovno kontinuiteto in ne kot vsoto posameznih trenutkov. To se nana{a na plesalca, ki ustvarja ples in ple{e, in na gledalca, ki ga opazuje. Podobno je s prostorskostjo; do dolo~ene mere se zavedamo gibanja v ali skozi prostor, vendar ne skozi zavedanje posameznih delov na{ega telesa, ki se giblje, marve~ se zaznavamo kot prostorsko prisotno celoto. Tudi vtis o prostoru, po katerem se gibamo, je celosten, obenem pa se zavedamo posameznih to~k, na katerih smo v dolo~enem trenutku. ^as je v plesu organiziran na poseben na~in; govorimo o tempu, poudarkih, ritmu, itn., ~eprav te lastnosti ne obstajajo v materialnem smislu. Vedno so vezane na dolo~eno dejavnost ali izku{njo – kot denimo ples. Ples vsebuje ritem tako kot sleherni gibalni pojav, dasi je njegova ČLANKI 143 Natalija Mikec 10 Maxine SheetsJohnstone, The Phenomenology of Dance (London: Dance Books Ltd., 1979), str. 43. ritmi~na struktura ustvarjena bolj ali manj zavestno (za razliko od drugih vsakdanjih gibov). ^as in prostor sta tesno povezana v slehernem gibanju – zatorej tudi v plesu – saj ima sleherno gibanje svoje trajanje v dolo~enem prostoru. Ples se za~ne s plesal~evim prvim gibom in kon~a z njegovim zadnjim. Obstaja v teh ~asovnih mejah, in nima nobene preteklosti niti prihodnosti med tema skrajnima ~asovnima to~kama. “Sedaj-in-tukaj” plesa ga naredi neobstoje~ega v kateremkoli drugem ~asu ali prostoru, zato temelji na svoji introspekciji. “^as in prostorskost plesa (...) sta druga~na od bodisi objektivne bodisi osebne izku{nje ~asa in prostora v vsakdanjem `ivljenju: sleherna organizacija preteklosti-sedanjosti-prihodnosti v plesu tvori specifi~no prostorskost in ~asovnost, ki partikularizira iluzijo mo~i.”10 Fenomenologija kot filozofija, katere teme in metode so zavest sama, obravnava kot osrednje ne le zavest marve~ tudi njene manifestacije v jeziku ter simbolizem – t.j. ~lovekove izku{nje, ki so obravnavane kot marginalne vrednosti s strani pozitivne sociologije. Zaob{la ni niti plesa kot samokonstitutivnega simbolnega jezika neverbalnega izraza in komunikacije. S feno-menologizacijo ter fenomenologijo plesa je pristop v plesnih {tudijah zastavljen tako, da obnavlja zavest, t.j. obnavlja subjektivno oziroma inter-subjektivno. Implikacije slednjega so, da vzpostavlja konstrukcijo pomenov, ki so predvsem dru`bena dejavnost. Jezik je kot sredstvo, ki izra`a partikularnost na na~in, ki je razumljiv drugim, in je na ta na~in intersubjektiven. Resni~ni svet je `iv svet jezika; to je mi{ljeno z intersubjektivnostjo. Proces razumevanja je proces introspekcije, ki zatorej dela sociologijo predvsem interpretativen diskurz, in postane umetnost ravno tako dober metodolo{ki model kot znanost. Znanost je verzija perspektivnega znanja, medtem ko je umetnost interpretativnega znanja. Ker je fundamentalen fokus zavesti, da zavra~a dualizem telesa in duha, postavlja telo na pozicijo klju~nega izraza manifestacije zavesti. In vendar Sartrova fenomenolo{ka izjava, da “zavest `ivi svoje telo v gibanju”, {e vse preve~ o~itno govori o dvojnosti telesa in duha. Po Husserlu je zavest vedno zavest ne~esa, torej je pozornost vedno usmerjena na objekte, najsi so ti resni~ni ali imaginarni, materialni ali idealni. Skozi fenome-nolo{ko perspektivo na ples je na{a pozornost usmerjena na ples kot oblikovno in predstavljeno (angl. šformed’ ter šper-formed’) umetnost, brez predpostavljanja, da naslovimo, kar ples je v in po sebi. Na ~as in prostor ne gledamo lo~eno, marve~ kot do`ivljeno izku{njo, kot oblikovno-~asovno-prostorsko nelo~ljivo celoto. Ne moremo jih objektivizirati, lahko jih le diferenciramo. S fenomenolo{ke perspektive opazujemo ples v njegovi enkratnosti, v partikularnosti predstave. Fenomenolo{ki pristop sku{a zdru`iti gibanje in filozofijo, stvaritev, predstavo in kritiko. Ples je viden kot neponovljiv primaren na~in komunikacije in ne 144 ČLANKI Sociologija plesa kot {port v njegovi ~isti simbolni obliki, brez pomenov v ozadju. Fenomenologija plesa je bolj metoda kot pa sistem fiksnih pre-pri~anj; je nedokon~en opis gibanja kot je do`iveto in je v tem smislu eksperimentalna analiza na~ina, s katerim sta ~as in prostor ustvarjena, ne pa kako sta vsebovana. Fenomenologija priznava ples kot ples, kot do`iveto izku{njo v obliki, kot se ponuja zavesti. Zato je govora o kvazi-vizualni realnosti, saj zavest zaznava imaginarno gibanje skozi zaznavanje vizualnih kineti~nih oblik, ustvarjenih skozi gibanje. Na ta na~in so plesalci in ples eno in isto. Fenomenologija gleda na ples kot vedno refleksivno dejavnost: ples kot oblikovna (plesal~ev vidik) in predstavljena (z vidika ob~instva) umetnost; kot katerakoli druga umetnost je oblikovan, medtem ko predstava šstoji za’ nekaj, kar predstavlja njeno obliko: je nekaj, kar vklju~uje ne samo obliko (koreografska zamisel, dizajn...), temve~ mora biti organizirana tako, da šstoji za’ to obliko, ~e ho~e, da je predstava konstituirana. Plesna publika je klju~na z vidika fenomenologije, saj vklju~i usmerjeno zavest v refleksiven proces interpretacije predstavljenega. Celota šoblika-~as-prostor’ je nekaj, kar je ustvarjeno in ne obstaja pred svojo stvaritvijo. V (plesnem) kontekstu je zlasti zanimiv fenomenolo{ki koncept ~asa, ki reflektira tudi za~asnost in minljivost ~loveka: ta nima svoje preteklosti, ker JE svoja preteklost, JE vedno v sedanjosti, vendar nima sedanjosti, saj ni fiksiran v trenutek; njegova sedanjost je let, ki ga projicira v njegovo prihodnost. JE svoja prihodnost na na~in, da to {e ni. Vztraja ravno zato, ker ni nikoli v celoti in povsem v nobenem trenutku. V plesu je ta izku{nja eksterno povezanih “sedajev” prisotna v smislu nenehno gibajo~e oblike, enotnosti sukcesije, katere gibi ne morejo biti izmerjeni, marve~ zgolj diferencirani: preteklost je bila ustvarjena, ravno tako sedanjost, medtem ko prihodnost ~aka na ustvaritev. Tudi prostorskost – t.j. “tukaj” telesa – je eksistencialna osnova objektivnega prostora, na kateri so konstituirane merljive razdalje in odnosi. Prostor in ~as nista pravzaprav nikoli povsem lo~ljivi strukturi, kar velja tudi za prostorsko-~asovno totalnost strukture plesa. Na te lastnosti plesa je opozorila `e Langerjeva, po kateri je ples ustvarjanje in predstavljanje iluzije mo~i skozi simbolno obliko, ki se ka`e zavesti (op. iluzija v smislu ~istega videza stvari brez njene prakti~ne vloge ali vrednosti). ^as in prostor plesa sta torej druga~na od bodisi objektivne bodisi subjektivne izku{nje ~asa in prostora v vsakdanjem `ivljenju: sleherna specifi~na organizacija preteklosti-sedanjosti-prihodnosti v plesu tvori specifi~no prostorskost in ~asovnost, ki partikularizira iluzijo mo~i. Tudi ob~instvo ne do`ivlja plesal~evega telesa kot dejanskega telesa, marve~ kot center mo~i, ki prikazuje spreminjajo~e linearne vzorce. ČLANKI 145 Natalija Mikec 11 Judith Lynne Hanna, Dance, Sex and Gender; Signs of Identity, Dominance, Defiance, and Desire (University of Chicago Press, 1988), str. 123-4 12 Ibid., str. 151 4. Korporalizem Telo – ta bistveni element spolnosti, ki je klju~na za pre`ivetje ~love{tva in za`eljena za u`itek – ples zavede in zaposli oko. Priteguje pozornost na nenehno rekonstrukcijo vlog in pomenov obeh spolov. Vendar sodobno do`ivljanje ~lovekovega telesa {e vedno odra`a `idovsko-kr{~ansko negacijo telesa, ki ga dojemamo kot poreklo vseh sku{njav. “Kr{~anstvo ima ljube~e– osovra`en odnos do telesa, ki je in{trument plesa. Kristus je bil ~lovek, ustvarjen od boga. In vendar je bilo telo zanikano. Zahodnoevropska kultura je skoraj dve tiso~letji temeljila na prepri~anju, da je ~lovek predvsem du{a, ki je zaradi misterioznih vzrokov ujeta v telo. Zavra~anje telesa tudi reflektira nezmo`nost soo~enja z minljivostjo ~asa in s smrtjo.”11 Telo je simbolno. Odnos do svojega telesa je imaginaren, dokler si domi{ljamo, da sta na{a telo in bitje ve~na. @ivimo v svojih telesih in na{a telesa `ivijo v nas. Posedovanje telesa in biti telo sta razli~ni kategori~ni realnosti, saj ne “posedujemo” telesa na enak na~in kot denimo obleke in denar. Sem telo in imam telo. Poleg tega je telo oboje, objekt za druge in subjekt meni. Tudi odnos med telesom in bitjo ni istoveten. Ravno zato, ker ni identi~en, potrebujemo reprezentativen okvir za uvid in zagotovitev, kaj je telo in ~igavo je. Z drugimi besedami – odnos med duhom in telesom je podoben odnosu med gospodarjem in hlapcem, ki ga je opisal Hegel v svoji Fenomenologiji duha: tako kot gospodar potrebuje hlapce za ohranitev svoje identitete gospodarja in tako postane hlapec svojih hlapcev – ni duha brez telesa; niti ni ~love{kega telesa, ki ne bi utele{evalo neke oblike duha. Duh in telo sta dialekti~no povezana. Nemogo~e je v tej situaciji re~i, katero je hlapec, katero gospodar, dasi je o~itno, da je utele{eni pomen osrednji pojav, ~igar telo in duh oziroma ozna~evalec in ozna~eno sta zgolj abstraktna trenutka: telo je osnovni pogoj duha in s tem eksistence, medtem ko je eksistenca nenehno utele{evanje. Izjava, da “celo plesni strokovnjak te`ko lo~i plesalca od plesa in vice versa”, ima zanimive aplikacije pri dojemanju striptiza, in do neke mere tudi pri koreografijah v raznih TV–showih, kjer je (skorajda po pravilu `ensko) telo namenoma razgaljeno na eroti~en na~in. Celo strokovnjak kot Lincoln Kirstein, zgodovinar in direktor New York City Baleta, se ni mogel izogniti pasti, ko je izjavil, da je celo balet “odli~na metafora za eroti~en {port.”12 Do neke mere je problem v dejstvu, da podoba ni nujno pornografska ali eroti~na – tak{na postane, kadar jo gledamo na tak{en na~in. Torej sama podoba, gledali{ka igra ali karkoli, potemtakem tudi ni nujno v bistvu seksisti~na ali feministi~na, saj zavisi od tega, kdo jo bere ali sprejema in kako to po~ne. Naslednji zanimiv pojav je tako imenovani fizi~ni teater danes, v katerem je telo 146 ČLANKI Sociologija plesa tretirano kot rizik (v smislu spolnih vlog) in hkrati kot v riziku (saj se artisti pogosto po{kodujejo šv imenu umetnosti’). Vzrok temu je `elja za rabo telesa drugega kot ogledalo in ekran pere~ih dru`benih vpra{anj v Lacanovem smislu. V nobenem drugem obdobju ni bilo toliko govora o vpra{anjih potla~ene zavesti in spolni sli. To je bila doslej funkcija spovedi `e od srednjega veka dalje – proizvodnja diskurzivne resnice o spolnosti v Foucaultovi terminologiji. Obstaja ve~ utemeljenih dejavnikov, ki so prispevali k porastu zanimanja za telo. Zlasti je igral levji dele` pri tem feminizem z zahtevo po vrnitvi svojih teles in proti deformiranju `enskih teles za dosego lepotnega ideala. Telo bi moralo biti individualna last, saj pomeni postavljanje kriterijev za idealno `ensko linijo degradacijo `enske, ker je videz v integralnem odnosu z njeno samo-podobo oziroma pogoj za šzadovoljstvo s sabo in v sebi’. Pri tem niso izklju~eni niti mo{ki. V najnovej{ih {tudijah o mo{kih je tako poudarek na tem, kdo pravzaprav so, in ne toliko, kaj po~nejo, in vklju~ujejo teme kot ma~izem, njihovo spolnost in prenos HIV, kjer se posve~a pozornost predvsem kulturnim pomenom, ki so dani dolo~enim spolnim dejanjem, vklju~ujo~ penetracijo in izmenjavo telesnih teko~in. (Conell & Kippax, 1990) Na dejavnike okolja, denimo, zlasti na nevarnosti onesna`evanja za telo, opozarja tudi Greenpeace. V sklopu sociologije telesa je predvsem zaradi korenitih demografskih sprememb nastala sociologija staranja. Zaradi vedno {tevil~nej{e starej{e generacije nekateri trdijo, da je medicina postala `rtev svojih lastnih uspehov. V tem konceptu šmladih’ in šstarih’ obstaja diskriminacija tudi v druga~nem smislu: kar je sprejemljivo za mlaj{o generacijo, ni nujno tudi za starej{o (denimo odnos in pozornost ljudi do dvorjenja in intime starej{ih na platnu, predvsem pa v vsakdanjem `ivljenju, sta povsem razli~na). Kljub temu, da ima sleherno telo ne glede na starost zgodovino, pa {e vedno obstaja nara{~ajo~a kriza na{ega vedenja o tem, kaj telo sploh je. V sociologiji telesa najdemo ne{teto klasifikacij in razvrstitev: denimo delitev na diskurzivno in materialno telo; potem na fizi~na, potro{ni{ka in medicinska telesa; individualna in dru`abna oziroma dru`bena telesa; medicinska (v smislu somati~nih in korporalnih aspektov telesa), seksualna, disciplinirana in govore~a telesa; `ive~a in mesena lupina, itn. Za ples je zanimiva klasifikacija Franka (1991), ki deli telo na disciplinirano telo (~igar sredstvo je nadzor), zrcalno telo (sredstvo je potro{nja), dominirajo~e telo (sredstvo katerega je sila, model pa vojna) in komunikativno telo (sredstvo je spoznanje, model katerega bi lahko bile deljene pripovedi, skupnostni rituali). Slednje je za Franka manj realnost kot mo`nost v prihodnosti; je telo v procesu lastnega ustvarjanja skozi konstruktivno interakcijo z drugimi; tvori po`eljenje, vendar ne kot pri zrcalnem telesu. Tu ČLANKI 147 Natalija Mikec je `elja po diadi~nem izrazu ve~ja kot je monadi~na potro{nja. Komunikativno telo je zadovoljno v sebi, ne pa odtujeno od sebe. Frank predlaga, da lahko najdemo komunikativna telesa med tistimi, ki nudijo pomo~, in tistimi, ki jo prejemajo, ter med tistimi, ki se ukvarjajo s post-modernim plesom, saj so zna~ilnosti komunikativnega telesa, da je tak{no telo v procesu ustvarjanja samega sebe in da teorija ne more zdru`iti fragmentov njegovega nastanka. Govori tudi o `enski (re)produkciji ter kontinuaciji, ki jo ve`e na drugega (bodisi na ljubimca ali pa na otroka), in je zatorej diadi~na (medtem ko je mo{ka monadi~na) spolnost. Plesu pripisuje izraznost v smislu kontinuacije telesa in skupnosti. Kadar prou~ujemo dru`bene dimenzije telesa oziroma strukturo odnosov med telesom in dru`bo, ugotovimo, da je ekspre-sivno telesno gibanje kulturno determiniran na~in komunikacije, saj so gibalni vzorci primerljivi z dru`benimi vlogami, starostjo, spolom in dru`benim razredom. Ker je torej telo komunikacijski sistem par excellence, bi bilo zelo omejeno vztrajati na {tudijah njegove (biolo{ke) strukture brez obravnavanja njegove komunikativne funkcije. Telo je simbol dru`be, saj se nahaja v samem sredi{~u delitve na naravo in kulturo oziroma biologijo in dru`bo. Ker je ples nelo~ljiv od ljudi, ki ga izvajajo, je potrebno ta fenomen nujno vrniti v njegov kontekst. Eden od vzrokov za nelo~ljivost plesa in kulture, razen v analiti~ne namene, je nelo~-ljivost plesa z in{trumentom izra`anja. Ustvarjalci in in{trumenti `ivijo v kulturnih kontekstih, ki oblikujejo njih in njihov ples. Ples ne obstaja brez plesalcev. Zatorej moramo ne samo opazovati obliko plesa, marve~ obravnavati tudi pomene, ki jih ima za ljudi, ki ga ustvarjajo, ple{ejo in gledajo. Zaklju~ek Ples je tako splo{no znan nejasen koncept in praksa najbolj telesnega od kulturnih proizvodov, da so posledi~no dru`bene teorije, ki sku{ajo uporabljati lastnosti tega medija za razlago narave in funkcij, zelo raznolike in problemske v svojih pristopih. Ta pestrost in mno{tvo pristopov zagotovo ni primanjkljaj tega medija, marve~ nasprotno – pribli`uje nam samo bistvo plesa. Neko ponavljajo~e dognanje tega razpr{enega podro~ja je zagotovo, da je plesanje tako kot govorjenje dru`beno dejanje, ki se ga izvaja v in za dolo~eno dru`bo. Razli~ne zvrsti plesa se uporabljajo za identifikacijo kraja, obdobja in dru`benega nivoja, hkrati pa tudi zna~ilnosti in na~ina posameznika. Vloga plesa ni sama po sebi o~itna; predvsem je namen odvisen od pomembnosti in pomenov, ki se mu pripisujejo in so povezani z njim v razli~nih dru`bah. Ples ima v strukturno kompleksnih dru`bah druga~ne funkcije in pomene kot v 148 ČLANKI Sociologija plesa fevdalnih in plemenskih skupnostih. Sociologi, ki `e opisujejo in analizirajo dru`beno-ekonomske in dru`beno-politi~ne kontekste ustvarjanja, predstavljanja in pomenov razli~nih oblik zahodnega plesa, ugotavljajo, da mo~no diferencirani sistemi delitve dela in dru`beno-ekonomske stratifikacije, skupaj z medigro ideolo{kih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov, ki so njegovi nosilci, dajejo plesu odve~no in marginalizirano pomembnost za dru`bo v obeh, bodisi kot prosto~asna dejavnost ali celo kot profesionalna zaposlitev. Vendar pa poudarjajo specifi~nost izrazne vloge, ki jo ima za posamezne subkulture kot pomemben na~in njihove diferencirane skupinske identitete. Te skupinske identitete so osnovane na razli~nih skupnih lastnostih, ki so odvisne od pripadnosti dolo~enemu dru`benemu sloju, spolu in spolni usmeritvi, generaciji in etni~nosti. Vsi ti kriteriji so na splo{no biolo{ka dejstva o sebi, ki jih ne moremo spremeniti, ~eprav bi lahko trdili, da je denimo rasna pripadnost ideolo{ka konstrukcija, imponirana in ohranjena {e iz kolonialnih ~asov (a `al {e vedno prisotna dandana{nji), ki je slu`ila Evropejcem kot izgovor za zasu`-njevanje šmanjvrednih’ ras. “Sociologija plesa bi morala izstopiti iz podro~ja performansa in raziskati ples kot dru`abno dejavnost, obliko sodelovanja, ki jo u`ivajo ljudje v prostem ~asu, seksualni ritual, obliko samoizra`anja, neke vrste vadbe in na~in govorjenja skozi telo. (...) Na `alost v ve~ini primerov narava in oblika plesa ostajata v ozadju kot nekaj, v ~emer bolj u`ivajo `enske kot mo{ki in je zatorej marginaliziran od resni~nih poslov `ivljenja delavskega razreda.”13 Medtem ko dru`abni plesi starej{ih generacij reflektirajo dru`beno strukturo, kjer se mo{ka in `enska vloga jasno lo~ita po obleki, na~inu in dejstvu, da mo{ki vodi in `enska sledi – torej obstaja spolna hierarhija kot tudi razredna – postmodernisti~na verzija sodobnega plesa proslavlja ples brez zapostavljanja oziroma razlikovanj, kjer mo{ki in `enska ple{eta bodisi skupaj ali solisti~no lo~eno v enospolni ali me{ani grupaciji, kar ka`e {ibko diferenciacijo spolnih vlog in nerazvidno razredno strukturo, ki se odra`a zgolj v presti`nih tovarni{kih za{~itnih znakih artiklov obla~il. Implikacije za {tudije odnosov med plesom in dru`bo so, da posledi~no, ker je ples dru`beno-kulturni pojav konteksta svojega ustvarjanja, konstituira pomemben vir za razumevanje tega konteksta. Obstaja pestra paleta zvrsti plesa z razli~nimi vlogami v pismenih in nepismenih dru`bah. S sociolo{kega vidika ga navkljub zanimivim in raznolikim vlogam, ki jih predstavlja ples kot pomembna prosto~asna dejavnost mladinske kulture, le–to ne postavlja v ni~ bolj zavidljiv polo`aj v sodobnem postindustrijskem svetu, kjer je neverbalno in vizualno marginalizirano. Ples se ne more kosati z “obstojnostjo” pisane besede; zaradi svoje kratkotrajne narave ga ne moremo zamrzniti, dr`ati ali ustaviti. Mine, br` ko je prikazan. Poleg 13 Angela McRobbie, Feminism and Youth Culture, From ‘Jackie’ to ‘Just Seventeen’ (London: MacMillan, 1991), str. 195. ČLANKI 149 Natalija Mikec 1T4h eA nA ynat h Pr eotpe or ls oo gn y Ro of y Dc ea,nce efemerne narave ima {e vedno atribute iracionalne š`enske’ telesne (Ontario: Fitzhenry & aktivnosti, ki jo postavljajo v opozicijo z vzvi{enim šmo{kim’ Whiteside Ltd., 1977), str. razumom. Slednji je dolgo ~asa marginaliziral ples kot vreden 154. predmet filozofskih in kriti~nih raziskav. Antropologi po drugi strani trdijo, da je ples klju~en pokazatelj zgodovinskih procesov dru`benih sprememb kot vizualna manifestacija dru`benih odnosov, bodisi v škompleksnih’ ali pa špreprostih’ dru`bah. Na simbolen na~in ples odra`a ekonomske strukture odnosov, najsi je to kot gledali{ka ali pa ritualna umetnost ali pa kot del popularne zabave. Naslednje je izjava antropologa o spremenjenem pomenu plesa v razvitih dru`bah: “Izjeme so tisti, ki trdijo, da postane ples manj pomemben z nara{~ajo~o tehnolo{ko kompleksnostjo. Strinjam se, da je ples v razvitih dru`bah pomemben iz druga~nih razlogov kot pa v nepismenih dru`bah.”14 Ker se obe dru`boslovni znanosti u~ita in navdihujeta druga od druge, razlika med antropologijo in sociologijo izginja: v zadnjih tendencah sistemati~ne ter medkulturne analize kot prakse sku{ajo prou~evati ta fenomen z vseh mo`nih vidikov. Najpomembnej{i vidik diferenciacije sociologije in antropologije v obravnavanju plesa je metodolo{ka ustreznost obeh pristopov; poleg o~itne razlike v fokusu glede na tip dru`be se posledi~no razlikujeta glede na zgodovinski vidik plesa, strukturo ekonomskih odnosov, ki ga dolo~a, ter najbolj o~itno v pomembnosti, ki jo pripisujeta tej dejavnosti. Medtem ko antropologi upravi~eno trdijo, da igra ples klju~no vlogo v prera{~anju dru`-benih in kozmi~nih negotovosti plemenskih dru`b s tem, ko pomaga doma~inom ponovno definirati in strukturirati dru`bene kategorije, sociologija v nasprotju s procesi in glavnimi pojavi modernizma dokazuje, da je ples pomemben, dokler slu`i kot pokazatelj identitete specifi~nih kultur. Kljub temu pa je sociologom ples manj pomemben za vzpostavitev in upravljanje razvitih (zahodnih) dru`b, ki so prerasle neposreden vpliv mo~i narave s tem, da jo imajo (v prete`ni meri) pod nadzorom, in celo ve~ – z raziskovanjem narave si jo podrejajo v korist ~love{ke civilizacije. Antropolo{ke raziskave in odkritja o šprimitivnih’ kulturah so najbolj zanesljivi in uporabni šdokumenti’ na{i predzgodovinski preteklosti in so klju~ni za na{e razumevanje vloge in pomembnosti plesa v `ivljenju na{ih prednikov. Sociologom je {e zlasti zanimivo spremljati spremembe (in vzroke zanje) v zgodovinskem razvoju dru`abnega plesa, saj reflektirajo ideologije in dru`bene preference njihovega ~asa in so {e vedno relevantne za razumevanje in ugotavljanje ~lovekovih dru`benih odnosov. Osnovna vloga sistemati~nega opisovanja kulturne raznolikosti po svetu in posledi~no “kdo-kaj-kdaj-zakaj” plesa pogojuje temu, da sociologi preusmerjajo svojo pozornost od dru`bene strukture (dru`beni sistemi) k miselnim/kulturnim pojavom. To je danes 150 ČLANKI Sociologija plesa skorajda imperativ, ko se svet nezadr`no homogenizira skozi raz{irjenost tehnologije, komunikacije in premikov populacij, ki posledi~no vplivajo tudi na spremembe v predindustrijskih dru`bah. Gospodarstvo in politiko prou~ujejo, medtem ko kulturne razse`nosti globalizacije ostajajo relativno zanemarjene, zlasti pere~e vpra{anje ohranitve kulturne kot tudi dru`bene integracije. Ples v vsej svoji kompleksnosti in tudi poenostavljenosti slu`i zadovoljitvi mnogih potreb, med njimi izrabljene in vendarle {e vedno pomembne integracije telesa, razuma in emocij v enotno urejeno dejanje. Dru`abne plese se uporablja za vzpostavitev ~asa, prostora in dru`bene hierarhije, osebnih lastnosti in raz-polo`enja. Oboji, dru`abni kot tudi etni~ni plesi lahko razlo`ijo nekatere vrednote, ki so osnovne kulturam, ki so druga~ne od na{e. Lahko vzpodbudijo razli~ne motive razli~nih okoli{~in in izku{enj. S tem, ko uporablja telo kot simbol dru`be, ples govori o dru`beni srenji, v kateri je ustvarjen in predstavljen, hkrati pa ji tudi sporo~a. Ples uporabljamo za sporo~anje razli~nih idej in ~ustev, vendar v tem smislu njegov pomen ni nujno samoumeven in o~iten, oziroma sam po sebi razviden: odvisno je predvsem od pomenov, ki mu jih pripisujejo in dolo~ajo ~lani razli~nih dru`-benih skupnosti. Glavni razlog za zapostavljanje plesa s strani klasikov so-ciolo{ke misli vidim v spornem in vendarle splo{nem mnenju, da ta umetni{ka oblika zgolj predstavlja dru`bo z delovanjem kot ritualna metafora `ivljenjskih procesov. Tretiran kot pasivna š`enska’ umetnost, ne presene~a njegova tako dolgotrajna zapostavljenost s strani šmo{ke’ sociologije, katere predstavniki so se ukvarjali s {ir{imi problemi dru`be, temelje~e na principih patriarhalne (predvsem kr{~anske) oblasti in dru`benega pritiska (poleg tega, da je telo kot politi~en simbol bil in je osnova znanstvenega rasizma s tem, ko predstavlja politi~no gro`njo). V tak{nem kontekstu je bilo telo obravnavano kot problem, kar se je posledi~no odra`alo na tej korporalni umetnosti. Posledica je (bila), da plesna praksa ni (bila) obravnavana resno, marve~ le kot prosto~asna aktivnost mladih. Trajalo je ve~ generacij teoretikov, da so razvili primerno metodologijo za raziskovanje te ~asovno-prostorske umetnosti, ki ji manjka fiksna konotacija. Ples je {ele tako lahko dobil atribute pomembnega sredstva (skozi percepcijo telesa, telesnega gibanja, ~asa in prostora) pri analizi dru`be. [tudije plesa in njegovega ritualnega konteksta so relevantne analizi dru`bene strukture, dasi se ve~ina plesnih {tudij osredoto~a na plesne oblike, in se bodisi fenomenolo{ki, simbolni, strukturalni ali semioti~ni pristopi naslanjajo na ugotovitve raziskav podobnih umetnostnih teorij. Problem oziroma posledica pri prevzemanju tujega znanja je, da t.i. šdognanja’ specialistov na drugih podro~jih, šdognanja’ ki niso ČLANKI 151 Natalija Mikec posledica osredoto~enja na na{e raziskave, pogosto pu{~ajo vidike plesa, ki bi bili lahko pomembni, neodkrite (denimo nenehne debate plesnih {olnikov o razlikah med klasi~nim baletom in sodobnim plesom, pri ~emer zanemarjajo, da sta oba isti jezik z razli~nimi nare~ji in bi ju zatorej ne smeli obravnavati kot povsem razli~ni umetnosti). @e Platon, eden od o~etov fenomenologije, je neko~ zapisal: “Kaj zaznavam? Oblike. In kaj {e? Oblike. Ni~esar ne vem o stvareh. Hodimo med sencami, in smo sence, oboje – sebi in drugim. ^e zagledam mavrico, jo zaznam. Nekdo, ki gleda z drugega konca, ne vidi ni~esar.”15 Odlomek ne govori samo o tem, da je na{e ~utno spoznanje odvisno od naklju~ja – torej, ~e nam je dano zagledati, marve~ da je tudi varljivo in navidezno, saj je odvisno tudi od perspektive, s katere gledamo: ne samo, da z druge perspektive ne vidimo, marve~ od tod tudi ne zaznavamo. Govori tudi o omejenosti ~lovekovega zaznavanja zgolj na oblike, ki je na ta na~in nepopolno. Platonova skepsa o zaznavanju se odra`a tudi v klju~ni ideji postmodernisti~ne (plesne) estetike, namre~ v zavra~anju šabsolutnih resnic’ in t.i. šobjektivnosti’. S fragmentiranim ter dvoumnim prezentiranjem mikro-procesov in šstanja uma’ je politi~no anga`irana, pri ~emer poudarja proces bolj kot pa cilj ali rezultat, in je v tem smislu nedokon~ana. Umetnik ne `eli biti neu~inkovit opazovalec, temve~ aktiven in kriti~en soudele`enec dru`benih procesov. Tendenca umetnosti ni zgolj “krasiti in sladiti” `ivljenje, marve~ delovati kot potencialno ustvarjalen prispevek `ivljenju. 15 Denis Diderot, Oeuvres completes, Éléments de physiologie, V. 9, str. 428. 152 ČLANKI Roman Vodeb Od imaginarne do simbolne identifikacije in nazaj v preobleki miši~njaka “Ne grem prej na bazen, dokler ne bom vsaj tak kot Jean Claude Van Dame.1“ To je razmi{ljanje nekega 17-letnika, ki ne samo, da se ukvarja z body-buildingom, temve~ si vbrizgava tudi somatotoropin2 z namenom, da bi si pridobil lepo, mi{i~asto postavo, “ ker dekleta gledajo pri fantu samo mi{ice”. Tako pa ne gleda na svoje telo le ta 17-letnik, temve~ kar ve~ina tistih, ki se ukvarjajo z body-buildingom. “Saj bi to po~eli tudi drugi, pa nimajo 250 DEM za {tiri ampule. Drugi se ba{ejo s tistimi proteini... Proteini so cenej{i, la`je se jih dobi... Vendar nimajo takega u~inka kot injekcije...” Ti citati nekega 17-letnika nam bodo za izhodi{~e spisa o telesu in njegovih mi{icah. Temeljno vpra{anje, ki se nam ob takih primerih vselej zastavlja, je vpra{anje `elje – njeno poreklo in lokacija. Kaj obseda dana{nje mladostnike (in ne samo njih), da se zatekajo v mi{i~asta telesa? Je to res beg v mi{i~asto telo? So to zgolj od `ensk prevzeti vedenjski algoritmi razkazovanja telesa? Ali se za vsem tem res skriva `enska? Ali je vpliv Ojdipovega kompleksa res tako markanten, da se kastracijska bojazen perpetuira tudi v te`nji po posedovanju mi{i~astega telesa? Ali je hollywoodizirana sugestija moderne dru`be res tako mo~na, da ob vsem ostalem diktira tudi obliko telesa? Kaj in kje je pri vsem tem u`itek? Odgovor na ta vpra{anja bo ve~no skrit v temah ~lovekovega du{evnega aparata in njegovih sociolo{kih povezavah. 1 To je najnovej{i (anti) junak, na njegovem mestu pa bi bil lahko tudi Arnold Schwarzenegger, Sylvester Stallone ali kak drug filmski mi{i~njak. 2 To je substanca, ki v telesu povzro~i pove~ano izlo~anje rastnega hormona. ČLANKI 153 Roman Vodeb Pri~ujo~i spis predstavlja iskren poskus iskanja resnice po temeljih, lahko bi rekli tudi virtualne, “mi{i~izacije” dana{njega `ivljenjskega utripa. Ko je Arnold Schwarzenegger pred skoraj dvajsetimi leti s svojim mi{i~astim telesom in sedmimi naslovi “mister univerzum” prodrl in uspel v Hollywoodu, se je dokon~no odprla neka nova, lahko bi rekli, virtualna realnost, ki je milijon fantom in mo{kim po vsem svetu odprla pot v to dimenzijo. T.i. body-building je omamil in dobesedno za~aral vse tiste, ki so se narcisti~no zagledali v svoje mi{ice. Fanatizem body-builderjev (in tudi tistih, ki bi to radi postali) je bil in {e vedno je neizmerljiv. Ne mislimo samo na tisto ne~love{ko naprezanje na laboratoriziranih mu~ilnicah-trena`erjih, v mislih imamo predvsem “strupene” napitke in “~arobne” injekcije... ^e gledamo “razstavo (pasemskih) mistrov,” se nehote vpra{amo:... ^emu tak{ne mi{ice? ^emu tak{na jeklena telesa? ^emu ta, nemalokrat fiktivna mo~ – mo~, ki v bistvu ni~emur ne slu`i?” Kaj se torej skriva za to mi{i~no avreolo? Kaj nam mi{i~njak s svojimi mi{icami sploh `eli povedati? (“Che vuoi?”, bi rekel Lacan.) ^e vpra{amo mi{i~njaka, ta seveda niza (la`ne) odgovore kot po teko~em traku. Pa ne, da bi zavestno lagal in sofisticiral svoje motive. Body-builder iskreno verjame, da se napreza, oblikuje svoje telo in se mazohisti~no izpostavlja trena`ni bole~ini natanko zaradi tistih vzrokov (motivov), ki jih navaja. Da se onstran teh odgovorov skrivajo pravi vzroki, nas seveda u~i psihoanaliza, ki je po definiciji privilegiran diskurz o vzroku. Zavest nam namre~ konstitutivno ne omogo~a vpogleda v resni~no realnost, ki je po psihoanalitskih spoznanjih nezavedna – zavesti (Jazu) skrita. Avtoprevaralna iluzornost je sicer zopet eden tistih konstruktov, ki je za subjekt re{ilna. Brez imaginacije in nanjo vezanih identifikacij bi subjekt v trenutku zapadel v patologijo. Zato je avtoprevaralnost re{ilna bilka, ki se je velja oklepati. Body-builder mora torej iskreno verjeti v svoje po~etje in svoje manifestne (la`ne) motive, kajti le to mu omogo~a nadaljnje “builderske” perspektive. ^e se za trenutek izognemo optiki psihoanalize in hlinimo nevednost, lahko ta virtualni svet mi{i~njakov asociativno povezujemo z mnogimi virtualnimi svetovi, ki se uprizarjajo v postmodernizmu. Nabrekli biceps in triceps, ki se nadaljujeta v sinergisti~no zate~enost mi{ic podlakti, nas nehote asociirata na Stelarcove uprizoritve tretje roke-proteze. Ta tretja roka pa seveda ni iz mi{ice in ni sama sebi namen, kot bi to lahko sklepali za mi{ice (roke) body-builderja. Pa vendarle imata mi{i~asta roka in Stelarcova tretja roka-proteza nekaj skupnega. Obe namre~ dajeta asociativen vtis, da posedujeta mo~. Koliko mo~i je dejansko v teh 154 ČLANKI Od imaginarne do simbolne identifikacije in nazaj v preobleki mi{i~njaka rokah, je seveda vpra{anje, ki pa nas v tem kontekstu niti ne zanima. Obe roki mo~i, ki jo eventuelno posedujeta, ne rabita. Mi{i~njakova roka bolj slu`i lepoti, Stelarcova pa prej ~udenju v kontekstu umetnosti. Lahko bi rekli, da je na nek na~in tudi parodija na bli{~ in bedo hipertrofirane roke mi{i~njaka, ~eprav ni bila zato uprizorjena... Hollywood ni zgubljal ~asa in jekleno roko (res da ne tretjo) takoj zavil v nekaj mesa in ko`o in (zopet) preko Arnolda Schwarzeneggerja, med mno`ico kruha in iger `eljnih gledalcev, iz skoraj golorokega voj{~aka Connana (Rockyja, kick-boksarja...) ustvaril do zob oboro`enega voj{~aka Terminatorja I in II, pozneje tudi kiborga RoboCopa I, II, III... Skratka, Hollywood napihuje paradigmo jeklenega (mo{kega) telesa. Ko so hollywoodarji Arnolda Schwarzeneggerja pomanjkljivo oble~enega (seksualnega) Connana preoblekli v dejansko jeklenega Terminatorja, je bilo v trenutku izpostavljeno vpra{anje seksualnega u`itka. Medtem ko ekranizirano mi{i~asto mo{ko telo predstavlja za mo{ke objekt (sekundarne imaginarne) identifikacije, za `enske predstavlja oz. simbolizira seksualni fantazemski objekt, ki a priori obeta in zagotavlja seksualni u`itek.3 Razliko med mo{kim in `enskim pogledom na mi{i~asto mo{ko telo bi lahko poenostavili in sklepali, da se mo{ki v ekraniziranem mi{i~njaku gleda v ogledalu in se z junakom identificira, `enska pa se fantazmatsko (skozi pogled radikalne Drugosti) prestavi v vlogo seksualnega objekta gledajo~ega mi{i~njaka, ki zanjo (prav tako kot ona zanj) predstavlja seksualni stroj-objekt. Paradoks prelevitve Arnolda Schwarzeneggerja iz Connana v Terminatorja izpostavlja dilemo:4 “Ali je Terminator {e vedno za `ensko obetajo~i seksualni stroj-objekt?” Res je, da je Terminator skoraj neuni~ljiv stroj, toda ta stroj (tudi mimogrede) ni namenjen seksualnemu u`itku (`enske). Ta stroj torej ni seksualni stroj-objekt, temve~ samo stroj, ki “terminira” (ostale) samce, ki pa mu v nobenem primeru niso seksualni konkurenti. Glorifikacija torej ne more biti popolna, saj ni polno investirana. Terminator I poleg tega niti ni pozitiven junak, ni moralen (eti~en, nadjazovski5), kot so npr. Superman, RoboCop, Batman... (Anti)junak je torej “bad guy”. (Ta “napaka” je v Terminatorju II odpravljena). Terminator je le stroj, ki uboga ukaze nekoga (iz prihodnosti vzetega) drugega. Terminator je zgolj izvr{ilni stroj, ki “kastracijsko preti” in “kastrira”, sam pa nikoli ni do`ivel kastracijske bojazni. To je stroj-imperativ, brez libida in (seksualne) `elje. Je stroj, ki ne ljubi, nima strasti in (verjetno) ne koitira in ne u`iva – zagotovo pa nima orgazmi~nih sposobnosti. Je stroj brez `elje. Terminator je poosebljena sugestija-ukaz nekoga tretjega. To je stroj, katerega privilegiran status v `enski `elji je dvomljiv. @enska `elja je vedno v koridorju mo{kega. Ona (Ono) si vedno `eli: “O, da bi mo{ki nekaj z menoj 3 Strukturno mesto naslovitve vpra{anja seksualnega u`itka je podzavest, bolje re~eno njen predzavestni del. Predpostavljamo lahko, da se v predzavesti izoblikujejo odgovori na vpra{anja, ki niti niso direktno zastavljena. Vpra{anja so vsekakor prej aluzija libidonoznega Onega. 4 Dilema zopet nastaja v podzavesti (predzavesti) in je tam na nek simboli~en na~in tudi re{ena. 5 “Nadjazovski” v tem primeru pomeni imeti ponotranjene moralne norme, ki so zna~ilne samo za ~loveka. Biti “nadjazovski” pomeni odre~i se instinktivnemu Onemu, sublimirati seksualno energijo, biti eti~en, usmerjen k t.i. vi{jim (“duhovnim”) ciljem... ČLANKI 155 Roman Vodeb 6 Ko govorimo o identifikaciji, je treba omeniti, da je le-ta lahko zavestna in oz. ali nezavedana. S teoretskega in psihoanalitskega vidika je seveda zanimivej{a nezavedna identifikacija kot ego obrambni mehanizem. Treba pa je {e poudariti, da je v tem spisu relevantna sekundarna imaginarna identifikacija (o primarni imaginarni identifikaciji s star{i v tem spisu ne govorimo). 7 Nezavedne fantazije funkcionirajo bolj na nivoju indukcij kot na nivoju fantazije. V nezavednem je robot preme{~en v seksualni objekt neglede na dilemo, ali robot zmore erekcijo oz. ali sploh poseduje falus. Podobnost med pravim mo{kim in robotom je pa~ popolna. Investicija v podobo robotiziranega mi{i~njaka se odra`a v ugodju ob gledanju te ekranizirane podobe. po~el!” ^e to po~ne robot, predstavlja le nadomestek za mo{kega. Robot postane zgolj ozna~evalec mo{kega, kar onemogo~a investicijo psihi~ne energije v koitus. Posledica je seveda zmanj{an u`itek. @enska kot deklica v svojem kastracijskem kompleksu namre~ ni zavidala penis robotu, temve~ mo{kemu. V tak{nih kontekstih se simptomatsko vselej izpostavlja vpra{anje identifikacije.6 Ali gledalec sploh lahko investira svojo energijo v identifikacijo z robotom – objektom brez erektivne potentnosti in brez orgazmi~ne sposobnosti? Terminator je seveda vselej (parcialno) zanimiv za identifikacijo in to predvsem zato, ker poseduje nad~love{ko mo~, ki jo gledalec neodvisno od same potentnosti lahko povezuje s tisto “potentnostjo” (mo~jo), zaradi katere nosi vlogo objekta (imaginarne) identifikacije. V primerjavi s Terminatorjem so vsa telesa kar naenkrat postala hendikepirana – nemo~na... Vpra{anje pa je, kako na tak{nega aseksualnega, (verjetno) impotentnega robota-mo{kega gledajo gledalke – `enske... ^e jim Nadjaz dovoljuje, v svojih zavestnih fantazijah moledujejo,7 ali ta ~lovek-stroj tudi koitira – torej ali je potentno falusen? @enska (in mo{ki) v tej situaciji, ~e ho~e (in njen libidonozni Ono to zagotovo ho~e in ta zahteva je kot `elja nezavedna), racionalizira ekraniziranega Terminatorja na dva na~ina: ali nazaj v ~loveka-igralca, Schwarzeneggerja, ki seveda premore potentnost, saj ni robot, temve~ robota samo igra; ali pa v neuni~ljivo ve~no (`e-lezno) potentnega robota – zmo`nega permanentne erekcije. S tak{no libidonalno vodeno racionalizacijo je seveda re{eno vpra{anje (`enskega) u`itka in mo{ke imaginarne identifikacije. Zavestna dilema impotentnega Terminatorja v teoreti~nem dis-kurzu seveda obstaja. Nedvomno so se je zavedali tudi holly-woodarji, ko so v svojih virtualiziranih filmih ustvarjali nove hiperjunake. V filmu RoboCop je dilema seksualnosti {e posebej izpostavljena. V kiborgu RoboCopu se (zaradi spominskih sledi v mo`ganih umrlega policaja Alexa Murphija) pojavi vpra{anje identitete. (Freudov) “Kdo sem?” ali “machine” (stroj) ali “human” (~lovek). Ko RoboCop vendarle nekaj “~uti” (ljubezen do svoje, sicer vdove `ene) in jo naskrivaj opazuje, ga vsi sku{ajo prepri~ati, da je vendarle le stroj, ki `enski ne more nuditi tistega, kar `enska pri~akuje od mo{kega – torej seksualne ljubezni... Medtem, ko je RoboCop kiborg (nezmo`en telesno seksualne ljubezni), pa so Spiderman, Superman in Batman ljudje, ki so vendarle sposobni ljubezni in seksualnosti. Vsi se le ob~asno podajajo v virtualne svetove, ki so medijsko delikatni ravno zaradi vpra{anja (seksualnega) u`itka. Verjetno so s tega vidika kot tr`ni artikel hollywoodarske in celotne ameri{ke industrije interesant-nej{e tiste virtualne figure, ki so v novih svetovih vsaj delno obdr`ale stik z `ivljenjskim nevirtualiziranim in nesublimiranim u`itkom. 156 ČLANKI Od imaginarne do simbolne identifikacije in nazaj v preobleki mi{i~njaka Zanimivo je, da v hollywoodizaciji telesa `ensko telo vendarle ostaja `enstveno `ensko. @enski kiborgi sicer lahko povsem normalno funkcionirajo v umetnosti, kjer jim `e zgolj ~udenje podeli mandat funkcioniranja. Povsem druga~e pa je na TV ekranu in filmskem platnu. @ensko telo ni in nekako tudi ne more biti terminatorizirano...8 Medtem ko bi hollywoodskega junaka lahko tretirali kot nekak{nega {portnika, saj navadno dejansko je {porten in igra tudi tak{no vlogo (izjeme seveda potrjujejo pravila – Woody Allen, Danny De Vito...), pa to ne bi mogli trditi za `enske. Te so na~eloma vedno (obrazno in telesno) lepe in seksualno privla~ne (vsaj tiste, s katerimi se `enske identificirajo). Hollywoodski in MTV-jevski, skratka ameri{ki model `enske ni mi{i~avost! @ensko terorizira manekenski tip lepote. Claudia Schiffer, Linda Evangelista, Naomi Campbell, Christy Turlinghton in kolegice z modnega sveta so tisti ideali, ki jim zavidajo in zato sledijo celo filmske in pop zvezde s Sharon Stone in Madonno na ~elu. ^e o sedemkratnem svetovnem prvaku v body-buildingu Arnoldu Schwarzeneggerju lahko govorimo, da se je z dokaj{njo lahkoto prebil v filmski svet ravno na ra~un svojega mi{i~astega telesa, pa to nikakor ne more uspeti `enski svetovni prvakinji v body-buildingu. Vrata v Hollywood so na~eloma odprta predvsem lepoticam. Res je, da so delno pomembne tudi igralske sposobnosti. Toda (telesna in obrazna) lepota in seksualna izzivalnost je pri `enskem vstopu v Hollywood privilegirana. Ravno zato v virtualnem svetu (mo{kih) hipertrofi~nih mi{ic `enska ostaja `enska. Lahko bi rekli, da zgolj `enskost perpetuira mo{ko (in `ensko) pozornost. Glorifikacija manekenskega modela (a la miss sveta) lepe `enske ve~no ustoli~uje v mo{ki `elji. Zato `enski body-building ni naletel na (tako) plodna tla, kot se je to zgodilo z mo{kim. Iz `enskega body-buildinga se je v zadnjih letih razvila nekak{na “soft” razli~ica – “miss fitness”, v kateri je glorifikacija `enske lepote v klasi~nem pomenu besede o~itna. Res je, da so te `enske {e vedno vezane na oblikovanje svojega telesa v fitness studijih (in na diete), toda v performansu svojega telesa tudi ple{ejo, aerobicirajo, gimnasticirajo in celo pred avditorijem in sodniki izpovejo svoj “lifestyle”. Za razliko od body-builderk (mi{i~njakinj) so te `enske ostale @enske. Še ve~, s svojim “lifestyleom” in imid`em so postale oz. ostale seksualni objekt – objekt, vreden mo{ke `elje, pogleda halucinacije, fantazije in po`elenja. Udele`enka na tekmovanju “miss fitness” namre~ ne more zmagati, ~e ni obrazno in ne le telesno lepa (na body-builderskih tekmovanjih je obrazna lepota seveda nepomembna). “Miss fitness” je nekak{en kompromis med klasi~nim izborom “miss” (npr. miss sveta), ki je delno odraz tako mo{ke kot tudi `enske `elje, in feminiziranih zahtev o `enskem dostojanstvu pri izboru. S tem je volk sit in koza cela. 8 ^e bi se to zgodilo, bi bil to po vsej psihoanalitski logiki neuspel poskus maskulinizacije `enskega telesa. ČLANKI 157 Roman Vodeb Polemike o `enskem in mo{kem mi{i~astem telesu pa seveda ne moremo korektno izpeljati brez nekaterih diskurzov. Iz psiho-analitskih spoznanj lahko vemo, da se `enska kot objekt mo{ke `elje oblikuje po mo{ki halucinaciji. Kljub temu, da je po Lacanu vstop simbolnega v realno radikalno kontingen~en, bo genera-liziran ideal `enske na~eloma vselej aludiral vitko `ensko. Vitka `enska bo zato (poleg razli~nih diet) vedno rabila {port, ne pa tudi body-building. Zadnje zlo, ki si ga (normalno heterosek-sualna) `enska `eli, so seveda mi{ice in nanje vezana mo~. Mi{i~asta (in fizi~no mo~na) `enska bo v kon~ni fazi (tako kot debela `enska – beri `enska s {iroko medenico oz. veliko zadnjico) vedno diskreditirana v odnosu do nemi{i~aste ({ibke) `enske. Ta teoretski radikalizem je posledica sprejema konceptualne analogije s procesom kreiranja sanj, ki ustoli~uje proces zgo{~evanja in preme{~anja z investicijo psihi~ne energije tudi v budnosti. Z dolo~eno zanesljivostjo lahko trdimo, da generalno gledano body-builderka (mi{i~njakinja) nikoli ne bo predstavljala ideal v mo{ki `elji kot objekt `elje. To kategori~no izolacijo lahko pove`emo na dva na~ina. Prvi~ s simboli~no kastracijsko pretnjo, ki jo mo{ki nezavedno zazna oz. skozi nelagodje v zavesti tudi ob~uti, ko pred seboj zagleda prete~ mi{i~asti konstrukt, poosebljen v, sicer nefalusni, body-builderki. Drugi~ pa z mo{kim sadisti~nim karakterjem, v katerem je penis legitimni zastopnik mo{kega sadizma. Penis je tista primarna mi{ica, zaradi katere vse druge mi{ice skozi proces “bodybildiziranja” (mi{i~izacije) telesa sploh postanejo pomembne. Zadnje, kar si “penis” `eli, je seveda `enska mi{ica na mestu manka (praznine) – na mestu vulve. To mu krati legitimno pravico do penetracije, defloracije in sadizma. Mazohisti~na `enska seveda ve (ta vednost pa je nezavedna), da ne sme posedovati (prevelikih) mi{ic, simbola mo~i, upora, potentnosti in erekcije. @ensko mi{i~evje penisu a priori krati sadisti~no kredi-bilnost, ki je konstitutivni del mo{ke `elje. Zaradi diskreditacije legitimitete iluzij o mogo~nem penisu v mo{kem vzbudi nelagodje in odpor do mi{i~aste `enske, in `enska to sluti oz. ve. Zaradi radikalne kontingen~nosti simbolnih procesov moramo seveda dopu{~ati mo`nost, da si nekateri (heteroseksualni) mo{ki `elijo imeti mi{i~ast objekt ljubezni. In nekateri mo{ki, {e posebno body-builderji, seveda racionalizirajo `ensko lepoto ravno v povezavi z “bodybuildizirano” (mi{i~izirano) `ensko postavo. @ensk, katerih simbolni procesi evocirajo zgo{~evanje in preme{~anje s faloizacijo lastnih telesnih mi{ic v smer hipertrofije, je seveda malo. Teoreti~no bi to bile predvsem homoseksualke (lezbijke) in bisek-sualke ter tiste `enske (“mo`a~e”), ki so svoj Ojdipov kompleks re{ile z zgledovanjem po mo{kih, biseksualke pa kljub temu niso postale. V koridor zgledovanja po mo{kih vedenjskih algoritmih in zavidanju penisa gravitira tudi nezavedna `elja po kastraciji mo{kega. Le-ta je ustoli~ena v prete~ih `enskih telesnih mi{icah in mo~i. 158 ČLANKI Od imaginarne do simbolne identifikacije in nazaj v preobleki mi{i~njaka Privilegij vitke `enske v mo{ki `elji in diskreditacija mi{i~aste (in debele) `enske torej omogo~a zaroko `enske s tak{nim rekreativnim {portom, ki posledi~no ne preti z mi{i~izacijo `enskega telesa... ^e se vrnemo k mo{kemu mi{i~astemu telesu, bi bilo vredno spregovoriti tudi o u`itku oz. o ugodju, ki ga mi{i~njak ~uti, ko v ogledalu opazuje svoje velike, nabrekle mi{ice. Res je, da s svojim narcisti~nim ogledovanjem spominja na `ensko (manekenko-lepotico), ki se ogleduje in se ve~no spra{uje, ali je ali ni (dovolj) lepa. Nikakor pa ne moremo fenomena body-buildinga povezovati zgolj s feminilnostjo mo{kih vedenjskih vzorcev. Gary Day9 razmi{lja, da se danes ljudje ni~ ve~ ne ukvarjajo z body-buildingom zaradi mo~i in samoobrambe, temve~ da bodybuilding danes pomeni precej ve~. Sami body-builderji pa se ne bi strinjali z Dayjevo ugotovitvijo, ~e{ da je to “poklic” delavskega razreda. Dejansko se danes v fitness studijih pojavlja vse ve~ intelektualcev. Za to seveda obstaja dolo~ena psihoanalitsko-sociolo{ka razlaga. Medtem ko so “intelektualci” storili `e skorajda vse, da so si ustvarili imid` “bolj{ega” (imajo dober socialni status), pa so (morda) hendikepirani ravno na podro~ju telesa. V tem trenutku se postavlja vpra{anje simbolne identifikacije. V {portu se ne zgodi ravno pogosto, da bi se statusno premo`nej{i sloji, kar intelektualci nedvomno so, ukvarjali s {portnimi panogami, ki so karakteristi~ne za socialno {ibkej{i sloj.10 Ravno to pa se je zgodilo pri body-buildingu. Intelektualci, ki nosijo avreolo bolj{osti, niso povsem zadovoljni s svojo simbolno identifikacijo. Njihov hendikep je ravno telo, bodisi atrofirano ali zama{~eno, in body-building jim danes omogo~a tudi dostop do lepega telesa, s ~imer bo njihova simbolna funkcija za odtenek bolj seksualna. Ideja-iluzija oz. `elja postati “subjekt, za katerega se predpostavlja, da `enski obeta u`itek”, je postala z body-buildingom uresni-~ljiva. V bistvu gre za paradoks parcialnega prevzemanja atributa nekoga drugega, ki sicer nosi simbolno funkcijo slab{ega – parcialno kastriranega... Vstop intelektualcev v body-building lahko pojasnimo tudi s tem, da je modeliranje mi{i~astega telesa vse bolj zapleten tehnolo{ki proces, ki mu ni vsakdo kos. Prehrana teh “{portnikov” je vse bolj zapletena, lahko bi rekli, da je postala prava mala znanost. Fitness klubi z dragimi trena`erji so prav tako postali shajali{~a finan~no premo`nej{e populacije. Po drugi strani pa lahko re~emo, da se zopet lahko zahvalimo Ameriki, Hollywoodu in reklamni industriji, da je tudi mo{ko telo seksualizirano kot `ensko. @enske ob reklamah, v katerih nastopajo na pol goli mi{i~njaki, dobesedno vzdihujejo. Zato mo{ki nimajo izbire. Podati se morajo v proces me{anja dveh ali ve~ih simbolnih funkcij, ki rezultirajo preskok v neko tretjo simbolno identifikacijo. Njihov Jaz je soo~en s pritiski libidonoznega Onega 9 Day G.: V razmislek: bodybuilding in druge zadeve, ^KZ, 1993, {t. 162-163, str. 201-212. 10 Sociologija {porta pozna ravno obratne zakonitosti. Npr.: Ko je tenis predstavljal statusni simbol, so si ni`ji sloji nadvse prizadevali vstopiti v svet tenisa. V trenutku, ko jim je to za~elo uspevati, so se vi{ji sloji za~eli preusmerjati v druge statusne {porte (golf, konjeni{tvo, polo...). ČLANKI 159 Roman Vodeb 11 Day G.: V razmislek: bodybuilding in druge zadeve, ^KZ, 1993, {t. 162-163, str. 201-212, 205. 12 S. Freud: @enskost, Delta 1-2 1995, str. 141. 13V tem kontekstu se ne bomo spra{evali o poreklu `elje,. Dileme, ali obstaja `elja v ~isti obliki (kar zagovarja lacanizem) ali ne, nas v tem trenutku ne zanima, saj govorimo o `e interpretirani `elji. Ravno zato re~emo, da je mo{ka `elja vezana na “po~etje z `ensko” in `enska na “po~etje z mo{kim”. 14 Primerjaj Slavoj @i`ek: Graf `elje – @elja in krivda (Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo), Analecta, Ljubljana, 1988, str. 125. in reagira po stereotipni amerikanizirani paradigmi, ki je vezana ravno na to tretjo simbolno identifikacijo. Ni torej dovolj imeti denar, biti in`enir, direktor, mened`er, profesor ali doktor, skratka ni dovolj biti bolj{i od (vsakega) drugega na intelektualnem podro~ju. Ni dovolj biti “subjekt, za katerega se predpostavlja, da je bolj{i od drugega,” oz. ni dovolj biti “subjekt, za katerega se predpostavlja, da je `enski v ponos”... Amerika je s Hollywoodom (v sinergiji s {portom) svetu vsilila paradigmo mi{i~njaka, ki z mi{i~no mo~jo kastrira in `enski obeta seksualni u`itek, in mo{kim ne preostane drugega, kot da to paradigmo sprejemajo. Res je, da je vdor simbolnega v Lacanovo realno radikalno kontingen~en, toda v tem dru`benem trenutku se nahaja v hollywoodiziranem in “{portiziranem” “mi{i~nem” koridorju, v katerem je kastracija konstitutivni element. Biti bolj{i, pomeni posedovati, poleg vseh prej omenjenih atributov bolj{osti, tudi lepo, mi{i~asto telo, s katerim bo `enska zadovoljna v seksualnem smislu, in telo, ki bo v drugem mo{kem vzbudilo zavist. Lastnik mi{i~astega telesa ima idejo (v~asih ideja ne prese`e ravni iluzije), da ravno na ra~un telesa fascinira vsako `ensko in si izbori privilegirano mesto v njeni seksualni fantaziji in `elji. Ta ideja je sicer lahko zavestna, je pa tudi podzavestna, kar je za razumevanje diskurza {e pomembnej{e. V tem dru`benem trenutku ve~ina mo{kih posredno ali neposredno simbolizira {port v povezavi z bolj{ostjo in zmago, kar je v kon~ni fazi vezano na kastracijo oz. Ojdipov kompleks. Day sicer ugotavlja, da body-building ni pravi {port.11 Toda tudi v netekmovalnem body-buildingu je vedno prisotna tekma. Tekmovalnost je konstitutivno pravilo soo~enja enega samca z drugim. Tekmujejo vsi `ivalski samci (za samico). Zakaj ne bi bil tudi ~love{ki samec, ki ima v svojem nezavednem v`igosan tudi Ojdipov kompleks s kastracijsko bojaznijo, tekmovalen v t.i. neformalnem, sublimiranem smislu. Mo{ka tekma je imperativ par excellence. Po Freudovem mnenju mo{ki tekmovalnosti botruje t.i. “mo{ki protest”, ki se simptomatsko subvertira v vedenjske algoritme vsakega mo{kega. Mo{ki bi torej bil po Freudovem mnenju tekmovalen tudi v primeru, ko ne bi za to tekmovalnost obstajali nobeni socialni vzroki, in ob tem pravi: “Mo{ki ne morejo `iveti s sebi enakimi...”12 Ojdipov kompleks je markanten in se nikoli ne izte~e (zatone, razplete) v dobesednem pomenu. Vedno namre~ obstaja `enska (in drugi mo{ki) in mo{ka `elja locirana v koridorju `enske.13 Lacanovski diskurz bi se v tem trenutku obrnil k o~etu – tekmovalnost oz. zmagovanje kot `elja po fascinaciji o~etovega pogleda.14 V na{em diskurzu pa bi se raje opredelili za fascinacijo vsakega seksualnega konkurenta in vsake `enske oz. objekta `elje. Mi{i~njak-samec vedno (na nezavednem nivoju, v primarnem procesu, v Lacanovem realnem) tekmuje z drugim samcem (o~etom) in v ozadju vsake tekme na posreden 160 ČLANKI Od imaginarne do simbolne identifikacije in nazaj v preobleki mi{i~njaka na~in stoji kastracija oz. @enska. Zato lahko re~emo, da je tudi netekmovalni body-building {port, ker je prav tako tekmovalen, saj je, zaradi ustroja (mo{ke) du{evnosti, tekmovalno `e samo `ivljenje. Ko je Fromm dana{njega ~loveka (mo{kega) ozna~il kot homo mackinus (in ne homo sexualis, kot je po Freudu oz. psihoanalizi kot diskurzu o vzroku edino logi~no), je seveda mislil njegov manifestni, lahko bi rekli imaginarni del (kamor bi lahko umestili tudi homo ludens, homo faber ali homo aestethicus...). Mo{ki se danes (na videz) res bolj nagiba k strojem, {portnim avtomobilom, motorjem, igri, delu, estetskim u`itkom in virtualnim svetovom... Toda ta obrat (stran) od `enske je navidezen in v bistvu po eni strani predstavlja {e en (obupen) poskus obrniti se k @enski, po drugi strani pa (pravtako obupen) poskus sublimirati tisto seksualno energijo, ki nastaja zaradi `elje, locirane v polju `enske. V tem trenutku seveda ne smemo ignorirati mogo~ega vpra{anja: “Ali bom v `ivljenju samo seksal ali bom delal {e kaj drugega?” Upor proti seksualni `elji je seveda mo`en, vendar nikakor ne moremo govoriti o permanentni ignoranci, ki jo re`irata Nadjaz in Jaz. Upor je vedno za~asen, sinergira pa z bolj ali manj sek-sualizirano sublimacijo. Vsako sublimiranje ima zaveznika v simbolnem polju (Freudovega primarnega procesa oz. Lacanove realnosti), ko subjekt v svojem nezavednem sebe identificira kot “subjekt, za katerega se predpostavlja, da je bolj{i, da je objekt (imaginarne) identifikacije, da je objekt fascinacije mo{kega in `enskega pogleda...” Ta simbolna identifikacija seveda lahko obvladuje nesublimirano seksualno `eljo. Vendar, “Ono vedno najde pot”, kot je poudarjal Freud. Mo{ka latentna `elja je torej {e vedno na nek na~in vezana na `ensko kot univerzum. Spomnimo se Lacanovega “Che vuoi?”... Kaj ho~e lastnik {portnega avtomobila (namesto avtomobila seveda lahko vpi{emo tudi mi{ice, motori~ne sposobnosti...) povedati s tem, ko vozi ta avto? “Vozi{ {portni avto, toda kaj `eli{ s tem povedati?” (“Na kaj s tem opozarja{?”) Frommov {portni avto ni {portni avto v dobesednem pomenu, temve~ je zastopnik, simbol in simptom ne~esa. Ne moremo se zadovoljiti zgolj s tezo o statusnem simbolu oz. o simbolu bolj{osti. Za to frazo se seveda skriva precej ve~. Skriva se vrednost v filozofskem pomenu besede – vrednost v razmerju do objekta `elje: @ENSKE. Skriva se nezavedna `elja (v Lacanovem diskurzu bi rekli `elja Drugega). In ta naj bi bila seksualna, saj se zanjo v kon~ni fazi vedno skriva kastracija. V tej zvezi lahko oz. celo moramo {pekulirati in zanemariti na~elo kontingen~nosti “to~ke pre{itja” v Lacanovem grafu `elje, ter re~i, da Frommov {portni avto nadome{~a oz. zastopa oz. simbolizira penis – torej je falus. ^e diskurz o mi{i~njaku obrnemo v smeri `elje, se seveda zopet lahko vpra{amo, “Kaj mi{i~njak s temi svojimi, ni~emur ČLANKI 161 Roman Vodeb 15 Tukaj diskurz ne velja obrniti zgolj v smer Freudove interpretacije da Vincijeve Sv. Ane oz. Michelangelovega Mojzesa, ko umetnik nezavedno v svoje delo vtke nekaj, kar lahko poimenujemo projekcija nezavedne misli. V tem kontekstu `elimo izpostaviti vzrok “bega” v umetnost. Zakaj se torej umetnik ukvarja z umetnostjo? Projekcija ~esa je to njegovo “ukvarjanje”. Freud v tem kontekstu umetnika povezuje s seksualno frustracijo in sublimacijo seksualne energije... “Kultura je zgolj farsa, morbidni rezultat potla~ene seksualnosti... To je prekletstvo usode, proti kateremu smo brez mo~i.” - Glej. C. G. Jung: Spomini, sanje, misli, DZS, Ljubljana 1993, str. 164. 16 @elja in krivda (Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo), Analecta, Ljubljana 1988, Slavoj @i`ek: Graf `elje, str. 131. 17 @elja in krivda (Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo), Analecta, Ljubljana 1988, Slavoj @i`ek: Graf `elje, str. 134. 18 @elja in krivda (Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo), Analecta, Ljubljana 1988, Slavoj @i`ek: Graf `elje, str. 134. (razen izgledu) slu`e~imi mi{icami, `eli povedati?” – “Na kaj nas `eli opozoriti?” Dana{nji teror mi{i~astega telesa na manifestno-zavestnem nivoju sicer lahko povezujemo z idejo o ~loveku-mo{kem kot o homo musculusu. Toda na latentno-nezavednem nivoju ~lovek-mo{ki ostaja homo sexualis, saj tisto, kar prikrito sporo~a s svojo telesno formo, aludira seksualnost, kastracijo, potentnost, falusnost... Mi{ice ne ozna~ujejo mi{ic, temve~ ozna~ujejo bolj{ost – ozna~ujejo penis; so simptomatska nadomestna tvorba. Asociacije na lingvisti~no polemiko o razcepu med lokucijsko in ilokucijsko mo~jo izjave so v tem kontekstu o~itne. Res, da tukaj ne govorimo o izjavah, temve~ o vizualno-slikovnih podobah. Ne bomo torej rekli, da se na mesto onstran izjave ume{~a `elja (`elja Drugega), temve~ se na mesto onstran videne fantazemske podobe (mi{i~astega telesa) ume{~a `elja radikalne Drugosti. V tem trenutku ne bi kazalo obiti Freudove topike Jaz, Nadjaz, Ono. Skozi radikalno Drugost se namre~ vedno v obliki simptoma prika`e libidonalno Ono. “Ono vedno najde pot...” Zato je `elja Drugosti vedno tudi `elja Onega. Na mesto lingvisti~ne izjave moramo v tem diskurzu nujno umestiti simptomatsko obna{anje mi{i~njaka. Kaj nam ho~e mi{i~njak s svojim “lifestylom” in vsakodnevnim mu~enjem povedati? Kaj nam v resnici `eli sporo~iti umetnik, ko trdi, da njegovo umetni{ko delo nekaj konkretnega sporo~a?15 Kaj nam (v resnici) sporo~a {portnik, ko podira svetovne rekorde in premaguje svoje tekmece? S. @i`ek pravi, da je fantazma konstrukt, ki zapolni praznino, zev `elje Drugega; fantazmatski konstrukt izjave (mi pa dodajamo podobe, vedenja...) je na~in, kako se izognemo situaciji, ko Drugi od nas nekaj ho~e, pa te `elje Drugega ne moremo prevesti v pozitivno interpelacijo, v mandat, v poslanstvo, s katerim bi se lahko simbolno identificirali.16 Fantazma nastopi kot odgovor na “Che vuoi?”, na neznosno enigmo `elje Drugega, manka v Drugem, hkrati pa je fantazma tista, ki tako reko~ daje koordinate na{emu `elenju, ki konstituira okvir, znotraj katerega lahko sploh nekaj `elimo. Sama (zavestna) `elja je v bistvu obramba pred (nezavedno) `eljo. “@elja, strukturirana skozi fantazmo, je obramba pred (nezavedno) `eljo Drugega, pred to (~isto), trans-fantazemsko `eljo.”18 @i`ek sicer temu citatu v oklepaju dodaja: `eljo smrti v ~istem stanju (~emur pa bi se v na{em diskurzu izognili). Kadar polemiziramo o psihoanalitskih vidikih nekega sociolo{kega dogajanja, se praviloma ne bi smeli izogniti diskurzu o investiciji psihi~ne energije. Torej, da mi{i~njak lahko s svojim telesom po~ne to, kar pa~ po~ne, mora od nekod prejemati psihi~no energijo, ki mu zagotavlja vsakodnevno dizajniranje, modeliranje in ogledovanje telesa. V tem trenutku smo vstopili v polje libidinalne ekonomije. Za tem, lahko bi rekli virtualnim 162 ČLANKI Od imaginarne do simbolne identifikacije in nazaj v preobleki mi{i~njaka svetom hipertrofiranega mo{kega telesa, po vsej logiki stoji Freudov libido – natan~neje re~eno sublimirani libido. Ta sublimacija pa tudi po deseksualizaciji na nek na~in ostane seksualna, kar je v procesu sublimiranja redkost. V tem primeru gre za sinergisti~no delovanje kar nekaj obrambnih mehanizmov (potla~itve, racionalizacije, sublimacije, premestitve, zgostitve, zanikanja, simbolizacije, kompenzacije...) Zato se ne bomo zadovoljili in be`no omenili, da nas (marsikoga) hipertrofirano mi{i~asto telo body-builderja (in mi{i~astega {portnika, npr. dvigalca ute`i, {printerja, plavalca, telovadca...) asociira na erekcijsko potentnost penisa. V tem delu diskurza se velja oprijeti Freudovih procesov zgo{~evanja in preme{~anja, ki z investicijo psihi~ne energije v primarnem procesu (v nezavednem), preko simbolizacije Lacanovemu realnemu, podelijo status, ki mu konstitutivno pripada. Imaginarna zavest (Jaz in Nadjaz) seveda o tej simbolizaciji ne ve ni~. Mi{i~njaka pogled (v ogledalu) na lastno telo fascinira. Neznansko mu godi “mi{i~asti oklep”, ki mu podeli avreolo “bolj{osti”, “potentnosti”, mo~i; podeli mu simbolno funkcijo – simbolno identifikacijo. Vpra{anje, ki se samo postavlja, se glasi: “Za koga biti bolj{i, potentnej{i, lep{i, mo~nej{i...?” Zagotovo ne zase (kot mnogi zavestno izjavljajo). Mi{i~njak ni narcis v Freudovem pomenu besede. Ali je “teater” namenjen zgolj `enski kot seksualnemu objektu, ali to sodi kot opozorilo seksualnim konkurentom – drugim mo{kim, ali pa je teater namenjen materi... ali celo o~etu? @i`ek pravi, da se za imaginarno identifikacijo skriva `elja po fascinaciji o~etovega pogleda...19 Kogarkoli bi mi{i~njak `e rad fasciniral (fasciniral pa bi vsekakor rad vse), to seveda stori skozi optiko lastnega Velikega Drugega. Lacanov Veliki Drugi seveda prebiva znotraj subjekta. Freudovo konceptualno polje pa se osredoto~a na nezavednost z epicentrom v onojevskem libidu. Sredi{~na to~ka fascinacije oz. mo{kega prizadevanja je vselej `enska – neglede na tezo, da je vsak mo{ki lahko biseksualen. @enska je konstitutivno vtkana tudi v u~inek simbolne identifikacije. V nezavednem je namre~ subjekt seksualiziran zaradi mega vplivov libidonoznih struktur v Onem. Subjektu je podeljena neka simbolna funkcija. V nelacanovskem psihoanalitskem jeziku bi lahko rekli, da je (nezavedna) indukcija subjekta v zvezi s samim seboj tak{na, da se subjekt skozi to optiko vidi kot “subjekt, ki okolico opozarja kot na seksualno bitje s/z ...” Od imaginarne identifikacije smo torej pre{li k simbolni identifikaciji, ki je (po Lacanu) identifikacija subjekta z neko ozna~evalsko potezo v radikalni Drugosti, v Velikem Drugem – simbolni ureditvi. Ta poteza zastopa subjekt za nek drug ozna~evalec – drugo osebo. “Mi{i~njak” (kot subjekt, ki objektu `elje – `enski obeta seksualni u`itek) je torej tista konkretna upodobitev – poteza. @i`ek v razpravi Graf `elje pravi, da je to lahko tudi ime ali mandat, ki ga subjekt sprejme nase 19 @elja in krivda (Dru{tvo za teoretsko psihoanalizo), Analecta, Ljubljana 1988, Slavoj @i`ek: Graf `elje, str. 134. ČLANKI 163 Roman Vodeb 2z0a @t ee oljrae tisnk ok rpi svidh ao a( nD ar uliz{ tov )o, (“u~itelj”, “gospodar”, “mo`”, “`ena”...;20 mi pa ob mi{i~njaka Analecta, Ljubljana 1988, postavimo tudi (mi{i~astega) {portnika, rockerja, filozofa, Slavoj @i`ek: Graf `elje, umetnika, intelektualca, v ~rno usnje oble~enega str. 124. uniformiranca...). Simbolna identifikacija (zavestna in nezavedna) pa ni edina identifikacija v subjektu. Poleg primarne Lacanove “realnosti” obstaja `e omenjena zavestna, avtoprevaralna, iluzorna, sekundarna realnost – imaginacija. Imaginarna identifikacija je vrinjena identifikacija, ki v subjektu nastopa nekako “po vsej sili”, vendar je po svoje la`na in na nek na~in re{evalna. Gre za razmerja imaginarnega Jaza do svoje podobe – do imaginarne identifikacije. V Lacanovem grafu `elje govorimo o u~inku retroverzije, saj se opira prav na imaginarno raven. Nosi ga `e omenjena iluzija Jaza kot avtonomnega dejavnika, kot nosilca, ki je `e od samega za~etka navzo~ kot iluzorni samodejni izvir svojih dejanj. To imaginarno samodo`ivljanje Jaza kot izvira svojih dejanj je za subjekt re{evalno in predstavlja na~in subjektovega spregledanja o zaslepljenosti za svojo radikalno odvisnost od vsemogo~ne Drugosti – od simbolnega, ~igar posledi~ni u~inek v resnici je. Odtujenost subjekta od imaginarnega Jaza vsekakor obstaja in je konstitutivna. Imaginarni Jaz se identificira s svojo imaginarno podobo (zaradi “zrcalnega stadija”). Razcep in razlika med imaginarno in simbolno identifikacijo je nepremostljiva. Razkol med likom, v katerem se vidimo, in to~ko, od koder se gledamo, da smo si v tem liku v{e~, je zopet konstitutiven. Razmerje med imaginarno in simbolno identifikacijo je (po J.-A. Millerju) razmerje med “konstituirajo~o” in “konstituirano” identifikacijo. Imaginarna identifikacija je identifikacija s podobo, v kateri smo si v{e~, z likom, ki predstavlja tisto, “kar bi radi bili” (npr. Terminator, RoboCop, Batman, Superman, Spiderman, Kickboxer...). Simbolna identifikacija pa je identifikacija s samim mestom, od koder se gledamo, da se vidimo v obliki, v kateri smo si v{e~. Dana{nji mladeni~-mo{ki ni le imaginarno in iluzorno postal Arnold Schwarzenegger (Sylvester Stallone, Jean Claude Van Dame, Bruce Lee...), sprejel je simbolno identifikacijo – postal je seksualni objekt, vreden `enskega po`elenja. Morda je celo postal objekt (imaginarne) identifikacije za nekoga drugega. Simbolna identifikacija pa ni vezana zgolj na gledi{~e lastne radikalne Drugosti oz. gledanja na sebe kot na “subjekt, ki ... “. Mi{i~njak je dejansko postal potencialni objekt mo{ke (sekundarne imaginarne) identifikacije in `enskega po`elenja. Podoba, ki vseskozi opozarja: “Poglejte me, tu sem, vreden sem va{ega pogleda, fantazije, ljubezni in `elje, vreden sem privilegijev. Tak sem, kot si me `elite...” Ilokucijska mo~ vizualne podobe ni “glas vpijo~ega v pu{~avi”. @enska, ki ob~uti ugodje ob pogledu na {portnika (mi{i~njaka), je v bistvu sprejela pogled mi{i~njakove ({port- 164 ČLANKI Od imaginarne do simbolne identifikacije in nazaj v preobleki mi{i~njaka nikove) radikalne Drugosti – sprejela je njegovo “etiketo”. Simbolna identifikacija si je v `elji `enske21 izborila svoje mesto – svojo simbolno funkcijo. Mi{i~njak ni Pre{ernov “slep poet”, ki se “ukvarja” z nepopularnim “petjem”, Slovenci mu namre~ ne “ka`ejo oslov”, mi{i~njaku (seksualna) “sre~a nikoli ne la`e”, mi{i~njak “dobro `ivi”... (vpra{anje pa je, kako bo umrl – posebno tisti, ki se ba{e s koncentriranimi proteini in anaboliki). Vizualni dra`ljaj (podoba mi{i~astega telesa) torej pri mnogih `enskah spro`i neko investicijo psihi~ne energije... Ugodje ob gledanju lepega mi{i~astega mo{kega telesa `enski omogo~ata ravno procesa zgo{~evanja in preme{~anja, ki to telo, te nabrekle, tonizirane, erektirane in “velike” mi{ice na nek na~in faluizirata. Ko je Freud v Analizi sanj (1899) predstavil dva temeljna procesa kreiranja latentnih sanj (zgo{~evanje in preme{~anje), je nakazal, da sta oba aktualna tudi v budnem stanju. Da so v neko senzorno predstavo vklju~ene premestitve in zgostitve z investicijo psihi~ne energije (v primarnem procesu), lahko sumimo, ko se stvari dogajajo z neverjetno `ivostjo, vzburjenostjo (ugodjem ali neugodjem) in afektom.22 In dojemanje lastnih mi{ic, trdosti, nabreklosti in toniziranosti (in ne samo mi{ic, temve~ tudi mo~i) je za body-builderja ({portnika) izjemen u`itek (kot tudi za `ensko s tovrstno simbolizacijo, ki je dele`na pogledov na to mi{i~asto telo). Ogledovanje in tipanje teh svojih nabreklih, nadpovpre~no velikih mi{ic neznansko godi. Tisti, ki imajo mi{ice res dobro razvite, bi se bili sposobni ogledovati in se tipati po ve~ ur – in to tudi po~nejo. Treba pa je {e enkrat poudariti, da se za tem navideznim narcizmom vendarle na nek na~in skriva `enska. In `enske, ki gravitirajo k tosmerni simbolizaciji Lacanovega realnega, res padajo v seksualne ekstaze, ~e so vsaj na nek na~in (morda zgolj kot gledalke v eroti~nih {ovih) “dele`ne” teh mi{ic. Pri fenomenu ugodja ob dojemanju lastnih mi{ic s strani mo{kega (in mo{kih mi{ic s strani `enske) v Lacanovem jeziku govorimo o vstopu simbolnega v realno v neki “to~ki pre{itja”, ki se nahaja v koridorju kastracije. Ne bi pa smeli preve~ dobesedno razumevati Lacanovo poudarjanje naklju~nosti to~ke pre{itja. Simbolizacija je res na~eloma kontingen~na (poljubna in na-klju~na), vendar pa v tem primeru povezave velikih, nabreklih, telesnih mi{ic asociativno lahko in moramo povezati z zastopnikom spolnega nagona, to je mo{kim spolnim organom – penisom... Zakonitosti zgo{~evanja in preme{~anja nas seveda na to opozarjajo. Podobno so razmi{ljali `e anti~ni filozofi. Artemidor je bil mnenja, da telesne mi{ice v sanjah ne predstavljajo mi{ic, temve~ simbolizirajo penis....23 Tako smo diskurz pripeljali oz. ga kon~no obrnili v smer Ojdipovega kompleksa in kastracije... 21 Ne v `elji vsake `enske -temve~ le tiste, ki ima simbolni register v nezavednem kompatibiliziran s simbolno identifikacijo mo{kih. 22 S. Freud: Tuma~enje snova, Matica srbska, Beograd l. 1970, str. 309. 23 Povzeto po M. Faucault: Zgodovina seksualnosti, str. 24, (Artemides: Klju~ za razlago sanj). Falus kot ve~ni krivec `enskega u`itka si vendarle izbori mesto v primarnem procesu (Lacanovem realnem) `enske. Seveda pri ČLANKI 165 Roman Vodeb `enski ne moremo govoriti o generalizirani simboli~ni faloizaciji telesnih mi{ic. Kot je `e bilo omenjeno, je simbolizacija realnega naklju~na, vendar so zastopniki spolnega nagona dokaj univerzalni. Mo{ki spolni organ – penis – je v tem zastopstvu konstitutivno, lahko bi celo rekli arhetipsko, prisoten. V tem trenutku nas ne zanima, ali je te`nja vsakega pripadnika rase homo sapiens po koitusnem orgazmu generi~no determinirana ali zgolj privzgojeno nau~ena kot stvar interpretacije `elje. Lahko pa smo si enotni, da si tako mo{ki kot `enska vzajemno `elita stopiti v seksualni odnos z idejo, kronati ga s koitusnim orgazmom. Le-ta pa je konstitutivno vezan na mo{ko erekcijsko potentnost. Zato lahko generaliziramo in re~emo, da vsak mo{ki, ki ob~uti ugodje ob gledanju in ob~udovanju lastnih mi{ic, te svoje mi{ice s procesoma zgo{~evanja in preme{~anja ter z investicijo psihi~ne energije simbolizira v falus. O izjemah niti ne bi mogli govoriti, saj so tisti mo{ki, ki so indiferentni do svojih telesnih mi{ic in iz njih izhajajo~e mo~i, s svojimi obrambnimi mehanizmi reinterpretirali nezavedne asociacijske procese. Teh izjem je spri~o medijske hollywoodizacije in glorifikacije mi{i~astega oz. {portnega telesa zelo malo. ^e v tem diskurzu te~e beseda o mi{i~njaku, pa seveda {portniku ne smemo odvzeti podobne simbolne (identifikacije) funkcije, ki si jo je s te`avo pridobil. Športnik (tisti, ki je okra{en s telesnimi mi{icami in na njih vezano mo~jo) je v bistvu privilegiran seksualni objekt – tisti, ki igra vodilno vlogo v `enski `elji in ki kot objekt `enski obeta u`itek. Na tem mestu lahko ponovimo `e izre~eno paradigmo, ki {portnika mi{i~njaka interpelira v “subjekt, za katerega se predpostavlja, da zmore seksualno zadovoljiti (pote{iti) `ensko,” oz. ga interpelira v “subjekt, za katerega se predpostavlja, da dobro koitira”; je “subjekt, za katerega se predpostavlja, da je bolj{i od (vsakega) drugega.” Športnik-tekmovalec ima v dolo~enem simbolnem polju {e ve~ji privilegij v `enski `elji kot body-builder. Športnik namre~ lahko zmaguje in premaguje svoje (seksualne) tekmece formalno in neformalno. V psihoanalitskem `argonu bi lahko rekli, da {portnik (bolj kot mi{i~asti body-builder) na simboli~en na~in kastrira oz. kastracijsko preti, ker ima mo`nost formalne, splo{no priznane, zmage. V body-buildingu pa slast zmage ni karakteristi~ni atribut. Pri body-buildingu ne gre toliko za zma-govanje na tekmovanjih, temve~ bolj za modeliranje in dizaj-niranje telesa. Body-builder ima zgolj idejo (iluzijo) o zmagi, za dejansko formalno priznano zmago pa je prikraj{an. Katero telo je lep{e, bolj mi{i~asto in s tem (generalno) bolj{e, je namre~ stvar interpretacije in subjektivne presoje oz. nezavednih indukcij v simbolnem registru. Zaradi obrambe nezavednega Jaza, imenovane racionalizacija, je seveda vsak zase zmagovalec – saj poseduje hipertrofirane mi{ice. In ravno (lastne) mi{ice so tiste, 166 ČLANKI Od imaginarne do simbolne identifikacije in nazaj v preobleki mi{i~njaka ki tako godijo. Ko govorimo o narcisti~nem ogledovanju toniziranega (“erektiranega”) telesa, s tem ne mislimo na klasi~en freudovski na~in. Freudov narcizem je namre~ patologija. Ko si body-builderji ({portniki) ogledujejo svoje mi{ice, pri tem ~utijo neko ugodje. ^e so mi{ice trde in velike, so prav zadovoljni s svojim delom, ~eprav ne popolnoma (vedno nekaj manjka). Psihoanalitska {pekuliranja v trenutku obra~ajo diskurz k `enski. V mi{i~njaku obstaja nezavedna (predzavestna) ideja, da bo `enska tista, ki bo zadovoljna z njegovim telesom. Mi{i~asto telo bo {ele podelilo legitimiteto tistim sadisti~nim vzgibom, o katerih je Freud trdil, da obstajajo nekje v nezavednem vsakega mo{kega. ^e se vrnemo k `enski, lahko ponovimo, da je `ensk, katerih vstop simbolnega v realno ni na asociacijsko logi~nem mestu falusa in (zaradi dolo~enih obrambnih mehanizmov) ne faloizirajo mo{kih telesnih mi{ic investirano, verjetno nekaj ve~ kot mo{kih. Vendar ~e je telo dovolj mi{i~asto, sama faloizacija nobeni `enski ne uide. Vsaka `enska ne dvomi v obstoj penisa in ve za svoj manko. Zato ne moremo obiti dispozitiva, da so faloizirane fantazme tudi pri `enski konstitutivne. Zavestne negacije, ki se jih oklepa marsikatera `enska, so seveda irelevantne in povezane s cenzuro Nadjaza. Mo{ko {portno (mi{i~asto) telo `enske libido-nozne strukture, izhajajo~e iz Onega, a priori erotizirajo. Tej onojevski faloizaciji ozna~evalske strukture se Nadjaz mnogokrat zoperstavi. Zato nezavedni Jaz evocira veliko svojih obrambnih mehanizmov, da lahko kompromitira te`nje Onega s cenzuro Nadjaza. Zavestno do`ivljanje je v bistvu `e razplet teh kom-promitacij. Zato ne bi mogli trditi, da dolo~ene `enske (heteroseksualke) ne faloizirajo mo{kih telesnih mi{ic.24 Prej bi lahko rekli, da sta procesa zgo{~evanja in preme{~anja s strukturacijo simbolov vmesila {e nekatere druge vsebine, do katere tisti subjekt nima afinitete. Kak{na je bila ta notranja kompromitacija, je odvisno od razmerja med investicijskimi in protiinvesticijskimi silami. Teh kompromitacijskih procesov pa ne moremo niti avtoanaliti~no prou~evati. Opremo se lahko le na psihoanalitski diskurz. Ker pa je status nezavednega trhel, je psihoanaliza vedno vsaj delno vezana na {pekulacije. Opozicija psihoanalitskemu diskurzu je zato konstitutivna, vezana pa je na cenzuro Nadjaza, ki ne trpi seksualnosti. ^e ta diskurz o mi{icah izpostavlja dispozitiv, mu je mogo~e (z dolo~enega raciona-liziranega vidika) vselej oporekati. Vendar pa to {e vseeno ne pomeni, da v tem diskurzu niso bile izre~ene nekatere resnice v zvezi s telesnimi mi{icami, {portnim telesom in body-buildingom. 24 Faloizacija biseksualnih in predvsem homoseksualnih `ensk je seveda druga~na, kot faloizacija heteroseksualnih `ensk. 25 O tem zadnjem, o denarju, sicer {e ni vredno soditi. “Ni slep, kdor se s {portom ukvarja, Kranjec oslov mu ne ka`e; {portniku-mi{i~njaku (seksualna) sre~a nikoli ne la`e, on (dobro) `ivi in ne umrje brez d’narja.25” ČLANKI 167 Milan Zver O dveh poljih svobode: individualna in institucionalna avtonomiija 0. Nekaj pojmovnih in metodoloških nastavkov za razpravo o avtonomiji V razpravi o svobodi ne moremo prezreti koncepta avtonomije, že zaradi tega ne, ker se pojma po obsegu in vsebini dopolnjujeta. Fond sodobne literature o avtonomiji1 nenehno narašča in postaja predmet proučevanja mnogoterih znanstvenih disciplin, še posebej psihologije, politologije, filozofije in sociologije. Pojavlja se v zvezi z različnimi nosilci. Poleg posameznika, torej individualne avtonomije, govorimo o avtonomiji civilne družbe, organizacijski avtonomiji, avtonomiji manjšin, cerkva, socialnih in verskih skupin, narodov, držav ipd. Kljub vse večji integraciji sveta se istočasno veča avtonomizacija posameznih entitet. Celo splošno uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin, ki unificirajo in univerzirajo določene standarde varovanja dostojanstva posameznika, države samopripoznavajo kot meta-zakon, neke vrste univerzalni kategorični imperativ, pri čemer se “zavestno” odpovedujejo formalni suverenosti nad svojim ozemljem. To povečuje avtonomijo posameznikov in njihovih ustanov za varovanje svobode ljudi. Celo več: ne le da se odpovedujejo suverenosti nad posameznikom, priznavajo mu prednostno mesto tudi znotraj svoje organizacijske oblike. Nacionalna država zagotavlja okvir svobodnega izražanja posameznika. To je posledica vse bolj uveljavljene kulture v svetu, povezane s procesom samoovedanja posameznikov kot posameznikov in narodov kot narodov. (T. Hribar) ČLANKI 169 1 Izvor pojma je gr{ki: ontos (sam) in nomos (zakon) in pomeni samozakonodavstvo ali samozakonitost. Izvorno se je pojem nana{al na neodvisni status gr{kega polisa. Avtonomija je torej v antiki pomenila neodvisnost od tuje vladavine dolo~ene politi~ne skupnosti. Šele v 17. st. so za~eli filozofi pojem navezovati na posameznika, njegov um in na~in bivanja. Individualna avtonomija ima torej domicil v filozofiji. S stali{~a posameznika razumejo danes pojem avtonomije v razli~nih vedah po svoje: filozofi so ve~ ali manj ohranili tradicionalno razumevanje avtonomije kot samozakonodavstva, samodolo~nosti in tudi neodvisnosti ~loveka od zunanjih avtoritet in prisile, v psihologiji pa je poudarek na du{evnih in Milan Zver intrapsihi~nih strukturah, ki omogo~ajo svobodo in neodvisnost Jaza pred zunanjimi dejavniki, kakor tudi kot kontrolo jaza nad nekaterimi psihi~nimi funkcijami in nagoni. Pojem avtonomije je pravzaprav skrit v mnogih pojmih. Zato se bomo nanj ve~krat vra~ali in vzpostavljali njegovo razmerje do drugih. Vsekakor opredelitev individualne avtonomije, kakor jo zna~ilno liberalisti~no definira npr. Longmanov slovar sodobne angle{~ine -“sposobnost samoodlo~anja brez vpliva kogarkoli drugega” - seveda ne zado{~a. 2 Kak{no je razmerje med kategorijama nacionalna suverenost in nacionalna avtonomnost oziroma med suverenostjo in avtonomnostjo nacije? Avtonomnost nacije je {ir{i pojem kot suverenost nacije. Nacija (ob~a volja dr`avotvornega naroda) je suverena do svojih dr`avljanov in suverena do drugih nacionalnih dr`av. Po tem zunanjem vidiku se suverenost in avtonomnost nacije pomensko pokrivata, medtem ko sta notranja suverenost nacije in notranja avtonomnost nacije bistveno razli~ni. Nacija je lahko popolnoma neavtonomno struktu-rirana, a vendar je popolnoma suverena v odnosu do svojih dr`av-ljanov. V tem primeru gre torej bolj za odnos heteronomije, zato je pravilneje, da se notranja suverenost nacije, ~etudi gre za notranjo avtonomnost, razume bolj kot odnos heteronomije ob~ega nad posameznim. V tej to~ki suverenost pomensko sovpade z radikalnim V klasi~ni filozofski tradiciji je poudarek avtonomije na posameznikovi samopodreditvi Zakonu, s ~imer utemeljujejo njegovo suverenost nad samim seboj, suverenost kot umnega bitja nad ~utnotelesnim. Avtonomen posameznik ni suveren nad drugimi – po Rousseauju, kot vemo, kot tak tudi ni svoboden – suveren je lahko le sam nad seboj. Kajti suverena je po Rousseauju le ob~a volja, njen nosilec pa je ljudstvo ali tudi nacija. V tem je razlika med avtonomijo in suverenostjo posameznika.2 Pojem avtonomije je relativen in s takimi pojmi je, kot ugotavlja Lindley, tako kot s ple{avostjo. Vemo, kaj to je, a kljub temu ta pojem uporabljamo tako za tistega, ki {e ni izgubil vseh las, kot za popolnega brezlasca. Lindley v delu Autonomy pojmuje avtonomijo (posameznika) kot samouravnavo posameznika v dru`bi v smislu samogospostva (“self-mastery”), kar naj bi pomenilo, da posameznik gospoduje nad seboj in da isto~asno ne hlap~uje drugemu (1986, 6). Mimogrede, Lindley razlikuje tudi med konceptom avtonomije in med koncepcijo avtonomije. Koncept se esencialno ve`e na sam predmet percepcije, pri koncepciji pa gre za svojsko interpretacijo in analizo koncepta avtonomije. Za razliko od mnogih empirikov, ki so avtonomijo merili z matemati~nimi funkcijami, jo Lindley meri opisno, s stopnjo heteronomije. Heteronomija pomeni tak{na prepri~anja nekoga, ki so: posledica pomanjkanja razuma (ali zmote), in tak{na delovanja, ki so pod dominacijo drugih ali pa slabosti volje akterja (1986). F. Katz “po sistemsko” definira avtonomijo kot {tevilo neodvisnih odlo~itev posameznega dela nekega sistema (161), ki pomeni tudi mero neprizadetosti socialnega sistema v njegovih interakcijah z drugimi sistemi (164). R. Dahl jo v politi~nem smislu razume kot politi~no neodvisnost z odsotnostjo nadzora drugega (1982, 16). Nadzor (“cotrol”) kot kontra-pojem je v bistvu komplementarni pojem avtonomiji. Avtonomija in nadzor izpri~ujeta prepletenost dveh nasproti stoje~ih procesov in slogov eksistence, ki je generalna dilema politi~nega `ivljenja. Gre za njihovo razmerje. V socialnih odnosih pa govori o socialni avtonomiji (kot socialna neodvisnost); v tem primeru pa je njegov komplementarni pojem regulacija. Dahlov diadni analiti~ni model je primerljiv z drugimi, ki na podoben na~in pristopajo k problemu avtonomije (Berlin: negativna svoboda – pozitivna svoboda; Lane: avtonomija – vpliv ipd.). Dahl se seveda ne ukvarja le z avtonomijo posameznika, ~eprav pravi, da se model lahko aplicira nanj, nenazadnje gre vedno za relacije med posamezniki (ali med njegovimi agregati). V delu Dilemas of Pluralists Democracy, ki nosi podnaslov Autonomy vs. Control, se je ukvarjal s sistemskimi vpra{anji pluralisti~ne demokracije in demokrati~nega pluralizma. Ugotavlja, da tako sistem kot individui morajo posedovati avtonomijo, ~eprav so po drugi strani tudi nadzorovani. Toda vsak 170 ČLANKI O dveh poljih svobode: individualna in institucionalna avtonomiija razvija “impulz” v smeri vse ve~je lastne neodvisnosti (1982, 33). Glavni prispevek Dahla k razpravi o avtonomiji pa je, da je demo-krati~ni sistem sistem, nelo~ljivo povezan z avtonomijo. V tem pa se bistveno lo~i od Berlina, ki te navezave nujno ne vidi. Dahl zavra~a koncentracijo in centralizacijo oblasti; tak sistem ve~ine, da bi celotno oblast obvladovala osrednja oblast, naj zamenja poliar-hi~na, horizontalna razdelitev oblasti na ve~ manj{in. Vsak pogled na avtonomijo posameznika, ki je enak ali ki se nana{a na negativno pojmovanje svobode, je preozek. Young vidi pri avtonomiji posameznika dva pomena: dogodkovnega, ki je v bistvu avtonomija trenutka, in dispozicionalnega, kjer je te`i{~e na dolgoro~nem procesu samorealizacije. Pomembno je Youngovo stali{~e, da si je za avtonomijo potrebno prizadevati oziroma delati (1986, 9). Tudi Hannah Arendt trdi podobno: “Dokler delujemo, smo svobodni, ne prej in ne pozneje, kajti delovanje in biti svoboden je eno in isto” (Arendt, 1997, 299), Pravi, da je politi~no podro~je “posvetno vidni kraj”, kjer se svoboda lahko manifestira, udejanja v besedah, dejanjih, dogodkih. Pozitivni del individualne avtonomije se deloma uveljavlja v prostoru javnega (svoboda do). Svoboda je v tej lu~i lahko smisel politike samo, ~e slednjo razumemo kot teren javnega, ki ni le omejen od terena zasebnega, temve~ med njima vlada celo nujno potrebna napetost (tako kot med sfero dr`ave in civilne dru`be). Kje je polje uveljavljanja individualne avtonomije? Najprej pri sebi, v tisti elementarni zasebnosti (samopripoznanje moralnih na~el in norm, naj gre za konvencionalna ali nekonvencionalna) in navzven, v odnosu do drugega in drugih; ta del avtonomije lahko udejanja le v socialnem kontekstu, kar izhaja iz socialne narave njegove eksistence. Posameznik je lahko avtonomen v dru`bi medsebojne odvisnosti, ki jih povzro~ajo zakoni, moralni standardi, mre`a nalog in dela itd. V tem smislu gre za intersub-jektivno pojmovanje individualne avtonomije.3 Celo intrasub-jektno polje zasebnosti je posledi~no svojstvena vez s skupnostjo, saj je rezultanta socializacijskega procesa, s katerim dru`ba posamezniku posreduje kulturne in kognitivne sposobnosti. Za politi~no znanost je nedvomno pomembna tudi zunanja, dru`beno-sistemska. A vendarle usidrati posameznika le v dru`benost pomeni zanikanje njegove eksistence kot konkretnega, neponovljivega individualnega bitja. Avtonomno bivanje in ravnanje posameznika je odvisno od dejavnikov v njegovem socialnem okolju, ki dolo~ajo obseg in kakovost njegove avtonomije. V tem smislu pojem svobode posameznika ni identi~en avtonomiji posameznika, ki zdru`uje suverenost nad samim seboj in prostost v ravnanju navzven. Pojem individualne avtonomije je torej {ir{i, saj vklju~uje notranjo (fenomenolo{ko) in zunanjo, dinami~no razse`nost. Slednja je sinonim za indivi- pojmovanjem svobode kot obvladovanje drugega in zato Young zaklju~uje, da je pojem nacionalne dr`ave te`ko primerljiv z vsebino pojma individualna avtonomija (1986, 3). 3 Pu~nik ima po drugi strani popolnoma prav, ko opozarja, da posameznika ni mogo~e reducirati le na “dru`beno” bitje, ki da se ne more ukvarjati z ni~emer drugim kot z dru`bo, ki da je “vse”. Pu~nik, ki izhaja iz “razsvetljenskega programa”, meni, da je ~lovek s tem, ko je postal izvor vsega legitimiranja dru`benih institucij, bil mi{ljen kot konkretni individualni ~lovek (1988, 205). ČLANKI 171 Milan Zver 4 Individualna avtonomija in svoboda se pogosteje ve`eta na problem politike. ^e individualno avtonomijo razumemo celovito, potem ugotovimo, da se pojma v dobr{ni meri prekrivata, in celo, da je politika pogoj za uveljavljanje dobr{nega dela svobode posameznika. V primeru, da je prostor politi~ne dejavnosti zo`en (ne-demokracija), se pojma izklju~ujeta. V takih pogojih v politiki ni svobode, nasprotno: Hannah Arendt trdi, da je “politi~no sploh zdru`ljivo s svobodo samo, kolikor zagotavlja mo`no svobodo politike”. V nasprotnem je prostor svobode obratnosorazmeren s prostorom politike. 5 Pojem osebe se razlikuje od pojma osebnosti: prva ozna~uje entiteto posameznika kot osve{~enega ~love{kega bitja, medtem ko je osebnost “kvalitativna” nadgradnja osebe kot take; je celovito, avtonomno, zrelo bitje, ki ga bomo nekoliko podrobneje predstavili s pomo~jo socialno-psiholo{kih dognanj. 6 Znano je namre~, da ve~ja “razvitost” leve ali desne hemisfere mo`gan odlo~ilno vplivata na oblikovanje nekaterih osebnih sposobnosti pri posamezniku. Nevarnost genetskega in`eniringa je namre~ prav na tem podro~ju, saj se da po mnenju strokovnjakov neposredno vplivati na “oblikovanje” (npr. z ESB metodo – electrical stimulation of the brain) kar na 60 % njihove povr{ine. dualno svobodo. Avtonomne osebnosti so lahko zrele socialne osebnosti v demokrati~nih socialno-politi~nih pogojih. Svoboda posameznika4 je v tem smislu o`ji pojem, saj zaobsega le “zunanjo” dimenzijo pojma avtonomije posameznika. V tem je podoben Laskijevi trditvi, da je posameznik svoboden, ~e ga sistem pusti v prepri~anju, da je svoboden. Avtonomija posameznika vklju~uje torej intersubjektivno (relacijsko) razse`nost, ki predpostavlja, da je lahko posameznik avtonomen le v vzpostavljenih razmerah do drugih in drugega, ter intrasubjektivno razse`nost (substan~nost), ki predpostavlja racionalno zrelost posameznika oziroma osebnost. 1. Avtonomen posameznik kot zrela oseba oz. osebnost V pojasnjevanju zapletenega modela dejavnikov, ki vplivajo na avtonomijo posameznika, je Kantova teorija suverenosti racionalnega oz. umnega jaza nad neracionalnim nezadostna. Odprla pa je mnoga vpra{anja, na katera odgovarja sodobna znanost {e danes, {e posebej, kdaj in kako je posameznik “zmo`en” biti avtonomen oziroma, kaj ga dolo~a kot osebnost.5 Filozofski vpogled v posameznika je obi~ajno izhajal iz speci-fi~ne razlage ~lovekovega zna~aja. Tisti, ki so ~loveka antropo-lo{ko vezali na egoizem in sovra`nost do drugih, so obi~ajno producirali totalitarnej{e politi~ne in dru`bene koncepte, drugi spet, ki so v ~loveku prepoznavali altruisti~en in “human” zna~aj, so zasnovali druga~ne teorije. ^e bi ~loveka opazovali zgolj po teh dveh karakternih dimenzijah, potem ~lovekovih pravic in svobo{~in sploh ne bi mogli (ali ne bi bilo potrebno) ne koncipirati, ne realizirati. Antropologija nam v tem kontekstu slu`i zlasti s spoznanjem o dvojni naravi ~lovekove narave in realisti~ni percepciji ~lovekovega karakterja. Odgovor moramo iskati torej v preu~evanju u~inkovanja dveh skupin faktorjev: 1. notranji, osebnostni, in 2. zunanji oz. socialno-politi~ni. Behavioralne {ole, pa tudi v zadnjem ~asu zelo raz{irjeno raziskovanje osebnosti v psihologiji preu~ujejo v glavnem ~lo-vekovo obna{anje oziroma vedenje, vse manj pa je filozofskega poudarka na “suverenem subjektu”. Luthans je npr. natan~no analiziral determinante ~lovekovega osebnostnega razvoja. Celovit model naj bi vklju~eval biolo{ke, kulturne, dru`inske, socialne in situacijske u~inke (1985, 105). Ker bomo druge faktorje v nadaljevanju posebej analizirali, omenimo na kratko le vpliv biolo{kih, ki se ka`e zlasti v dednosti in pa vlogi mo`gan.6 Misel o prostosti posameznikovega duha se torej vse bolj umika meritvam njegovega vedenja ali celo dolo~anja. 172 ČLANKI O dveh poljih svobode: individualna in institucionalna avtonomiija Uveljavljajo se pristopi, ki zanemarjajo notranje, kognitivno-vzgojne predpogoje za svobodo posameznika. Nekateri menijo, da svoboda kot taka nima neposredne povezave s socializacij-skimi procesi. Svoboda je po tej paradigmi dana kot potenca, kot mo`nost. ^e sistem posamezniku zagotavlja temeljne civilne in dr`avljanske svobo{~ine in pravice, je to za svobodo posameznika dovolj. Nepomembno je, ali se on tega zaveda ali ne. Laski, ki izhaja iz koncepta negativne svobode, izpu{~a {e eno razse`nost svobode posameznika: pozitivno ali kreativno. Posameznik bo sku{al svoje sposobnosti uveljaviti v okolju, v skupnosti. Za pozitivno svobodo bo torej potreboval avtonomno substanco, ki si jo bo pridobil s socialnim u~enjem in vzgojo, ter socialni sistem, ki bo spo{toval avtonomijo posameznika. Zrela osebnost je torej nujen pogoj za pozitivno svobodo, ni pa zadosten. Obenem pa lahko le zrela osebnost v socialnem okolju deluje (in biva) avtonomno.7 Kdaj pa nastopi trenutek, ko lahko re~emo, da je posameznik zrel za samostojno soo~anje s socialnim in politi~nim izzivom? Civilizacije so razli~no formalizirale to zrelostno mejo v razvoju posameznika. V sodobni dr`avi je ve~inoma uveljavljena “mera odraslosti” 18 let. Posameznik pridobi dolo~ene dr`avljanske in socialne pravice, pa tudi dol`nosti. Seveda le s starostjo ni mogo~e izraziti zrelosti osebe. Benn npr. ocenjuje, da je posameznik avtonomen takrat, ko postavi razloge za svoje delovanje in ko je sposoben ponovno premisliti situacijo v lu~i novih razlogov (V: Young, 1986, 10). Kljub temu se zdi, da brez upo{tevanja razvojnih faz v osebnostnem razvoju ni mogo~e popolnoma odgovoriti na vpra{anje, kdaj postane posameznik dovolj zrela osebnost.8 Teorija osebnosti tematizira posredovanje socializacijskih in spoznavnih izku{enj na razvijajo~ega se posameznika. Od teh posredovanj je odvisno, ali se bo posameznik razvil v resni~no avtonomno osebnost, ali bo ostal le skupek dru`beno posredovanih vsebin, le objekt obdelave socialnega in`eniringa, t.j. konformist, asocialno ali celo patolo{ko bitje. ^e je splet sociali-zacijskih agensov prete`no konformisti~no-tradicionalen, bo posameznik pojasnjen s socialnim okoljem, s ~imer je njegova avtonomnost prizadeta `e v samem izhodi{~u. Pogosto zasledimo stali{~e, da “nekonvencionalno” obna{anje izra`a in pojasnjuje posameznikovo individualnost; njegova posebnost naj bi dolo~ala njegovo neponovljivost. Znano pa je, da je tudi enkratnost posredno rezultanta socialnega okolja. ^im bolj raznovrstno je posameznikovo socialno u~enje, tem ve~ja je mo`nost, da bo raznovrstnej{a, bogatej{a in nazadnje suverenej{a in neponovljiva njegova osebnost, ko se bo vklju~eval v razli~ne socialne skupine, dejavnosti, s tem pa se bo sre~eval z mnogimi vedenjskimi obrazci, informacijami, kar mu bo dalo dodatne potence za avtonomno dr`o v okolju. V tem smislu bi lahko trdili, da je 7 S pojasnjevanjem avtonomnega pri posamezniku se je v filozofiji najve~ ukvarjala psihoanalitika. Freud, avtor znanega psihosocialnega modela razvoja osebnosti, lo~i oralno, analno, ojdipsko in genitalno fazo. Nekateri mu o~itajo, da je pripisoval pretirano velik pomen biolo{kim dejavnikom v osebnostnem razvoju, s ~imer naj bi pokopal idejo o avtonomnem posamezniku (V: V.Godina, 1991, 139). Freudovski Nadjaz (individualna sfera absolutne racionalnosti, moralnosti, a tudi tesnobe) res sku{a obvladati “patolo{ki” del osebnosti, vendar se Jaz vseskozi sku{a zaradi pritiskov in svojevrstne torture “zdravega” umakniti v sfero ugodja, v prostost, v svobodo s slabo vestjo, v heteronomijo, ki izvira iz nagonov. Mo`nosti avtonomnega, suverenega obna{anja posameznika so minimalne, saj je le to lociral v Nadjaz (1987, 355), nima lastnosti oz. zmo`nosti avtonomnega delovanja. Le v kolikor Nadjaz kot suveren obvlada Jaz in Ono, je delovanje posameznika avtonomno. Freud razbije posameznika na Nadjaz, Jaz in Ono, zato v njegovi teoriji ne eksistira avtonomen individuum, marve~ je avtonomen le Nadjaz kot del osebe. 8 Zgodnje faze v razvoju osebnosti je natan~no obdelal Erik Erikson (Childhood and Society, 2d ed., avtor, New York). K njegovim raziskavam bi veljalo dodati razvojna obdobja odraslega posameznika, s katerimi se je ukvarjal Daniel J. ČLANKI 173 Milan Zver Levison, ki lo~i {tiri obdobja: vstop v svet odraslih (22-28), ustalitev (33-40), vstop v odraslost srednjih let (45-50) in vi{ek srednjih let (55-60). Ti razvojni modeli so v preu~evanju mesta in vloge posameznika v dru`bi naploh in pri rapravah o svobodi posameznika v sistemu posebej nepogre{ljivi, {e posebej, ker odpirajo dodatno razse`nost, ki so jo doslej mnogi pristopi zanemarjali, t.j. starost, ki je gotovo ena od najpomembnej{ih spremenljivk v razvoju osebnosti. stopnja avtonomije posameznika v sistemu sorazmerno odvisna od nedolo~ljivosti (nepredpisanostjo) vlog. Npr. sistem srednjega usmerjenega izobra`evanja je bil v funkciji planiranja vlog in njenih nosilcev, kar pomeni, da je pu{~al zelo malo proste izbire. V primeru, ko je splet u~inkovanja socializacijskih agensov dovolj liberaren, se posamezniku privzgojijo in priu~ijo zmo`nosti (sposobnosti) “ekstra-kreacije”. Šele v tem smislu je pridobljeno socializacijsko u~enje predpogoj individualne avtonomije. V nasprotnem primeru dru`ba ne vzgaja svobodnih ljudi, subjektov, marve~ “objekte”, nosilce predpisanih vlog s skupno nalogo, da se biolo{ko in socialno reproducira, kar je z vidika zgodovinskega razvoja entropi~no. Teorija vlog je utemeljena na podmeni, da je osebnostna struktura zrcalna podoba institucionalnih vrednot. S tem naj bi dosegli dvoje: kontinuiteto in harmonijo. Podoben motiv zasledimo pri Adornu, ki je govoril o “vzgoji za avtonomijo” in jo razumel izklju~no kot intelektualno potenco (1983, 104). Avtonomen posameznik, zrela osebnost ali subjekt, kakor ga imenujejo v filozofiji ali socializacijski teoriji, pa ni zgolj “mirror image” socialnega sistema, ni le pasivni sprejemnik vplivov politi~nokulturne mre`e, marve~ socialni sistem spreminja v objekt svoje kreativnosti. Sodobni psihosocialni pristopi k osebnosti so v nasprotju s konservativno teorijo vlog, utemeljeni na postavki, da posameznika z njegovimi kreativnimi nepredvidljivostmi ni mogo~e zreducirati na vlogo. Avtonomen posameznik je nad tem. V dolo~itvi posebnosti osebnostne strukture individua, ki bi ne bil le pasivno in negativno svoboden, marve~ tudi kreativno (vpliven socializator), bi opozorili na Argyrisov razvojni model, kjer je identificiral posebne dimenzije ~lovekove osebnosti. Preglednica: Argyrisov kontinuum od nezrele do zrele osebnosti:* nezrela osebnost zrela osebnost odvisnost neodvisnost pasivnost aktivnost skromna pestrost obna{anja pestrost obna{anja plitki interesi globji interesi kratkoro~na perspektiva dolgoro~na perspektiva podrejeni polo`aj superioristi~na dr`a pomanjkanje samozavesti samozavestnost in nadzor *V: Luthans, 1985, 104. Psihoanaliti~na paradigma zagotavlja, da je avtonomen le posameznik z zna~ilnostmi zrele osebnosti. V preglednici je 174 ČLANKI O dveh poljih svobode: individualna in institucionalna avtonomiija predstavljen idealen tip avtonomne osebnosti, v resni~nem `ivljenju pa ima t.i. zrela osebnost tudi kak{no posebnost nezrele. Tako smo s pomo~jo filozofije in zgodovine politi~ne misli ter s prikazom nekaterih sodobnih dognanj politologiji mejnih disciplin dolo~ili notranje determinante avtonomnega posameznika. A v celostni analizi njegove realne pozicije v dru`bi {e nekaj manjka. To je upo{tevanje niza zunanjih dejavnikov, ki na mikro in makro dru`benem nivoju vplivajo na posameznikovo bivanje in delovanje. V preglednici predstavljeni zreli osebnosti (avtonomnemu posamezniku) je socializacija dala vse – znanje, vrline in vrednote, vse tisto nujno, kar potrebuje za avtonomno `ivljenje. Navzlic notranji avtonomiji, njegovi “suverenosti nad samim seboj”, bo te svoje prednosti navzven te`ko uveljavljal, ~e mu socialno okolje tega ne bo omogo~alo. V primeru, da sistem posamezniku zagotavlja pravice in svobo{~ine, se posameznik v dru`bi uveljavi kot avtonomna oseba (=osebnost), ~e izpolnjuje dva pogoja: 1. da obvlada dolo~ene vrline in znanje, ki jih je pridobil s socialnim u~enjem, ter vrednote, ki jih je sprejel z vzgojo (te mu zagotavljajo mo`nost poistovetenja s skupnostjo, kar zagotavlja obema stabilnost); 2. da so mu na razpolago institucionalne mo`nosti oz. transparentno politi~no oz. socialno okolje, ki se odziva na posameznikove potrebe, pobude in participacijo. Nekateri so primarnim socializacijskim dejavnikom avtonomije posameznika (dru`ina, osnovna {ola in Cerkev), od katerih je v mladosti odvisno socialno u~enje, pripisovali pretiran pomen. Druga skrajnost pa je, da bi jih zanemarjali. Dr`ave (posebej v totalitarizmih) so se obi~ajno naslanjale na dr`avne socializatorje, saj so vzgajale posameznike po meri vladajo~ega sistema. Vselej so si najprej podredili {olo, nato pa {e druge mehanizme politi~ne socializacije. Mnogokrat so za to uporabili tudi verske ustanove. Seveda so dru`beno-sistemski dejavniki enako, ~e ne celo odlo~ilneje vplivni kot biolo{ki ali celo primarno-socializacijski. Dolo~ajo obstoje~e politi~no-kulturne obrazce in okvire vedenja posameznikov, identitete, ki si jih posamezniki pridobivajo s socialnim izobra`evanjem in vzgojo. Ti v marsi~em vplivajo in pojasnjujejo situacijsko obna{anje in tudi trajnej{e obna{anje in delovanje posameznikov in tudi kolektivnih entitet ter obstoje~e tipe politi~ne kulture. Seveda pa pri individualni avtonomiji ne moremo spregledati pravnega vidika. ^lovek predstavlja v pravno urejenih dru`bah kot fizi~na oseba “primarni sociolo{ki substrat pravne subjek-tivnosti“, je naslovljenec pravic, svobo{~in in dol`nosti, a tudi kreator. Na podlagi te ugotovitve je pravo vselej antropomorfno (Cerar, 1993, 23). Kajti pravni ~lovek kot nosilec pravic in svobo{~in (dol`nosti) v okviru prava ni realen, naravni ~lovek, ČLANKI 175 Milan Zver temve~ je s strani pravnega reda konstituirana tvorba, ki predstavlja le pribli`ek naravnemu ~loveku. Glede tega je klju~no spoznanje, da konkreten svoboden ~lovek vstopi v stik s pravom v trenutku, ko sku{a uveljaviti dolo~ene, kodificirane pravice in svobo{~ine, s ~imer v abstraktno pravo prena{a vsebino, `ivljenje. Zato konkretizacija svobode pomeni udejanjanje abstraktnega prava oziroma sistema pravic in svobo{~in. Brez te dejavne komponente posameznika lahko svoboda in avtonomija ostaneta le na ravni abstrakcije, kot kodificiran sistem pravic in svobo{~in. Vendar ume{~anje posameznika v socialno okolje ne moremo zadovoljivo pojasniti le v pravnem smislu. 2. Avtonomen posameznik v socialno-politi~nem okolju Posameznik ne vstopa v socialna razmerja enodimenzionalno: ne vzpostavi le vezi z drugo osebo (jaz-ti), se pravi dualno dru`-benost, marve~ multidimenzionalno, oziroma pluralno. Njegovo pripoznavanje so~loveka v lastnem izku{enjskem izkustvu je lahko temeljnega pomena za to razmerje, vendar za njegov konkreten polo`aj v skupnosti ni zadostno (v kolikor ne predpostavimo, da so vsi ljudje apriori in de facto zrele in moralne osebnosti). Do kolik{ne mere je dru`ba odprta (utemeljena s svobodo), je odvisno od stopnje avtonomije posameznika in institucij v skupnosti. Zaradi tega je vitalnega pomena, ali skupnost spo{tuje dostojanstvo posameznika, ali mu dopu{~a avtonomijo ali pa ga, nasprotno, “dr`i na vajetih” kot funkcionalni del sistema (vlog). V sodobnosti zelo diferenciran socialni sistem vzpostavi vrsto vezi s posameznikom. Narava teh vezi je lahko tak{na, da vzpodbuja avtonomni polo`aj posameznika, ali pa ne, ~e je pretirano avtoritarna ali celo totalitarna. Individualna avtonomija u~inkuje vertikalno – kot sklop odnosov dr`avljana in dr`ave, ter horizontalno – kot sklop relacij med posamezniki. V prvem primeru vstopa posameznik v stik s politi~nimi avtoritetami, v drugem enakopravno s posamezniki in socialnimi identitetami. V “sistemu avtoritete” ima najpomembnej{e mesto dr`ava9, ki zagotavlja skupnosti identiteto in kohezijo. S stali{~a politi~ne filozofije je posameznik kot dr`avljan po dru`beni pogodbi prenesel del svoje suverenosti na dr`avo in {ele pripoznanje nujnosti tega transfera ga napravi avtonomno bitje in enakovrednega drugim. Posameznikov vpliv, status in eksistenca pa so odvisni tudi od razmerja med dr`avo kot sfero politi~ne avtoritete in politi~ne mo~i ter dru`bo, kot sfere ekonomske mo~i, bogastva, dobrin, 176 ČLANKI 9 “Subjekt pa lahko pomeni avtonomnega nosilca samega sebe: v tem pomenu so dr`avljani subjekti, ker niso podrejeni drug drugemu. Podrejenost dr`avi jih osvobaja medsebojne podrejenosti” (Stres, 1997, 82). Na tem je utemeljena pravna dr`ava, torej enakosti pred zakonom. O dveh poljih svobode: individualna in institucionalna avtonomiija storitev, prostega ~asa itd. Posameznik, ki ni osamljen otok, se ne “osvobodi” objema obeh, zato je edino celovito gledanje na njegovo svobodo tisto, ki upo{teva, da svojo avtonomijo ures-ni~uje v obeh institucionaliziranih sferah: ne le v dr`avi (po Heglu in nekaterih marksistih) in ne le v civilni dru`bi (Hayek, Friedman). Sistemske okoli{~ine avtonomije posameznika (pod to besedno zvezo mislimo mo`nost uveljavljanja tistega dela avtonomije posameznika, za katerega so potrebni organizacijsko-institucionalni pogoji; v tej zvezi govorimo v bistvu o pojmu individualne svobode, ki je funkcija individualne avtonomije) pojmujejo zelo razli~no: participativna koncepcija predpostavlja soobstoj mno`ice kanalov za ~lovekovo delovanje v sistemu, neparticipativna pa temu ne pripisuje ve~je vloge, kajti avtonomijo posameznika razume v omejenem obsegu (“od”). Npr. Laski je znan po stali{~u, da je glavni omejevalec svobode dr`ava in da je njej najve~ja gro`nja prav svoboda (1985, 161), J.S. Mill pa je iskal vzroke nesvobode v “despotizmu” obi~ajev, v svojstvenem konvencionalizmu civilne dru`be. Sodobni predstavnik klasi~ne liberalisti~ne koncepcije t.i. minimalne dr`ave Hayek trdi, da je minimalna mo~ dr`ave pogoj individualne svobode in avtonomije. Le v taki skupnosti je mogo~a odstranitev ovir in prisile v delovanju posameznika. Enako dokazuje Friedman. Po njegovem mnenju je dovolj, ~e je v dru`beni strukturi uveljavljena tr`na ekonomija, ki sama po sebi zagotavlja svobodo posameznika. Friedman govori o dveh klju~nih civilnodru`benih pogojih svobode posameznika: 1. da so podjetja v privatni lasti, in 2. da so posamezniki popolnoma svobodni pri odlo~anju o tem, ali bodo sodelovali v nekem procesu menjave ali ne (Friedman, s.14). Nasproti temu Jordan na{teva nekaj razlogov, zakaj sodoben posameznik ne more brez dr`ave, ~eprav je to sfera, ki najbolj posega v njegovo zasebnost. Najprej gre za (fizi~no) varnost, ki je pomembna vrednota sodobnega ~loveka. Dr`ava mu nadalje zagotavlja uveljavljanje nekaterih osnovih ~lovekovih svobo{~in in pravic in, nenazadnje, prav dr`ava posamezniku omogo~a svobodo izbire (omogo~i mu informacije, prilo`nost itd.). @e te usluge “najvi{jega servisa” ne pomenijo ni~ drugega kot pogoj, da ~lovek, dr`avljan (ki pomeni v pravno-politi~nem smislu justifikacijo odnosa med dr`avo in “odraslim” posameznikom) uresni~uje svojo svobodo v dr`avi in z njeno pomo~jo. Almond je nasprotno problem zaostril s tezo, da je politi~ni sistem v bistvu institucionalizacija politi~no-kulturnih vrednot. Po njegovem le anglo-ameri{ki politi~ni sistem omogo~a avtonomijo razli~nih vlog. Ta tip sistema (kulture) predpostavlja visoko diferencirane, manifestne, organizirane ter tudi zbirokratizirane vloge, zato je stabilen. Zanj je zna~ilna notranja disperzija mo~i in vpliva, visoka stopnja nadomestljivosti ipd. (1956, 398). Kaj naj bi ČLANKI 177 Milan Zver 10 Almond se je tu dotaknil temeljnega vpra{anja, in sicer, ali je lahko smotrno nekriti~no vsiljevati zahodno liberalno koncepcijo individualne avtonomije oz. sistema ~lovekovih pravic in svobo{~in de`elam, ki nimajo veliko skupnega z zahodno kulturo. S svojo tezo, ki je v nasprotju z na~elom univerzalnosti pravic in svobo{~in, se je ujel z nekaterimi neo-marksisti, ki trdijo enako, le da je v ozadju druga~na ideologija in drugi interesi (Bedjaoui, 1987). Tak pristop, da “vzhod” iz mnogih razlogov ni zmo`en razviti sistema, ki bi bil utemeljen na svobodi posameznika, ki so ga lansirali liberalci, so sprejeli levi~arji in ga dopolnili s tezo, da {e posameznik v tedanjem socializmu ni “pripravljen” za svobodo, saj potrebuje dolo~ene materialne predpogoje, ki jih je mogo~e ustvariti le s kolektivno akcijo in materialnim razvojem dru`be. Tako so nasproti individualni svobodi postavili na~elo razvoj-nosti. Po tej logiki bi totalitarna dr`ava pridobila legitimnost, le to pa je izrabljala za ustvarjanje potrebne kohezivnosti v dru`bi. Dilema pa sploh ni enostavna. Veliko je tudi kriti~nih opazk na vsiljevanje liberalnega modela. Znano je, da so ta na~in legitimiranja svoje oblasti uporabljali tudi nekateri ju`noameri{ki voja{ki re`imi, ki so bili znani po drasti~nem kr{enju ~lovekovih svobo{~in in pravic. pomenila Almondova klasifikacija za svobodo posameznika, ki naj bi bila usojena le zahodnim politi~nim re`imom in zahodni kulturi?10 V analizi odnosa posameznik-politi~ni sistem se torej postavlja klju~no vpra{anje korelacije med individualno avtonomijo in posameznimi zvrstmi politi~nih sistemov, ki svobodo (avtonomijo) posameznika bolj vzpodbujajo kot kak{ni drugi. Tipi~na je npr. Berlinova teza, ki trdi, da avtonomija posameznika ni odvisna od demokrati~nosti ureditve. Pogostej{e so nasprotne teze in sicer, da je politi~ni sistem najpomembnej{i dejavnik individualne avtonomije. Tako naj bi liberalnej{i re`imi producirali ”avtonomisti~ne”, neliberalni pa “neavtonomisti~ne” osebnostne strukture. A vse ve~ je tudi kritik na ra~un liberalnodemokrati~nih re`imov. Lindley (1986) je prepri~an, da tudi ti vzgajajo neavtonomne posameznike, kar naj bi bil paradoks liberalne emancipacije. V socializacijski teoriji je poznan klasi~ni binarni model, sestavljen iz dveh navez: avtonomija-nekonformizem-disfunkcio-nalnost in neavtonomnost-konformizem-funkcionalnost. V prvem primeru naj bi {lo za neke vrste odprto dru`bo, v drugem pa ne. Podobno kot Lindley tudi Godina meni, da je lahko “nekonformi-zem najbolj u~inkovita oblika slu`nosti socialnemu sistemu in njegovi reprodukciji” (1991, 154). Prevladuje pa teza, da lahko le avtonomni posamezniki zagotavljajo dolgoro~no stabilnost sistema.11 Vsekakor so v 20. stoletju poznani re`imi in njim pripadajo~e oblike politi~ne socializacije, temelje~e na zavra~anju individu-alizma (fa{izem, komunizem), pristopali k reprodukciji sistema v “socialno-in`enirskem smislu”. Ti sistemi so posameznika odtegovali od zgodnjih oblik vezanosti (zlasti od dru`ine in vere). Poseben primer je bila donedavna Sovjetska zveza. Zasebnost so pojmovali kot relikt bur`oazne dru`be. Komunisti~na “etika” je zahtevala popolno in nesebi~no podreditev kolektivu, pa najsi gre za dr`avo, partijo, razred ali internacionalo. Pogoj za to je bila totalna politi~na socializacija. @e vrtci so mno`i~no vzgajali otroke Revolucije, in ta socializacija se je raztegnila v zrela leta. V ~asu kulturne revolucije na Kitajskem so posku{ali socializirati celo spolni akt, glede na to, da so za te namene pripravili posebne javne prostore. Kolik{en je dejanski vpliv socialno-kulturnega konteksta na mo`nost sistemskega “spo{tovanja” ~love{kega dostojanstva? Splo{no sprejeto stali{~e je, da se avtonomija posameznika pove~uje vzporedno s pove~anjem kulturne, socialne in politi~ne diferenciacije dru`be. Postmoderna in informacijska dru`ba s svojimi komunikacijskimi, znanstvenimi, kulturnimi in nenazadnje gmotnimi prednostmi pred dru`benimi oblikami poseduje neprimerno ve~ vzvodov in mo`nosti za resni~no avtonomno delovanje in bivanje posameznika. Kot se po eni strani svet 178 ČLANKI O dveh poljih svobode: individualna in institucionalna avtonomiija globalizira, postaja s stali{~a posameznika vse manj{i, dosegljiv in prepoznan, se po drugi strani ve~a mo`nost njegove avto-nomizacije. Toda za to mora, kot smo ugotavljali v prej{njem poglavju, premagati ovire in pritiske socialnega okolja ter izkoristiti institucionalne mo`nosti, ki jih le-to nudi. V tem smislu je socializacija pogoj individualizaciji. Socialno-politi~no-kulturne okoli{~ine in institucionalna infrastruktura seveda niso zadostni pogoj za individualno avtonomijo, so pa nujen. Omogo~ajo mu, da se posameznik na okolje odziva organizirano, s pomo~jo institucij. Ravno to njegovo zunanjo vez z okoljem (poleg tiste `e pridobljene) pogojujejo in dolo~ajo splo{ne zna~ilnosti politi~nega sistema. Demokrati~ni politi~ni sistem mora posamezniku varovati njegovo zasebnost in mu nuditi tudi institucionalno podporo pri uveljavljanju njegovih pobud in zahtev (participacija posameznika v politiki). Za kaj takega pa je potrebna institucionalna avtonomija oz. avtonomija institucij v dru`bi. 3. Sistem in institucionalna avtonomija Moderni dru`beni sistemi so vertikalno in horizontalno funkcionalno diferencirani. Sodobna dru`ba je splet mnogih povezav, odvisnosti ipd. Tako so mo`nosti za globalno reguliranje sistemov vse manj{e, zato pa pridobiva avtonomija kot institucionalni vidik vse ve~ji pomen. Civilna in politi~na zgradba dru`be, predvsem kakovost ter koli~ina njunih institucij, opredeljujeta naravo dru`benih sistemov in razmerij ter dolo~ata posameznikov polo`aj in njegovo svobodo. V moderni, t.j. dru`bi gostomre`ne institucionalnosti, predstavljajo le-te pogoje in tudi okvire posameznikovega uveljavljanja svobo{~in in pravic, t.j. individualne avtonomije. Ve~ji del svoje svobode uveljavlja in uresni~uje s pomo~jo vrste organizacij in institucij, s katerimi vstopa v stik. V srednjeve{ki skupnosti so bila dru`bena razmerja utemeljena z odnosom hierarhije med gospodujo~im in podrejenim. Velika ve~ina posameznikov oziroma “podanikov” (ta pojem so uporabljali {e zgodnji liberalci) ni mogla biti avtonomna in svobodna. Struktura srednjeve{ke skupnosti ni temeljila na na~elu privolitve, zaradi tega ni mogla funkcionirati kot faktor avtonomizacije posameznika, marve~ na na~elu imperativa oz. nasilnega veziva, kar je pomenilo, da je funkcionirala kot faktor odvisnosti. Reakcija na to dejstvo nekaterih me{~anskih revolucij, zlasti francoske, je bila radikalna. Zakonsko je prepovedala vsako vezanje posameznika na skupine. Srednjeve{ke, vase zaprte in s socialnim okoljem nekomunikativne oblike in na~ini korporativnega zdru`evanja (cehi, gilde, bratov{~ine), ki so zdru`evale po- 11 Konformizem ima v politi~nem diskurzu dokaj negativni prizvok. Je tip politi~ne omike, ki predpostavlja podrejanje zahtevam sistemske inercije; temelji na sistemski nezaupljivosti v ~lovekove kreativne sposobnosti, ki je zato izklju~no v funkciji socialnega sistema, ki ta tip omike in osebnosti potrebuje in proizvaja. Predpisuje mu vlogo v sistemu, ki se mu preda in podredi. Nedemokrati~ni politi~ni sistem torej potrebuje konformiste oz. neavtonomne posameznike (kot posledica nepopolnega socialnega u~enja), ki so v funkciji reprodukcije sistema, demokrati~ni re`imi, ki temeljijo na svobodi posameznika, pa avtonomnega posameznika - tudi za reprodukcijo sistema. Toda ~e razvijamo dalje Godinovo tezo, pridemo do logi~nega sklepa, da tudi nedemokrati~ni re`imi za svojo reprodukcijo potrebujejo nekonformiste. ČLANKI 179 Milan Zver sameznike v organizacije, niso bistveno prispevale k njihovi svobodi; nasprotno, jemalo jim je prostost v komunikaciji s socialnim okoljem. Stali{~e, da asociacije same po sebi one-mogo~ajo posameznika, je prevladovalo v Franciji {e dobro stoletje po francoski revoluciji. Danes je nasprotno od stare francoske izku{nje uveljavljeno spoznanje, da prav asociacije, ki jih ustanavlja posameznik, osmi{ljajo in pogojujejo njegovo avtonomno delovanje. Zato je prostor svobode in avtonomije nujno institucionaliziran tako na ravni civilne dru`be kot dr`ave. Razli~ni politi~ni sistemi spremenljivo spo{tujejo na~eli individualne avtonomije in ~lovekovega dostojanstva, in ~e se vrnemo na zgoraj postavljeno vpra{anje, je treba deloma pritrditi tezi, da je avtonomija posameznika imanentnej{a zahodna vrednota (Lindley in Berlin) in da je idejo in koncept vzpodbudil liberalni individualizem. Deloma dr`i, da se je avtonomni status posameznika najbolj uveljavil v dr`avah t.i. zahodne demokracije in da ima “globoko in esencialno teoreti~no zvezo” (Howard & Donnelly) z liberalno koncepcijo dr`ave in svobode posameznika. Vendar bi bilo nesprejemljivo, ~e bi sprejemali argumente, da je sodoben sistem individualne avtonomije za “nezahodne” le od zunaj prine{ena ~rka na papirju, neplodna v “nezahodnem” socialnem okolju, ker da z njim nima skupnega zgodovinskega razvoja in skupne filozofske tradicije in da ima zato le partikularni in ne univerzalni pomen. S temi argumenti so svoj~as pojasnjevali pomanjkanje individualne svobode na komunisti~nem vzhodu. To, da so totalitarni re`imi opravi~evali svojo drugovrstno politi~no prakso in strukturo z druga~nimi dru`beno-zgodovinskimi podlagami, kot so pomanjkanje temu primernih vrednot, kulturnih obrazcev, srednjega razreda, individualisti~ne tradicije, prevladujo~a kolektivna identiteta, sprejemanje avtoritete, ipd., lahko razumemo kot kulturno-razvojne faktorje, ki ote`ujejo uveljavljanje individualne avtonomije ne pa faktorje onemogo~anja. Politi~ni re`imi, ki ne temeljijo na svobodi posameznika, postavljajo v ospredje pravice kolektivitet (partij, razredov, nacij), ki jih podeljuje, aktivira, uresni~uje in upravi~uje dr`ava. Ob tem, ko so zatirali individualisti~ne pravice in svobo{~ine (svobodo govora, vesti, govora, tiska, zasebne lastnine, vere, zasebnosti ipd.), so se ti re`imi usmerili v uresni~evanje nekaterih t.i. pozitivnih pravic. Dr`ava je plansko izvajala opismenjevanje, zaposlovanje, izobra`evanje, dvignila je raven zdravstvenega in socialnega varstva za najni`je sloje, celo stanovanjske potrebe je zadovoljivo razre{evala. Egalitarizem je postal najvi{ja vrednota te ideologije, ~eprav so prav ti re`imi imeli izmed vseh najbolj dodelan sistem predpravic (privilegijev), ki so se s strani dr`ave podeljevali eliti na temelju zaslug za “revolucionarni razvoj”. Komunisti~ne dr`ave so vzpostavile izjemno u~inkovit sistem 180 ČLANKI O dveh poljih svobode: individualna in institucionalna avtonomiija nadzora nad civilno dru`bo in posameznikom. To je sistem, ki ni dopu{~al lo~evanja dru`bene od dr`avne sfere, marve~ je temeljil na njuni integraciji. Dru`beni podsistemi (organizacije, ustanove, podro~ja dejavnosti) niso imeli avtonomije (prostosti), sistem je funkcioniral mimo ekonomsko-tr`nih zakonitosti tako, da je “usmerjal” dru`beni in politi~ni razvoj (planiral oz. nedavno pri nas “samoupravno dogovarjal”). Popoln sistem (izjemno razvejan sistem, ki je ukalupiral domala vsa podro~ja dru`benega `ivljenja) je predpostavljal tudi vsestransko razvitega ~loveka, ki ga je v na{i polpretekli praksi simboliziral samoupravljalec, socializiran nosilec vsakr{nih nalog v “dizajniranem” sistemu vlog. Tak sistem ni temeljil na individualni svobodi, po svojem bistvu je bil bli`e tipu srednjeve{ke dru`be. Howard in Donnelly sta pripravila tipologijo politi~nih sistemov glede na njihovo spo{tovanje ~lovekovega dostojanstva, ki je povezano zlasti z uresni~evanjem ~lovekovih pravic in svobo{~in. Tabela: Dru`bena koncepcija ~lovekovega dostojanstva in izvr{evanje ~lovekovih pravic TIP RE@IMA enakost ali hierarhija vrednotenje pripadnosti civilne in politi~ne pravice ekonomske in socialne pravice Individualisti~ni - liberalni - minimalni ENAKOST HIERARHIJA ZMERNO ZELO NIZKO DA DA DA DA Komunitaristi~ni - tradicionalni - komunisti~ni - korporativni - razvojni HIERARHIJA ENAKOST HIERARHIJA ENAKOST ZELO VISOKO VISOKO RAZLIČNO ZMERNO? NE NE NE NE PRECEJ PRECEJ NE? PRECEJ (Howard & Donnelly, 1986, 815) Po Howardu in Donnellyju le “liberalni” in “minimalni” politi~ni sistemi zagotavljajo avtonomijo posamezniku. Individualisti~ni naj bi temeljili na odsotnosti zatiranja od zunaj, vsi ostali – komunitaristi~ni – pa odstopanja od skupnostnih norm obna{anja kaznujejo. “Minimalna dr`ava” naj bi bila oblika “nightwatchman” re`ima. Robert Nozik je njeno funkcijo zo`il na za{~ito javnega reda in zasebne lastnine. Ta koncept poudarja zlasti t.i. negativne svobo{~ine, ki zagotavljajo posamezniku mir ČLANKI 181 Milan Zver pred posegi dr`ave zlasti v sfero poslovne dejavnosti in zasebne lastnine. Od komunitarnih re`imov sta korporativni in tradicionalni utemeljena na hierarhiji, komunisti~ni in razvojni pa na enakosti. Nad posameznikom se izvaja pritisk skupnosti, ki je v odnosu do njega v nadrejenem polo`aju. Glavna pomanjkljivost omenjene tipologije je favoriziranje liberalnega modela dr`ave oziroma ena~enje liberalnega in demokrati~nega. Socialdemokratizem je dokon~no “sprejel” posameznika z Weimarsko ustavo, ko je obogatil pomanjkljivo liberalisti~no pojmovanje individualne svobode. Res pa je, da znotraj socialdemokratske paradigme v 20. stoletju ni bilo dovolj intelektualne mo~i, da bi doktrinarno omajala liberalisti~no prisvajanje zaslug za vsesplo{no uveljavitev svobode posameznika, ki je dosegla prvi vrhunec s sprejetjem Splo{ne deklaracije o ~lovekovih pravicah leta 1948. V praksi pa so socialdemokratske vlade uveljavile socialno dr`avo, ki je zasidrana na celoviti koncepciji ~lovekovih pravic in svobo{~in, ne le na temeljnih dr`avljanskih in politi~nih pravicah. Vzpodbudila je novo, intersubjektivno razumevanje ~lovekove svobode, ki jo na ravni dru`bene strukture izra`a socialna dr`ava. Koncept avtonomije posameznika se je dokon~no uveljavil {ele v 2. polovici 20. stoletja. In sicer v dveh smereh: kot politi~no idejo so jo sprejeli tako v socialdemokratski, liberalni in katoli{ki misli, z mednarodno kodifikacijo ~lovekovih pravic in svobo{~in pa je postala tudi v praksi udejanjena (ne glede na to, ali so bile na oblasti stranke kr{~anske, liberalne ali socialdemokratske provenience). Preglednica: Zna~ilnosti politi~nih re`imov in svoboda posameznikov značilnosti političnih režimov avtonomija vs. vloga posamez. vs. kolektiv enakost vs. hierarh. plural. vs. monizem civilne in politi~ne pravice ekonom.-socialne pravice uniformn. vs. različnost komunizem vloga kolektiv enakost monizem ne da uniform. korporativizem vloga kolektiv hierarh. pluralizem delno delno različnost demokracija avtonomij posamez. enakost pluralizem da da različnost Posameznik lahko v politi~nem sistemu biva in deluje svobodno, ko so, po Prestonu, “prvi~: njegovi cilji in aktivnosti pristno njegovi lastni in niso rezultat prisile, manipulacije ali zunanjih faktorjev, in drugi~: ~e osnovne civilne svobo{~ine in predstavni{ke in{titucije zasledujejo primerna stali{~a za za{~ito {irokega ranga avtonomnih aktivnosti.” Preston je eden od tistih, ki svobodo in avtonomijo 182 ČLANKI O dveh poljih svobode: individualna in institucionalna avtonomiija posameznika prena{a na konkretno, vsakdanjo raven. Svoboda je stvar individuov in njihovega vsakdanjega ravnanja. Vendar Preston pravilno ugotavlja, da je obseg avtonomnega delovanja nekaterih bistveno manj{i kot pri drugih. Posameznik je v sistemu avtonomen, ~e je njegova aktivnost posledica njegove lastne odlo~itve, o institucionalni avtonomiji pa govorimo, ko se institucije ali organizacije same odlo~ajo za svoje aktivnosti oz. ~e povemo z besedami klasika sistemske teorije F. E. Katza, je avtonomija definirana s koli~ino neodvisnih odlo~itev, ki jih posamezni del sistema lahko stori (161). Avtonomija ima v politi~nem sistemu torej dva obraza: personalno in institucionalno. Personalna avtonomija je zna~ilnost individualne dejavnosti, medtem ko je institucionalna avtonomija aspekt organizirane dejavnosti (Lane, 1981, 323). Lane opredeljuje nasprotni pojem od avtonomije, t.j. heteronomijo, ki je lahko prostovoljna ali neprostovoljna. Prva ozna~uje obliko podreditve, ki je rezultat proste izbire posameznika s pripoznano posledico (da njegovo delovanje ne bo avtonomno). Gre na primer za spo{tovanje splo{no uveljavljenih konvencionalnih pravil. Neprostovoljno, heteronomno delovanje pa je nesvoboda in zna~ilna za neodprte socialne sisteme (npr. v fevdalizmu, komunizmu). Obseg in koli~ina svobode posameznika sta torej odvisna od institucionalne avtonomije, ki jo omogo~a edinole demokrati~ni re`im. Tako kakor edinole demokrati~ni re`im pri posamezniku vzpodbuja osebnostne karakteristike t.i. zrele osebnosti, tako le demokrati~ni re`im omogo~a posamezniku, da v njem avtonomno participira. LITERATURA ADORNO THEODOR (1983), “Education for Autonomy”, V: Telos, N56, s. 101-110. ALEMAN ULRICH V., HEINZE ROLF G. (1981), Verbaende und Staat. Vom Pluralismus zum Korporatismus. Analysen, Positionen, Dokumente. Opladen. ALMOND GABRIEL (1956), “Comparative Political System”, V: The Yournal of Politics, Vol. 18, No.3. ARENDT HANNAH (1992), Resnica in politika. V: Rizman Rudi (1992), Sodobni liberalizem. Zbornik. Ljubljana. ARENDT HANNAH (1997), “Svoboda in politika”. V: Bibi~ Adolf (1997), Kaj je politika?, Zbornik razprav. Ljubljana. BEDJAOUI MOHAMMED (1987), “Menschenrechte und Dritte Welt”. V: Dalektik: Beiträege zu Philosophie und Wissenschaften, Hamburg. (123-135). BERLIN ISAIAH (1969), Four Essays on Liberty, London, Oxford, New York. BERTING JAN (1987), “Gesellschaftliche Entwicklung, Menschenrechte und Rechte der Voelker”. V: Dialektik: Beiträege zu Philosophie und Wissenschaften, Hamburg (81-106). BEYME V. KLAUS (1985), Political Parties in Western Democracies. Trowbridge. BIBI^ ADOLF (1997), Kaj je politika?, Zbornik razprav. Ljubljana. BRENKERT G. GEORGE (1991), Political Freedom, London and New York. ČLANKI 183 Milan Zver FREUD SIGMUND (1987), “Jaz in Ono”, V: Metapsiholo{ki spisi, Ljubljana. FRIEDMAN MILTON (1962), Capitalism and Freedom, University of Chicago Press. Chicago. DAHL A. ROBERT (1992), Dilemmas of Pluralist Democracy. Autonomy vs. Control, New Haven and London. DAHL A. ROBERT (1989), Democracy and its critics, New Haven and London. DONNELLY J., HOWARD E.R. (1986), “Human Dignity, Human Rights And Political Regimes”, American political Science Rewiew, No.3. DRAGO[ SRE^O (1992a), “Avtonomija in slovenski katolicizem”, Nova revija, {t. 119, 279-298. DRAGO[ SRE^O (1992b), “Avtoriteta in svoboda”, Nova revija, {t.120, s. 466-486. ERSSON S.O., LANE J.E. (1987), Politics and Society in Western Europe, London. ERIKSON ERIK (?), Childhood and Society, 2d ed. New York. GODINA V. VESNA (1991), Socializacijska teorija Talcotta Parsonsa, Ljubljana. HAYEK A. FRIEDRICH (1991), Pot v hlap~estvo, Ljubljana. HAYEK A. FRIEDRICH (1960), The Constitution of Liberty. Chicago. HELD DAVID (1989), Modeli demokracije, Krt, Ljubljana. HOEFFE OTFRIED (1977), “Rawls’ Theorie der politisch-sozialen Gerechtlichkeit”. Uvod (7-33), V: Rawls (1977). HOWARD E. RHODA in DONNELLY JACK (1986), “Human Dignity, Human Rights, and Political Regimes”. American Political Science Review. {t. 3. Washington. HRIBAR TINE (1989), “Posameznik in narod, avtonomnost in suverenost”, Teorija in praksa, XXVI, {t. 8-9. KATZ FRED (1968), Autonomy and Organization: The Limits of Social Control. New York. KEAN JOHN (ur.1987), Re-discovering Civil Society, London. KEAN JOHN (1990), Despotizem in demokracija. Ljubljana. LANE DAVID (1984), “Human Rights Under State Socialism”, Political Studies, XXXII, 339-368. LANE JAN-ERIK (1981), “Principles of Autonomy”, Scandinavian Political Studies, No.4. LANE JAN-ERIK & ERSSON S.O. (1987), Politics and Society in Western Europe, London. LAKOFF SANFORT (1990), “Autonomy and Liberal Democracy”, V: The Review of Politics, {t.3. (378-396). LUK{I~ IGOR (1994), Liberalizem versus korporativizem. Ljubljana. LUTHANS FRED (1985), “Personality: Development and Characteristics”. V: Organizational Behavior, 4/1985. PU~NIK JO@E (1988), Kultura, dru`ba in tehnologija. Maribor. RAWLS JOHN (1997), “Teorija pravi~nosti”. V: Bibi~ (1997), (347-354). RAWLS JOHN (1977), Gerechtlichkeit als Fairness. Müenchen. STRES ANTON (1996), Svoboda in pravi~nost. Ljubljana. TAYLOR CHARLES (1985), Negative Freiheit. Zur Kritik des neuzeitlichen Individualismus. Frankfurt am Main. YOUNG ROBERT (1986), Personal avtonomy: Beyond Negative and Positive Liberty. Bristol. 184 ČLANKI kognitiuna znanost tzc Andrej Ule O skupnem znanju V sodobni kognitivni znanosti in v tekstih o epistemski logiki se že več kot desetletje razvija teorija kolektivnih, distribuiranih epistemskih procesov, v prvi vrsti teorija kolektivnega znanja in prepričanj. S to teorijo skušajo epistemski teoretiki razložiti nastajanje, shranjevanje in preoblikovanje znanja v paralelno distribuiranih procesih in oblike kolektivnega znanja v človeških skupinah. Osnovni obliki kolektivnega znanja sta implicitno znanje skupine in znanje vsakogar (everyone’s knowledge). Implicitno znanje predstavlja nekako vsoto vseh individualnih znanj članov skupine. Tej obliki znanja pravimo “implicitno znanje” skupine zato, ker se dejansko ne zgodi, da bi kak član skupine zaobsegel logično vsoto znanja vseh članov skupine. Zato je to znanje potencial znanja, ki se delno aktualizira v drugih oblikah kolektivnega znanja. Znanje vsakogar oz. točneje znanje vsakogar n-te stopnje v skupini G s k individui (a„ a„, ..., a, i o dejstvu p lahko najkrajše opredelimo kot disjunkcijo vseh logično možnih oblik izjav sledeče vrste “au ve, da ai2 ve, da a ve, da ..., da a.n ve, da p”, pri čemer so a.. (1 < j < n) člani skupine G. Posebna oblika znanja vsakogar je t.i. skupno znanje. To je posplošitev znanja vsakogar n-te stopnje na neskončno stopnjo. To je epistemska situacija, kjer vsakdo o vsakem ve, da ta ve p, in ve tudi, da vsakdo drugi ve, da on to ve itd. v neskončnost. Skupno znanje je še posebej pomembno zato, ker predstavlja popoln paralelizem doseganja in artikuliranja znanja v določeni skupini individuov, ki jim lahko KOGNITIVNA ZNANOST 187 Andrej Ule 1 Ve~ o tem sem pisal v svojem sestavku “Collective and Common Knowledge” (1996) v zborniku “Phenomenology and Cognitive Science” in v knjigi “Znanje, znanost in stvarnost” (1997). pripi{emo znanje. Podobno kot implicitno znanje, znanje vsakogar poljubne stopnje in skupno znanje skupine lahko formuliramo tudi implicitna prepri~anja, prepri~anja vsakogar poljubne stopnje in skupna prepri~anja skupin epistemskih individuov. Vse kolektivne oblike znanja in prepri~anj so dolo~ene oblike kolektivne intencionalnosti, t.j. podobnega nana{anja vseh ~lanov skupine na dolo~en predmet oz. na isto vsebino prepri~anj. Logi~no vsebino pojma kolektivnega znanja in kolektivnih prepri~anj obi~ajno pridobimo kot posplo{itev logi~ne vsebine individualnega znanja in prepri~anj. Osnovni model logike znanja je aksiomski sistem, ki vsebuje naslednje aksiome: Za vsak individuum a, ki je sposoben imeti znanje o ne~em, velja: ^e je propozicija p tavtologija (logi~ni zakon), potem a ve, da p ^e a ve, da ~e p, potem q in a ve, da p, potem a ve tudi, da q ^e a ve, da p, potem p ^e a ve, da p, potem a ve, da a ve, da p. K temu dodamo {e dve pravili sklepanja, namre~ Modus ponens ter pravilo t.i. epistemske necesizacije za prepri~anja: ^e je f dokazana formula sistema, potem je tak{na tudi formula “a ve, da f”. Za logiko racionalnega prepri~anja imamo na las podobne aksiome, moramo pa zamenjati “… ve, da …” z “… je prepri~an, da …” ter odvzeti “aksiom”: ^e je a prepri~an, da p, potem p. Kdor nekoliko pozna modalno logiko, bo br` ugotovil, da je ta aksiomski sistem podoben modalni logiki pod imenom S4, pri ~emer namesto besed “a ve, da p” stojijo besede “nujno je, da p”. Nekateri logiki k tem aksiomom pri{tevajo {e nekatere druge aksiome, npr. aksiom: ^e a ne ve, da p, potem a ve, da ne ve, da p (analogen aksiom lahko dodamo tudi k aksiomom za logiko prepri~anj). ^e bi tega prevedli v modalno obliko, bi dobili aksiom “^e ni nujno, da ne p, potem je nujno, da ni nujno, da ni p” ali morda {e enostavnej{e izra`eno: “^e je mo`no, da p, potem je nujno mo`no, da p” (pri tem uporabimo definicijo mo`nosti: mo`no p: = ni nujno, da ne-p). Tako dopolnjen aksiomski sistem bi ustrezal najmo~nej{i modalni logiki, znani pod imenom S5. Npr. logi~na nujnost in logi~na mo `nost se podrejati tem aksiomom.1 Logiki, ki jih bolj zanima manj idealna in manj racionalna oblika epistemskih stanj, kot jih nakazujejo gornji aksiomi za znanje in racionalna prepri~anja, bri{ejo nekatere izmed gornjih aksiomov ali jih modificirajo, tako da dobijo oslabljene aksiomske sisteme prepri~anj in znanja. Vendar pa vse logike prepri~anj in znanja obele`ijo dolo~ene razrede semanti~nih modelnih struktur, ki ustrezajo tem aksiomskim sistemom. Vse, kar je lahko semanti~na modelna struktura aksiomskih sistemov racionalnih prepri~anj, se lahko imenuje “racionalno prepri~anje”, in vse, kar je semanti~na 188 KOGNITIVNA ZNANOST O skupnem znanju modelna struktura aksiomskih sistemov znanja, se lahko imenuje “znanje”, ne glede na to, ali so ti modeli implementirani v ~loveku kot prototipu epistemskih stanj ali v kakem drugem organizmu oz. sistemu brez zavesti. Te semanti~ne modelne strukture so vsi po vrsti zasnovani na pojmu mo`nih svetov oz. mo`nih situacij, kot jih je podal S. Kripke in podobno J. Hintikka. Te mo`ne svetove imenujemo doksati~ne (za prepri~anja) in epistemske mo`ne svetove (za znanje). Ve~ o tem si bralec lahko prebere v ustrezni literaturi o modalni oz. epistemski logiki.2 Zgoraj opredeljeni formalni pojem znanja je primeren za opis individualnega znanja. Kako pa odtod preidemo h kolektivnim oblikam znanja? Dejal sem `e, da je najenostavnej{a oblika kolektivnega znanja porazdeljeno ali implicitno skupinsko znanje. To je unija vseh znanj posameznih akterjev v dolo~enem ~asu, ne glede na to, ali posamezniki vedo za znanje drugih oseb ali ne. Implicitno kolektivno znanje je podlaga za vi{je in bolj eksplicitne oblike kolektivnega znanja. Te oblike nastajajo z delnim ekspliciranjem implicitnega kolektivnega znanja pri vseh posameznikih. Najni`ja oblika te eksplikacije je enostavno znanje vsakogar prve stopnje. Re~emo, da ima skupina epistemskih akterjev (ljudi, procesorjev itd.) znanje vsakogar prve stopnje, oz. da vsi vedo, da p, ~e vsak od njih ve, da p. Skupina epistemskih akterjev ima znanje vsakogar druge stopnje o dejstvu p, kadar vsak od njih ve, da ima skupina znanje vsakogar prve stopnje. To je ekvivalentno dejstvu, da vsak od akterjev ve, da p in tudi vsak od akterjev ve, da vsi drugi akterji vedo, da p. Podobno lahko govorimo o znanju vsakogar druge stopnje, tretje stopnje, n-te stopnje. Znanje vsakogar n-te stopnje imamo tedaj, kadar vsak epistemski subjekt ve, da ima skupina znanje vsakogar n-1 stopnje. Logi~no in vsebinsko najzahtevnej{a je posplo{itev tovrstnega znanja “na neskon~no stopnjo”, t.j. kadar lahko vsem ~lanom skupine pripi{emo znanje vsakogar poljubne stopnje: Tedaj vsak ~lan skupine ve, da p, vsak ~lan ve, da vsak ~lan ve, da p, vsak ~lan ve, da vsak ~lan ve, da vsak ~lan ve, da p itd. Tej obliki znanja pravimo skupno znanje (common knowledge). ^eprav se zdi ta logi~na idealizacija brez uprimeritve v dejanskosti, pa se velikokrat izka`e kot nujno potrebna domneva pri re{evanju razli~nih nalog, zlasti pri doseganju koordinacije dejanj med ~lani kake skupine. Prvi, ki je pisal o tak{nih ne-skon~no iterativnih oblikah znanja (pa tudi prepri~anj, domnev in pri~akovanj), je bil D. Lewis v svoji knjigi o logiki konvencij.3 Po njegovem `e ~isto vsakdanji dogovori, ki postanejo trajne konvencije, zahtevajo, da te konvencije postanejo skupno znanje, 2 Gl. Hintikka (1962) in Fagin, Halpern, Moses, Vardi (1995). 3 Lewis, 1969. Lewis definira skupno znanje nekoliko druga~e kot mi. Po njegovem ima skupina G skupno znanje, da p, kadar velja: Vsak ~lan skupine je upravi~eno prepri~an, da je p dejstvo, dejstvo p, vsakemu ~lanu skupine ka`e, da vsak ~lan iz G upravi~eno verjame, da p, p ka`e vsakemu iz G, da p ka`e vsakemu iz G … p ka`e, da … (itd. v neskon~nost). Ob predpostavki klasi~ne definicije znanja, da je znanje opravi~eno resni~no prepri~anje, bi natan~nej{a analiza Lewisovega pojma skupnega znanja pokazala, da je na{ pojem skupnega znanja logi~na posledica Lewisovega pojma skupnega znanja, torej le logi~no primarnej{i od Lewisovega pojma. KOGNITIVNA ZNANOST 189 Andrej Ule t.j. znanje vsakogar je neskon~nokrat iteratibilno. Znanje vsakogar razli~nih stopenj in skupno znanje dopu{~ajo zelo kompleksna in zapletena epistemska pripisovanja, ki lahko nastopijo `e v skupini dveh ljudi, ko razmi{ljata drug o drugem. Tako dobimo razli~ne inter-subjektivne oblike znanja in ne-znanja. Npr. A-ju pripi{emo, da A ve, da B ve, da p, B-ju pri{emo, da B ne ve, da A ve, da B ve, da p, itd. Zdi se, kot da bi bilo tak{no znanje nemogo~e, najprej `e zaradi svoje domnevne neskon~ne iterativnosti, ki se zdi neuresni~ljiva v kon~nem ~asu. Vendar ni treba, da bi vsak formalni korak skupinske refleksije znanja slonel na posebnih miselnih aktih ~lanov skupine. Tako npr. ni treba, da bi v kaki skupini imeli znanje vsakogar tretje stopnje in bi vsak ~lan skupine dejansko izvedel miselni akt, ki ustreza propoziciji “A ve, da vsi ~lani skupine vedo, da vsi ~lani skupine vedo, da p”. Ta propozicija je lahko zgolj logi~no vsebovana v skupinski dejavnosti dolo~ene vrste, ki implicira vsaj znanje vsakogar tretje stopnje. Podobno velja za skupno znanje. Ni treba, da bi vsak ~lan opravil akt prepoznavanja vednosti vsakogar poljubne stopnje n, temve~ to izhaja logi~no iz kake situacije ali dejavnosti skupine. Npr. ~e n-~lanov skupine koordinira svojo dejavnost in morajo hkrati opraviti neko delo, pri ~emer vsakdo opravi svoj del, to implicira vsaj znanje vsakogar n-te stopnje o tem, da bo dolo~ena dejavnost uspe{no opravljena ob pogoju, da bo vsakdo opravil svoj del (npr. igranje orkestra). Vzporedno z medsebojnimi pripisovanji znanja in ne-znanja potekajo podobne, v~asih pa {e bolj kompleksne doksati~ne strukture inter-subjektivnih pripisovanj prepri~anj, domnev, pri~akovanj, strahov itd., ki jih lahko formalno opi{emo podobno kot intersubjektivne oblike znanja. Seveda so mogo~e tudi me{anice intersubjektivnih pripisovanj znanj in prepri~anj obenem, npr. “A verjame, da B ve, da C ne verjame, da A ve, da p” itd. Te oblike znanja in prepri~anj ne prinesejo kakih posebnih novosti na ravni aksiomov prepri~anj in znanja. Pa~ pa mo~no zapletejo semanti~ne modele prepri~anj in znanja. Zanimivo vpra{anje je, kdaj lahko kak del implicitnega znanja skupine postane znanje vsakogar skupine dolo~ene stopnje ali celo skupno znanje skupine. O tem je bilo napisanih veliko razprav, posebno zanimive pa so tiste razprave, ki uporabljajo dolo~ene oblike paralelno-distribuiranih procesov predelovanja informacij za semanti~ne modele znanja. Te primerjave namre~ omogo~ajo tudi ra~unalni{ke simulacije kompleksnih kolektivnih epistemskih situacij. Prav te primerjave so pokazale, da skupno znanje zahteva realizacijo nekaj zahtevnih nujnih pogojev. Eden od nujnih pogojev za nastop skupnega znanja je zanesljiva komunikacija med ~lani skupine. Brez nje namre~ ni prenosa znanja med ~lani skupine in ni posplo{evanja znanja na 190 KOGNITIVNA ZNANOST O skupnem znanju vse ~lane skupine. Toda problem ni le obstoj zanesljive komunikacije, temve~ tudi to, da mora biti to dejstvo skupno znanje skupine. To pomeni, da skupina potrebuje neke vrste (1995). metakomunikacijo o komunikaciji in ta mora biti prav tako zanesljiva kot prvotna komunikacija. Seveda moramo s tem iti {e naprej, tako da potrebujemo skupno znanje o tem, da je skupno znanje skupine, da je skupno znanje skupine,…., da je dana komunikacija zanesljiva. Seveda morajo biti tudi vse te oblike meta-komunikacij zanesljive. Nastanek skupnega znanja je torej implicitno vklju~en v zelo zahtevne oblike meta-skupnega znanja, ki jim ni videti konca. @e za zagotovitev znanja vsakogar n-te stopnje potrebujemo n-kratno zanesljivost komunikacije (zanesljivost komunikacije, zanesljivost meta-komunikacije, zanesljivost meta-meta-komuni-kacije itd. vsaj do n-te stopnje meta-komuniciranja). Zopet se zdi, da je to nemogo~e dose~i v realnih pogojih, toda to ni res. Obstajajo situacije skupinskega sodelovanja, kjer se lahko vzpostavi zanesljiva komunikacija poljubne stopnje. @e prvi akt komunikacije je tak{en, da logi~no implicira zanesljivost komunikacije na poljubni stopnji komuniciranja. Kompleksnost kake situacije namre~ lahko presega zmo`nost finitnega logi~nega opisa posameznih epistemskih dejstev. Naslednji nujni pogoj za inter-subjektivne oblike znanja je so~asnost doseganja znanja o dolo~enih dejstvih pri vseh ~lanih skupine. Kolikor bolj natan~no opazujemo ~asovni potek komuniciranja in skupnega ravnanja, toliko ve~je zahteve so glede so~asnosti doseganja znanja. Zato je pogosto potrebno upo{tevati le “grobozrnati” ~as, ~e `elimo govoriti o inter-subjektivnih prepri~anjih in znanju. ^e bi namre~ pogledali proces bolj natan~no, bi morda ugotovili, da na{e sodbe o skupnem znanju ali znanju vsakogar dolo~ene stopnje niso resni~ne, temve~ so le oddaljeni pribli`ek resni~nost.i. Zdi se, kot da imamo opraviti le s skupnimi prepri~anji o tem, da imamo skupno znanje, ne pa o dejanskem skupnem znanju. Na finej{i ravni ~asovne analize bi se namre~ pokazalo, da ni bila dose`ena so~asnost doseganja skupnega znanja (ali pa znanja vsakogar n-te stopnje), torej je skupno znanje le domneva, ne pa dejstvo. Nekateri relativno enostavni primeri skupinskega prepoznavanja in spoznavanja nam poka`ejo logi~no kompleksnost epistemskih situacij, ki nastopajo v inter-subjektivnih vezah. Naj navedem danes `e klasi~no logi~no zgodbo, ki bistveno vklju~uje pojem skupnega znanja, namre~ zgodbo o umazanih otrocih. Podoben primer je znana uganka o treh mo`eh z razli~no obarvanimi klobuki na glavi, ki sku{ajo s ~im manj vpra{anji in odgovori ugotoviti, kak{ne barve klobuke imajo.4 Naj bo n-otrok, ki se igrajo kako igro, kjer si lahko uma`ejo obraz. Star{i so jim seveda strogo zabi~ali, da se ne smejo umazati. 4 Analizo “umazanih otrok” navajam po Fagin, Halpern, Moses, Vardi KOGNITIVNA ZNANOST 191 Andrej Ule Pa pride mimo eden od o~etov teh otrok, ki se rad zabava z logiko in vidi, da je nekaj otrok `e umazanih. Pri tem nimajo na voljo ogledal ali vode, da bi lahko preko svojega odseva v ogledalu ali v vodi ugotovili, ali so umazani ali ne. O~e re~e: Vidim, da vas je nekaj umazanih po obrazu. Nato jih {e vpra{a: Ali sedaj kdo od vas ve, ~e je umazan? Odgovor je mogo~e dose~i ob predpostavki, da so otroci po{teni, da ne la`ejo in da so dovolj racionalni (tu gre le za logi~ne, ne pa seveda za realne pogoje igre). Ali otroci kaj novega zvedo, potem ko so sli{ali o~etovo vpra{anje? Vsekakor zvedo, da jih je nekaj umazanih po obrazu. Nekateri od njih morda vidijo nekaj umazanih in nekaj ~istih otrok, pri ~emer umazani otroci ne vidijo lastne umazanije. Zato vidijo enega manj umazanega otroka kot ~isti otroci. ^e bi bil npr. le en otrok umazan, potem bi lahko en otrok odgovoril z “Da, sem umazan”, saj edini umazani otrok vidi, da ni noben drug umazan. Zato sklepa, da je le on sam umazan. Drugi otroci se morajo s tem strinjati, saj vidijo, da sicer ne bi mogel tako govoriti (dejansko ta sklep terja `e kar nekaj znanja logike, a dopustimo predpostavko, da so otroci dovolj utrjeni v logiki). ^e sta le dva otroka umazana, potem bodo otroci odgovorili na prvo vpra{anje z “Ne vemo”. Toda ~e o~e vpra{a {e enkrat: “Ali sedaj kdo ve, ali je umazan?”, potem je mogo~ pozitiven odgovor. Tista dva otroka, ki sta ravno umazana, po drugem vpra{anju namre~ nujno ugotovita, da sta le onadva umazana. Vsakdo od njiju vidi le enega umazanega otroka. Zato ker vesta, da na prvo vpra{anje ni bilo pozitivnega odgovora, sklepata, da je ve~ kot en otrok umazan. Ker pa vsak od njiju vidi le po enega umazanega otroka, vsak od njiju sklepa, da je drugi umazan otrok on sam. Zato lahko odgovorita: “Da, jaz sem umazan”. Ostali otroci se morajo strinjati s tem odgovorom. ^e so trije otroci umazani, potem je dovolj, da o~e trikrat zapored vpra{a “Ali sedaj kdo ve, ~e je umazan?”. Dvakrat bo dobil odgovor “Ne vemo”, tretji~ se bodo oglasili trije, ki bodo dejali “Da, jaz sem umazan”. Zanimivo je, da vsakokrat dose`emo skupno znanje, kajti ~im se oglasijo “umazanci” in re~ejo “Da, vem, jaz sem umazan”, potem je to tudi znanje vsakogar na poljubni stopnji, torej je skupno znanje skupine. Vsak od otrok namre~ tedaj ve, da vsak otrok ve, da vsak otrok ve …., da jih je npr. k umazanih (in tako dalje poljubnokrat). Pri k umazanih otrocih je skupno znanje dose`eno po k zaporednih postavitvah istega vpra{anja. Kak{no vlogo ima to vpra{anje? I-to zaporedno vpra{anje “Ali sedaj kdo ve, da je umazan?” ponuja otrokom zanesljivo informacijo vsaj i-te stopnje (meta)komunikacije. ^e namre~ na i-to vpra{anje otroci odgovorijo z “Ne vemo”, potem je dose `eno i-to znanje vsakogar, da otroci ne vedo, kdo je umazan in kdo ni umazan. ^e pa na to vpra{anje odgovori i otrok z “Da, vem, jaz sem umazan”, potem je 192 KOGNITIVNA ZNANOST O skupnem znanju dose`eno najprej znanje vsakogar i-te stopnje, da vedo, kdo vse je umazan in kdo ne, a to znanje logi~no implicira tudi vse vi{je stopnje znanja vsakogar. Otroci so po prvem o~etovem vpra{anju vedeli zgolj to, da jih je nekaj umazanih, a to je bilo {e znanje vsakogar prve stopnje. Šele po prvem negativnem odgovoru na o~etovo vpra{anje so izvedeli, da tudi vsak od njih ve, da jih je nekaj umazanih. To je bilo znanje vsakogar druge stopnje, da jih je nekaj umazanih. Po morebitnem drugem negativnem odgovoru na ponovno o~etovo vpra{anje so izvedeli, da vsak od njih ve, da vsak od njih ve, da vsak od njih ve, da jih je nekaj umazanih. To je bilo `e znanje vsakogar tretje stopnje o tem, da jih je nekaj umazanih. O~e je s svojimi ponovnimi vpra{anji izzival vedno vi{je oblike znanja vsakogar. Na koncu, ko je po i-ti zastavitvi vpra{anja i otrok podalo pozitivni odgovor, so otroci dosegli najprej znanje vsakogar i+1-te stopnje, da jih je nekaj umazanih, ob tem pa {e znanje i-te stopnje, da jih je i umazanih (in kateri od njih so umazani). A to `e pomeni, da imajo tudi znanje vsakogar i+1-te stopnje o tem, kdo je umazan. To pa zopet implicira znanje i+2-te stopnje o tem, da jih je nekaj umazanih itd. v neskon~nost, torej dose`ejo skupno znanje o tem, kdo je umazan. Za doseganje skupnega znanja o tem, da je nekaj otrok umazanih po obrazu, ne bi bilo dovolj, ~e bi o~e poklical vsakega otroka posebej k sebi in mu dejal “Nekaj od vas je umazanih po obrazu”. To gotovo ne bi postalo niti znanje vsakogar druge stopnje (saj noben od otrok ne ve zanesljivo, ~e je o~e enako povedal vsem drugim otrokom). Tudi zapovrstno o~etovo spra{evanje vsakega otroka posebej ne bi izzivalo zvi{evanje skupnostnih oblik znanja. Prav tako ne bi bilo dovolj, ~e bi npr. vsak otrok sli{al, kaj je o~e povedal ostalim otrokom, a bi to sli{al le on sam. Tudi tak{na komunikacija ne bi bila dovolj za nastanek skupnega znanja, kajti umanjkala bi sinhronost, so~asnost in javnost doseganja skupnega znanja. Ravno o~etovo javno oznanilo vsem otrokom v skupini “Nekaj od vas je umazanih po obrazu” vzpostavi situacijo, ko otroci vedo, da je tako in izvedo, da je tako. Nadaljna o~etova javna vpra{anja in javni odgovori otrok zvi{ujejo stopnjo znanja vsakogar, dokler se na neki ravni ne dose`e skupno znanje o tem, kdo vse je umazan. Natan~nej{i pregled te situacije bi pokazal, da smo ob tem na tiho predpostavili celo vrsto odzadnega skupnega znanja ali vsaj odzadnih skupnih prepri~anj. Npr. obstajati mora skupno znanje otrok o tem, da so vsi otroci po{teni, pametni, dobrega vida in sluha itd. Sicer se ne bi mogli zana{ati na odgovore drugih otrok, ki jih dajejo, torej ne bi nikoli pri{lo do pozitivnega odgovora. Od kje se vzame to skupno znanje? Ne nastane le z medsebojnim pogovorom otrok, kajti tudi ta pogovor terja za svojo podlago druge oblike skupnega znanja. KOGNITIVNA ZNANOST 193 Andrej Ule Vpra{anje o izvoru skupnega znanja je splo{nega zna~aja, saj se nana{a na sleherno sporazumevanje in sodelovanje ljudi v kakih skupinah. Morda pa sploh ni nobenega skupnega znanja, temve~ kve~jemu skupne domneve ~lanov skupin o tem, da imajo kako skupno znanje. Vendar pa nekatere oblike skupinske koordinacije nujno potrebujejo skupno znanje o dolo~enih dejstvih, ne zgolj skupne domneve. Zato se vpra{anju o izvoru skupnega znanja ne moremo izogniti. Morda je re{itev v kakih izvorno kolektivnih oblikah vrojenega znanja, ki pripadajo vrsti individuov, ne pa njim kot posameznikom ali posebnim skupinam in smo si ga ljudje pridobili med evolucijo ~love{ke vrste. To generi~no kolektivno znanje je morda okvir, ki omogo~a pridobivanje netrivialnega skupnega znanja. Vendar pa je tudi domneva o izvorno generi~nih oblikah skupnega znanja problemati~na, kajti me{a med seboj skupno “znanje o ~em” (propozicijsko znanje) in skupinsko “znanje, kako (dispozicijsko znanje)”, t.j. znanje o dejstvih in kolektivno znanje kot sposobnost za prepoznavanje, selekcijo, prakti~no ravnanje. Lahko predpostavimo obstoj dolo~enih kolektivnih in vrojenih oblik dis-pozicijskega znanja, vendar pa je vpra{ljiv prehod iz kolektivnega dispozicijskega znanja v kolektivne in vrojene oblik propo-zicijskega znanja, kot je npr. predpostavljeno generi~no skupno znanje ljudi. Dispozicijsko znanje namre~ po svoji naravi ni iterativno, se ne nana{a samo nase, kot se npr. znanje vsakogar dolo~ene stopnje in skupno znanje skupine. Tako ostaja vpra{anje o izvoru skupnega znanja nere{eno, ~eprav je izjemno aktualno za razlago nastanka ~love{ke kulture, jezika in zavesti sploh. LITERATURA FAGIN, R., HALPERN, J., MOSES, Y., VARDI, M. (1995): Reasoning About Knowledge, MIT, Cambridge/M. HINTIKKA, J. (1962): Knowledge and Belief. Cornell Univ. Press, Ithaca. LEWIS, D. (1969): Convention. A Philosophical Study. President and Fellows of Harward College, Cambridge/M. ULE, A. (1996): “Collective and Common Knowledge”. V: Baumgartner, E. in W., Borstner, B., Potr~, M., Shawe-Taylor, J., Valentine, E. (ur.): Phenomenology and Cognitive Science. Josef H. Röll, Dettelbach. ULE, A. (1997): Znanje, znanost in stvarnost. ZPS Ljubljana. 194 KOGNITIVNA ZNANOST Matjaž Potrč Uvod v kognitivno filozofijo in dinami~no kognicijo Kognitivna filozofija je eno izmed podro~ij, ki tvorijo kognitivno znanost. Njena vloga je opredeljevanje pojmovnih mo`-nosti pri modeliranju spoznanja. Ena taka mo`nost je dinami~na kognicija, predlog za modeliranje spoznanja in spoznavnih sistemov. 1. KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivna znanost je krovni naslov za skupni napor razli~nih podro~ij, ki se ukvarjajo z opredelitvijo spoznavnih sistemov oziroma sistemov za predelavo informacij, kakr{ni so ra~unalniki, `ivali in ljudje. Kognitivne znanosti ne zanimajo zgolj ~isto spoznavne funkcije, kot je na primer mi{ljenje, ampak tudi druge predelave informacij, ki so denimo povezane s premikanjem oziroma z motoriko. Inteligentni sistemi obdelujejo podatke tudi in najprej zavoljo premikanja v svojem okolju. Kognitivno znanost tvorijo tak{na podro~ja preu~evanja spoznavnih sistemov, kot so psihologija, nevrofiziologija, umetna inteligenca z ra~unalni{tvom ter med drugimi tudi filozofija. Vse te stroke so usmerjene k pojasnitvi spoznanja in spoznavnih sistemov. KOGNITIVNA ZNANOST 195 Matjaž Potrč 2. KOGNITIVNA FILOZOFIJA Filozofija je veda, ki jo odlikujejo razli~ni pristopi in metodologije. Njih skupni napor je br`~as splo{no in pojmovno spoznanje. Veje filozofije so ontologija oziroma veda o tem, kar biva (krava kot bitnost je tako predmet ontologije), spoznavna teorija oziroma veda o tem, kako spoznavamo (na{e znanje o kravi sodi k spoznavni teoriji), etika (splo{ne odgovore na vpra-{anje, ali lahko kravo jemo ali pa naj bomo raje vegetarijanci, ponuja etika), estetika (krava kot lep predmet je podro~je estetike). Še najbli`je kognitivni filozofiji je spoznavna teorija, kajti kognicija je zgolj tuj izraz za spoznavanje. a. Kaj je kognitivna filozofija Odgovor na vpra{anje, kaj je kognitivna filozofija, mora najprej za~eti z razmejitvijo njenega podro~ja od podro~ja spoznavne teorije. Spoznavna teorija v tradicionalnem smislu sku{a pojmovno opredeliti pogoje spoznavanja. To opravilo je v tradicionalni filozofiji pomembno `e zato, ker so pogoji spoznavanja tam razumljeni zelo strogo. Vednost oziroma spoznanje je definitorno opredeljena kot resni~no upravi~eno prepri~anje. Kandidatov za vednost (kdaj naj bi nekdo kaj vedel) je zato (zaradi strogih meril) zelo malo. Komplementarno temu pa se pojavlja problem skep-ticizma, stali{~a, da vednosti ne moremo dose~i oziroma da o tem, ali smo jo dosegli, ne moremo biti gotovi. Kognitivna filozofija {e vedno deluje s pomo~jo pojmovnih opredelitev. Vendar pa je z razliko od spoznavne teorije pozorna tudi na empiri~ne predpogoje vednosti. Vednost sedaj ni izjema, ampak je razumljena zelo {iroko, kot vse tisto, s ~imer se ukvarjajo spoznavni sistemi. “Vednost je zdaj zgolj en pokazatelj, da je nek sistem spoznaven; drugi pokazatelji zajemajo inteligenco, prilagodljivost in koordinacijo glede na oddaljena dejstva,” pravi v svojem pravkar napisanem ~lanku filozof van Gelder. Za kognitivno filozofijo je torej bistvena naslonitev na empiri~ne izsledke ve~ znanosti o tem, kako spoznavajo razli~ni sistemi, zlasti organizmi in ~lovek. Torej se kognitivna filozofija usmerja na spoznavanje kot na dejavnost organizma oziroma spoznavnega sistema v njegovem okolju, ne pa na abstraktno dolo~itev vednosti kot na za`eljen a morda nikoli dose`en rezultat spoznavnega procesa. Pri tem ne gre zgolj za podgraditev tradicionalnih spoznavnih teorij z empiri~nimi dognanji, ampak imamo opravka z usmerjenostjo na proces spoznavanja, ne pa (kot smo `e dejali) z vednostjo kot za`eljenim rezultatom spoznavnega procesa. Bolj natan~no povedano gre za modeliranje spoznavnih funkcij in spoznavnih sistemov. ^im imamo opravka z modeliranjem, pa se 196 KOGNITIVNA ZNANOST Uvod v kognitivno filozofijo in dinami~no kognicijo zgodi naslednje: Modelirani predmet ni ve~ enak pradlaganemu modelu, in mu tudi biti ne more, kajti sicer potrebe po modelu ne bi bilo. Model je vselej idealiziran glede na modelirani predmet. Ne glede na to pa lahko trdimo, da nek predmet udejanja tudi dolo~en model (poleg mo`nih drugih modelov). Sedaj se odpre naloga, pregledati ustreznost modelov in predlagati nove na~ine modeliranja. Ravno to po~ne kognitivna filozofija. b. Smoter kognitivne filozofije: odpreti pojmovne mo`nosti Med drugimi vedami, ki tvorijo kognitivno znanost, pripada kognitivni filozofiji posebna naloga. Nevrofiziologija na primer preu~uje mo`gane in `iv~ni sistem kot spoznavni sistem organizmov. Psihologija je pozorna na razli~ne spoznavne procese in jih sku{a osvetliti s svoje strani. Filozofija pa ima posebno nalogo, da sku{a razmisliti razli~ne pojmovne mo`nosti razvoja kognitivne znanosti. Pri tem filozofija ni odlepljena od prakse drugih soude-le`enih panog. Psihologija, nevrofiziologija in umetna inteligenca na primer sprevidijo, da je potrebno spremeniti preu~evalne pristope in to tudi storijo. V~asih pa ostajajo v okviru iste paradigme, ~eprav je `e ~utiti, da bi bila zamenjava dobra. V obeh primerih lahko pomaga filozofija s tem, da obelodani razli~ne logi~ne mo`nosti glede nadaljnjega na~ina raziskovanja. Kak{en pa je na~in raziskovanja v kognitivni znanosti? 3. MODELI DUHA Za odgovor na vpra{anje, kak{en je na~in raziskovanja v kognitivni znanosti, se moramo najprej ozreti na predmet kognitivne znanosti. Dejali smo, da so ta predmet spoznavni sistemi ter spoznavne funkcije. Konec koncev bi `eleli odgovoriti na vpra{anje, kaj stori ~loveka tako izjemnega med drugimi bitnostmi v vesolju. Odgovor je ravno v spoznavni funkciji ~loveka. ^lovek je bitje, ki spoznava svojo okolico ter se nanjo odziva. Ker spoznavnih funkcij ne moremo raziskovati neposredno, so vselej iskali posredni na~in njihove predstavitve. Mi{ljenja ne moremo neposredno videti, zato so raziskovali bodisi zunanje dostopna dejstva, kot so dra`ljaji in odziv, ali pa zopet notranje dostopna dejstva. Pri slednjih je te`ava v tem, da so dostopna zgolj raziskovalcu samemu, ostalim pa zgolj po analogiji, kar jih stori neprimerne za objektivno znanstveno preiskavo. Objektivna mo`nost raziskovanja spoznavnih mehanizmov se je pojavila {ele s takozvanimi modeli duha. Njihov naziv je neprimeren, ker je KOGNITIVNA ZNANOST 197 Matjaž Potrč spoznanje precej širši pojem kot pa duševnost, ki zajema zlasti miselne in višje spoznavne procese. Ne glede na to se je prvi uveljavljeni model duševnosti, ki se je zgledoval po klasičnem računalniku, imenoval hipoteza jezika misli. Seveda spoznavni sistemi razpolagajo z marsičem več kot zgolj z mislijo. Bistvena značilnost klasičnega računalnika je v predpostavki učinkovitih, to je algoritemsko slednih preračunavanj nad diskretnimi, med sabo ločenimi simboli. Klasična hipoteza o modelu duha je bila pomembna, vendar je kmalu začela kazati nekatere pomanjkljivosti. In sicer na tistih področjih, kjer spoznavnih potekov ni mogoče ustrezno dojeti z algoritemskim preračunavanjem brez izjem nad diskretnimi simboli. To so denimo prepoznavanje obrazov, delno prikritih predmetov in podobno. Zato je veliko pozornost v zadnjem času doživel razred modelov, ki je dobil skupno ime konekcionizem, in sicer po povezavah (connections) med nevroni. Konekcionistični sistemi oziroma mreže se zgledujejo po biološki zgradbi možgan, ki sestoje iz majhnih celic (nevronov), ter iz povezav med le-temi. Predstave tukaj niso več diskretne, ampak tvorijo obliko vzburjenja po mreži. Algoritem nadomestijo tehnike učenja. Zdi se torej, da konekcionistični računalniki predstavljajo pravšnjo podlago za nove modele duha. 4. DINAMIČNA KOGNICIJA Predvidevanje, da bodo konekcionistični modeli zamenjali klasične modele duha, pa se ni docela uresničilo. Najprej ni jasno, ali konekcionistični računalniki dejansko obstajajo, saj se dandanes izraz večinoma nanaša na simulacije nevronskih mrež na klasičnih računalnikih. Drugič, tudi če predpostavimo, da konekcionistični računalniki dejansko obstajajo, to še ne pomeni, da lahko služijo za ustrezne modele duha. En razlog je v tem, da bi moral model duha predstaviti ravnanje celotnih spoznavnih sistemov. Obstoječe konekcionistične mreže pa so zgolj igračke, saj v najboljšem primeru simulirajo le nekaj osamljenih spoznavnih funkcij. Ugotovitev, da so dejanski spoznavni procesi pri inteligentnih sistemih in še zlasti pri človeku izjemno kompleksni, je narekovala preseženje konekcionističnih modelov-igračk v smeri kompleksne dinamične kognicije, in tudi k modelu s takim nazivom. Ljudje se namreč ustrezno odzivamo na izjemno zapletene situacije v okolju, ki jih načeloma ni mogoče obvladati z algoriteniškimi postopki, izvajanimi nad področji, določenimi z diskretnimi simboli. Košarkaši so denimo inteligentna bitja, ki razpolagajo s kompleksnimi predstavami oziroma reprezentacijami, poleg tega pa še z izjemno bogato množico podatkov. Nekaj teh podatkov je 198 KOGNITIVNA ZNANOST Uvod v kognitivno filozofijo in dinami~no kognicijo strate{kih v smislu obvladanja pravil in splo{ne situacije dolo~ene igre, glede na soigralce ter na igralce v nasprotnem mo{tvu, nekaj pa jih je zopet strate{kih v smislu izvajanja ve{~ih in spretnih potez na igri{~u. Obe vrsti podatkov mora igralec seveda med seboj ustrezno kombinirati, ~e naj v igri uspe. Tudi druge, vsakdanje situacije so ve~inoma tako kompleksne, da jih ni mogo~e simulirati z algoritemsko potekajo~imi pravili brez izjem. To ka`e klasi~ni problem okvira. Kako postaviti okvir algo-ritemskemu prera~unavanju v situaciji nakupovanja avtomobila? Pri odlo~anju sodeluje toliko dejstev (nekomu lahko ugaja {portni ali pa zopet dru`inski avto; koliko je {e mogo~e popustiti pri ceni, ~e naj {e pridobimo za`eljene lastnosti vozila?), da jih ni mogo~e obvladati s pravili brez izjem. Tudi vsakdanje situacije sprehajanja po nakupovalnem sredi{~u ka`ejo, s kolik{no kompleksnostjo informacij so soo~eni spoznavni sistemi, kakr{en je ~lovek. In ~ude` je, da ~lovek vse te informacije bolj ali manj uspe{no tudi obvlada. Obi~ajno se v nakupovalnih sredi{~ih ne zaletavamo v druge ljudi in izlo`be in v~asih celo kaj potrebnega kupimo. Zavoljo omenjenih dejstev konekcionisti~ni ra~unalniki torej ne morejo zado{~ati za podlago realisti~nemu modelu duha. Ne glede na to pa nudijo nekaj napotkov v smeri tak{nega modela, ~e jih primerjamo z njihovimi klasi~nimi predhodniki. Tod gre za poudarek na u~enju, na prakti~nih ve{~inah, na razporejenosti spomina po vzburjeni obliki mre`e in ne v osrednji spominski enoti, kot je predlagal klasicizem. Vse to je mogo~e uporabiti pri na~rtovanju kompleksnega modela dinami~ne kognicije, ki pa je bolj mo`nost, katero lahko opazimo na podlagi razvoja modernih ra~unalnikov, kot pa dejansko stanje v ra~unalni{tvu oziroma v umetni inteligenci. Ravno poudarek na mo`nosti pa je tipi~no filozofski poudarek. Tak{ne poudarke pri~akuje skupnost strok v kognitivni znanosti. Pri tem ni tako, da bi filozof razmi{ljal docela lo~eno od umetne inteligence, nevrofiziologije, psihologije in drugih pod-ro~ij. Marsikdaj namre~ prav te stroke poka`ejo smer razvoja, ki pa ga pojmovno lahko ustrezno predstavi {ele filozof. Zato je kognitivna filozofija zares izjemno ozko povezana z ostalimi znanostmi, ki vstopajo v splo{ni okvir kognitivne znanosti. Sam sem imel prilo`nost videti, kolik{en ugled med zastopniki drugih znanosti u`iva filozof Fodor, avtor hipoteze o jeziku misli. Da bi videli, kaj je pravzaprav dinami~na kognicija, si moramo na kratko ogledati nekatere predpostavke klasi~ne paradigme. To nas bo vodilo k nadaljnjemu opravilu: oceniti, katere izmed predpostavk klasi~ne paradigme lahko ohranimo, katere pa je zopet morda bolje zavre~i. Seveda je tukaj merilo dejansko delovanje ~loveka kot inteligentnega predelovalca informacij. Predpostavke klasicizma so naslednje: (1) kompleksne predstave, (2) prera~unavanje nad predstavami, (3) algoritemsko KOGNITIVNA ZNANOST 199 Matjaž Potrč prera~unavanje brez izjem, (4) sintaksa, (5) sledna funkcija spoznavnega prehoda. Ve~ina predstavnikov konekcionizma zavrne (2) in (4), to je prera~unavanje nad predstavami in sintakso. Pri tem pa zgolj pristanejo na bistvene predpostavke klasicizma, in sicer (3) in (5). Dinami~na kognicija zavrne prav slednji dve. Po njenem mnenju namre~ algoritemsko prera~unavanje brez izjem (3) ne more podati ustreznega opisa du{evnosti, kot je razvidno `e iz razprave o problemu okvira in kompleksnosti. Na (5) kot sledno spoznavno funkcijo prav tako ne moremo pristati. Dodaten uvid nudi dejstvo, da je prera~unavanje nad predstavami, (2), zgolj {ir{a predstavitev o`je (3). Na to dejstvo se opre predlog dinami~ne kognicije. Tako dobimo strukturo, ki je dodatno {e bolj razvidna iz (4), sintakse, na katero dinami~na kognicija tudi pristaja. Trdi celo, da je bogastvo predstav tolik{no, da inteligentne sisteme prisili k sistemati~nosti in produktivnosti. Ravno zato, da bi se organizem zna{el v svoji kompleksni okolici, mora predstave uporabljati sistemati~no, torej podobne v podobnih situacijah, in imeti jih mora na razpolago zgolj kon~no {tevilo, iz katerega potem s kombinacijami pridobiva nadaljnje kompleksne predstave. To pa je mo`no dose~i tudi na neklasi~ni na~in. 5. MORFOLO[KA VSEBINA Nadaljnja predpostavka klasicizma je opis inteligentnih sistemov na treh ravneh: na ravni udejanjenja, na ravni algoritma in predstav (reprezentacij) ter na ravni spoznavne funkcije. Dinami~na kognicija spremeni sledno spoznavno funkcijo v nesledne spoznavne prehode. Prav tako in v skladu s pravkar omenjenim spremeni srednjo raven opisa predstav in algoritma v matemati~no raven opisa. Ta bistveni korak je upravi~en z dejstvom, da tvorijo algoritmi zgolj majhno podmno`ico matemati~nih opisov. Matemati~ne opise pa uporabljamo pri dinami~nih sistemih. Kje se sedaj v okviru vsega tega nahaja vsebina du{evnih stanj, na primer vsebina mojega prepri~anja, da je vreme lepo? Po predlogu dinami~ne kognicije je vsebina prepri~anja udejanjena kot celostno spoznavno stanje na zgornji ravni opisa. Vsebina je celostno spoznavno stanje enostavno zato, ker z njo ob dolo-~enem trenutku razpolaga nek spoznavni sistem. Ko mislim, da je danes lepo vreme, v tem trenutku obi~ajno ne mislim {e na kaj drugega. To pa seveda {e ne pomeni, kako ne more biti moja misel, da je danes lepo vreme, precej kompleksna, in kompleksno udejanjena v meni kot spoznavnem sistemu. Zato tudi govorimo o celostnem spoznavnem stanju. To celostno spoznavno stanje vodi 200 KOGNITIVNA ZNANOST Uvod v kognitivno filozofijo in dinami~no kognicijo do drugih, na primer do moje `elje, katere vsebina je iti na sprehod. To je sedaj opis funkcije prehoda od ene k drugi vsebini na vi{ji ravni opisa. Funkcija pa sedaj ni sledna, ker njeno izvajanje ne temelji na algoritmih, ampak na ne~em drugem, na dinami~ni povr{ini. Dinami~na povr{ina opisa se nahaja na srednji ravni, Tod, smo dejali, sedaj nimamo ve~ algoritma ter predstav, pa~ pa imamo dinami~no ve~razse`nostno pokrajino. To je pokrajina, ki dolo~a mo`nosti razvoja spoznavnih funkcij. Po doma~e, dolo~a mo`ne poti, v katere lahko spoznavne funkcije krenejo. (Ker je povr{ina povr{ina ogromnih razse`nosti, je teh mo`nih poti neskon~no mnogo.) Srednja raven opisa tako vpeljuje celotno spoznavno dinamiko nekega inteligentnega sistema. Ta spoznavna dinamika je mo`nostna, dolo~a mo`ne prehode. Prehodi se na zgornji ravni spoznavnega opisa udejanijo kot celostna spoznavna stanja. Na srednji ravni opisa pa se udejanijo kot to~ke na dinami~ni povr{ini. (Na spodnji ravni fizi~nega udejanjenja so to vzburjenja mo`gan kot fizikalnega sistema. Isto stanje – denimo prepri~anje – lahko torej opi{emo na treh razli~nih ravneh.) Bistvo je, da celostna spoznavna stanja sedaj niso dolo~ena kot bitnosti, ampak jih dolo~a njihova dinami~na okolica na ve~-razse`nostni povr{ini. Najbolj enostavno je postre~i s primeri. Gre za ozadje, ki nam omogo~a dojeti {alo, ne pa za sam tekst {ale. Zopet gre za ozadje, ki nam omogo~a zaznavno prepoznati ma~ko, zgolj na podlagi tega, da imamo pogled na le ma~ji rep. Vsebina, ki je dolo~ena na srednji ravni opisa pri dinami~nem modelu, torej ni neposredna razvidna vsebina, ampak je vsebina dinami~ne povr{ine, njene oblike, ter ji zato pravimo morfolo{ka vsebina. Tak{ni vsebini so pri{li {e najbli`je nekateri misleci, ki so govorili o spoznavnem ozadju. Morfolo{ka vsebina je torej spoznavno ozadje dinami~nega sistema, kakr{ni smo ljudje in drugi vi{ji organizmi. Na morfolo{ko vsebino so opozorili filozofi. V konekcio-nisti~nem izrazoslovju gre za vsebino, ki je v ute`eh in ni izrecno podana. Gre za nov vpogled v semanti~no opremo ~loveka kot dinami~nega bitja. Dejanski poduk dinami~ne morfolo{ke vsebine je, da semantike ne moremo lo~iti od sintakse. Zato moramo sintakso razumeti neklasi~no, semantiko pa kot ozadno vednost. Ena in druga delujeta z roko v roki. Spoznavni sistemi si tako utirajo ustrezne spoznavne prehode. Slednji nam omogo~ajo, da se znajdemo v zapletenosti svoje okolice. KOGNITIVNA ZNANOST 201 Nenad Miščevic Vpeljava intuicij V obi~ajnem jeziku s terminom “intuicija” ozna~ujemo veliko razli~nih pojavov. Eden od pomembnih pomenov je slutnja, domneva, ~esto uspe{na domneva: Janez ima lahko slutnjo, da ga njegov prijatelj vara, ali znanstvenik ima lahko bistroumno slutnjo o re{evanju problema.1 V filozofiji se uporablja izraz intuicija kot prepri~anje v naslednjem pomenu: Janez se jasno zaveda, da beseda “zajtrk” pomeni pomeni obrok, ki ga pojemo zjutraj (intuicija o pomenu, intuicija pomena), ali Katja se jasno zaveda, da je la` nekaj na-pa~nega (intuicija o morali, intuicija morale), ali intuicija o nujnosti, da je dva plus tri enako pet (matemati~na intuicija). Izvorni filozofski pomen beseda je bil povezan prav s takimi primeri, “intuitio” preprosto pomeni “videnje”. Beseda se je pojavila v srednjem veku v optiki, v teorijah o neposredni per-cepciji in v religioznem kontekstu o “videnju Boga”. Descartes jo je napravil znamenito, ko jo je povezal z “jasno in razlo~no mislijo” v svojih “Pravilih”. Po tradiciji bomo besedo uporabljali predvsem v naslednjem pomenu: (a) intuitivno stanje – to je reakcija, ki jo ustvarja prepri~anje in jo spremlja ob~utenje o~itnosti in gotovosti. Prav tako je pomembno, da oseba, ki ima intuicijo, ni pri{la do svojega pre-pri~anja z zavestnim sklepanjem, ampak na nek na~in “vidi” KOGNITIVNA ZNANOST 203 1 Varianta ~lanka je bila predstavljena na Kognitivnih dneh. Zahvaljujem se Matja`u Potr~u, ki me je opozoril, da moram dati obse`nej{e primere za vsako vrsto intuicije. Nenad Miščevič resnico. Tak{na stanja so opisana kot “fenomenolo{ko neposredna”. Ta prvi pomen se nana{a na intuitivno stanje, to je na nagnjenost k presojanju o nekem dogodku preko ob~utja o~itnosti in neizogibnosti ali pa se to ob~utje nana{a na samo presojanje. Na primer: Katjina sodba, da je dva in tri nujno enako pet, je `e primer takega intuitivnega presojanja. Poleg tega pomena pa se termin nana{a {e na vrsto sorodnih pomenov. Tu podajamo najbolj va`ne primere: (b)intuicija kot vsebina vedenja... na primer, vsebina trditve “dva plus tri je nujno enako pet”, kot sodi Katja. V~asih to opisujemo kot stavek, v katerem presojamo, da je nekaj p (da je nekaj primer ali dogodek); (c) intuicijska zmo`nost, to je hipoteti~no mo`nost, ki konstituira in le`i v osnovi intuitivnega stanja. (v na{em primeru so to Katjine matemati~ne sposobnosti); (d) proces, ki ustvarja intuicijo in ki ga v~asih opisujemo kot “intuitivno vem, ~utim, da ...” skoraj kot intuitivni proces. Oglejmo si zdaj intuitivno stanje. Pri tem lahko lo~imo dve glavni vrsti: na eni strani imamo intuicijo o pomenu besed in pojmov. Te vrste intuicija vsebuje ~isto intelektualni uvid v abstraktne predmete. ( Res, Aristotelov termin NOUS tolma~ijo kot “intuicija” v nekaterih prevodih, prav v tem kontekstu.) Naj omenim nekatere izmed pomembnih primerov. Mnogi ljudje – filozofi niso izklju~eni – so prepri~ani, da je voda vrsta snovi, za katero je bistveno, da je njena sestava taka, kak{na je. Prepri~anje se nana{a na splo{no kategorijo, SNOV ima dolo~ene kemi~ne lastnosti in med njimi je navajanje kemi~ne sestave bistveno za vodo in tudi za princip, da so kemi~ne komponente bistvene za snovi. (Putnam je predlagal znamenit miselni eksperiment, ki lahko izlo~i to intuicijo. Povabljeni smo, da si predstavljamo Zemljo-Dvoj~ico, na kateri se nahaja vodi podobna snov, ki pa ima druga~en kemi~ni sestav in se vpra{amo, ali lahko to snov {e vedno obravnavamo kot vodo. Nikalni odgovor za snov na Zemlji-Dvoj~ici interpretiramo kot razkritje, da sta na{ pojem o bistvenih lastnostih snovi in pojmovanje o kemi~ni sestavi snovi bistveni za obe snovi.) Podobno prepri~anje velja o drugih re~eh in kaj je bistveno zanje (funkcionalnost je bistvena za orodje, strukturiranost je bistvena za `iva bitja). Tu gre za mo~an namig, da so nekatere lastnosti bistvene za njihove nosilce, kar ~esto poimenujemo “intuicijo bistva”. Znamenito je, da so si ti tipi intuicije zaslu`ili odli~no mesto `e v klasi~ni filozofski literaturi pri Aristotelu in v sodobni pri Putnamu in Kripkeju, ki sta pokazala, da je intuicija koristna in morda celo nepogre{ljiva za znanost. Naj na kratko omenimo, kako intuicije nastopajo pri znanstvenem 204 KOGNITIVNA ZNANOST Vpeljava intuicij sklepanju. Tu prika`emo v zelo poenostavljeni obliki, shematsko, na~in, kako moremo sklepati znotraj znanstvenega pristopa k obravnavanju snovi. Gre za to, kaj je bistveno za vodo: (A) To je voda. (B) Voda je vrsta snovi. (C) Sestava snovi je bistvena za snov. (D) Kemi~na sestava vode je H2O. (E) To, da je kemi~na sestava vode H2O, je bistveno za vodo. Trditev (D) je odkrila znanost, (B) in (C) predstavljata splo{no intuicijo bistva. Zaklu~ek (E) pa je izpeljan iz skupnega dela znanosti in intuicij. Toliko za zdaj o intuicijah bistva. Poznane pa so {e druge abstraktne intuicije. Filozofi, ki se ukvarjajo s pojmom intuicije, so zainteresirani, da zdru`ijo intuicije, ki so, v splo{nem, vsebine ljudskih teorij in pokrivajo {iroka podro~ja, kot so ljudska fizika, ljudska psihologija (mogo~e tudi ljudska biologija, ljudska matematika). Naj to ilustriram s primerom ljudske fizike in ljudskim pojmom gibanja materialnih teles; imenujmo to L-gibanje telesa brez delujo~ih sil na to telo. Intuitivno sklepanje nekaj odkrije o naravi iskanega pojma gibanja, toda ta intuicija je napa~na: za enakomerno premo~rtno gibanje ni potrebna nobena sila! Filozofi pa so v ve~ini primerov tako presojali tudi, da bi odkrili kaj o naravi stvari, ki jih sku{amo zapopasti s takimi pojmi. Na analizo pojmov in na analizo stvari pa smo gledali kot na neko nepretrgano dejavnost. Britanski filozof F. Ramsey je znamenit po tem, da vidi analizo pojmov pretkano z analizo stvari, saj pravi: “V procesu razjasnjevanja na{ih misli nismo prisiljeni gledati samo na predmet, o katerem govorimo, ampak tudi na na{a lastna du{evna stanja”. Mnoge filozofe je od Sokrata naprej zanimala zemeljska informacija, ki jo vsebujejo pojmi. Nekateri trdijo, da je izvor pojmovne intuicije izkustvene narave. Pojmovna intuicija je empiri~na zmo`nost, povezana s percepcijo. Vendar je to problemati~no: za enostavno pojmovno trditev verjamemo, da je neodvisna od izkustva. Res ima naivni poznavalec obi~ajno trdno prepri~anje o tem, da so samski mo{ki neporo~eni in to prepri~anje se zdi, da ni izpeljano iz preverjanja posameznih oseb, za katere se je vedelo, da so samski mo{ki glede na lastnost “biti neporo~en”. Še celo ve~, tako prepri~anje se zdi smiselno pri poljubnih standardih. V matematiki je dal Goedel znamenit primer ~iste intelektualne intuicije s trditvijo, da vidi mno`ice, res prave neskon~ne mno`ice s svojimi duhovnimi o~mi. Primer je ilustrativen, vendar mnogi dvomijo, da taka ~ista intelektualna intuicija sploh obstaja. Toliko o abstraktni intelektualni intuiciji. Na drugi strani pa imamo bolj domiselno geometrijsko intuicijo, kot so intuicije o trikotnikih in kvadratih, do katerih pridemo v elementarni {olski geometriji. Tak{na intuicija se zdi, KOGNITIVNA ZNANOST 205 Nenad Miščevič da kli~e po slikah v na{i du{evnosti (o trikotnikih in kvadratih). Te vrste intuicije so nazorni, skoraj vizualno (ob~uteni) vpogled, izpeljan iz obravnave konkretnega (ali skoraj konkretnega) predmeta. Kant je imenoval tako intuicijo “Anschauung” in za geometrijo je trdil, da izhaja iz na{ega uvida v ~iste oblike prostora. Drugi avtorji pa trdijo, da obstajajo intuicije, ki so bolj konkretne in ne operirajo samo s takimi “~istimi oblikami”, ampak se lahko nana{ajo na posebne predmete. Na primer, da pride do tega, da ve, da je dva plus tri enako pet, se Katja lahko sklicuje na {tetje ~rtic // pri{tejem /// dobim ///// Vidimo, da rokovanje s tak{nimi nizi ~rtic lahko ilustrira enostavno operacijo s {tevili. O~itno naredi enostavno aritmeti~no resnico ali vsaj njeno uporabno varianto, tako kot na primer, da trem ~rticam dodam {e dve ~rtici in dobim pet ~rtic. Vsebina takih intuicij se zdi podobna konkretnim primerom matemati~nih struktur, v tem primeru zaporedju naravnih {tevil. Klasificirajmo filozofsko zanimive intuicije na naslednji na~in: INTUICIJE ~isto intelektualna nazorna / vizualna ~isto formalna konkretna Pustili bomo ob strani moralno intuicijo. Nekateri ljudje bi jo obravnavali kot ~isto intelektualno intuicijo, drugi pa bi predlagali specialno kategorijo, ki je povezana z emocijami in motivacijo za dejavnost. Na{o pozornost raje obrnimo na teorijo znanja. Epistemologija mora odgovoriti na dve vrsti vpra{anj. Vpra{anja prve vrste se nana{ajo na opis in razlago: razlo`iti je potrebno, od kod prihaja intuicija in kako nas informira o predmetu obravnave. (Na primer: od kod prihajata moralna ali matemati~na intuicija?) Vpra{anja druge vrste pa zaobsegajo normativne probleme: ali smo upra-vi~eni zaupati svoji intuiciji in na kak{nih osnovah? (Torej, zakaj mora Katja zaupati svoji intuiciji, da je la` nekaj napa~nega? Mogo~e je tako stali{~e samo predsodek!) Osredoto~imo se na prvo skupino vpra{anj. Bralec se verjetno spomni Platonove argumentacije, da na{e znanje o geometriji ne 206 KOGNITIVNA ZNANOST Vpeljava intuicij moremo izvle~i iz izku{nje in percepcije, saj imajo geometrijska telesa in resnice lastnosti, ki jih ne moremo dose~i s percepcijo, namre~ nujnost, absolutno stalnost, abstraktnost in absolutno eksaktnost. In ve~ina od teh problemov je {e vedno privla~nih za filozofe. Uganko lahko postavimo v naslednji obliki. Prekrasno bi bilo imeti razlago intuicije, ki bi za~ela pri obi~ajni percepciji. Zapi{imo to kot teze, ki bi jih kdo mogo~e `elel braniti. 1. PERCEPTUALNI IZVOR. Intuicija je bistveno odvisna od izvora izku{nje (percepcije) in ne gre dosti dlje od teh izvorov. Na `alost se percepcija v mnogo~em razlikuje od intuicije. Kadar zaznam mizo, zaznam konkreten objekt. Kadar vidim, da je kozarec na mizi, vidim situacijo, ki je kontingentna in ne nujna. Nikoli ne zaznam popolnega kvadrata ali trikotnika. Zapi{imo to kot drugo tezo. 2. KOGNITIVNA REVŠ^INA ( = POMAJKANJE VA@NIH, ^EPRAV PROBLEMATI^NIH ZNA^ILNOSTI). Izku{nja ne prinese informacije o abstraktnih predmetih, eksaktnih geometrijskih predmetih in prav tako ne o nujnih situacijah. Temu nasproti pa postavimo zdaj tipi~ne vsebine intuicije, ki so abstraktni in eksaktni predmeti in nujne situacije. To nas pripelje k tretji tezi. 3. BOGASTVO VSEBINE (= PRISOTNOST VA@NIH PROBLE-MATI^NIH ZNA^ILNOSTI). Intuitivna prepri~anja prina{ajo informacijo o lastnostih abstraktnih objektov in nujnih situacijah. Te tri teze ne moremo zlo`iti skupaj, tvorijo nekonsistentno triado. Razli~ni filozofi predlagajo razli~ne re{itve: Platon nam ponuja prvo tezo, Hume tretjo, nekateri sodobni avtorji (Parsons, Maddy) pa drugo. Menim, da je najbolj obetavna pot v modificiranju tez tak{na, da bodo postale vzajemno konsistentne. Mogo~e ima percepcija ve~jo mo~, kot pa jo dopu{~a druga teza in mogo~e predmeti intuicije niso vsi tako abstraktni in absolutno nujni, kot se to zdi (naj spomnim, da so ljudje mislili, da je Evklidova geometrija absolutno resni~na, pa se je izkazalo, da to ni res). Prava strategija je kopanje tunela z obeh strani: s strani objekta, da bi na{li sprejemljive varietete navedenih problemati~nih lastnosti (torej pokazati, da imajo jabolka v ko{ari tudi {tevil~nost, kar je abstraktna matemati~na lastnost). S strani epistemologije (s strani spoznavanja) pa je treba iskati mehanizme, ki bi mogo~e odkrili lastnosti, po katerih spra{ujemo. Na epistemolo{ki strani tunela imamo gotovo opravka s prvo tezo, ko pa~ podrobno razbiramo dejanske kognitivne zmo`nosti, in z drugo tezo, ko razlagamo, katere lastnosti lahko odkrijemo pri intuiciji in na kak{en na~in. KOGNITIVNA ZNANOST 207 Nenad Miščevič Kognitivna psihologija nam bo pomagala, da se bomo nau~ili ve~ o dejanskih mehanizmih, ki usposabljajo ljudi, da razumejo matematiko, moralo ali pomen, torej podro~ja, ki so tipi~no odvisna od intuicije. ^e imamo ve~ mo~i v izku{nji, kot smo mislili, in manj problemati~nih lastnosti v predmetu, bo izkopan tunel, ki povezuje misleca in njegov objekt. Vsekakor psihologija predlaga druge ~isto naravne razlage intuicije, ki se ne sklicujejo na individualno izku{njo, ampak na na{o evolucijsko “izku{njo”, ki je oblikovala na{ duh in mo`gane. Nekatere intuicije verjetno izhajajo iz na{ega kognitivnega preoblikovanja, v velikem delu iz trdne podstrukture. Intuitivna zmo`nost je mogo~e okno na steni na{ega duha. To je njegovo introspekcijsko gledi{~e in je odgovorno za ob~utje, da je intuicija neodvisna od izku{nje. Na drugi strani pa intuicija vsebine odkriva (torej, da je vsebina bistveno odvisna od kemi~nih komponent, ki sestavljajo snov) prav povezavo s svetom (in v na{em primeru z dejansko in mo`no snovjo in njenimi kemi~nimi komponentami). Te intuicije izra`ajo rezultat evolucijskega in v~asih tudi individualnega u~enja (in oblikovanja pojma). To je projekt, s katerim sem se za~el spoprijemati v svojem prispevku in je seveda predmet diskusije. Osredoto~il sem se na elementarno matemati~no kognicijo (mi{ljenje). Poudaril sem misel, ki jo v fenomenolo{ki tradicji zastopajo Brentan, zgodnji Husserl ter tudi pozni Husserl z nekaterimi svojimi u~enci, da opravimo poskuse tako, da skopljemo “tunel”, ki povezuje strani objekta in subjekta. LITERATURA BROWN, J., (199l ): The Laboratory of the Mind, Routledge. CHEYNE, COLIN, (1997): “Getting in Touch with Numbers: Intuition and Mathmatical Platonism”, Philosophy and Phenomenological Research, Vol. LVII, NO.1, 111-125. CRAIG, E.J., (1975): “The problem of necessary truth”, v Blackburn, S.(ur.), Meaning, Reference and Necessity, Cambridge University Press, Cambridge, England. KIM, J. (1981): “The Role of Perception in A Priori Knowledge: Some Remarks”, Philosophical Studies, v.40. PARSONS, Ch., (1980): “Mathematical intution”, Proceedings of the Aristotelian Society, N.S. 80. RESNIK, MICHAEL (1992). “Proof as a Source of Truth”, in Detlefsen, M. (ed) Proof and Knowledge in Mathematics, Routledge, London. SORENSEN, ROY, A. (1992): “Thought Experiments And the Epistemology of Law”, The Canadian Journal of Philosophy, v.22. No.1. WYNN, K. (1992): “Evidence against Empiricist Accounts of the Origins of Numerical Knowledge”, Mind and Language, v.7, No.4, 315-332. Prevedel: @iga Knap 208 KOGNITIVNA ZNANOST Olga Marki~ Nevrolo{ka verodostojnost in kognitivne teorije V tem prispevku bom sku{ala odgovoriti na vpra{anje, zakaj 1 npr. Fodor & Pylyshyn kognitivna teorija ne more biti neodvisna od nevroznanosti. (1988). Mnogi zagovorniki klasi~ne kognitivne znanosti1 menijo, da je za konstrukcijo kognitivne teorije dovolj, da znanstvenik ostane na kognitivni ravni, t.j. na ravni reprezentacij. V nasprotju s takim stali{~em popolne avtonomije bom z argumentom iz izbire med teorijami pokazala, zakaj je za konstrukcijo teorije, ki resni~no opisuje kognitivne procese pri ~loveku, potrebno poznati delovanje mo`ganov. Kriterij nevrolo{ke verodostojnosti (angl. plausibility) in spoznanje, da je bolj{a tista kognitivna metodologija, ki ni metodolo{ko avtonomna glede na nevroznanost, bom nato uporabila pri primerjavi dveh pristopov h kognitivnemu modeliranju. Argument iz izbire teorij Argument ima naslednjo strukturo: 1. I{~emo teorijo, ki resni~no opisuje ~lovekove kognitivne procese. 2. Obstaja lahko ve~ kognitivnih teorij, ki so enako uspe{ne pri napovedovanju vedenja. 3. Kognitivne teorije se razlikujejo glede na to, kak{ni so predpostavljeni procesi, ki izbrano kognitivno funkcijo realizirajo, in kako so ti procesi fizi~no realizirani. KOGNITIVNA ZNANOST 209 Olga Marki~ 2 Npr. obstaja ve~ teorij kratkoro~nega spomina: modalni model Atkinsona in Shiffrina, Baddeleyjev sistem delujo~ega spomina, Andersonov ACT* sistem (Cohen, Kiss & LeVoi, 1993). 4. Pri odlo~anju, katera teorija je bolj{a, moramo upo{tevati fizikalno strukturo in mehanizme, ki realizirajo predpostavljene procese. Bolj{a je tista teorija, ki nam zagotavlja fizikalni mehanizem (t.j. dejanske vzro~ne procese), katerega funkcionalni opis je funkcija, ki jo sistem izvaja. 5. V primeru ~loveka fizikalno strukturo, ki realizira pred postavljene procese, predstavljajo mo`gani. 6. Bolj{a je tista teorija, ki pri realizaciji predpostavljenih procesov bolj upo{teva omejitve iz delovanja mo`ganov. Cilj znanstvenega raziskovanja je konstrukcija take teorije, ki bo resni~no opisovala procese. Tako stali{~e zavzemajo znanstvenice in znanstveniki, ki sprejemajo objektivno resnico kot cilj, ki ga s svojim raziskovanjem `elijo dose~i. Empiri~no ustreznost hipotez in teorij obi~ajno preverjajo eksperimentalno. Vendar se lahko zgodi, da z eksprimenti, ki so dostopni opazovanju, ne morejo dolo~iti, katera od dveh teorij (T1 in T2) je bolj{a, saj obe “ohranjata pojave”. V takih primerih pravimo, da je teorija poddolo~ena z evidenco, ki je trenutno dostopna opazovanju znanstvenika. Do take situacije je pri{lo v astronomiji, ko sta oba modela, narejena eden v skladu s Kopernikovo heliocentri~no in drugi s Ptolomejevo geocentri~no teorijo, kazala in napovedovala retrogradno gibanje planetov Marsa, Jupitra in Saturna, ko so v opoziciji s Soncem. Tudi kognitivni znanstvenik, ki sku{a poiskati teorijo, ki bo resni~no opisovala kognitivne procese, se lahko znajde pred podobno te`avo. Na primer, dve razli~ni kognitivni teoriji T1 in T2 sta lahko povsem enaki pri napovedi vedenja, hkrati pa ni na voljo nobenega eksperimenta (na ravni vedenja), ki bi odlo~il v prid eni ali drugi teoriji. Ker je resni~na lahko najve~ ena od teorij, je treba poiskati kriterij, ki bo take “vedenjsko enakovredne” teorije medsebojno razlo~eval in na osnovi katerega bo mogo~e ugotoviti, katera teorija je bolj{a, to je, bli`e resnici. Ko konstruiramo kognitivno teorijo, moramo dolo~iti funkcionalno organizacijo sistema. To pomeni, da moramo dolo~iti osnovno funkcionalno arhitekturo, ki pove, s kak{nimi procesi so kognitivne funkcije realizirane. Ti procesi so nato realizirani na fizikalni ravni. Kognitivne teorije se v {ir{em smislu razlikujejo glede na naravo procesov, ki realizirajo kognitivne funkcije (npr. pri klasi~ni kognitivni znanosti so ti procesi manipulacija s simboli). Kadar imamo v mislih tako razlikovanje, obi~ajno govorimo o razli~nih pristopih (npr. klasi~ni in konek-cionisti~ni pristop). Teorije znotraj razli~nih pristopov se nato razlikujejo glede na to, kak{ni so konkretni postopki, s katerimi je funkcija ob predpostavljenih procesih realizirana, in kako so te funkcije realizirane na fizikalni ravni.2 210 KOGNITIVNA ZNANOST Nevrolo{ka verodostojnost in kognitivne teorije V primerih, ko je z vedenjskim eksperimentom nemogo~e 3glDa ve nf ee rgean tk rj eo gpao.lmer ugotoviti razliko med tisto kognitivno teorijo, ki vedenje resni~no pojasnjuje, in tisto, ki ga zgolj opona{a, mora znanstvenik pri iskanju odlo~itve upo{tevati {e druge kriterije. Iz filozofije znanosti je znano, da si lahko pri re{evanju problema empiri~ne poddolo~enosti teorij pomagamo tako, da kot bolj{o re{itev izberemo tisto, ki je ontolo{ko preprostej{a, bolj elegantna, ali ima ve~jo zdru`evalno mo~. Pri prvem kriteriju gre za znano na~elo “Occamove britve”, ki pravi, naj brez potrebe ne pomno`ujemo ontolo{kih entitet. Za razlago bi se to na~elo gospodarnosti glasilo: ~e zadostuje preprosta in elegantna razlaga, potem ni potrebe, da bi iskali zapleteno. Vrnimo se na primer h Kopernikovi in Ptolemejevi teoriji. Po Kopernikovi teoriji pride do omenjenega pojava zaradi premikanja zemlje, ki prehiti planete v njihovih orbitah okoli sonca. Teorija pojasni, da je retrogradno gibanje zgolj navidezno in se nujno zgodi, kadar so planeti v opoziciji s Soncem. Pri Ptolemejevi geocentri~ni teoriji prihaja do retrogradnega gibanja zaradi specifi~ne dol`ine epiciklov in deferentov3 ter njihovih relativnih hitrosti vrtenja. Da bi model ustrezno prikazal in napovedal pojav, je potrebno dolo~iti ve~ parametrov, kar se zdi bolj ad hoc re{itev, ne pa elegantna teoretska pojasnitev. Poleg tega je Kopernikova teorija nudila enotno pojasnitev za ve~je {tevilo pojavov kot njena tekmica in tako bolje zadostila tudi zahtevi po ve~ji splo{nosti. Pri konstrukciji teorije gre v mnogih primerih za postuliranje teoretskih entitet ali lastnosti na mikroravni, ki nato pojasnjujejo opazljive posplo{itve. Na ta na~in se dose`e enotna obravnava in globlja pojasnitev pojavov. Eden od zgledov, ki jih za mikro-teoretsko pojasnitev najdemo v zgodovini znanosti, je pojasnitev valence kemijskih elementov s pomo~jo kvantne mehanike. ^e ne bi uspeli najti mehanizmov na ravni teoretske mikrostrukture, ki pojasnjujejo celotno dogajanje, bi morali verjeti, da je dejstvo, da teorija deluje, nekak{en ~ude`. Podobno si tudi pri re{evanju problema vedenjske poddolo~enosti kognitivne teorije pomagamo tako, da poi{~emo mikrostrukturo, to je mehanizme na ni`ji ravni. Pri kognitivnih teorijah predstavlja tako mikrostrukturo fizi~na realizacija predpostavljenih procesov. Tista teorija, ki zagotavlja fizikalni mehanizem (t.j. dejanske vzro~ne procese), katerega funkcionalni opis je funkcija, ki jo sistem izvaja, nudi “globljo” pojasnitev delovanja sistema. Zato je taka teorija bolj{a. Kognitivni znanstvenik, ki je pred dilemo pri izbiri teorije zaradi poddolo~enosti z vedenjsko evidenco, dejansko ni v tako te`kem polo`aju kot znanstvenik, ki se soo~a s splo{nim problemom empiri~ne poddolo~enosti. @e dolgo je znano, da so pri ~loveku mo`gani tisti, ki predstavljajo fizikalno strukturo, ki realizira predpostavljene procese. Iz tega dejstva in iz prej{nje ugotovitve, da je bolj{a tista teorija, ki zagotavlja dejanske vzro~ne KOGNITIVNA ZNANOST 211 Olga Marki~ procese, lahko izpeljemo glavni sklep tega argumenta: Bolj{a je tista teorija, ki pri realizaciji predpostavljenih procesov upo{teva omejitve iz delovanja mo`ganov. Naj dodam {e kratek komentar. Verjetno bi le redki kognitivni znanstveniki oporekali trditvi, da je osnovna funkcionalna arhitektura ~lovekovega psiholo{kega sistema determinirana z mo`gani. Z argumentom sem hotela pokazati, da, ~e enkrat sprejmemo to trditev, potem ne moremo ve~ zagovarjati popolne avtonomije raziskovanja na kognitivni ravni. Nevrofiziolo{ki podatki o mo`ganih so tisti, ki imajo pravico zavrniti kognitivno teorijo. ^e kognitivna teorija ne zadovoljuje nevrofiziolo{kih omejitev in tako nima verodostojne realizacije v mo`ganih, potem ni kandidatka za resni~no teorijo. Nevroznanstveniki so v zadnjem ~asu odkrili mnoge podrobnosti o delovanju posameznih nevronov in njihovem povezovanju v nevronske mre`e. S sodobnimi metodami (PET, MRI, ERP)4 ugotavljajo, kateri deli mo`ganov so aktivni pri posameznih kognitivnih funkcijah. Ti izsledki predstavljajo osnovne podatke, mimo katerih nobena realisti~na kognitivna teorija ne more. Naj kot zgled omenim znano “pravilo stotih korakov”, ki sta ga prva formulirala Feldman in Ballard leta 1982: “Nevroni, katerih osnovna komputacijska hitrost je nekaj milisekund, morajo omogo~iti kompleksno vedenje, ki se izvede v nekaj sto milisekundah. To pomeni, da je CELOTNO KOMPLEKSNO VEDENJE IZVEDENO V MANJ KOT STO ^ASOVNIH KORAKIH”.5 “Pravilo stotih korakov” predstavlja omejitev pri konstrukciji kognitivne teorije. ^e je za kompleksno vedenje, npr. prepoznavanje besede, potrebnih nekaj sto milisekund, teorija pa za isto nalogo zahteva ve~ milijonov ~asovnih korakov, potem taka teorija ni nevrolo{ko verodostojna. Bolj{a je teorija, ki lahko pojasni izbrani kognitivni pojav tako, da hkrati upo{teva omejitev stotih ~asovnih korakov. Klasi~ni in konekcionisti~ni kognitivni modeli Kognitivna teorija mora ustrezno pojasniti vedenje v dolo~eni situaciji in biti hkrati nevrolo{ko verodostojna. To pa nadalje pomeni, da bo bolj{a tista kognitivna metodologija, ki ne bo metodolo{ko avtonomna glede na nevroznanost. ^e v lu~i teh ugotovitev pogledamo dva najbolj raz{irjena pristopa h kognitivnemu modeliranju, klasi~ne simbolne modele in konekcio-nizem, potem lahko ugotovimo, da le konekcionizem ob matemati~no-ra~unalni{kih raziskavah ~rpa tako iz raziskovanj na kognitivni ravni kot iz nevroznanosti. To mu daje prednost, nadaljnja raziskovanja pa bodo pokazala, v kolik{ni meri bo tak pristop uspe{en pri pojasnjevanju kognitivnih procesov. 212 KOGNITIVNA ZNANOST 4 Glej Posner and Raichle (1997). 5 Citirano po Churchland (1986, str. 460). Nevrolo{ka verodostojnost in kognitivne teorije 6 Glej npr. Fodor & Pylyshyn (1988). 7 Glej npr. Bechtel and Abrahamsen (1991), Butler (1994). nevroznanost psihologija ra~unalni{tvo (kognitivna raven) (bottom-up) (top-down) Z argumentom iz izbire teorij smo pokazali, da je bolj{a tista teorija, ki je nevrolo{ko bolj verodostojna. Za “klasike” kot zagovornike popolne avtonomije psihologije je bilo vpra{anje, kako je funkcionalna arhitektura dejansko realizirana, vpra{anje “gole” implementacije, zato se za nevrolo{ko verodostojnost svojih modelov niti niso posebno trudili.6 Druga~e pa je v konekcionizmu, kjer so modeli nastali po zgledu nevronov in njihovih povezav in podobnost z delovanjem mo`gan vseskozi igra pomembno vlogo. Znanstvenice in znanstveniki, predvsem tisti, ki prihajajo s podro~ja nevroznanosti, pa vseeno opozarjajo, da so modeli preve~ preprosti in vsebujejo nekatere zna~ilnosti, ki jih pri mo`ganih ne najdemo. Naj na kratko povzamem razloge za (predvsem v primerjavi s klasi~nimi modeli) in proti nevrolo{ki verodostojnosti konekcionisti~nih modelov.7 Razlogi za: • sistem medsebojno povezanih enot (nevronska mre`a) zvezno spreminjanje vrednosti izhod je nelinearna funkcija vhodnih podatkov kompleksnost povezav • vzporedno delovanje (omogo~a hitro izvajanje osnovnih operacij - pravilo 100 korakov) • plasti~nost - povezave se spreminjajo • nenadzorovano u~enje • vsebinsko naslavljanje spomina (asociativni spomin) • postopno slab{anje izvedbe ob po{kodbah manj{ega dela enot • modeli dolo~enih po{kodb mo`ganov ustrezajo vedenju ljudi s takimi po{kodbami (npr. disleksija). Razlogi proti: • veliko dejstev o delovanju celice in nevrotransmiterjev, ki jih modeli ne zajamejo • priklic iz spomina je pri ~loveku hitrej{i, kot nakazujejo modeli • u~enje s pravilom “backpropagation” KONEKCIONISTIČNI MODELI preu~evanje preu~evanje preu~evanje delovanja mo`ganov vedenja teorije komputacije KOGNITIVNA ZNANOST 213 Olga Marki~ • enote in vezi v modelu niso prostorsko ume{~ene • modeli so izjemno majhni v primerjavi z dejanskimi nevronskimi mre`ami. Naj povem nekaj besed o razlogih proti.8 Prav gotovo ne smemo pozabiti, da so konekcionisti~ni modeli v splo{nem zelo velika poenostavitev glede na dejanske nevronske sisteme. Toda vpra{anje, ki se postavlja na tem mestu, ni, ali gre za dovolj dobre realisti~ne modele, ampak, ali je poenostavitev taka, da jo {e lahko sprejmemo kot dovolj verodostojno za kognitivne modele. Pri tem je treba imeti v mislih dejstvo, da bi imelo natan~no modeliranje posameznega nevrona ali upo{tevanje delovanja razli~nih nevrotransmiterjev za posledico tako kompleksen model, da ne bi mogel zaobse~i posplo{itev, ki so bistvene za kognitivno raven. Zato je za kognitivni model nujno, da abstrahira nekatere podrobnosti. Raven opisa kognitivnega modela je v veliki meri odvisna od funkcije, ki naj jo model izvaja, in od pragmati~ne odlo~itve, katera raven bi lahko zagotovila zadovoljivo razlago. Sodobni konekcio-nisti~ni modeli so zato med seboj zelo razli~ni kar se ti~e upo{tevanja podrobnosti in obstaja cela serija modelov, od najbolj realisti~nih do zelo poenostavljenih. Gre za nekak{en “daj-dam” med preglednostjo na eni strani ter upo{tevanjem nevrolo{kih podrobnosti na drugi. Toda tudi tisti zelo poenostavljeni modeli (npr. za izvajanje dolo~enih jezikovnih procesov) so omejeni glede na funkcionalne lastnosti mo`ganov in sku{ajo biti kolikor mogo~e nevrolo{ko prekinjeni, pa~ glede na prakti~ne mo`nosti. Verjetno se bodo nekatere podrobnosti dana{njih konekcionisti~nih modelov izkazale za napa~ne, toda to ne zmanj{uje koristnosti splo{nih principov. Tako lahko sklenemo, da so konekcionisti~ni modeli nedvomno nevrolo{ko bolj verodostojni kot klasi~ni modeli. Ker so idealizacija, so v nevarnosti, da ostajajo modeli igra~ke, ki ne bodo mogli nikoli zajeti pravih dimenzij (zadnji razlog). Vendar to ni specifi~en problem konekcionisti~nih modelov, ampak se ti~e vpra{anja idealizacije v znanosti in grozi vsem oblikam kognitivnega modeliranja. LITERATURA BECHTEL, W. and ABRAHAMSEN, A. (1991): Connectionism and the Mind, Basil Blackwell, Oxford. BUTLER, K. (1994): “Neural Constraints in Cognitive Science”, Minds and Machines, Vol. 4., No. 2, 129-162. COHEN, G., KISS, G. &LeVoi, M. (1993): Memory, Open University Press, Buckingham. FODOR, J.A. and PYLYSHYN, Z.W. (1988): “Connectionism and Cognitive Architecture: A Critical Analysis”, Cognition 28, 3-71. 8 O primerjavi s klasi~nimi modeli glej Marki~ (1996). 214 KOGNITIVNA ZNANOST Nevrolo{ka verodostojnost in kognitivne teorije MARKI^, O. (1996): “Kognitivizem in konekcionizem - dva pristopa v kognitivni znanosti”, ^asopis za kritiko znanosti, 176, 101-115. PAPINEAU, D. (ur.) (1996): The Philosophy of Science, Oxford University Press, Oxford. POSNER, M., RAICHLE, M. (1997): Images of Mind, Scientific American Library, New York. KOGNITIVNA ZNANOST 215 David B. Vodu{ek Kognitivna nevroznanost v svetu in Sloveniji Uvod V o`jem pomenu besede je kognitivna znanost veda, ki preu~uje du{evne procese kot obdelavo informacij. Probleme raz~leni najprej teoreti~no, predstavi in preizkusi z modeliranjem, nato pa hipoteze in modele preverja eksperimentalno. (V tem o`jem smislu se izraz “kognitivna” v medicinskih vedah uporablja predvsem v ozna~itvi kognitivne psihologije in kognitivne nevro-psihologije, da pa~ lo~i te vede od drugih “ne-kognitivnih” usmeritev). V bolj “popularnem” pomenu izraza pa predstavlja “kognitivna” znanost mnogim zelo {iroko (“krovno”) podro~je, ki zajema prav vse vede, ki se kakorkoli ukvarjajo s problemi spoznavanja, presojanja, mi{ljenja, zavesti pa tudi ~ustev in vedenja – od filozofije prek nevrobiolo{kih do tehni~nih strok. Kaj pa je potem “kognitivna nevroznanost” (ki bi jo morda bolj ustrezno imenovali “znanost mo`gan in vedénja”)? S tem terminom bi poimenoval naravoslovni del kognitivne znanosti; priznati pa je treba, da pojem ni enozna~en niti v svetu niti pri nas. Za~eli bi lahko `e s tem, da je izraz ameri{kega izvora, da ga nekateri uporabljajo raj{i v mno`ini (kognitivne nevroznanosti), poleg tega pa je {e vrsta drugih (ve~inoma starej{ih) nazivov za (etablirane) vede, ki posegajo v isto podro~je (Gazzaniga 1994). Izraz se zaenkrat uporablja razli~no, potencialno pa pokriva tako {iroko polje, da skoraj nujno prihaja do nejasnosti glede zamejitve vede, ki bi jo naj ozna~eval. Obenem je izraz dovolj nov, tako da KOGNITIVNA ZNANOST 217 David B. Vodu{ek {e ni jasno sprejetih razmejitev niti dolo~ljivega “hierarhi~nega odnosa” do tistih strok, ki se tradicionalno ukvarjajo s problematiko povezav med du{evnostjo in mo`gani. Sam bi predlagal “odprto” pojmovanje kognitivne nevroznanosti; tak{na se, se zdi, uveljavlja v anglosa{ki strokovni literaturi. Podro~je vklju~uje vse vede, ki raziskujejo du{evnost, njen biolo{ki substrat ter odnose med njima. Ob tem je treba priznati, da izraz “kognitivno” glede na osnovni pomen besede pravzaprav ne pokriva tako {irokega podro~ja. (To je pa~ pogost terminolo{ki problem, da se dolo~en izraz uporablja etimolo{ko “neustrezno” ... pa~ “pars pro toto”). Kajti v tem pomenskem sklopu pokriva vse razli~ne aspekte du{evnosti in mo`ganov (da omenim samo {iroko podro~je ~ustvovanja ...). (Kognitivne nevroznanosti bi lahko ozna~ili tudi kot “nevrobiologijo du{evnih procesov”, pri ~emer z biologijo – v {ir{em smislu – v tem primeru razumemo pravzaprav skupek vseh naravoslovnih znanosti). S tem, da je “kognitivna nevroznanost” opredeljena {iroko in “odprto”, ji je omogo~eno preseganje okvirjev, ki nujno zamejujejo etablirane vede. Te so skozi svoj zgodovinski razvoj sicer ogromno prispevale k razvoju podro~ja, vendarle pokrivajo le del “celote”. V nadaljevanju bom podro~je kognitivne znanosti okvirno za~rtal, in sicer najprej njeno raziskovalno, nato pa {e klini~no (“aplikativno”) dimenzijo. Raziskave v kognitivni nevroznanosti Na konceptualni ravni lahko re~emo, da je bila ambicija kognitivne nevroznanosti, da zbri{e meje med psihologijo in naravoslovjem, torej vedami, ki so bile {e nedavno povsem ali vsaj precej vsaksebi. Te vede namre~ zdru`uje v novi paradigmi raziskav; te ne potekajo ve~ “vzporedno”, ampak integrirano (npr. Friston in sod. 1991). Lahko bi celo rekli, da je kognitivna nevro-znanost za~ela obstajati tedaj, ko se ni ve~ strogo metodolo{ko lo~evalo med ozko usmerjenimi biolo{kimi {tudijami (`iv~nih celic, mo`ganov ...) na eni strani in povsem psiholo{ko usmerjenih {tudij opredeljevanja in raz~lenjevanja posami~nih du{evnih funkcij na drugi strani, ampak sta se polji “zdru`ili” v {tudijah, pri katerih se hipoteze, izhajajo~e iz psiholo{kih dognanj, preverjajo v biolo{kih preizkusih, ki pa s~asoma odstrinjajo tudi vse ve~je podrobnosti biolo{ke dimenzije du{evnih procesov (Gazzaniga 1994). Cilj kognitivne nevroznanosti je, da bi razjasnila biolo{ko podlago zavesti in drugih du{evnih pojavov in dogajanj. Pod “biolo{ko podlago” je potrebno razumeti vsa dejstva, tja do najmanj{ih fizikalnih podrobnosti; to bo (~e bo?) lahko razjasnil le skladen trud zelo {irokega spektra naravoslovnih ved. Pod 218 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivna nevroznanost v svetu in Sloveniji “du{evnimi procesi” pa razumem odprt spisek funkcij, stanj, zmo`nosti (ki jih npr. lahko raz~lenimo na zaznavo, predstavljanje, pozornost, spomin ..., izraze, ki jih sicer uporablja tako-imenovana “ljudska” psihologija. Glavne zasluge za znanstveno ~lenjenje du{evnih procesov na “podenote” ima doslej kognitivna psihologija, ki seveda uporablja svojo terminologijo – npr. “supervizijski pozornostni sistem” ipd.). Prav teoreti~na izhodi{~a kognitivne psihologije pa so bila zelo dragocena pri zasnovi ustreznih naravoslovnih eksperimentov. Ti so lahko s pomo~jo novo razvitih metod razre{ili `e nekaj vpra{anj, na katere izklju~no s psiholo{kimi eksperimentalnimi metodami ni bilo mogo~e odgovoriti. V kognitivno nevroznanost lahko torej dandanes pravzaprav {tejemo vse, kar se direktno ali pa tudi posredno ti~e razjasnje-vanja biolo{ke podlage du{evnosti, torej vse od biokemi~nih {tudij, molekularne genetike ipd. Vendar bi se za ta sestavek omejil na osrednje eksperimentalne pristope, ki so doslej najbolj razprli podro~je za nadaljnje poglobljene {tudije: 1) Klini~no-patolo{ke raziskave v nevrologiji (“vedénja”) in nevropsihologiji so s poglobljenimi analizami vedenja in mo`ganov {tudijem bolnikov s specifi~nimi mo`ganskimi okvarami tiste, ki so najprej razkrile mo`ganski substrat dolo~enih definiranih “vi{jih `iv~nih dejavnosti” (npr. dolo~evanje zamejenih predelov mo`ganskih polobel, ki sodelujejo pri razumevanju in produkciji govora). (Vodu{ek 1992, Jensterle in sod. 1992.) 2) Študije aktivnosti posami~nih `iv~nih celic v mo`ganih (opic – primatov) pri dolo~enih enostavnej{ih du{evnih procesih (npr. pri zaznavanju, pa tudi pri kompleksnej{ih procesih kot npr. pozornost, odlo~anje, kratkoro~ni spomin) so pokazale, da je mo`no tudi “vi{je `iv~ne dejavnosti” spremljati vse do nivoja posamezne `iv~ne celice. (Kandell in sod. 1995.) 3) Uporaba modernih metod je kon~no omogo~ila, da tudi pri `ivem in celo zdravem ~loveku analiziramo, kje (in kdaj) se v mo`ganih spreminja njihova aktivnost v povezavi z dolo~eno “du{evno” dejavnostjo. Metode, ki poka`ejo “delovanje mo`ganov”, so na eni strani tiste, ki poka`ejo (strukturno) razporejenost presnove mo`ganov (pozitronska emisijska tomografija, funkcijska magnetno resonan~na tomografija), in tiste, ki zelo natan~no odra`ajo ~asovni potek mo`ganske elektri~ne aktivnosti (elektroencefalografija in magnetoencefalografija). (Posner in Raichle 1994.) KOGNITIVNA ZNANOST 219 David B. Vodu{ek Kakor izhaja iz zgoraj navedenih eksperimentalnih “dimenzij” kognitivne nevroznanosti, se le-ta odvija tako v okolju bazi~nih raziskav (in{titutov, kjer delajo preizkuse na `ivalih) ter v “medicinskem” okolju. Tu se poslu`ujemo tako “eksperimentov narave” (to je {tudij bolnikov z dolo~enimi okvarami mo`ganov), kot tudi raziskav pri zdravih preiskovancih. Raziskave razli~nih tipov se seveda dopolnjujejo, vsak “tip” pa ima ogromno “podpodro~ij”, bodisi da raziskave delimo glede na psiholo{ke kategorije ({tudije zaznavanja, vedenja, pozornosti ...) ali glede na uporabljene metode ali pa glede na raziskovane biolo{ke entitete (fiziolo{ke {tudije na nivoju celice, funkcionalno anatomske {tudije mo`ganskih predelov, biokemi~ne {tudije nevrotransmiterskih sistemov ...). V osemdesetih. in devetdesetih letih je pri{lo (predvsem na podlagi raziskav, ki so uporabile funkcijske slikovne metode mo`ganov) do enega najbolj fascinantnih konceptualnih prodorov iz o`jih raziskovalnih krogov v {ir{o zavest izobra`ene javnosti. Gre za spoznanje, da je mo`no prikazati pri normalno funkcionirajo~em `ivem ~loveku, da se to~no dolo~eni predeli njegovih mo`ganov specifi~no in ponovljivo aktivirajo, kadar se subjekt “ukvarja” z dolo~eno du{evno dejavnostjo (npr. s predstavljanjem lika “v mislih”). (Posner in Raichle 1994.) S tem so se v osnovi potrdile – ~eprav `e v marsi~em tudi dopolnile in presegle – predhodne teze o “lokalizaciji“ vi{jih `iv~nih dejavnosti v mo`ganih. Pri tem velja opozoriti na dandanes prevladujo~ koncept “lokalizacije” du{evnih procesov v mo`ganih: ~im gre za kompleksnej{e funkcije, je njihov mo`anski substrat hkrati “lokaliziran” kot tudi “razporejen” na {tevilne mo`ganske predele; funkcija sloni na sinhronizirani interakciji ve~ (definiranih) mo`ganskih predelov. (Vodu{ek 1992.) Z najmodernej{imi postopki, kot je – npr. kombinacija slikovnih in elektrofiziolo{kih metod, sku{ajo pokazati ne samo na-tan~no lokalizacijo “funkcije” v mo`ganih, ampak tudi ~asovni potek aktivacije posami~nih mo`ganskih predelov. Za doslej najve~ uporabljeno metodo – pozitronsko emisijsko tomografijo – je veljalo, da razmeroma dobro poka`e “aktiven predel”, vendar je prepo~asna za ~asovno definiranje procesov, ki se seveda odvijajo v mo`ganih zelo hitro (spremembe merimo v desetinkah milisekund). Elektroencefalografske in magnetoencefalografske metode so odli~ne za ~asovno opredelitev procesov, vendar pa slab{e v lokalizaciji le-teh. (Posner in Raichle 1994.) Sedaj po-tekajo~e raziskave s funkcijsko magnetno resonan~no tomografijo so `e dosegle ~asovno lo~ljivost dveh sekund (ta ~asovni “zastoj” med predvidenim dejanskim mo`ganskim procesom in mo`nostjo njegove odslikave temelji predvsem na dejstvu, da gre za sklepanje na podlagi analize krvnega obtoka mo`ganov). (Owen 1997.) Vendar vrtoglav razvoj metod (trenutno poskus uporabe 220 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivna nevroznanost v svetu in Sloveniji vedno “zmogljivej{ih” aparatov za magnetno resonan~no tomografijo, pa tudi razvoj metod, ki temeljijo na povsem novih principih) obeta, da bomo do`iveli tudi na tem podro~ju {e nadaljnja presene~enja. Kot cilj kognitivne nevroznanosti smo navedli razjasnitev biolo{ke podlage du{evnih procesov. Zdi se, da je veliko nev-roznanstvenikov optimisti~nih, da bo ta cilj enkrat dose`en. Nekak{na “centralna” ali prevladujo~a hipoteza kognitivne nevroznanosti (ki so ji plodna podlaga tudi vsi zgoraj navedeni dose`ki) je, da je du{evne procese v celoti mo`no razumeti na podlagi procesov, ki se dogajajo na reprezentacijskih strukturah (oziroma z drugimi besedami: du{evne procese se bo razumelo, ko bodo biolo{ki “ra~unalni{ki” procesi in zgradba biolo{kega “ra~unalnika”/mo`ganov razjasnjena). (Kandell in sod. 1995.) Ali dosledno napredovanje po poti tega pristopa res obeta dokon~no razjasnitev razmerja med telesom in du{o (oziroma med du{evnim in fizi~nim) in ali je to lo~nico sploh mo`no prese~i? O tem so mnenja deljena. Predvsem pa je treba poudariti, da s tem raz-mi{ljanjem `e prestopamo mejo kognitivne nevroznanosti. Tu se nujno vklju~ujejo druge vede (filozofija, ra~unalni{ko modeliranje idr.); gre `e za {ir{e podro~je kognitivne znanosti. (Nekateri bi celo trdili, da o tem znanost ne more ni~esar re~i). Z besednjakom “lahkih” in “te`kih” problemov v kognitivni znanosti bi morda lahko poenostavljeno opredelili, da se kognitivna nevroznanost predvsem ukvarja z “lahkimi” problemi – posku{a ~imbolj na-tan~no opredeliti biolo{ki substrat dobro definiranih du{evnih procesov. Podro~je “te`kih” vpra{anj (ali sta telo in du{a eno in isto, kak{no je razmerje med fizi~nimi in mentalnimi fenomeni) je pa podro~je kognitivne znanosti oziroma je morda celo onkraj nje. Pri teh vpra{anjih smo kognitivni nevroznanstveniki – kot sem jih definiral v tem sestavku – le “eden od sogovorcev”. Kognitivno nevroznanstvene raziskave v Sloveniji Pomen vsaj dolo~ene raziskovalne dejavnosti na podro~ju kognitivne nevroznanosti je gotovo tudi v tem, da spremljamo (vsaj posredno) razvoj podro~ja, ki ga intelektualni krogi na Zapadu `e nekaj ~asa vidijo kot enega najbolj pomembnih in prodornih v prihajajo~em 21. stoletju. V Sloveniji je “nevrozna-nost” (raziskovalno podro~je, ki ga financira MZT, imenujemo “nevrobiologija”) tradicionalno mo~no razvita. Vendar je v njej dele`, za katerega bi lahko rekli, da spada `e v kognitivno ne-vroznanost, majhen. Na podro~ju bazi~nih znanosti bi v ta sklop lahko uvrstili nevrofarmakolo{ke {tudije centralnih dopaminskih nevronov na Patofiziolo{kem in{titutu Medicinske fakultete v Ljubljani. V klini~ni nevroznanosti imajo ve~desetletno tradicijo KOGNITIVNA ZNANOST 221 David B. Vodu{ek {tudije iz obmo~ja, ki se po `e dolgi tradiciji imenuje “psiho-fiziologija”, na In{titutu za klini~no nevrofiziologijo. Podobno podro~je v zadnjem ~asu ve~krat poimenujemo kar “kognitivna elektrofiziologija”, gre pa predvsem za {tudije s pomo~jo (kognitivnih) evociranih mo`ganskih potencialov. Kot “osrednje” podro~je velja vsekakor nevropsihologija, kjer so aktivni predvsem klini~ni psihologi (na Psihiatri~ni, Pediatri~ni, Nevrolo{ki kliniki Klini~nega centra in na In{titutu za rehabilitacijo); nevropsihologija na Psihiatri~ni kliniki nastopa v okviru kognitivne psihiatrije, ki ima tudi najdalj{o tradicijo. Od v Sloveniji uporabljenih raziskovalnih metod na podro~ju kognitivne nevroznanosti so {e najbolj “sofisticirane” klini~ne nevrofiziolo{ke, pa {e te so poceni, ~e jih primerjamo s ceno aparatov in ekip, ki so potrebne za vzdr`evanje npr. pozitron-skega emisijskega tomografa ali funkcijskega magnetoresonan-~nega tomografa. Ve~ji obseg raziskav na podro~ju kognitivnih nevroznanosti v Sloveniji pa bi bil mo`en tudi brez takoj{njih zelo velikih investicij v aparature, saj je – ob ustreznem sodelovanju s tujimi raziskovalnimi centri – tudi z nam dostopnimi metodami mo`no opraviti atraktivne in znanstveno pomembne {tudije. Od modernih funkcijsko slikovnih metod je najbolj realno truditi se za raz{iritev kapacitet magnetne resonan~ne tomografije z uvedbo potrebne opreme (predvsem programske) za funkcijsko snemanje in uporabo te metode v raziskovalnih projektih. Obstoje~e omejitve raziskav s slikovnimi metodami so v mnogo~em vezane predvsem na dejstvo, da so kapacitete precej premajhne {e za potrebe vsakdanjega dela z bolniki (kar ima prednost). Vendar pa to ne bi smelo predstavljati trajne blokade. Na eni strani se moramo potruditi za ustreznej{e kapacitete za bolnike, na drugi strani pa je tako in tako nujno omogo~iti tudi raziskovalno delo s temi najmodernej{imi tehnikami, saj je uporaba slikovnih metod v raziskovalne namene nujna za napredek strok, ki le-te uporabljajo in razvijajo – tudi v slovenskem okolju. “Uporabnost” kognitivne nevroznanosti Izsledki {tudij, ki razjasnjujejo povezanost med mo`gani in du{evnostjo, imajo seveda vrsto mo`ne “uporabnosti” – v medicini, psihologiji, sociologiji ... Lahko bi torej rekli, da ima kognitivna nevroznanost kot veda poleg raziskovalne tudi svojo aplikativno (klini~no) dimenzijo, ~eprav se pojma “kognitivna nevroznanost” v tem kontekstu ne uporablja: tam so pa~ uveljavljena podro~ja nevrologija, psihiatrija, nevropsihologija. (Mimogrede velja omeniti, da pa med njimi ni tako ostre razmejitve, kot se to v~asih zdi laiku). Zdravniki (in drugi strokovnjaki v zdravstvu) se skratka pri vsakdanjem delu soo~amo 222 KOGNITIVNA ZNANOST Kognitivna nevroznanost v svetu in Sloveniji z bolniki, ki imajo motnje “du{evnih” funkcij (vedénja, kognitivnega funkcioniranja in ~ustvenega do`ivljanja kot posledice mo`ganskih motenj, po{kodb in bolezni). S takimi bolniki se sre~ujemo {e posebej pogosto nevrologi, seveda pa tudi psihiatri in pediatri – in {e posebej z nami sodelujo~i klini~ni psihologi. Zanimivo pa je, da je prav podro~je, ki ga lahko imamo za “zibelko” klini~ne kognitivne nevroznanosti – namre~ klini~na diagnostika in zdravljenje motenj tako imenovanih “vi{jih `iv~nih dejavnosti” – bilo v obdobju sredine 20. stoletja dolgo zapostavljeno. ^eprav je torej znanje o (sicer nekoliko grobi oziroma poenostavljeni) lokalizaciji “vi{jih `iv~nih funkcij” (kakor npr. govor, orientacija v prostoru ipd.) iz{lo iz medicinskih {tudij pacientov ob koncu prej{njega in za~etku tega stoletja, se ve~ja pozornost tem aspektom mo`ganske disfunkcije posve~a v klini~nih vedah ponovno {ele v zadnjem ~asu. O tem pri~a razvoj in {irjenje nevropsihologije in tako imenovane “nevrologije vedénja” ter “nove” nevropsihiatrije. V teh podro~jih se udejstvujejo strokovnjaki, ki primarno izhajajo bodisi iz vrst zdravnikov, bodisi psihologov. Še najjasneje je oblikovano klini~no podro~je nevropsihologije, ki ima v ve~ini razvitih dr`av jasno dolo~ene izobra`evalne programe (Benson 1990). Ima tudi mo~no mednarodno strokovno organizacijo; od nedavnega je stroka organizirana v formalnem zdru`enju tudi pri nas (Zdru`enje za nevropsihologijo in kognitivno nevrologijo). Nevropsiholo{ka praksa v Sloveniji sloni na ple~ih redkih klini~nih psihologov, ki se z njo poglobljeno ukvarjajo. Relativna insuficienca “klini~ne kognitivne nevroznanosti” se ~uti {e bolj bole~e kot tista na podro~ju raziskovanja. Bolnikov s problemi, ki bi jih bilo potrebno diagnosti~no in tudi terapevtsko obravnavati, je veliko (~eprav gre obenem tudi za precej{njo “slepoto” za ta problem, saj velik del bolnikov sploh ni ustrezno zajet, pa~ zaradi odsotnosti ustreznih slu`b). Naj povedano ilustriram z dejstvom, da ima Nevrolo{ka klinika v Ljubljani (ki ima 140 postelj, obse`no ambulantno slu`bo in je terciarni medicinski center) za celo dr`avo “sistematizirano” le eno klini~no psihologinjo (nevropsihologinjo)! Zaklju~ek Zaklju~im lahko, da “imamo” nekaj kognitivne nevroznanosti (v {ir{em smislu) tudi v Sloveniji. Na raziskovalnem podro~ju ni eksplicitno (posebej razpoznavno) zastopana, ~eprav posamezni projekti (ali deli projektov) {tudirajo problematiko, ki bi jo lahko uvrstili kot “kognitivno nevroznanstveno”. Sloni na intelektualni radovednosti nekaterih bazi~nih strokovnjakov, ki se ukvarjajo (tudi) z njo v okviru svoje KOGNITIVNA ZNANOST 223 David B. Vodu{ek raziskovalne in pedago{ke dejavnosti, in na entuziazmu redkih klini~nih strokovnjakov (psihologov in zdravnikov), ki se v okviru svojega dela sre~ujejo s to problematiko in ji posve~ajo tudi (nekaj) svojega raziskovalnega truda. V klini~nem smislu se udejanja predvsem kot klini~na nevropsihologija. Ta pa je “podhranjena” predvidoma predvsem zato, ker se je doslej razvijala precej na obrobju zanimanja ve~ine nevrologov in klini~nih psihologov. Za bolj{o bodo~nost kognitivne nevroznanosti v Sloveniji bo potrebna predvsem dobra vzgoja mladih strokovnjakov, k ~emur bo pripomoglo tudi dobro delovanje pravkar organiziranega Zdru`enja za nevropsihologijo in kognitivno nevrologijo, in morda v bodo~e o`je povezanosti Psiholo{kega oddelka Filozofske fakultete in Nevrolo{ke klinike Klini~nega centra. Ob tem se bo gotovo potrebno truditi, da bi del izobra`evanja mladih (in oplajanje z raziskovalnim delom) potekalo tudi v uveljavljenih tujih centrih. LITERATURA: BENSON A. Clinical Neuropsychology: 1960-1990. Journal of Clinical and Experimental Neuropsychology. 1992, Vol. 14, No. 3, pp. 407-417. FRISTON K. J., FRITH C. D., Liddle PF, Frackowiak RSJ. Investigating a network model of word generation with positron emission tomography. Proc. R. Soc. Lond. B, 1991, 244, 101-106. GAZZANIGA MS. The cognitive neurosciences. London, A Bradford book, The mit press Cambridge, Massachusetts, 1994. JENS TERLE J, KOBAL M., MLAKAR J. Nevropsiholo{ko ocenjevanje bolnikov z mo`ganskimi okvarami. Zdrav. vestn. 1992; 61: 341-5. KANDEL E. R., SCHWARTZ J. H., JESSELL T. M. Essentials of neural science and behavior. Prentice Hall International, 1995. OWEN AM. Tuning in to the temporal dynamics of brain activation using functional magnetic resonance imaging (fMRI). Trends in Cognitive Sciences, 1997, Vol. 1, No. 4, 123-125. POSNER M. I., RAICHLE M. E. Images of mind. New York, Scientific American Library, 1994. VODU[EK D. B. Vi{ja `iv~na dejavnost. Med. razgl. 1992; 31: 369-400. 224 KOGNITIVNA ZNANOST Mitja Peru{ Nevrofiziolo{ke raziskave ozadja zavesti Stali{~a kognitivnih nevroznanstvenikov glede mo`ganskih procesov, odgovornih za zavest, niso enotna. Eksperimentalno zanesljiva dognanja lahko dajejo le namige o nevrofiziolo{kem ozadju zavesti. Tu (Newman, 1997, I) so na{tete glavne ugotovitve, do katerih se je izkustveno dokopala kognitivna nevroznanost: – stolpci okularne dominance in ekstrakcija osnovnih zaznavnih elementov s kardinalnimi nevroni (Hubel & Wiesel), – posredni{tvo hipokampusa pri epizodnem spominu, – vloga frontalne skorje pri delovnem spominu in regulaciji vedenja za doseganje cilja (Fuster & Goldman-Raki}), – korelati sanjanja v mo`ganskem deblu. Osrednji pojem modela zavestnega procesiranja v kognitivni nevroznanosti je RAZ[IRJEN RETIKULARNO-TALAMI^NI AKTI-VACIJSKI SISTEM (ERTAS = “extended reticular-thalamic activating system”). Ta sestavljen sistem naj bi bil odlo~ilen pri naslednjih z zavestjo pogojenih procesih: multi-modalna vezava vidnih, slu{nih ipd. zaznav v enotno do`ivetje, spanje s sanjami (REM), selektivno usmerjanje pozornosti in orientiranje k zunanjim dra`ljajem, voljna dejavnost (Newman, 1997, I). Nekateri poudarjajo osrednjo vlogo talamusa pri generiranju ritmi~nih oscilatornih vzorcev (in gibajo~ih valov), drugi pa prisegajo na rekurzivne kortiko-kortikalne tokove (korteks = mo`ganska skorja). KOGNITIVNA ZNANOST 225 Mitja Peru{ S pomo~jo ERTAS-modela (Newman, 1997, II) se v razlago vklju~ijo: – tvorba koherentih EEG-vzorcev, – integracija vzporedno-porazdeljenih kortikalnih procesov v tok enotnih zaznav, znana kot multi-modalna vezava (“binding”), ki je v glavnem ~asovna – uporablja fazne sklopitve (sinhronizacijo v enak ritem), – selektivna pozornost in povezave z nevronskimi substrati za epizodni spomin in voljno dejavnost. Kinsbourne (v: Marcel & Bisiach, 1988) podaja povzeta stali{~a redukcionisti~ne oziroma funkcionalisti~ne nevroznanosti: – kortikalna mre`a specializirano in selektivno reprezentira dra`ljaje, – zavedanje opisuje interrelacijsko enotno polje reprezentacij zaznanih vhodov, ponovno ob~utenih (priklicanih) vhodov in ciljev predvidenih akcij, – reprezentacije izven enotnega polja so relativno izolirane, nekontekstualne in jih ni mogo~e epizodno priklicati, – zavedanje je sestava mnogoterih sovpadajo~ih reprezentacij – njegova struktura se poka`e ob kirur{ki razdelitvi, – dve zavedanji ali osebnosti lahko soobstojata, ~e mo`gane razdelimo. Jasno je, da previdna redukcionisti~na obravnava ne more razlagati kvalij (do`ivljajskih ob~utkov), marve~ le objektivno poro~a o grobem oziroma globalnem procesiranju pod okriljem zavesti. Zavest nastopi, ko `iv~ni sistem detektira novo, biolo{ko pomembno, organizmu zanimivo, posebno informacijo ali tak{no, ki ustreza njegovemu cilju. Dra`ljaji, ki so predvidljivi, ponavlja-jo~i ali nerelevantni, pa se samodejno prepu{~ajo nezavestnemu modularnemu procesiranju. ERTAS izvaja mnogo projekcij v neokorteks (novomo`gansko skorjo). V neokorteksu se zavestna vsebina eksplicitno reprezentira, v ERTAS-u pa je zastopana implicitno. Po Baarsovi teoriji globalnega delovnega prostora (Baars, 1997) specializirani moduli tekmujejo za svojo vlogo v globalnem “gledali{~u zavesti”. Ni homunkulusa ali kakr{negakoli stalnega notranjega “opazovalca”, temve~ “tribuna” modulov – predstavnikov zaznavnih elementov, ki kolektivno sestavljajo globalen procesualen gestalt – zaporedje globalnih vzorcev. Ta “film” po Baarsovi teoriji JE `ari{~e pozornosti in zavedanja (Newman, 1997, II). Glavni nevroznanstveni metodi za rekonstrukcijo slik notranjosti mo`ganov, to je notranje slikanje, sta PET (pozitronska emisijska tomografija) in MRI (magnetno-resonan~no slikanje). 226 KOGNITIVNA ZNANOST Nevrofiziolo{ke raziskave ozadja zavesti PET detektorji sprejemajo pozitrone, ki se spro{~ajo v tkivu. S holografiji podobnimi izra~uni korelacij med detektorji pozitronov (pri MRI pa podobno spinov) se dobijo slike krvnih tokov in glukozne aktivnosti. V kri je bil namre~ vne{en radioaktivni kisik, ki proizvaja pozitrone. Glukoza prek krvnega obtoka energijsko napaja celice, zato glukozna aktivnost ozna~uje tudi aktivnost nevronov. Tak{no slikanje prikazuje vidne razlike med mo`-ganskimi aktivnostmi v razli~nih fenomenalnih stanjih, npr. poslu{anje glasbe, ra~unanje, pogovor ali spominjanje na pogovor ipd. – ali so maksimalno aktivni razli~ni predeli mo`ganov ali pa so isti predeli pri`gani do razli~ne stopnje (Flanagan, 1992). Podobni primerjalni poskusi se izvajajo z elektro-nevrofizio-lo{kimi metodami, to je snemanjem t.i. evociranih potencialov (Pirto{ek, 1996). Tako lahko sledijo stopnji pozornosti subjekta ali za~etku neke namenske oziroma voljne dejavnosti, denimo motori~ne akcije. Nekateri avtorji (Alkire et al., 1996) poro~ajo o primerjavi zavednega in nezavednega (verbalnega) spomina s PET. Izkazalo se je, da se podro~ja, ki so omogo~ila subjektu, da ima bolj{i priklic spomina, ~e je zavesten, v veliki ve~ini primerov pokrivajo s podro~ji, ki subjektu omogo~ajo bolj{i priklic iz nezavednega. Razlika nastopi v mediodorsalnem talamusu. Njegova korelativna aktivnost utegne biti odlo~ilna pri ozave{~anju. Splo{no je znano, da je talamus glavni vir aktivacije za skoraj celotno mo`gansko skorjo (Newman, 1997, I) in da razporeja spominske vzorce po skorji. Posebna vloga talamusa naj bi bila {e pri zaznavi bole~ine, orientiranju, koordinaciji senzorno-motori~nih multimodalnih programov, selektivni pozornosti in vezavi posameznih zaznav v enotno do`ivetje (Newman, 1997, I). Rutinske, preve~ nau~ene kognitivne ve{~ine s predvidljivimi posledicami se navadno izvajajo nezavedno in s pomo~jo specializiranih sredi{~. V nasprotju s tem se zavestno procesiranje spro`a ob zaznavi presenetljivih novih pojavnosti ali njihovega umanjkanja, pri odstopanjih od pri~akovanega, pri posebnih oziroma pomembnih zadevah, pri na~rtovanju in opazovanju ter delovanju z namenom, pri postavljanju novih kognitivnih shem. Ob novostih in odstopanjih od rutine, ki jih opisuje Grayjev komparatorski model (redno merjenje odstopanja teko~ih od preteklih oziroma obi~ajnih, pri~akovanih zaznav), se pove~a stopnja pozornosti. Intencionalno zavestno mi{ljenje je verjetno povezano z najmlaj{im – frontalnim delom skorje. Posebno sposobnosti, kot so na~rtovanja, opazovanja, prerazporejanja in druge izvedbene funkcije naj bi izvirale v frontalni skorji. Zaznava bole~ine je posredovana z intralaminarnimi jedri in njihovimi projekcijami v parietalno in prefrontalno skorjo (Newman, 1997, I). Okvara na levi mo`ganski polobli zmanj{a kontekstualno in spominsko KOGNITIVNA ZNANOST 227 Mitja Peru{ globino zavestne analize, po{kodba desne hemisfere pa omeji polje zavesti (Kinsbourne v: Marcel & Bisiach, 1988). Turner (Tucson II, 1996) na osnovi eksperimentalnih {tudij meni, da ni dobro (vsaj ne strogo) lo~evati delov mo`ganov, ki so odgovorni za zavest, oziroma kjer je te`i{~e zavesti (to so navadno frontalni deli), od tistih, ki niso odgovorni za zavest oziroma kjer ni te`i{~a. Udele`enost pri zavesti se sicer nekako stopnjuje od primarnih k terciarnim in vi{jim integrativnim predelom mo`ganske skorje (korteksa), predvsem frontalne skorje. Koch (Tucson II, 1996) glede pomena za zavest postavlja ekstrastriatni vizualni korteks (V2, V3 itd.) pred primarnim – striatnim (V1). Klini~ne izku{nje z NEVROLO[KIMI MOTNJAMI so posebno pomembne pri odkrivanju nevrofiziolo{kih korelatov zavesti. Zavest zdravega ~loveka je izrazito celostna, integrirana, enovita in hkrati mnogoplastna, s tem pa dokaj neanalizabilna. Zdi se sicer, da zavest ni popolnoma enotna oziroma je enotna le v kon~ni “izdelavi” oziroma “v envelopi (ovojnici)”, kot bi se izrazil fizik. Zavest je tudi sestavljena – ima notranjo virtualno strukturo. Vendar se {ele v primeru nevrolo{kih motenj izrazijo njene komponente oziroma virtualne “plasti”, ki nam lahko pomagajo pri raziskavah. Primeri tak{nih motenj so t.i. slepovidnost, motnje pozornosti in prepoznavanja, amnezija (pozabljanje) in nezavedanje lastnih motenj (Young & de Haan v: Davies & Humphreys, 1993). Pacienti z razklopljenimi mo`gani, pri katerih je bila izvedena komisurotomija (prerez corpus callosuma, veznika leve in desne mo`ganske poloble), imajo dve zavesti oziroma Jaza. Enotna zavest je pri komisurotomiji razpadla na dve neodvisni zavesti. Mo`ni so podobni primeri z bolj du{evnim izvorom, denimo pri ljudeh z mnogimi izmenjujo~imi se osebnostmi. ^eprav ve~ina pacientov poseduje jezik le v levi polobli, nekaj pacientov z razklopljenimi mo`gani premore jezik v obeh poloblah. Pri pacientih z dvodelnimi mo`gani ni znatnih poslab{anj kognitivnih funkcij zaradi razklopitve (Gazzaniga v: Marcel & Bisiach, 1988). Za raziskave zavesti je najpomembnej{i nevrolo{ki pojav t.i. SLEPOVIDNOST (“blindsight”). Ljudje z motnjo primarne vidne skorje ne vidijo zavestno, temve~ podzavestno. Pravijo, da ne vidijo ni~esar, vendar ~e jih pozovejo, naj ugibajo, kaj je v okolju, uganejo prav. Pacienti lahko dajo ustrezne odzive, potem ko se vztrajno trdili, da ni~ ne vidijo, in ko so bili tako reko~ izzvani oziroma malodane prisiljeni, da vseeno poskusijo. Weiskrantz ugotavlja, da so odzivi pacientov z razklopljenimi mo`gani na vidne dra`ljaje, ki so projicirani v desno mo`gansko poloblo (ki je bila kirur{ko odklopljena od jezikovnih sredi{~ v levi polobli), druga~ni kot pri slepovidnih pacientih. Hkrati slepovidni pacient ne zmore NAMENOMA dose~i predmeta, ker se ga ne zaveda. To ka`e, da slepovidnosti ni mogo~e razlo`iti le z izgubo ali motnjo 228 KOGNITIVNA ZNANOST Nevrofiziolo{ke raziskave ozadja zavesti jezikovnega sporo~anja ali dostopa do ustreznih mo`ganskih sredi{~, temve~ gre za umanjkanje zavesti, denimo intencionalne zavesti (Weiskrantz v: Marcel & Bisiach, 1988). Pri nekaterih pacientih po nevrokirur{kem posegu ostanejo polja sleposti. Za preizkus polja sleposti vpra{ajo pacienta, ali vidi dra`ljaje z razli~nih predelov vidnega polja. Izka`e se, da v velikih predelih vidnega polja ne zazna dra`ljajev, drugod pa normalno zaznava. ^e mu recimo prikazujejo dva predmeta, v levem in desnem vidnem polprostoru, tistega na moteni strani vidno ne zaznava. Za sliki normalne hi{e in gore~e hi{e pravi, da sta enaki, vendar se ob pozivu, naj izbere tisto, v kateri bi raje `ivel, redno odlo~a za normalno. Prozopagnozija ozna~uje motnjo zavesti pri razpoznavanju, denimo nezmo`nost zavestnega razpoznavanja obrazov pacientu znanih ljudi, vklju~no z lastnim. Natan~nej{e raziskave (Young & de Haan v: Davies & Humphreys, 1993, str. 64) ka`ejo, da ne gre za motnjo mehanizma razpoznavanja, temve~ za izgubo zavesti o razpoznanem. Sklepi teh raziskav so podobni tistim za slepo-vidnost: ~e pacienta, ki trdi, da ne razpozna obraza, pripravite do tega, da “ugiba”, navadno zadene prav. Tudi AMNEZIJA ni navadno pozabljanje, temve~ je izraz “spomina brez zavesti” – pacient ni zmo`en zavestnega priklica spomina (~eprav je sam priklic na~eloma mo`en). Pacientovi odzivi so lahko pod vplivom prej{njih izku{enj, ki pa se jih ne more (zavestno) spomniti. Denimo, amnezi~na pacientka se ne spomni sre~anja z zdravnikom, ko je imel buciko v roki, vendar se ne `eli drugi~ ve~ rokovati z njim (Kelley & Jacobi v: Davies & Humphreys, 1993). Amnezi~ni pacienti ne morejo voditi organiziranega `ivljenja, saj ne premorejo epizodnega oziroma avtobiografskega spomina in s tem tudi ne osebne identitete (Marcel v: Marcel & Bisiach, 1988, po Baddeleyu & Wilsonu). Najbolj nenavadni so primeri pacientov, ki se niti ne zavedajo svojih motenj, npr. lastne slepote (o njih poro~ajo McGlynn, Schachter, Raney, Nielsen idr.). Anozognozija je ime za zanikanje (ki seveda ni le verbalno) lastnih zavestno-zaznavnih pomanjkljivosti. Tak{ni pacienti se vedejo, kot da npr. sploh niso slepi. Denimo, po letu slepote je neka pacientka dramati~no ugotovila, da je (“{ele sedaj”) izgubila vid. Ob motnji vidne asociativne skorje nastopi barvna agnozija, pri kateri pacienti svoj zaznavni svet opisujejo kot “~rno-bel, siv, izbrisan, umazan” (Newman, 1997, po Bauer & Rubens). Tako ka`e; da pri nevrolo{kih motnjah vidne zavesti ni neke globalne spremembe zavesti. Izguba zavesti je navadno zelo specifi~na, selektivna in delna, torej omejena na majhen del zaznavanja (npr. le na razpoznavanje znanih obrazov) (Young & de Haan v: Davies & Humphreys, 1993). Nekateri pacienti dobro pi{ejo, svoje pisave pa ne znajo brati. KOGNITIVNA ZNANOST 229 Mitja Peru{ Po Stoerigovi (Tucson II, 1996) je na osnovi {tudije motenj pri pacientih treba priznati tri ravni vidne zavesti: fenomenalna reprezentacija ali slika, aperceptivni kategorizacijski procesi, spominska komponenta in kontekst. Tem ravnem namre~ ustrezajo tri skupine pacientov, ki jim je kak{na od ravni motena, ostale pa ne. Naj dodam, da sodobna nevropsihologija lo~i kratkoro~ni in dolgoro~ni spomin, slednjega pa deli na DEKLARATIVNI ali EKSPLICITNI SPOMIN (sporo~ljive, ubese-dljive vsebine) in NEDEKLARATIVNI ali IMPLICITNI (soroden termin: PROCEDURALNI) SPOMIN. Prvi obsega dejstva in opise dogodkov, drugi pa ve{~ine, navade, klasi~no pogojevanje, subliminalno u~enje ipd. Omenjene nevrolo{ke raziskave ka`ejo na implicitno modularnost informacijsko-procesualne ravni zavesti, ki navr`e posledice tudi v eksplicitno, enotno, fenomenalno zavest. Zavest je torej v globalnem oziroma v eksplicitnem enotna, zvezna in stabilna; v lokalnem oziroma v implicitnem (v ozadju) pa je sestavljena, mnogoplastna in razpade na procesualne module, ki so lahko selektivno v okvari. Pretekle izku{nje vplivajo na zaznavanje in interpretacijo kasnej{ih dogodkov tudi, ko subjekt ne prikli~e (ali ne more priklicati) ustreznih spominskih izku{enj (Kelley & Jacobi v: Davies & Humphreys, 1993). Obstajajo podmene o lo~enih sistemih za (eksplicitni) zaznavni priklic in za (implicitno) podzavestno upo{tevanje preteklih izku{enj. Prvi naj bi bil sposoben reprezentirati kontekstualne in temporalne informacije za zavestno spominjanje, drugi pa ne. Vendar menim, da za to niso potrebni nevroanatomsko lo~eni sistemi, marve~ lahko tak{no diferenciacijo udejanijo nevronske ali kvantne mre`e na virtualni ravni. LITERATURA ALKIRE, M.T.; HAYER, R.J.; FALLON, J.H.; BARKER, S.J. (1996): PET imaging of conscious and nonconscious verbal memory; J. Consciousness Studies 3, 448-462. BAARS, B. (1997): In the Theatre of Consciousness; Oxford Univ. Press, New York. DAVIES, M.; HUMPHREYS, G.W. (Eds.) (1993): Consciousness; Blackwell, Oxford. FLANAGAN, O. (1992): Consciousness Reconsidered; MIT Press, Cambridge (MA). GLAVI^-TRETNJAK, V. (1989): Prispevek nevropsihologije pri obravnavi nevrolo{ko bolnih otrok; v: Zbornik 11. Der~evih pediatri~nih dnevov, Ljubljana. HESTENES, D. (1991): A cardinal principle for neuropsychology, with implications for shizophrenia and mania; Behavioral & Brain Sci. 14, 31-32. KIMBERG, D.Y.; FARAH, M.J. (1993): A Unified Account of Cognitive Impairments Following Frontal Lobe Damage: The Role of Working Memory in Complex, Organized Behavior; J. Exper. Psychol.: Gen. 122, 411-428. LURIJA, A.R. (1982): Osnovi neurolingvistike; Nolit, Beograd, 1982. LURIJA, A.R. (1983): Osnovi neuropsihologije; Nolit, Beograd, 1983. 230 KOGNITIVNA ZNANOST Nevrofiziolo{ke raziskave ozadja zavesti MARCEL, A.J.; BISIACH, E. (Eds.) (1988): Consciousness in Contemporary Science; Clarendon Press, Oxford. NEWMAN, J. (1997): Toward a general theory of the neural correlates of consciousness; J. Consciousness Studies 4, 47-66 (del I), 100-121 (del II). PIRTO[EK, Z. (1997): Elektrofiziolo{ki korelati intencionalnosti in pozornosti; Zbornik 2. foruma o kognitivnih znanostih (3. festival zn.), SZF, Ljubljana. PLAUT, D.C.; SHALLICE, T.: Deep Dyslexia: A Case of Connectionist Neuropsychology; Cognit. Neuropsychol., ves vol. 10, no. 5. PRIBRAM, K.H. (1991): Brain and Perception; Lawrence Erlbaum A., Hillsdale. TUCSON II (1996): Towards a Science of Consciousness II; Consciousness Research Abstracts, JCS. KOGNITIVNA ZNANOST 231 Matja` Gams Ljudje, stroji in inteligentne agentke Ali je v ljudeh res nekaj ve~, nekaj, ~esar dosedanja znanost ne zna opisati? ^edalje ve~ resnih znanstvenikov po svetu in Sloveniji dopu{~a to mo`nost. Ker ljudje pri razmi{ljanju obdelujejo informacije, se je `e pred {estdesetimi leti postavilo vpra{anje, ali bodo ra~unalniki znali po~eti vse to kar ljudje. Prvi veliki vizionar Turing (1936) je bil mnenja, da se bo to zgodilo okoli leta 2000. Turing je poleg dekodiranja nem{kega kodirnega stroj~ka Enigme (2. svetovna vojna), za katerega so menili, da je popolnoma varen, postavil nekaj klju~nih konceptov obdelovanja informacij in inteligence. Zasnoval je Turingov stroj, ki je odli~en matemati~en model za dana{nje ra~unalnike. Inteligenco strojev naj bi preverjali s t.i. Turingovim testom, po katerem je v eni sobi ~lovek, v drugi stroj (ra~unalnik), komunikacija pa poteka prek omre`ja. ^e ne moremo odkriti, kje je ~lovek, moramo stroju priznati inteligenco. Neodvisno so tako Turing kot Church, Post in drugi dokazali, da so dolo~ene funkcije izra~unljive in druge ne. Izra~unljive funkcije (probleme) lahko izra~una Turingov stroj, neizra~unljive pa so v resnici neizra~unljive. Temu re~emo Church-Turingova teza, kot `e ime samo pove pa gre le za tezo, ne za formalno dokazljivi izrek. Razumevanje Church-Turingove teze je zapletena zadeva, povezana s pojmoma simbolnega opisa in izra~unljivostjo. Poskusimo takole: Imamo dve hru{ki, dve luni, dva avtomobila. Povezovalna nit je koncept dvojke. ^e ta koncept dvojke KOGNITIVNA ZNANOST 233 Matja` Gams priznamo v svojih mislih, na papirju, na Turingovem stroju, na ra~unalniku, v fizikalnem svetu, potem smo pristali na to, da je vse mo~ zapisati s simboli (pisanimi, govornimi ...). Pisna “ljubezen” pomeni tudi dejansko ljubezen. Pri izra~unljivosti pa gre v bistvu za re{ljivost. Izraz “ra~unanje” v resnici pomeni “re{evanje”, dvoumnost pa se pojavlja zaradi prevoda iz angle{~ine. Ob priznavanju temeljnih kamnov ra~unalni{kih znanosti (Turingovega stroja in Church-Turingove teze) so ra~unalniki teoreti~no tako zmogljivi kot ljudje ali katerokoli drugo informacijsko bitje ali stroj. Ker se signali po `icah ra~unalnikov premikajo s hitrostjo svetlobe, po ~love{kih nevronih pa s hitrostjo zvoka, je potemtakem le vpra{anje razvoja minituarizacije in tehnike, pa bo neko~ ra~unalnik prehitel ljudi. Ta optimisti~ni pristop je do`ivel ve~ razo~aranj. Med najbolj znanimi kritiki so Dreyfus (1979), Searle (1982) in Winograd (1991). Raziskovalci so obljubljali gradove v oblakih, po nekaj letih financiranja pa niso bili ni~ bli`e pravi inteligentnosti. Zanimanje in sofinanciranje se je zmanj{alo in pa se ponovno pojavilo z novim podpodro~jem umetne inteligence. Valovi optimizma so gradili na nevronskih mre`ah, ekspertnih sistemih itd. (Ne smemo pa pozabiti, da je ravno umetna inteligenca kljub neuspehom pri razvoju resni~no inteligentnih sistemov eden od generatorjev razvoja klasi~nega ra~unalni{tva.) Zadnja pomembna prelomnica se je dogajala nekaj let nazaj. Pollock (1989) pi{e: “Umetna inteligenca je imela sanje (op.p. o snovanju inteligentnih strojev) od svojega nastanka dalje, vendar te sanje izginevajo. Zato ker dose`eni rezultati dale~ zaostajajo za sanjami.” Minsky (1987; 1991) pravi: “Snovanje uma (angl. mind design) bo v bodo~nosti bistveno druga~no kot dosedaj.” Enega najpomembnej{ih ugovorov je predstavil Roger Penrose (1989; 1994). Po njegovem so ljudje ali teoreti~no mo~nej{i ali vsaj prakti~no druga~e narejeni kot ra~unalniki, da so (skoraj) nepremostljive razlike med njimi. V ~love{kih glavah naj bi potekali neizra~unljivi kvantni procesi. Konkretno naj bi se to dogajalo v mikrotubulih. Za dokaz svoje trditve Penrose vzame Gödlov teorem. Noben formalen sistem namre~ ne more videti resni~nosti stavka: Jaz (stavek) sem nedokazljiv. ^eprav formalni sistemi lahko doka`ejo, da ta stavek dr`i (obstajajo programi, ki so to v resnici naredili), ne morejo narediti sklepa, da je stavek tudi vsebinsko v resnici nedokazljiv. Seveda se vsakemu normalnemu ~loveku takoj zdi jasno, da je tak stavek potem res nedokazljiv, vendar formalni zagovorniki trde matematike hitro poka`ejo, da je bistvena razlika med “zdi se mi” in “dokazal sem”. Je razlaga razlik med ra~unalniki in ljudmi v kvantnem ra~u-nanju? Pokazalo se je, da Turingovi stroji ne pokrivajo v celoti ra~unanja v vsej na{i naravi (vesolju). Turingov stroj temelji na 234 KOGNITIVNA ZNANOST Ljudje, stroji in inteligentne agentke bitih, enotah informacije z dvema vrednostima: 0 in 1. To zajema vso naravo, kot jo vidimo ljudje, ne zajema pa kvantnih pojavov. Kvantni pojavi zajemajo linearno transponirane delce, torej se lahko nek atomski delec nahaja na dveh mestih naenkrat. Paradoksalno, ampak na{e ocenjevanje je pa~ le sad izku{enj `ivljenja v svetu velikih delcev. Prav tako kot pri kvantni fiziki pa se tudi s kvantnimi stroji da povsem lepo ra~unati. Tako je Benioff leta 1982 opisal na~rt za izgradnjo klasi~nega ra~unalnika iz kvantnih komponent. Leta 1985 je Deutsch definiral univerzalni kvantni ra~unalnik, tj. kvantno verzijo univerzalnega Turingovega stroja. V zadnjih letih se kopica posameznikov (npr. Lloyd, Shor, Kimble, Wineland) ukvarja z izgradno modulov kvantnih ra~unalnikov v praksi. Rezultati so dale~ od industrijske uporabnosti, hkrati pa predstavljajo velik napredek v primerjavi s stanjem nekaj let nazaj. Kaj lahko ra~unajo kvantni stroji? – Pri izra~unu “klasi~ne” funkcije, npr. mno`enju celih {tevil, kvantni ra~unalniki niso bistveno hitrej{i ali po~asnej{i od Turingovih strojev. – Pri re{evanju nekaterih problemov, npr. iskanju faktorja danega {tevila, so kvantni ra~unalniki lahko bistveno hitrej{i. – Pri dokazovanju izrekov lahko kvantni ra~unalniki v~asih kaj doka`ejo brez dejansko izvedenega dokaza. – Pri nekaterih simulacijah, npr. simulaciji potresa, so lahko bistveno hitrej{i. – Omogo~ajo bolj zanesljive na~ine kodiranja in odpirajo nove mo`nosti v umetni inteligenci. Zanimive so predvsem misli v zvezi s svobodno voljo, saj pravi kvantni pojavi omogo~ajo povsem nedeterminirano mo`nost odlo~anja. Kako lahko kvantni stroji omogo~ajo druga~ne na~ine ra~unanja? Po Deutchu (1992) se to dogaja zaradi t.j. teorije mnogoterih svetov, najbolj {iroke izmed interpretacij kvantne fizike. Ra~unanje poteka v vzporednih svetovih, ki sicer niso direktno dostopni, vendar ra~unsko omogo~ajo nekatere za-klju~ke. V realnem `ivljenju se teh vzporednih svetov ne zavedamo, saj na{e `ivljenje poteka le v enem izmed veliko mo`nih. Ta teorija omogo~a potovanje v ~asu; omogo~a celo to, da se ~lovek sre~a s svojo nekaj starej{o verzijo, ki je {la potovat v ~asu. Pri tem potovanju pa vsak posameznik nosi svoj “~as” s seboj in ga pri potovanju tudi tro{i. ^eprav kvantni ra~unalniki znajo izra~unati nekaj nalog, ki so trd oreh za Turingove stroje, pa so na~eloma enako zmogljivi. Oboji stroji lahko re{ijo vse re{ljive naloge in nobeni nobene nere{ljive. Naslednja misel bo po vsem napisanem zvenela `e dokaj skromno: Na~eloma je vseeno, ali ra~unamo s Turingovim KOGNITIVNA ZNANOST 235 Matja` Gams strojem, PC-jem, superra~unalnikom, kvantnim ali mehanskim ra~unalnikom. Vsi ra~unalniki bodo znali izra~unati iste naloge, eni hitreje, drugi po~asneje. Torej je vpra{ljivo, ali kvantno ra~unanje res omogo~a tisto ve~, kar naj bi bilo v na{ih glavah. Kako je potem z ra~unalniki? Jasno je, da se razvijajo bistveno hitreje kot ljudje. Kjer se da problema lotiti z ra~unanjem in algoritmi, slej ko prej prehitijo ljudi. Deep Blue, IBM-ov {ahovski program, je nadigral Kasparova z vrhunsko igro, ki je temeljila na izredno hitrem ra~unalniku in zapletenih algoritmih. Pa vendar ~lovek nehote dobi vtis, da je Deep Blue popolnoma neinteligenten. Saj le izredno hitro nekaj izra~una, nikjer ni govora o kakr{nemkoli razumevanju, kakr{nikoli vsebini. Ra~unalniki so izredno hitri pri ra~unanju in shranjevanju golih informacij, vendar vse to po~nejo na druga~en, manj sposoben na~in kot “po~asni” ljudje. Te`ko je verjeti, da bi narava potro{ila toliko let revolucije za “uboge” ~love{ke mo`gane, ki ra~unajo milijonkrat po~asneje kot ra~unalniki. ^e bi bilo ra~unanje res tako pomembno, bi ljudje `e davno imeli v mo`ganih tudi ra~u-nalni{ka vezja, saj silicijevi atomi niso ni~ redkega v naravi. Sr` problema si lahko ogledamo {e na nekaj primerih: Po Wilkesu v zadnjih desetletjih kljub neverjetni rasti sposobnosti ra~unalniki niso postali vsebinsko ni~ dejansko pamet-nej{i. Sloman opozarja na problem Einsteinove knjige, kjer celotne Einsteinove mo`gane prepi{emo na knjigo. Ta knjiga sicer vsebuje vse informacije, nima pa mehanizma izvajanja, zato ne more ni~ narediti. O~itno je potrebno nekaj ve~ kot samo informacije. Searle opozori na problem Kitajske sobe, kjer imamo poleg knjige vseh besed in pravil prevajanja tudi ~loveka, ki izvaja ta pravila, ne da bi jih razumel. ^eprav je sposoben brezhibno prevesti iz kitaj{~ine v sloven{~ino, ni nobenega razumevanja. Po slovitem Turingovem testu bi taka kitajska soba dajala vtis, da je v sobi dejansko neko razumevanje, pa ga v resnici ni. (Mimogrede – na internetu dobimo programe, ki prevajajo med ve~ino velikih evropskih jezikov.) Seveda je primer s kitajsko sobo le nazorni prikaz, da bi ra~unalni{ki program, ki bi po svojih pravilih izvajal nalogo, lahko odli~no re{il nalogo, pa vseeno ne bi ni~ razumel. In tako danes tudi je. V veliko domenah so ra~unalniki uspe{-nej{i kot ljudje, vendar se ljudem vseeno zdijo popolnoma brez inteligence ali zavesti. Kot da bi sku{ali s helikopterjem priti na Luno. Gremo vi{je in vi{je, a od Zemlje se ne moremo odlepiti. Kaj manjka ra~unalni{kim sistemom, da bi postali vsaj malce inteligentni? Gotovo nekaj ve~ kot nekajkrat ve~ja hitrost. [e leta 1994 je Abrahamson za podobne misli obsojal Penrosa kot “enega izmed mnogih, ki v imenu kdo ve katerega boga posku{ajo uni~iti racionalnost in znanost. Posebej moramo biti pozorni na resne znanstvenike, ki sku{ajo razumno sklepanje in logiko zamenjati s spiritualizmom.” 236 KOGNITIVNA ZNANOST Ljudje, stroji in inteligentne agentke Nekaj let nazaj pa se je zgodila omenjena pomembna prelomnica. V odgovor Abrahamsonu je Cronin (1994) zapisal: “(staromodna, stroga) umetna inteligenca je postala vase zaprta disciplina, ki se ukvarja sama s seboj.” Angell (1993, str.15) pi{e: “Ali res mislijo, da je mogo~e zajeti pomen z logi~no-matemati~no analizo?” Zdravi razum nam pove tole: ~e je teorija {e tako lepa, pa v praksi ne uspe, potem je nekaj narobe s teorijo. Nova ({ibka) umetna inteligenca in kognitivne znanosti so druga~ne, dale~ bolj odprte in dale~ bolj interdisciplinarne. V svojih vrstah imajo vrsto najbolj znanih svetovnih znanstvenikov: • Francis Crick je dobil Nobelovo nagrado za odkritje strikture DNA. Uvedel je raziskave zavesti med regularne znanstvene discipline. Zavesti se loteva predvsem z nivoja nevronske strukture mo`ganov. • Gerald M. Edelman je dobil Nobelovo nagrado za raziskave ~love{kega imunskega sistema. Kot osnovni mehanizem zavesti predlaga nevronski darvinizem, kjer skupine nevronov tekmujejo v populacijski evoluciji. • Brian D. Josephson je dobil Nobelovo nagrado za {tudij kvantnih efektov pri Josephsonovem spoju. Predlaga zdru`itev fizi~nih in psihi~nih izku{enj. • Maurice W. Wilkes je eden izmed pionirjev umetne inteligence, ki na osnovi empiri~nih rezultatov trdi, da s klasi~nim pristopom ni mogo~e dose~i inteligence na Turingovih strojih. Staromodna umetna inteligenca je v bistvu podo`ivela trende formalnih znanosti: osnovne zakonitosti so odkrite, novih spoznanj je malo. Objavi ali propadi (angl. publish or perish) je geslo, ki bolj spominja na modo, kot pa na pravo znanost. V pomanjkanju pravih odkritij so se znanstveniki za~eli zatekati v pre{tevanje {tevila objav in citatov. Prava te`a novih spoznanj marsikje ni med osnovnimi znanstvenimi kriteriji, tudi v Sloveniji pogosto ne. Problemi v znanosti so pripeljali do ve~je dojemljivosti za popularne nove, ~eprav v~asih nepreverjene teorije, in v ve~jo usmerjenost v prakti~ne probleme. Nova umetna inteligenca in kognitivne znanosti so s tem dobile legitimnost. Hkrati pa so se pojavili novi problemi. V {irini in odprtosti gibanja se je pojavilo veliko nepreverjenih in malo verjetnih novih teorij. Medtem ko je stara, toga znanost omogo~ala le razvoj zelo podrobnim novim teorijam in zavra~ala premalo verjetne, nove struje omogo~ajo poplavo v povpre~ju neveljavnih teorij. [e ve~, med resne znanstvenike nove dobe se je pome{ala mno`ica mistikov, spiritualistov in fantazerjev. Zapornice, ki jih je previsoko dvigal Abrahamson leta 1994, so `e leta 1998 prenizko spu{~ene. KOGNITIVNA ZNANOST 237 Matja` Gams Drug problem novih struj je premajhno {tevilo pomembnih splo{no sprejetih novih spoznanj. Za to morda obstajajo objektivni razlogi. Tako morda ni mo`no zapisati teorije o zavesti ali inteligenci, ker sta morebiti neizra~unljivi ali simbolno neopisljivi. Morda so na{i ~love{ki mo`gani nezmo`ni zapisati znanja o samem sebi, tako kot so ra~unalniki nezmo`ni re{iti veljavo Gödlovega stavka (izjava o samem sebi). Vseeno je poleg kvantne kar nekaj zanimivih teorij. Po teoriji mnogoterosti (Gams 1997) je ~love{ko znanje mnogotero, sestavljeno iz ve~ modelov problema in re{itve. Mo`gani dinami~no kombinirajo te modele in jih integrirajo. Torej resnica ni ve~ ena sama; algoritem ni ve~ en sam kot pri Turingovem stroju. (Paralelnost le pospe{i hitrost izvajanja, mnogoterost je vsebinsko druga~en koncept.) Blizu te teorije sta Edelmanova teorija tekmovalnih procesov v nevronskih strukturah in Deutchova teorija ve~ svetov. Dale~ bolj kot {tevilo nevronov je pomembno {tevilo povezav, saj le-te omogo~ajo ve~kratne poglede na isti problem. Zelo pomembno teoretsko novost je objavil Peter Wegner leta 1997 v ACM. Opozoril je, da Turingov stroj z odprtim trakom ni enako mo~an kot interakcijski Turingov stroj. Torej so programi mo~nej{i od ena~b in ljudje mo~nej{i kot sedanji ra~u-nalniki. Da je v praksi razlika med obema ra~unskima konceptoma, se hitro prepri~amo, ~e primerjamo mo~ samostojnega PC-ja in PC-ja s priklju~kom na internet. Dodatna mo~ pride iz dinami~ne odprte komunikacije (interakcije) z okoljem. Formalna znanost je to razliko dosedaj zanemarjala iz prakti~nih razlogov, saj je samostojni PC lepo opisljiv z matemati~no-formalnim mehanizmom kot Turingov stroj, medtem ko interakcijski Turingov stroj ni ve~ lepo formalno opisljiv. To je tudi intuitivno razumljivo, saj formalno ne moremo opisati vseh informacij, ki se nahajajo na internetu, in interakcije z drugimi, nepoznanimi akterji prek interneta. Prakti~na izvedba interakcijskega Turingovega stroja je torej preprosta – npr. `e omenjeni PC s povezavo z internetom. Bolj znani so inteligentni agenti. (Pozor – ne interakcijskost ne mnogoterost ne zado{~ata za inteligenco, sta le dve izmed ve~ potrebnih lastnosti, ki jih morajo imeti resni~no inteligentni sistemi.) Inteligentni agenti so ra~unalni{ki sistemi, ki simulirajo obna{anje tipi~nega agenta, npr. zavarovalni{kega agenta. Ta nam sku{a prijazno ponuditi nekaj mo`nih zavarovanj, glede na na{e odzive pa prilagodi ponudbo. Druga~e kot ekspertni sistemi, ki sku{ajo posnemati vrhunske ~love{ke strokovnjake, inteligentni agenti posnemajo prijazne ~love{ke agente (v~asih tudi birokrate). Ker inteligentni agenti lahko delajo 24 ur na dan 365 dni na leto pribli`no tako kvalitetno kot birokrati, vendar s po 1000 strankami naenkrat, imajo zajam~eno ble{~e~o prihodnost. Klju~na lastnost agentov je avtonomnost. Do nje je pri{lo, ker ljudje ne moremo 238 KOGNITIVNA ZNANOST Ljudje, stroji in inteligentne agentke ve~ obvladovati interneta tako, kot smo prej{nje ra~unalni{ke sisteme. Internetsko okolje je preve~ hitro spreminjajo~e se, da bi togi programi po strogih navodilih {e lahko po~eli kaj koristnega. Zato smo nezavedno agentom dali dolo~eno svobodo odlo~anja. Tako se je pojavila primitivna omre`na inteligenca. Ta inteligenca je velik korak naprej proti pravi inteligenci, vendar je {e vedno bolj podobna posebnim zvrstem inteligence, npr. motori~ni inteligenci. Omre`na inteligenca pomeni sposobnost obvladovanja globalnih iformacij. Inteligentni agenti so med najbolj pogosto uporabljanimi programi na internetu in delno tudi na PC-jih. Tak je npr. Office Assistant, pomo~nik v obliki sponke v Microsoft Officeu Med prvimi preprostimi agenti na internetu najdemo brkljalnike. Ti danes `e veljajo za klasi~ne aplikacije in ni~ ve~ za inteligentne agente. Zgodba umetne inteligence se ponavlja – ko kak produkt postane splo{no uporaben in zanimiv, se za~ne {teti za aplikacijo. Znanstvene objave so se medtem `e zapi~ile v pogosto (pre)zaple-tene algoritme brez uporabne veljave. Drug problem agentov je v tem, da so s so~nostjo imena (angl. buzzword) raznovrstni prodajalci za~eli prodajati vse mogo~e sisteme pod rubriko inteligentni sistemi in inteligentni agenti. Ne glede na probleme je ve~ina revij s podro~ja ra~unalni{tva in informatike objavila kopico ~lankov o agentih in najpogosteje tudi posebne namenske {tevilke. Taka sta npr. AI magazine ali IEEE Internet Computing poleti leta 1997. Inteligentni agenti (termin agentke v naslovu ~lanka je bil izbran zaradi prodora `ensk v vse pore moderne dru`be) so nosilci nove generacije ra~unalni{kih sistemov, tesno povezanih s prodorom interneta. To je informacijska doba. Inteligentne agente imamo tudi v Sloveniji. Na http: //www2.ijs.si//mezi/agents.html je zbirka 60 najbolj zanimivih svetovnih agentov. Na http://www-ai.ijs.si//ema/welcome-s.html je inteligentna agentka Ema, ki nudi zaposlovalne informacije. Ema je najstarej{a agentka v Sloveniji in z okoli 40.000 obiski mese~no tudi najpogosteje obiskan sistem umetne inteligence (najpogosteje obiskana je Elisa, preprost program za klepet v naravnem jeziku). Ema teko~e govori angle{ko in slovensko, po{lje vam elektronsko po{to, ~e se kje pojavi zanimiva za-poslovalna informacija. Ema je nekaj ~asa nudila relativno najve~ zaposlovalnih informacij na dr`avo. Glede tega je bila Slovenija prva v svetu, Republi{ki zavod za zaposlovanje pa med prvimi evropskimi zavodi. Inteligentne agentke so tu, {e ve~ jih prihaja. So najbolj obetavna nova smer umetne inteligence, med najpogosteje uporabljanimi sistemi na internetu. So prva generacija ra~unalni{kih sistemov z dolo~eno avtonomijo, svobodo izbire (svobodo volje?). So sestavni del informacijske dobe, interneta in omre`ne inteligence. KOGNITIVNA ZNANOST 239 Matja` Gams Resni~no inteligentni sistemi se skrivajo v daljnji prihodnosti. Brez dvoma jih bomo neko~ ustvarili in takrat bomo Stvaritelji v dobrem in slabem pomenu besede. Do tedaj pa nas nosi `elja, da bi odkrili najve~jo skrivnost vesolja, najbolj zapletenega samostojnega sistema – ~love{kih mo`gan in uma. LITERATURA I. O. ANGELL (1993), Intelligence: Logical or Biological, Viewpoint, Communications of the ACM 36, pp. 15-16. J. R. ABRAHAMSON (1994), Mind, Evolution, and Computers, AI magazine, Spring 1994, pp. 19-22. F. CRICK (1994), The Astonishing Hypothesis, The Scientific Search for the Soul, New York. M. R. CRONIN (1994), A Reply to Mind, Evolution, and Computers, AI magazine, Summer 1994, p. 6. D. DEUTCH (1985), Quantum Theory, the Church-Turing Principle and the Universal Quantum Computer, Proceedings of Royal Society, pp. 97-117. D. DEUTCH (1992), Quantum Computation, Physics Word, pp. 57-61. H. L. DREYFUS (1979), What Computers Can’t Do, Harper and Row. G. EDELMAN (1992), Bright Air, Brilliant Fire, On the Matter of the Mind, Penguin Books. M. GAMS: Is Weak AI Stronger than Strong AI? in Minds Versus Computer, IOS Pess, (eds.) M. Gams, M. Paprzycki, X. Wu, pp. 30-45, 1997. M. MINSKY (1987), The Society of Mind, New York: Simon and Schuster. M. MINSKY (1991), Society of Mind: A Response to Four Reviews, Artificial Intelligence 8, pp. 371-396. R. PENROSE (1989), The Emperor’s New Mind: Concerning computers, minds, and the laws of physics, Oxford University Press. R. PENROSE (1994), Shadows of the Mind, A Search for the Missing Science of Consciousness, Oxford University Press. J. L. POLLOCK (1989), How to Build a Person: A Prolegomenon, MIT Press. J. R. SEARLE (1982), The Chinese Room Revisited, Behavioral and Brain Sciences 8, pp. 345-348. A. SLOMAN (1992), The Emperor’s Real Mind: Review of the Roger Penrose’s The Emperor’s New Mind: Concerning Computers, Minds and the Laws of Physics, Artificial Intelligence 56, pp. 335-396. A. M. TURING (1936), On Computable Numbers with an Application to the Entscheidungsproblem, Proc. London Math. Soc. 2, pp. 230-265. P. WEGNER (1997), Why Interaction is More Powevful than Computing, Communications of the ACM, May 1997/Vol. 40, No. 5, pp. 81-91. M. W. WILKES (1992), Artificial Intelligence as the Year 2000 Approaches, Communications of the ACM 35, pp. 17-20. T. WINOGRAD (1991), Thinking Machines: Can there be? Are We?, The Boundaries of Humanity: Humans, Animals, Machines, Berkeley, University of California press, pp. 198-223, (ed.) J. Sheehan, M. Sosna. 240 KOGNITIVNA ZNANOST Damjan Bojad`iev Zunanje in notranje izkustvo 1. UVOD Fenomenolo{ke analize so obi~ajno precej dolgo~asno branje, morda tudi zato, ker – v nasprotju z literaturo ali filmom – le redko zajemajo fenomenologijo mejnih do`ivetij, npr. infarkta (Coppola, 1986), usmrtitve na vislicah (Bierce, 1891) ali na kri`u (Scorsese, 1988) ipd. Tostran fenomenolo{kih atrakcij lahko vzpodbudi primerljivo zanimanje le dovolj presunljiva teza o strukturi izkustva nasploh, in tak{no tezo ponuja Janek Musek v zborniku “Phenomenology and Cognitive Science” (Musek, 1996): notranje do`ivljanje sebe je radikalno druga~no od do`ivljanja zunanjega sveta. Ta teza je bila takoreko~ “prava muska” za moj kognitivni sistem, ~eprav oz. zato, ker se z njo globoko ne strinjam. Domnevno binarnost izkustva tu analiziram in zavra~am (razdelek 2), {e najbolj odlo~no in podrobno pa vlogo (samo)refleksije v tej binarnosti (razdelek 3). 2. DVE RAZSE@NOSTI IZKUSTVA? Musek trdi, da ima izkustvo dve radikalno druga~ni obliki ali dimenziji (str. 141): zunanje, perceptivno izkustvo zajema okolje in lastno telo, notranje, neperceptivno izkustvo pa je “v” meni ali “v moji glavi/duhu” (str. 143). Pri takih opisih izkustva je zanimivo `e to, kako veliko koli~ino narekovajev uporabljajo: obi~ajni KOGNITIVNA ZNANOST 241 Damjan Bojad`iev pomen klju~nih besed je suspendiran, odmaknjen v drugi plan, namesto njega pa je treba dobrohotno skonstruirati nek smiseln semanti~en odmev (v nekem stavku na str. 143 so celo vsi elementi njegovega pomena “dolo~eni” z uporabo narekovajev). [e bolj zanimive pa so implikacije dihotomije med zunanjim izkustvom telesa in izkustvom “v meni” ali “v moji glavi”: jaz šme’ nisem v svojem telesu, glava ni del telesa, naslednji ~len v gradaciji telo – glava, namre~ mo`gani, pa tu seveda ne nastopa, ~eprav pri celi stvari nima povsem nepomembne vloge. Znotraj te bizarne dihotomije, na strani notranjega izkustva “v” meni/moji glavi mo~no pogre{am bolj precizno opredelitev njegove lokacije, ki je mogo~a ravno s terminologijo zunanjega izkustva: “v” meni/moji glavi je namre~ nekje za o~mi in med u{esi in za nosom, torej v preseku mrtvih kotov percepcije. Dejstvo, da ta presek ni prazen, predvidoma ni brez fenome-nolo{kih posledic; druga~na konfiguracija ~util in njihovih mrtvih kotov bi verjetno proizvedla druga~no fenomenologijo. Poleg tega ni videti nepomembno, da se ta perceptivna opredelitev mesta notranjega izkustva ujema s kognitivno, da namre~ vidim iz iste to~ke, v kateri tudi mislim. Porter re~e temu topografska vezava gledanja in mi{ljenja (Porter, 1996). Ob tem je morda dovolj smiselno predpostaviti, da ujemanje to~ke gledanja in to~ke mi{ljenja omogo~a gladke prehode izkustva iz percepcije v kognicijo in obratno, tako da me takoreko~ ni~ ne zruka ko neham gledati in za~nem razmi{ljati o tem, kako pravzaprav vidim. In kon~no, verjetno ni naklju~je, da je ta to~ka gledanja in mi{ljenja locirana ravno v mo`ganih, ki sicer v tej shemi iz razumljivih razlogov ne nastopajo. Shema dihotomije izkustva ima omejeno podro~je veljave: zajema le neko normalno, zmerno, budno izkustvo, pri katerem so svetloba, zvok, … dovolj {ibki, da ne za~enjam bole~e zaznavati njih samih in zgubljati razliko znotraj – zunaj. Pri pre{ibkih dra`ljajih oz. njihovi odsotnosti (senzorna deprivacija) pa nastopijo halucinacije, manko zunanjega izkustva se sprevr`e v prese`ek notranjega, in shema se spet zamaje. Ob Muskovi taksativni dolo~itvi notranjih in zunanjih izkustev pa ugotavljam, da bi sam potegnil mejo druga~e: npr. emocija in volicija se (mi) v znatni meri zdita stvar izkustva telesa. 3. TRI TE@E O (SAMO)REFLEKSIJI V dihotomiji notranjega in zunanjega izkustva je (samo)refleksija v celoti na strani notranjega izkustva, dihotomija sama pa je pogoj razvoja (samo)refleksije. To stali{~e povzemam v obliki treh tez, ki jih analiziram in obra~am: 242 KOGNITIVNA ZNANOST Zunanje in notranje izkustvo 3.1 “Ni percepcije brez refleksije” Musek trdi, da percepcijo spremlja neko drugo, notranje izkustvo, npr. Vrednotenja, in da je to neperceptivno spremljavo te`ko oz. nemogo~e šhardly’ abstrahirati (str. 148). Nasproti temu trdim, da je to neperceptivno spremljavo mogo~e abstrahirati in da se v~asih tudi sama abstrahira. Dovolj znan primer iz vsakdanjega `ivljenja je ob~asna izku{nja popolne zmedenosti ali mo~ne treme, ko sem takoreko~ “ iz(ven) sebe”, “izbezumljen” – refleksija popolnoma odpove in delujejo le {e refleksi; po analogiji z OBE (Out of Body Experience) bi temu lahko rekli OME (Out of Mind Experience). Manj vsakdanji primer je opisan v Hardingovi zgodbi o ~loveku, ki je izgubil glavo: spregledal je, se popolnoma zatopil v gledanje in spregledal/videl, da nima glave, ker lastna glava pa~ ni vidna (Hofstadter in Dennet, 1981). 3.2 “Percepcija ni refleksivna” Musek trdi, da v perceptivnem svetu (ali perceptivnem izkustvu) ni ni~esar, kar bi lahko bilo refleksivno (str. 148). Percepcija resda ni refleksivna v tem smislu, da ne more per-cipirati same sebe; percepti se tudi ne nana{ajo nase, lahko pa se nana{ajo na nas. Percepcije same ne percipiramo, percipiramo pa sebe, po zunanjih in notranjih kanalih (propriocepcija). Samo-percepcija je sicer delna in delno (pri)du{ena: vidimo npr. le del lastnega telesa, njegove zvoke pa sli{imo precej slabo (Ko{nik, 1993). To omejitev direktne samo-percepcije delno odpravi indirektna samo-percepcija, npr. gledanje svoje glave v zrcalu. 3.3 “Binarnost izkustva je pogoj (samo)refleksije” Musek trdi, da je binarna struktura izkustva pogoj za evolucijo refleksivnega ali samo-refleksivnega mi{ljenja, zavesti in refleksivnega samo-zavedanja (str. 159). Trditev je sicer videti dovolj smiselna, vendar ne nese prav dale~: razvoj refleksije bi bil le nekak{na eksplikacija tega, kar je `e implicitno dano v strukturi izkustva. Obratna trditev, da je namre~ refleksija pogoj binarnega izkustva, se zdi enako smiselna, pove pa precej ve~: z nastopom refleksije se razcepi ali podvoji neko primarno, nerefleksivno in nereflektirano izkustvo. Zmo`nost refleksije, zgledno mani-festirana v sposobnosti prepoznavanja svoje zrcalne podobe – Gallupov MRT, Mirror Recognition Test zavesti (Gregory, 1987) – je pomemben prag v razvoju kognitivnih sposobnosti, ki ga poleg ~loveka dose`ejo le nekateri primati in morda delfini (Marten in Psarakos, 1995). Na ravni individualnega razvoja (Mayer, 1985), ki KOGNITIVNA ZNANOST 243 Damjan Bojad`iev naj bi rekapituliral evolutivni, je konstitutivna vloga zrcalne (samo)refleksije formulirana v koncepciji zrcalnega stadija razvoja (Lacan, 1966). V kognitivni znanosti je ta koncepcija posplo{ena v Smithovem “ekolo{kem” pojmovanju refleksije kot sposobnosti prepoznavanja svojih “odrazov” v okolju, sledi svoje prisotnosti v njem, ki je konstitutivna za jaz, zavest in koncept sebe (Smith, 1986). Zrcalno refleksijo sem sam bolj podrobno obdelal (Boja-d`iev, 1996), tu pa dodajam {e klasi~en filmski zgled refleksije: prehod nekdo ihti ali ihtim v “Rashomonu” (Kurosawa, 1950). Ob tem bi {e dopolnil Muskovo navedbo Descartesa: sklep špercipio ergo sum’ morda resda ni mo`en, sklep – percipio sibi ergo sum’ pa je videti dovolj trden (tudi v primeru avtoskopije). [e zaklju~na, bolj splo{na opomba: ko govori o binarni strukturi izkustva kot nekak{nem manjkajo~em ~lenu v evoluciji ~love{ke psihe, omenja Musek tudi šdobro znane, kvalitativne poteze’, po katerih se ljudje razlikujejo od drugih bitij (str. 150). Meni pa se zdi, da te poteze niso niti dobro znane, niti kvalitativne, z izjemo sposobnosti za uspe{no opravljanje omenjenega zrcalnega testa – raziskave `ivalske kognicije pravzaprav {ele ugotavljajo, kako malo vedo o svojem predmetu. LITERATURA BIERCE, A. (1891): An Occurrence at Owl Creek Bridge, v: Tales of Soldiers and Civilians, E. L. G. Steele, San Francisco; HTML na nwlink.com/~bnl/shorts/ stories/owlcrk.html. BOJAD@IEV, D. (1996): Self-reference in phenomenology and cognitive science, v: BAUMGARTNER, E. et al (ur.): Handbook of Phenomenology and Cognitive Science, Röll Verlag, Dettelbach; HTML na nl.ijs.si/~damjan/ phen.html. COPPOLA, F. F. (1986): Peggy Sue Got Married, Tristar Pictures. GREGORY, R. (1987): The Oxford Companion to the Mind, Oxford University Press, Oxford. HOFSTADTER, D.R., DENNETT, D. (1981): The Mind’s I – Fantasies and Reflections on Self and Soul, Penguin Books, Middlesex. KO[NIK, M. (1993): Prostor v telesu, In{titut Egon March, Ljubljana. KUROSAWA, A. (1950): Rashomon, Daiei, Tokyo. LACAN, J. (1966): The Mirror Stage as Formative of the Function of the I as Revealed in Psychoanalytic Theory, v: Écrits – A Selection, Tavistock Publications, London. MARTEN, K., PSARAKOS, S. (1995): Evidence of self-awareness in the bottlenose dolphin, v: PARKER, S. T. et al (ur.): Self-awareness in Animals and Humans, Cambridge University Press; New York; HTML na earthtrust.org/ delbook.html. MAYER, J. (1985): Razvoj samozavedanja kot temeljne funkcije jaza, Anthropos 5-6, Ljubljana. MUSEK, J. (1996): Two Dimensions of Experience, v: BAUMGARTNER, E. et al (ur.): Handbook of Phenomenology and Cognitive Science, Röll Verlag, Dettelbach. 244 KOGNITIVNA ZNANOST Zunanje in notranje izkustvo PORTER, R. (1996): Review of R. Gregory’s Mirrors in Mind, New Scientist 11. SCORSESE, M. (1988): The Last Temptation of Christ, Universal Pictures. SMITH, B. (1986): Varieties of Self-reference, v: HALPERN, J. (ur.): Theoretical Aspects of Reasoning about Knowledge, Proceedings of the 1986 Conference, Morgan Kaufmann Publishers, Los Altos. KOGNITIVNA ZNANOST 245 Darja Kobal-Pal~i~ Prou~evanje kognitivne spolne sheme z vidika stereotipov ali z vidika samopodobe Uvodna misel @e od nastanka psihologije dalje sku{ajo {tevilni avtorji raziskati pojav psiholo{kih razlik med spoloma. Pri tem sku{ajo odgovoriti predvsem na vpra{anje, zakaj prihaja do spolnih razlik. Zakaj se mo{ki v svojem razmi{ljanju, do`ivljanju in vedenju razlikujejo od `ensk? [e do 70. let so se psihologi izgubljali v vpra{anju, ali na te razlike vplivajo predvsem vzgoja, kultura in drugi socialni dejavniki, ali pa se pojavijo neodvisno od vpliva socialnega okolja. Socialno usmerjeni avtorji so poudarjali predvsem okolje, kognitivni psihologi pa so opozarjali na individualni vpliv na spolne razlike. Glede na to, da je klasi~na kognitivna psihologija prou~evala izklju~no spoznavne procese, kot so mi{ljenje, u~enje, spomin, pozornost, ustvarjalnost itd. (Durkin, 1997), je tudi razlike med spoloma omejevala na spoznavne prvine. Tako so jo zanimale predvsem tri spoznavne sposobnosti, za katere je `e stereotipno veljalo, da so druga~ne pri mo{kih kot pri `enskah. To so: matemati~ne, spacialne in verbalne sposobnosti. Mo{ki naj bi imeli bolj razviti prvi dve, `enske pa tretjo sposobnost. Vendar pa so raziskave vseskozi jasno kazale, da ni razlik niti v matemati~nih (Hyde, Fenneman, Lamon, 1990) niti v verbalnih (Brownmiller, 1984) sposobnostih. Pomembne, vendar zelo majhne razlike so se pokazale le pri preizku{njah, ki zahtevajo spacialne sposobnosti; mo{ki so na teh preizku{njah dosegali nekoliko vi{je {tevilo to~k (Durkin, 1997). ODPRTA ZNANOST 247 Darja Kobal-Pal~i~ Vztrajanje pri spoznavnih prvinah in iskanju teh razlik med spoloma je seveda zastiralo pogled na vrsto drugih pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na psiholo{ke razlike med spoloma. Tako so denimo klasi~ni kognitivni psihologi okolje, ki je dejavnik spolnih razlik par excellence, preprosto kar spregledali. Menili so, da je okolje, v katerem `ivi in dela posameznik, le drugotnega pomena za njegov psihosocialni spolni razvoj. Bistvene naj bi bile njegove kognitivne sposobnosti, ki dolo~ajo, ali bo sprejel vlogo mo{kega ali vlogo `enske. [e v 80. letih sta Martin in Halverson (1981) naprimer trdila, da so bistveni dejavnik pri razvoju otrokovih spolnih vlog kognitivni procesi, okolje, v katerem se otrok razvija, pa le malo pripomore k razvoju njegove vloge. Vsi pa so naprimer pozabljali, da so si prav izraz “vloga” sposodili iz tiste domene, ki prou~uje posameznika v okolju – socialne psihologije. V 80. letih se je izdvojila mo~na skupina kognitivnih psihologov (Augoustinos, Walker, 1996), ki je spoznala, da je mogo~e raziskovati razlike med spoloma le, ~e v svoje raziskave vklju~ijo tudi pomen okolja. Tako se je s priznanjem in sprejetjem okolja v predmet kognitivne psihologije odprlo povsem novo polje, ki je bilo doselj domena socialne psihologije. Ta odprtost je omogo~ala plodnej{e sodelovanje med kognitivnimi in socialnimi psihologi in zahtevala nadgradnjo opredelitve {tevilnih “klasi~nih” socialno psiholo{kih pojmov. Na tem mestu se bomo omejili predvsem na spolne stereotipe. Spolni stereotipi Presojanje ljudi glede na njihov biolo{ki spol `e od nekdaj odlo~ilno vpliva na zdravorazumsko razlikovanje med mo{kimi in `enskimi osebnostnimi lastnostmi. Z drugimi besedami: na mo{ke in `enske in na njihove socialne vloge ve~inoma gledamo stereotipno. Stereotipi so pojav, s pomo~jo katerih si ustvarjamo sodbe o drugih in o sebi. Preprosto re~eno nam – ne samo spolni – stereotipi omogo~ajo, da imamo o sebi malo bolj{e, o drugih pa malo slab{e mnenje, pri ~emer nam uspe{no meglijo realno predstavo o nas in drugih. Tako na zelo poenostavljen na~in presojamo ljudi glede na njihov socialni polo`aj, narodnost, raso, versko pripadnost, in seveda glede na njihov biolo{ki spol. Socialna psihologija lo~i med {tevilnimi stereotipi: statusnimi, narodnostnimi, rasnimi, verskimi itd. in med spolnimi stereotipi. Pri opisovanju `enskih lastnosti {e vedno prevladujejo atributi kot so: ne`na, ~ustvena, ob~utljiva, topla, dovzetna za potrebe drugih, zgovorna itd., pri opisovanju mo{kih lastnosti pa: razumski, vpliven, dominanten, hladen, pogumen itd. Tak{no poenostavljeno in polarizirano pripisovanje enih lastnosti `enskam, drugih pa mo{kim pa se ne pojavlja le v vsakdanjih pogovorih o razlikah med spoloma in v {alah (med katerimi seveda prednja~ijo tiste v 248 ODPRTA ZNANOST Prou~evanje kognitivne spolne sheme z vidika stereotipov ali z vidika samopodobe zvezi z blondinkami, ki jih mo{ki {e posebej radi pripovedujejo prav predmetu svojih {al – blondinkam), temve~ globoko in odlo~ilno vpliva `e na vzgojo. [e vedno je namre~ med mnogimi star{i povsem nezavedno vsidrano prepri~anje, da se mora vzgoja de~kov razlikovati od vzgoje deklic. [tevilne raziskave (Smith, Lloyd, 1978) to tudi potrjujejo. Smith in Lloyd (1978) sta naprimer ugotovila, da se matere odzivajo na nemir svojih novorojenih h~erk – misle~ da so utrujene – tako, da jih polo`ijo v posteljo in od njih pri~akujejo, da bodo zaspale. Nasprotno pa fantke spodbujajo k razli~nim dejavnostim. ^e so nemirne deklice, matere torej pogosteje menijo, da so utrujene, ~e pa so nemirni fantki, sklepajo, da bi se radi igrali. Tudi igra~e se razlikujejo: deklice dobivajo predvsem igra~e iz mehkej{ega in ne`nej{ega, fantki pa iz ~vrstej{ega materiala. ^e se vra~amo {e nazaj, celo v obdobje pred otrokovim rojstvom, naletimo v {tevilnih domovih na `e kar dolgo~asen stereotipen pojav: spri~o mo`nosti seznanjenja star{ev s spolom {e nerojenega otroka ~akajo {e nerojene deklice doma ro`nata, de~ke pa modra obla~ila. Iz navedenih primerov se porajajo najmanj tri polarizirane sodbe: pasivnost – aktivnost, mehkost – trdost, toplina – hladnost, od katerih en pol pripada `enskam, drugi pa mo{kim. Raziskave s podro~ja psihologije osebnosti ka`ejo, da ljudje ne presojamo stereotipno le drugih oseb, najsibo otrok ali odraslih, temve~ pogosto tudi sebe. S pomo~jo Cattellovega vpra{alnika osebnostnih lastnosti so raziskovalci (po Musek, 1994) ugotovili, da si `enske pripisujejo ve~ lastnosti, kot so ne`nost, ob~utljivost, blagost, razvajenost, izbir~nost, odvisnost itd., ki jih Cattell ume{~a pod t.i. faktor presi~nosti ali mehkega temperamenta, v vsakdanjem jeziku pa bi jih lahko opisali kot tipi~no `enske lastnosti. Mo{ki pa se pogosteje opisujejo kot ostre, realisti~ne, trde, prakti~ne, neodvisne, v~asih celo grobe, toge, nadute itd., ki jih Cattell ume{~a pod skupni imenovalec t.i. faktorja harije ali trdega temperamenta. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da gre za tipi~no mo{ke lastnosti. Uvodoma smo zapisali, da je novej{a kognitivna psihologija, ki jo nekateri imenujejo tudi socialna kognitivna psihologija, v raziskavanje spolnih razlik zajela tudi stereotip. Na ta na~in je temeljito prevrednotila opredelitev tega pojava, ki se od 20-ih let tega stoletja ni bistveno spremenil. Takrat je namre~ Lipmann (1922) opredelil stereotip kot “sliko v glavi”, ki si jo posameznik ri{e o sebi in drugih. Za stereotip je zna~ilno, da temelji na nepreverjenih dejstvih in sporo~ilih o nekem dogodku, osebah, predmetih itd. “V bogati, kompleksni konfuziji zunanjega sveta jemljemo samo tisto, kar je za nas na{a kultura `e definirala, in te`imo k temu, da vse gledamo, vidimo v stereotipnih formah na{e kulture” (Lippman, 1961, 81, po Nastran-Ule, 1994, 103). Danes je splo{no sprejeta opredelitev, da je stereotip prepri- ODPRTA ZNANOST 249 Darja Kobal-Pal~i~ ~anje, ki zajema “... relativno enostavne in trdno zasidrane sodbe in presoje, ki se nana{ajo na razli~ne znane osebe, objekte, pojave in dogajanja” (Musek, 1994, 27). ^eprav je socialna psihologija vseskozi poudarjala, da stereotip temelji na nepreverjenih dejstvih, kar pomeni, da temelji na kognitivni komponenti, je {ele skupaj s kognitivno psihologijo oblikovala hipotezo o stereotipu kot kognitivni shemi (Augoustionos, Walker, 1996). Kognitivna shema Kognitivna shema je {irok pojem in pomeni mentalno strukturo, ki vsebuje splo{ne predstave in znanje o ljudeh, socialnih vlogah, dogodkih, svetu, vedenju v dolo~enih situacijah itd. Tak{ne mentalne strukture nam omogo~ajo, da izbiramo in predelujemo informacije, ki prihajajo iz socialnega okolja (Augoustionos, Walker, 1996). Pomagajo nam ustvarjati, razumeti in obvladovati pojave okrog sebe, zato so nujne za na{e du{evno zdravje. Brez predstave naprimer o tem, ~emu slu`i stol, kako naj bo ~lovek oble~en pozimi, kako naj se sporazumeva z drugimi ljudmi, kako naj se prehranjuje, zakaj obstajajo trgovine itd., se v `ivljenju prav gotovo ne bi dobro zna{li. Kognitivne sheme se oblikujejo z izku{njami in vzgojo in nam omogo~ajo ravnanje v skladu s socialnimi situacijami. Iz te definicije je mogo~e razbrati, da kognitivna shema poudarja na{o dejavno vlogo pri oblikovanju socialne realnosti. Za bolj{e razumevanje naj osvetlim razliko med fizi~no in socialno realnostjo. Fizi~na realnost je realnost, ki jo “... lahko vsak posameznik izkusi na enak na~in: steklo se razbije, letni ~asi si sledijo v enakem vrstnem redu ... Posamezniki so v tovrstnih spoznanjih uniformni, vendar ne zaradi medsebojnega usklajevanja, ampak zaradi izku{enj, do katerih pridejo neodvisno drug od drugega” (Be~aj, 1995, 7). Fizi~ni realnosti pa je povsem nasprotna t.i. socialna realnost. To je realnost, ki jo ustvarjamo sami, in sicer tako kot zaznavamo svet, dogodke, pojave, osebe itd. Socialno realnost sestavljajo razli~ni predmeti razli~nih lastnosti in vrednosti. To so: posameznik sam, druge osebe, organizacije in institucije, vloge, pravila itd. (ERSOC, 1991). “Na osnovi informacij iz socialnega okolja oblikuje ~lovek predstavo o realnosti, skladno z njo nato percipira tudi samega sebe in na tej osnovi oblikuje vedenje “ (Aronson, Ellsworth, Carlsmith, Gonzales, 1990; po Be~aj, 1995, 9). Druga~e povedano, s pri-hajajo~imi informacijami iz okolja posameznik ne vzpostavlja le odnosa do sveta ali socialne realnosti, temve~ tudi predstavo o sebi in odnos do sebe, kar pomeni, da oblikuje socialno realnost o sebi in svojo lastno samopodobo. Predno sku{amo razlo`iti koncept samopodobe naj za za~etek navedemo le, da gre za neke vrste predstavo, ki si jo posameznik 250 ODPRTA ZNANOST Prou~evanje kognitivne spolne sheme z vidika stereotipov ali z vidika samopodobe ustvari o samem sebi. Obstoji pa tudi novej{e kognitivno pojmovanje stereotipa. Iz zapisanega je mogo~e izdvojiti, da nam torej kognitivne sheme pomagajo pri na{ih namerah, zaznavah, pomnenju in sklepanju. Avtorji lo~ijo med shemami oseb, sebstev, vlog, dogodkov itd. Te sheme so nekak{en pripomo~ek, s katerim si poenostavljamo realnost. Vendar pa pretirano poenostavljanje vodi v stereotipno presojanje. Zato ni naklju~je, da kognitivna psihologija tudi stereotip – kot sem `e omenila – razume kot kognitivno shemo, ki pa se nekoliko razlikuje od splo{nega razumevanja kognitivnih shem. Tudi stereotipi urejajo in integrirajo informacije, ki prihajajo iz okolja, tako da se z njihovo pomo~jo osredoto~amo le na dolo~ene situacije in dogodke in se ne menimo za druge. Augoustinos in Walker (1996) poudarjata, da nam stereotipi obarvajo prihajajo~e informacije. Iz povedanega je torej ve~ kot o~itno, da tudi stereotipi – po svoji obliki in vsebini – izhajajo iz socialnega konteksta, ki obdaja posameznika. Vendar pa ta socialni kontekst, ali bolje, socialno realnost pretirano potvarjajo, in sicer tako, da ustvarjajo t.i. socialno nepravi~nost (social injustice). ^e se vrnemo na razlike med spoloma, lahko tedaj sklenemo, da spolni stereotipi ustvarjajo nerealno in nepravi~no predstavo o mo{kih in `enskah. Samoumevno je namre~, da niso vsi mo{ki pogumni, samozadostni, neodvisni itd. in niso vse `enske ne`ne, ob~utljive, srame`ljive itd. Kako naj torej presojamo sebe in druge kot mo{ke in `enske? Je mar kognitivna psihologija v svoji odprtosti za socialne dejavnike spolnih razlik tako pretiravala, da je svoj predmet raz{irila na vpra{anje, ali sploh obstajajo predstave, sodbe, stali{~a, ocene in druge psihi~ne vsebine, ki niso “oku`ene” s spolnimi stereotipi? In nenazadnje: kaj je tukaj sploh {e kognitivnega? Ali druga~e re~eno, ali kognitivna psihologija s tak{nim vpra{anjem sploh {e lahko ostaja “kognitivna”? Zdi se, da je odgovor pritrdilen, saj ga je vsaj deloma pojasnila ameri{ka psihologinja S. Bem (1974). Spolne sheme Avtorica je na izvoren na~in razlo`ila odnos med socialnim okoljem in kognitivnimi prvinami, ki sooblikujejo psiholo{ke razlike med spoloma. Njena metoda je izvorna zato, ker je sku{ala premostiti prepad med dvema bregovoma – dru`bo in posameznikom – tako, da ju je povezala z vidika tradicionalne feministi~ne teorije o enakosti med spoloma. Bem je predpostavljala, da spolno tipiziranje izvira predvsem iz otrokove splo{ne pripravljenosti za sprejemanje in urejanje informacij o sebi, drugih ljudeh, pojavih, dogodkih itd., in sicer v ODPRTA ZNANOST 251 Darja Kobal-Pal~i~ skladu s stereotipi o mo{kosti in `enskosti. Pri tem je poudarjala, da je ta splo{na pripravljenost povsem enaka tako za fanta kot za deklico. Ti stereotipi delujejo `e v zgodnjem otro{tvu kot sheme, s pomo~jo katerih otrok razvr{~a in ureja informacije, ki se nana{ajo na spol. Na podlagi tak{ne sheme otrok razvr{~a in poenostavljeno evalvira prihajajo~e informacije kot ustrezne ali neustrezne njegovemu biolo{kemu spolu. ^e so ti stereotipi mo~no vgrajeni v vzgojo in v posameznikovo osebnost, potem – v skladu z biolo{kim spolom – oblikujejo deklice t.i. feminino spolno shemo, ki je posredovana s stereotipi o `enski socialni vlogi. Nasprotno pa, pod mo~nim vplivom delovanja stereotipov o mo{ki socialni vlogi, oblikujejo fantki t.i. maskulino spolno vlogo. Tako eni kot drugi pa so uspe{ni le v specifi~nih situacijah: “samozavestni”, “neodvisni”, “hladni”, “borbeni”, “ambiciozni” itd. mo{ki so uspe{ni le v stereotipno “mo{kih” situacijah, ki so naprimer zna~ilne pri poklicnem uspehu, pri {portu itd., “ne`ne”, “ob~utljive”, “so~utne”, “potrpe`ljive”, “po`rtvovalne” itd. `enske pa so – po besedah Bemove – uspe{ne predvsem doma, v organizacijah za dobrodelno pomo~ itd., torej v stereotipno “`enskih” situacijah. To pomeni, da tiste `enske, ki so svojo spolno shemo zgradile na spolnih stereotipih, le po nekem ~ude`u naprimer uspevajo na vodilnih delovnih mestih. Avtorica (Bem, 1974, 1981) je predpostavljala, da pretirano poudarjanje razlik med spoloma vodi v {e ve~jo stereotipno mi{ljenje, v globlje utrjevanje maskulinih in femininih spolnih shem in tako {e bolj postavlja `ensko v podrejen socialni polo`aj. Pri tem je izhajala iz tradicionalne feministi~ne pozicije (po Wilkinson, 1997), da `enska ni niti podrejena niti nadrejena mo{kemu, temve~ mu je enaka. Menila je, da le zmanj{evanje in odpravljanje razlik med spoloma v neki dru`bi vodi do individualnega uspeha, psihi~nega zdravja, s tem pa postopno tudi do uspeha in du{evnega zdravja celotne dru`be. Zato je kot psihi~no zdravo, individualno in socialno uspe{no predpostavila tretjo kognitivno spolno shemo – androginost. Androgine osebe so osebe z visoko strukturirano kognitivno shemo, v kateri zdru`ujejo tako kategorije maskulinih kot kategorije femininih spolnih shem. Androgina spolna shema mo{-kemu in `enski dopu{~a izbiro tak{nih oblik vedenja, ki ustrezajo specifi~nim situacijam. Androgine osebe se torej opisujejo v kategorijah, ki ustrezajo tako mo{kim kot `enskam in v skladu z njimi tudi ravnajo. Tako lahko naprimer osebe z izoblikovanimi androginimi spolnimi shemami samozavestno in argumentirano zagovarjajo svoje mnenje (kar naj bi bilo stereotipno zna~ilno le za mo{ke), prav tako pa so sposobne empati~nega poslu{anja prijatelja ali prijateljice v te`avah (ki naj bi bilo stereotipno le za `enske). 252 ODPRTA ZNANOST Prou~evanje kognitivne spolne sheme z vidika stereotipov ali z vidika samopodobe Da bi svojo teorijo tudi empiri~no potrdila, je sestavila lestvico za merjenje spolnih shem. Ta je sestavljena iz mno`ice atributov, od katerih eni ozna~ujejo tipi~no mo{ke, drugi pa tipi~no `enske lastnosti. Na podlagi odgovorov je mogo~e sklepati o feminini, maskulini ali o androgini spolni shemi osebe. ^eprav danes to lestvico uporabljajo v {tevilnih raziskavah o razlikah med spoloma, se raziskovalci pa tudi Bemova v splo{nem zavedajo njenih glavnih pomanjkljivosti (Wilkinson, 1997). Sociolo{ko usmerjeni kritiki ka`ejo na njeno pretirano poudarjanje individualnih razlik med ljudmi na ra~un dru`benega konteksta, psihologi pa upravi~eno opozarjajo na prepletenost med spolnimi stereotipi in androgino spolno shemo, kot jo je mogo~e izdvojiti iz omenjene merske lestvice. To je tudi to~ka, ki jo v tem besedilu prepoznavamo kot temeljno oviro za nadaljnji konstruktivni razvoj teorije spolnih shem v smeri, kot jo je za~rtala Bemova. ^e je namre~ androginost le vsota kategorij maskuline in feminine sheme, ki sta a priori posredovani stereotipno, potem je ve~ kot o~itno, da je tudi sama androginost prepojena s spolnimi stereotipi. Zato so {e toliko bolj upravi~ene kritike avtori~ine teorije, ki posegajo v polje situacij in osebnostnih lastnosti (Howard, Hollander, 1997). [tevilni raziskovalci so namre~ ob preverjanju njene teorije pri{li do spoznanj, da nemalokrat niso stereotipi tisti, ki odlo~ajo o prevladi maskulinih, femininih ali androginih spolnih shem posameznika in posameznice. Izkazalo se je, da je v veliki meri odvisno od tipa situacije, v kateri se oseba nahaja, {e bolj pa od njenih osebnostnih lastnosti, na podlagi katerih izoblikuje eno od treh mo`nih spolnih shem. Pri tem pa je potrebno poudariti, da ni vseeno, na kak{en na~in se lotimo prou~evanja osebnostnih lastnosti. ^e se od-lo~imo za klasi~no psiholo{ko raziskavo, v kateri oseba poleg vpra{alnika spolnih vlog izpolni tudi enega izmed mnogih raz-polo`ljivih osebnostnih vpra{alnikov, tvegamo, da bomo pri{li do rezultatov, ki bodo izdvojili le tiste osebnostne lastnosti, ki so stati~ne in zato razmeroma neob~utljive na vplive okolja. Zato je potreben temeljit razmislek, katere vidike osebnosti zajeti v raziskavo, da bi lahko ugotovili, kako na osebnostni razvoj posameznika vpliva situacija in kako okolje. Na osnovi tak{nega razmisleka se postavi vpra{anje, katera je tista razse`nost osebnosti, ki po eni strani predstavlja subjektivno – in s tem deloma tudi stereotipno – oceno posameznika, po drugi strani pa je mo~no povezana s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi posameznika. Ali druga~e re~eno: katera je tista razse`nost osebnosti, s katero lahko tako kognitivna kot socialna psihologija enakovredno obravnavata razlike med spoloma? Teoretski {tudij osebnosti in empiri~ne raziskave, ki smo jih v zadnjih letih opravili na ve~jem {tevilu oseb iz razli~nih dr`av ODPRTA ZNANOST 253 Darja Kobal-Pal~i~ (Kobal-Pal~i~, 1995; 1997), napotujejo na sklep, da je mo`no odgovor na zastavljena vpra{anja podati z besedo “samopodoba”. V samopodobi vidimo namre~ tisto razse`nost osebnosti, na kateri se cepita tako posameznik kot dru`ba. Zdi se, da je samopodoba tista kategorija, s katero je mogo~e razlo`iti navidezna nasprotja, ki jih klasi~na kognitivna psihologija ni uspela zdru`iti. Gre za nasprotja, o katerih smo v tem ^asopisu `e pisali (Kobal-Pal~i~, 1995a): nasprotja med emocionalnim in kognitivnim, med zavestnim in nezavednim, in – za to besedilo pomembnega nasprotja – med individualnim in dru`benim. Samopodoba Le na kratko naj povzamemo (Kobal-Pal~i~, 1995a), da je samopodoba temeljna razse`nost osebnosti, ki pomeni mno`ico odnosov, ki jih posameznik – zavestno ali nezavedno – vzpostavlja do samega sebe. V te odnose s samim seboj vstopa postopoma, s pomo~jo predstav, ob~utij, vrednotenj, ocen samega sebe, svojih tipi~nih socialnih naravnanosti in ravnanj itd., ki jih razvija `e od rojstva najprej prek prvotnega objekta, t.j. matere, nato prek {ir{ega dru`benega okolja (Nastran-Ule, 1994; Ducret, 1991). S tak{no organizirano celoto pojmovanj, stali{~, sposobnosti, do`ivljanj itd. uravnava in usmerja svoje ravnanje (Musek, 1992) ter povezuje svoj vrednostni sistem z vrednostnim sistemom o`jega in {ir{ega dru`benega okolja. To pomeni, da je podoba, ki si jo posameznik ustvari o sebi, splet celega mno{tva razli~nih kognitivnih shem oziroma parcialnih samopodob, ki se nana{ajo na podro~je poklica, dela, prijateljstva, dru`ine, emocij, zaupljivosti itd. ^e se izrazimo v terminologiji kognitivne psihologije, potem tudi samopodobo lahko opredelimo kot kognitivno shemo, v kateri se prepletajo medsebojno povezane spoznavne prvine, kot so pojmovanja, predstave, sodbe, ocene in prepri~anja o samem sebi. Natan~no strukturirana sampodoba v obliki ve~jega {tevila kognitivnih shem – delovnega sebstva, sebstva kot star{a, prijatelja, partnerja itd. nam torej pomaga, da iz mno`ice prihajajo~ih informacij izberemo in oblikujemo tiste informacije, ki ustrezajo na{i samopredstavi. S pomo~jo tako predelanih informacij oblikujemo nove izku{nje in usmerjamo na{a ravnanja. Sklepna misel Od tod se seveda sam po sebi ponuja sklep, da je samopodoba tesno povezana s spolno shemo, saj sta nenazadnje oba koncepta 254 ODPRTA ZNANOST Prou~evanje kognitivne spolne sheme z vidika stereotipov ali z vidika samopodobe povezana v kategorijo kognitivne sheme. Informacije, ki jih oseba razvr{~a v svojo predstavo o sebi, so prav tiste informacije, ki jih vskladi{~i tudi v svojo predstavo o spolni vlogi. Samopodoba kot kognitivna shema torej zajema predelane informacije o sebi in o svoji spolni vlogi, ki se nana{ajo na razli~na podro~ja posameznikovega mi{ljenja, do`ivljanja in vedenja. [tevilni avtorji so sku{ali ugotoviti, katera so ta podro~ja in kako so strukturirana (L’Ecuyer, 1978; Markus, 1977; Reuchlin, 1990). Omenimo naj model samopodobe, ki sta ga leta 1982 oblikovala avstralska psihologa Shavelson in Bolus. Predpostavila sta, da: (1) je samo-podoba ve~razse`nostna, (2) strukturirana in (3) urejena v obliki hierarhi~nih kategorij. Na vrh hierarhije sta postavila kategorijo splo{ne samopodobe, in jo delila najprej na akademski in na neakademski del, nato pa na njuna podpodro~ja. To so naprimer: naravoslovne vede, jeziki, socialna, emocionalna, telesna samo-podoba itd. Na koncu pa sta posamezna podro~ja ~lenila {e na samopredstave v specifi~nih situacijah. Offer, Ostrov, Howard in Atkinson (1988) pa so v dvajset let trajajo~i longitudinalni {tudiji ugotovili {e nekatera druga podro~ja samopodobe, kot naprimer samopodobo, ki se nana{a na moralne vrednote, na razpolo`enje, zlasti na ob~utja spro{~enosti, zadovoljstva s samim seboj, sre~e itd., na seksualno samopodobo, ki zajema predvsem vedenje in odnos do spolnosti, na samo-podobo, ki se nana{a na obvladovanje zunanjega sveta in na prilagajanje na okolje, izdvojili pa so tudi nekatere vidike, ki se nana{ajo na psihopatolo{ke kategorije samopodobe. Listanje po literaturi nam seveda odkrije {e vrsto drugih raziskav, v katerih so avtorji ugotavljali razli~na podro~ja samopodobe, ki pa so si vendarle bolj ali manj sorodna. Tudi v raziskavah, ki smo jo izvajali pri nas (Kobal-Pal~i~, 1995; 1997), se je naprimer izkazalo, da je mogo~e {iroko paleto samoopisov oseb integrirati v ustrezne kategorije. Vse raziskave pa se ujemajo v sklepu, da enakovredno izra`ena posamezna podro~ja samo-podobe vodijo k psihi~no zdravi in samozavestni osebi. Z drugimi besedami, stabilna in pozitivna samopodoba vodi do uspe{ne dru`bene samoumestitve posameznika in posameznice. Raziskovanje spolnih vlog z vidika samopodobe nam torej odkrije druga~en vidik razlik med mo{kim in `ensko. V nasprotju z iskanjem in prepoznavanjem spolnih razlik skozi stereotipe po eni strani in skozi stati~ne osebnostne lastnosti po drugi strani nas pravzaprav pogled skozi optiko samopodobe vodi do zanimivega sklepa. Dinami~na vloga samopodobe, ki v sebi zdru`uje tako dru`beno posredovane vsebine posameznika in posameznice o sebi kot tudi povsem individualne samoopise, ponuja namre~ sklep, da za uspe{no dru`beno samoumestitev posameznika in posameznice sploh ni tako pomembno, da razmi{ljata in ravnata skozi kategorije mo{kih, `enskih ali androginih spolnih vlog. Za ODPRTA ZNANOST 255 Darja Kobal-Pal~i~ njuno psihi~no zdravje in uspe{no dru`beno samoumestitev je pomembno predvsem, da sta notranje mirna in stabilna, da se uspe{no soo~ata s konflikti, da razvijata svoje socialne spretnosti, predvsem pa, da te`ita k vzpostavljanju svoje lastne, avtonomne morale, ki je neodvisna od stereotipnih in konvencionalnih dru`benih “moralnih” na~el. Z drugimi besedami to pomeni, da razvijeta trdno, homogeno, visoko strukturirano in pozitivno samopodobo. LITERATURA AUGOUSTINOS, M., WALKER, I. (1996). Social cognition: An integrated introduction. London: SAGE Publications. BE^AJ, J. (1995). Socialna realnost, socialne predstave, socialni konstrukcionizem – v ~em je razlika med njimi? Anthropos, 27 (5-6), 5-28. BEM, S. L. (1974). The measurement of psychological androgyny. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 42, 155-162. BEM, S.L. (1981). Gender schema theory: A cognitve account of sex typing. Psychological review, 88, 354-364. BROWNMILLER, S. (1984). Femininity. New York: Linden Press. DUCRET, J.J. (1991). Image de soi. V R. Doron, F. Parot (Ur.), Dictionnaire de psychologie (str. 348-349). Paris, P.U.F. DURKIN, K. (1997). Developmental social psychology: From infancy to old age. Cambridge, Blackwell. ERSOC (1991). Cognition sociale. V R. Doron, F. Parot (Ur.). Dictionnaire de psychologie (str.119). Paris, P.U.F. HYDE, J.S., FENNEMAN, E., LAMON, S.J. (1990). Gender differences in mathematics performance: A meta-analysis. Psychological Bulletin, 107, 139-155. HOWARD, J.A., HOLLANDER, J. (1997). Gendered situations, gendered selves: A gender lens on social psychology. London, Sage. KOBAL-PAL^I^, D. (1995). Samopodoba in u~na uspe{nost: Primerjalna {tudija med vzorcema slovenskih in francoskih mladostnikov (magistrsko delo). KOBAL-PAL^I^, D. (1995a). Kognitivna psihologija skozi teorijo samopodobe. ^asopis za kritiko znanosti, XXIII (176), Ljubljana, 89-99. KOBAL-PAL^I^, D. (1997). Samopodoba mladostnikov in njihov odnos do nekaterih vidikov {olskega izobra`evanja (doktorsko delo). L’ECUYER, R. (1978). Le concept de soi. Paris, P.U.F. LIPPMANN, W. (1922). Public opinion. New York: Harcourt, Brace. MARTIN, C.L., HALVERSON, C.F., Jr. (1981). A schematic processing model of sex typing and stereotyping in children. Child development, 52, 1119-11134. MARKUS, H. (1977). Self-schemata and processing information about the self. Journal of Personality and Social Psychology, 35, 63-87. MUSEK, J. (1992). Struktura jaza in samopodobe. Anthropos, 24: III-IV, 59-79. MUSEK, J. (1994). Psiholo{ki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. NASTRAN-ULE, M. (1994). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicisti~no sredi{~e. OFFER, D., OSTROV, E., HOWARD, K.I., ATKINSON, R. (1988). The teenage world: Adolescents’ self-image in ten countries. New York, Plenum Publishing corporation. REUCHLIN, M. (1990). Les différences individuelles dans le developement conatif de l’enfant. Paris, P.U.F. 256 ODPRTA ZNANOST Prou~evanje kognitivne spolne sheme z vidika stereotipov ali z vidika samopodobe SHAVELSON, R.J., BOLUS, R. (1982). Self-concept: The interplay of theory and methods. Journal of Educational Psychology, 74 (1), 3-17. SMITH, C., LLOYD, B. (1978). Maternal Behaviour and percieved sex infant revisted. Child Development, 49, 1263-1265. WILKINSON, S. (1997). Feminist Psychology. V D. Fox, I. Prilleltensky (Ur.) Critical Psychology: An introduction. London, Sage. ODPRTA ZNANOST 257 Simona Tancig Razvoj matemati~ne kognicije Razvoj kognitivne znanosti je v 70-ih letih pomembno vplival na vedno ve~je zanimanje za podro~ja, bogata z znanjem, in tako tudi na raziskovanje razli~nih predmetnih podro~ij, med katerimi ima matematika gotovo reprezentativno mesto. Raziskovanje matemati~ne kognicije je potekalo predvsem po dveh poteh (De Corte, Greer & Verschaffel, 1996). Na eni strani je bila predmet prou~evanja psihologov, ki so matematiko uporabljali za raziskovanje temeljnih problemov u~enja, pou~evanja in razvoja. Na drugi strani pa so kognitivni znanstveniki uporabljali matematiko v teoreti~ne namene za preverjanje razli~nih hipotez o kogniciji in kot sredstvo za raziskovanje kognitivnih procesov. Sprva sta bila komunikacija in sodelovanje med obema vrstama raziskovalnih usmeritev ote`ko~ena (Fischbein, 1990), kasneje sta se obe smeri vedno bolj produktivno povezovali. Ta prizadevanja so v zadnjem ~asu pomembno obogatili antropologija in medkulturne raziskave ter koncepcija u~enja matematike, ki temelji na konstrukciji njenega pomena in razumevanja z modelingom realnosti. V sodobnih raziskavah kognitivnega razvoja prevladuje teorija ~lovekovega predelovanja informacij. Ta omogo~a analizo razvojnih sprememb na {tevilnih podro~jih, vklju~no s percepcijo, re{evanjem problemov, jezikom, matemati~nim vedenjem in socialno kognicijo. “Informacijski” razvojni psihologi zasledujejo tri cilje: opisati zna~ilnosti obravnavanja informacij v razli~nih razvojnih obdobjih KOGNITIVNA ZNANOST 259 Simona Tancig ~loveka, razlo`iti prehode od ene razvojne stopnje do druge ter ugotoviti tiste lastnosti sistema predelovanja informacij, ki omo-go~ajo ali pa ovirajo razvojni napredek. Dober primer pristopa ~lovekovega obravnavanja informacij predstavlja raziskovanje razvoja matemati~ne kognicije. Raziskave Sieglerja in sodelavcev (Siegler & Jenkins, 1989; Siegler & Shranger, 1984) so reprezentativne na tem podro~ju. Siegler (Siegler, 1988b) je v skladu s paradigmo raziskovanja ~lovekovih informacijskih procesov uporabil kronometri~ni pristop v empiri~nih raziskavah in ra~unalni{ko simulacijo osnovnih reprezentacij znanja in procesov, ki so vklju~eni v re{evanje enostavnih aritmeti~nih problemov, da je preveril svojo teorijo oziroma model. Z opazovanjem hitrosti in natan~nosti, s katerima otroci re{ujejo enostavne aritmeti~ne probleme, je sku{al dolo~iti relativno majhno mno`ico procesov, ki delujejo na mentalnih reprezentacijah znanja. Ti procesi so reprezentirani s ciklom priklica aritmeti~nih dejstev, kot prikazuje slika 1. Znanje – aritmeti~na dejstva so reprezentirana z asociativno mo~jo, ki nara{~a z razvojem in u~enjem. Dose`ki oziroma uspe{nost otrokovega re{evanja aritmeti~nih problemov je dolo~ena z interakcijo teh procesov in reprezentacijo znanja. Po Sieglerju obstaja ve~ korakov v re{evanju enostavnih aritmeti~nih problemov, kot je razvidno iz slike 1. :'2 + 5 = T vkodiraj problem n = 1 poi{~i predlog odgovora An ali je Akt(An) >= C? DA ___________T___________ povej odgovor n = n + 1 NE ali je n >= maks? DA uporabi alternativne strategije 260 KOGNITIVNA ZNANOST Razvoj matemati~ne kognicije slika 1: Poenostavljen model mentalnih aritmeti~nih procesov (Kail & Bisanz, 1992) po (Siegler & Shranger, 1984). Število poskusov priklica je ozna~eno z n in maks predstavlja zgornjo mejo tega {tevila. Akt(An) se nana{a na aktivacijsko raven priklicanega odgovora v poskusu n in C pomeni kriterij zaupanja za sprejem priklicanega odgovora. Otrok ali odrasla oseba za~ne re{evanje z vkodiranjem aritmeti~nega problema in nato posku{a priklicati odgovor (An) neposredno iz baze znanja v dolgoro~nem spominu, kjer so shranjena aritmeti~na dejstva. Ta dejstva so reprezentirana kot asociacije med aritmeti~nimi problemi, npr. 7 + 2, in razli~nimi odgovori, npr. 8, 9, 10 itd. Te asociacije se razlikujejo po svoji mo~i. ^e asociativna mo~ med priklicanimi odgovori in problemom (Akt(An)) prese`e kriterij zaupanja (C), potem je dan odgovor. V primeru, da asociativna mo~ priklicanega odgovora ne prese`e kriterija zaupanja, sledi ponoven poskus priklica odgovora. Ta ciklus priklica se ponavlja, dokler ni priklican odgovor, ki ima asociativno mo~, ki presega kriterij zaupanja, ali dokler {tevilo poskusov priklica ne presega dolo~enega limita (maks), t.j. kriterij dol`ine iskanja. V slednjem primeru je priklic zavrnjen in odgovor se tvori z uporabo strategij, kot sta npr. {tetje s prsti in mentalno {tetje. Ta splo{ni proces, ki je prikazan na sliki 1, se ne spreminja z leti. Sieglerjev model distribucije asociacij odgovarja na vpra{anja, kako se u~imo in kako so reprezentirane posamezne kombinacije {tevil v dolgoro~nem spominu, ki omogo~ajo takoj{en priklic re{itve aritmeti~nih nalog kot tudi izbire strategij re{evanja (Siegler & Jenkins, 1989). Tako model razlaga reprezentacijo znanja, procese, ki delujejo na teh reprezentacijah in omogo~ajo re{evanje problema, ter osnovni mehanizem u~enja – kako re{itve problemov ali odgovori vplivajo nazaj in preoblikujejo znanje, reprezentirano v dolgoro~nem spominu. Po Sieglerjevi teoriji distribucije asociacij otroci z uporabo strategij ra~unanja (se{tevanja, od{tevanja, mno`enja) razvijajo bolj ali manj mo~ne asociacije med aritmeti~nimi problemi in odgovori. Npr. asociacija med 3 + 3 in 6 se oja~a, ko otrok re{i 3 + 3 z uporabo strategije (npr. {teje s prsti). Strategije pomenijo zaporedje kognitivnih operacij, ki se razlikujejo od tistih, ki so vklju~ene v priklic, in omogo~ajo generiranje odgovorov za dolo~en razred problemov. Ker otroci ne pridejo vedno do pravilnega odgovora, se vzpostavljajo asociacije tudi med problemom in nepravilnimi odgovori, ki pa so obi~ajno {ibkej{e. V skladu s Sieglerjevo teorijo so temeljni aritmeti~ni problemi se{tevanja ali od{tevanja asociativno povezani z ve~jim {tevilom KOGNITIVNA ZNANOST 261 Simona Tancig mo`nih odgovorov, ki variirajo v svoji asociativni mo~i. Obi~ajno se vzpostavi najmo~nej{a asociativna zveza s pravilnim odgovorom. To otrokom omogo~a, da teh aritmeti~nih problemov ne re{ujejo ve~ z uporabo strategij ra~unanja, ampak preprosto s priklicem pravilnega odgovora. Z razvojem postaja priklic pravilnega odgovora najpogostej{i na~in re{evanja enostavnih aritmeti~nih problemov, ker priklic zahteva najmanj ~asa za re{evanje in najmanj obremeni kapaciteto kratkoro~nega spomina (Siegler, 1986). Izbor posamezne strategije re{evanja problemov je po Sieglerjevi teoriji odvisen od distribucije asociacij med aritmeti~nim problemom in potencialnimi odgovori. V primeru zelo koni~aste distribucije ima en sam odgovor najve~jo asociativno mo~, obi~ajno je to pravilen odgovor. Splo{~ena distribucija pomeni, da je asociativna mo~ porazdeljena na ve~ odgovorov. Koni~asta distribucija pogosteje vodi k uporabi priklica pri re{evanju problemov, zmanj-{uje mo`nosti napa~nih odgovorov in skraj{uje ~as re{evanja. Za splo{~ene distribucije velja ravno obratno. Izbor strategije re{evanja problema (priklic ali strategija re{evanja) je poleg distribucije asociacij odvisen tudi od kriterija zaupanja (Siegler & Cambell, 1989). Kriterij zaupanja je prag, ki mora biti prekora~en z asociativno mo~jo priklicanega odgovora, da je odgovor dan. Kriterij zaupanja predstavlja notranji standard, s katerim otrok meri zaupanje v pravilnost priklicanega odgovora (Siegler, 1988b). Nizek kriterij zaupanja vodi k pogostej{i uporabi strategije priklica in visok kriterij zaupanja k pogostej{i uporabi drugih strategij (ra~unanja), pri isti koni~avosti distribucije asociacij. Siegler je testiral uporabnost modela na otrokovih enostavnih aritmeti~nih spretnostih z vrsto eksperimentov. Z eksperimenti je preveril predikcije o uporabi razli~nih strategij re{evanja aritmeti-~nih problemov in kako te izku{nje vplivajo na napredek v re{e-vanju. Preverjeno je bilo tudi, koliko model upo{teva razli~ne fenomene, ki se ti~ejo te`avnosti aritmeti~nih problemov in raz-li~nih tipov napak v re{evanju. Eksperimenti so potrdili celo vrsto domnev, ki so v osnovi modela (Siegler & Cambell, 1989). Prva domneva je bila, da otroci uporabljajo multiple strategije na mnogih aritmeti~nih nalogah. Obstaja interindividualna in intraindividualna variabilnost v uporabi strategij. Druga domneva govori o otrokovi izbiri strategij, ki je prilagojena razli~nim nalogam in situacijskim zahtevam. Adaptivna izbira strategij otrokom omogo~a, da re{ijo problem hitro in natan~no. Bolj ko je problem te`ak, pogosteje bodo otroci uporabljali strategijo ra~unanja namesto priklica. To je edini na~in za uspe{no re{itev te`ke naloge. Tretja domneva je bila, da adaptivna izbira strategij lahko izhaja iz uporabe proceduralnega znanja, ki ni dostopno introspekciji. 262 KOGNITIVNA ZNANOST Razvoj matemati~ne kognicije ^etrta domneva, na kateri temelji model, je, da uporaba multiplih strategij vpliva na u~enje. Problem, ki je te`ak z uporabo ene strategije, je lahek z uporabo druge strategije re{evanja. Model izbire strategij je bil potrjen tudi s pomo~jo ra~unal-ni{kih simulacij. Ra~unalni{ke simulacije otrokove izbire strategij pri se{tevanju, od{tevanju in mno`enju so potrdile, da model zadovoljivo pojasnjuje otrokove na~ine re{evanja kot tudi spremembe v re{evanju z izku{njami oziroma u~enjem (Siegler & Schranger, 1984; Siegler, 1988b). Normalen razvoj spretnosti mora odra`ati premik od prete`ne uporabe strategij ra~unanja k vedno ve~ji uporabi strategije priklica aritmeti~nih dejstev, pri ~emer nara{~a tudi pravilnost re{itev. Vendar se otroci razlikujejo v razvoju matemati~nih spretnosti. Sieglerjev model omogo~a identifikacijo dveh virov individualnih razlik: koni~avost distribucije asociacij in kriterij zaupanja. Siegler (Siegler, 1988a) je dobil konsistentne individualne razlike v izbiri strategij pri se{tevanju, od{tevanju in branju (identifikacija besed). Otroci s koni~astimi distribucijami so pogosteje uporabljali priklic in bili to~nej{i v odgovorih ter hitrej{i kot otroci s splo{~enimi distribucijami. Otroci, ki so postavljali visok kriterij zaupanja, so se redkeje odlo~ali za priklic odgovora in so pogosteje uporabljali druge strategije kot otroci z manj strogim kriterijem zaupanja. Izvedena je bila tudi klasterska analiza, da bi ugotovili, ali otroci tvorijo posebne (zna~ilne) skupine glede na uspe{nost. S klastersko analizo so bile dobljene tri skupine otrok: odli~ni, dobri in slab{i u~enci, ki so se med seboj razlikovali po parametrih modela. Odli~ni u~enci so imeli zelo dobro znanje, koni~aste distribucije in visok kriterij zaupanja. Dobri u~enci so imeli dobro znanje, koni~aste distribucije, vendar so postavljali ni`ji kriterij zaupanja. Tretja skupina otrok je imela slab{e znanje, manj koni~aste distribucije kot otroci preostalih dveh skupin in ni`ji kriterij zaupanja. Za razumevanje razvoja matemati~ne kognicije so pomembne {tevilne razlike, ki so dobljene med omenjenimi tremi skupinami: • {tevilo aritmeti~nih problemov se{tevanja in od{tevanja, ki so jih re{ili s pomo~jo priklica, je bilo najvi{je pri odli~nih u~encih (97 odstotkov), sledijo dobri u~enci (80 %) in nato slab{i (53 %); • {tevilo pravilnih re{itev aritmeti~nih problemov je bilo najmanj{e pri slab{ih u~encih, ki so naredili 20 odstotkov ve~ napak kot ostali dve skupini; • ~as, potreben za re{evanje aritmeti~nih problemov, je bil pri slab{ih u~encih za 50 odstotkov dalj{i kot pri uspe{nih; • otroci iz prvih dveh skupin, ki so bili uspe{nej{i, so poleg priklica pogosteje uporabljali bolj zrele strategije re{evanja KOGNITIVNA ZNANOST 263 Simona Tancig aritmeti~nih nalog in so rabili manj materialnih opor kot otroci tretje skupine. ^eprav otroci uporabljajo dve ali ve~ strategij za re{evanje enostavnih aritmeti~nih problemov, lahko na osnovi modela distribucije asociacij oziroma izbire strategij sklepamo na razvojno zrelost otrokove izbire strategij. Alternativne strategije, ki jih uporabljajo otroci, se razlikujejo po verjetnosti tvorjenja pravilnega odgovora, v trajanju izvajanja in v obremenitvi delovnega spomina (Siegler, 1986). Adaptivna izbira strategij zelo verjetno sloni na pretehtani kombinaciji vseh treh dejavnikov, ki opredeljujejo stopnjo zrelosti strategij. Z razvojem je opaziti nara{~anje uporabe zrelej{ih strategij. To pa ne pomeni le preprosto substitucijo ene strategije z drugo (Ashcraft, 1982), temve~ “razvoj vklju~uje spremembe v zbirki obstoje~ih strategij kot tudi konstrukcijo novih in opu{~anje starih strategij” (Siegler & Jenkins, 1989, str. 27). Sodobne raziskave matemati~ne kognicije poudarjajo poleg omenjenih {e nekatere druge komponente kot najbolj bistvene za razvoj in uspe{nost pri matematiki (De Corte, 1995; Schoenfeld, 1992): 1.Dobro organizirana in fleksibilna ter dostopna baza znanja, ki vsebuje dejstva, simbole, definicije, formule, algoritme, koncepte, pravila. To je vsebinski vidik matematike kot predmetnega podro~ja. 2.Hevristi~ne metode, t.j. strategije iskanja re{itve problemov, ki omogo~ajo sistemati~en pristop k re{evanju problemov (t.j. analiziranje problema, razdelitev problema v podprobleme, vizualiziranje problema z uporabo grafi~nih prikazov ipd.). 3.Afektivna komponenta vklju~uje razna prepri~anja o matematiki (prepri~anje, da re{evanje matemati~nih problemov zahteva veliko truda ali da je stvar sre~e), stali{~a (negativno stali{~e do besednih problemov) in ~ustva (zadovoljstvo ali nezadovoljstvo pri re{evanju te`jega problema). 4.Metakognicija, ki vklju~uje znanja in prepri~anja, ki se nana{ajo na delovanje lastnih kognitivnih procesov (prepri~anje, da smo slabi v matematiki) ter spretnosti in strategije, ki se nana{ajo na nadzorovanje lastnih kognitivnih procesov (na~rtovanje procesa re{evanja, nadzorovanje re{evanja, evalviranje re{itve, refleksija lastnega u~enja in re{evanja problemov). Vse {tiri komponente moramo razumeti integrativno in interaktivno. To pomeni, da matemati~na kompetenca vsebuje ve~ kot le sumo omenjenih komponent. 264 KOGNITIVNA ZNANOST Razvoj matemati~ne kognicije V razvoju matemati~ne kognicije je tudi okolje velikega pomena. Pridobivanje znanja in strategij ne poteka neodvisno od socialnega in fizi~nega konteksta, ki osmi{ljuje to podro~je in opredeljuje njegovo uporabnost. To potrjujejo {tevilne raziskave o vplivu kulturnih in situacijskih dejavnikov na pridobivanje aritmeti~nega znanja, ki so bile opravljene pod nazivom “etnomatematika in vsakodnevna matemati~na kognicija” (Nunes, 1992). Tako je vrsta raziskav o t.i. “uli~ni matematiki” (’street mathematics’) pokazala, da pogosto obstaja prepad med formalno, {olsko matematiko in neformalno matematiko, s katero se re{ujejo vsakodnevni problemi in problemi resni~nega `iv-ljenja. Zato so sodobna prizadevanja na podro~ju pou~evanja matematike usmerjena v na~rtovanje u~inkovitej{ega u~nega okolja. Eden takih primerov je RME (Realistic Mathematics Education), ki so ga razvili na Nizozemskem. Pri RME za~nejo otroci spoznavati in uporabljati matematiko v situacijah in kontekstih resni~nega `ivljenja. LITERATURA ASHCRAFT, M.H. (1982): “The Development of Mental Arithmetic: A Chrononometric Approach”, Developmental Review, {t. 2, 213-236. DE CORTE, E. (1995): “Fostering Cognitive Growth: A Perspective From Research On Mathematics Learning and Instruction”, Educational Psychology, {t. 30, 37-46. DE CORTE, E., GREER, B. & VERSCHAFFEL, L. (1996): “Mathematics”, v BERLINER, D.C. & CALFEE, R.C. (ur.): Handbook of Educational Psychology, Macmillan, New York. FISCHBEIN, E. (1990): “Introduction”, v NESCHER, P. & KILPATRICK, J. (ur.): Mathematics and Cognition: A Research Synthesis by International Group for the Psychology of Mathematics Education, University Press, Cambridge. KAIL, R. & BISANZ, J. (1992): “The Information-processing Perspective on Cognitive Development in Childhood and Adolescence”, v: STERNBERG, R.J. & BERG C.A. (ur.): Intellectual Development, University Press, Cambridge. NUNES, T. (1992): “Ethnomathematics and Everyday Cognition”, v: GROUWS, D.A. (ur.): Handbook on Mathematics Teaching and Learning, Macmillan, New York. SCHOENFELD, A.H. (1992): “Learning to Think Mathematically: Problem Solving, Metacognition, and Sense-making in Mathematics”, v: GROUWS, D.A. (ur.): Handbook on Mathematics Teaching and Learning, Macmillan, New York. SIEGLER, R.S. (1983): “Information Processing Approaches to Development”, v: MUSSER, P.H. (ur.): Carmichael’s Manual of Child Psychology, Wiley, New York. SIEGLER, R.S. (1986): “Unities Across Domains in Children’s Strategy Choices”, v: Minnesota Symposium on Child Development, Erlbaum, Hillsdale – New York. SIEGLER, R.S. (1988a): “Individual Differences in Strategy Choices: Good Students, Not-So-Good Students, and Perfectionists”, Child Development, {t. 59, 833-851. KOGNITIVNA ZNANOST 265 Simona Tancig SIEGLER, R.S. (1988b): “Strategy Choice Procedures and Development of Multiplication Skills”, Journal of Experimental Psychology: General, vol. 117, {t. 3, 258-275. SIEGLER, R.S. & CAMBELL, J.I.D. (1989): “Individual Differences in Children’s Strategy Choices”, v: ACKERMAN, P.L., STERNBERG, R.J. & GLASER, R. (ur.): Learning and Individual Differences, W.H. Freeman and Company, New York. SIEGLER, R.S. & JENKINS, E. (1989): “Children Discover new Strategies”, Erlbaum, Hillsdale – New York. SIEGLER, R.S. & SCHRANGER, J. (1984): “Strategy Choices in Addition and Subtraction: How Do children Know What to Do?”, v: SOPHIAN, C (ur.): Origins of Cognitive Skills, Erlbaum, Hillsdale – New York. 266 KOGNITIVNA ZNANOST v ¦*S8S V ^italnici objavljamo tudi prispevke, ki so nastali v okviru te~aja pisanja recenzij, ki so ga pripravili Študentska zalo`ba, Teorija in praksa in ^asopis za kritiko znanosti, domi{ljijo in novo antropologijo. recenzije Marjan Šimenc U^ENOST PREKLINJANJA Bernard Ne`mah Kletvice in psovke, Nova revija, Ljubljana 1997, 182 str. Naslov Kletvice in psovke lahko razumemo na dva načina: govora bo bodisi o kletvicah in psovkah nasploh bodisi o isti temi, le da se bomo omejili na njihovo nastopanje v slovenskem jeziku. Prvi pristop bo zahteval pojasnitev, zakaj ljudje preklinjamo in psujemo, drugi bo opisoval pojavne oblike tega občečloveškega fenomena v jeziku, ki je tudi jezik, v katerem je napisana študija. Ob branju Nežmahove monografske študije nam postane jasno, da je bila začetna opozicija napačna: pri pojasnitvi kletvic, ki jih uporabljajo Slovenci, si avtor pomaga s splošnimi teorijami tega fenomena in ob analizi slovenskih variant pokaže, da so nekatere kletvice univerzalne, pri drugih pa je univerzalen vsaj mehanizem, na katerega se opirajo. Bolj kot opozicija med univerzalnim in partiku- larnim je za knjigo značilna opozicija med čistun-stvom in teorijo. Načelno je seveda res, da se avtor trudi pojasniti ta na videz iracionalen izbruh, in to naredi z vso dokumentiranostjo in pritegnitvijo različnih konceptualnih aparatov s področja sociologije, lingvistike, antropologije in psihoanalize, tako da gre nedvomno za resno teoretsko razpravo. Toda prvi del knjige (ki obsega poglavja 1–11) je bolj kot pojasnitvi fenomena kletvic namenjen zavrnitvi nekega drugega fenomena, ki je star toliko kot preklinjanje, namreč projekta jezikovnega purizma. Ta skuša jezik očistiti kletvic, to pa počne tudi tako, da pokaže, da kletvice v slovenski jezik ne spadajo samo normativno (torej ne bi smele spadati), temveč tudi faktično (empirično ne spadajo). Da bi to naredili, mora dokazati, da so kletvice tujke. Tujke so namreč tiste besede, ki jih govorci sicer uporabljajo, v jezik pa ne spadajo. Nežmah pregleda različne slovarje (Breznik-Ramovš 1935, Dokler 1915, Pleteršnik 1894–5, Janežič 1851, 1893, Gutsman 1789, Pohlin 1781, 1792, Hipolit 1715, Kastelec 1680–1710, Alasi 1607), pravopise, slovnice, besedila protestantskih avtorjev, Janeza Svetokriškega itd., in pokaže, da je bil slovenski jezik že v daljni preteklosti dovolj bogat, da je premogel tudi kletvice. Zapis “jebati” najde v letu 1806, “kurec” in “pizda” pa že v letu 1603. Današnjim Slovencem torej ni bilo treba čez (jezikovno) mejo ponje. V besedilu Nežmah ponudi več nastavkov za razumevanje kletvic: te zaznamujejo travmatično situacijo, v kateri se znajde govorec; kletvice so sredstvo izražanja govorčevega nezadovoljstva in frustracij; kletvice fizično agresijo nadomestijo z verbalno; kletvice razvrednotijo reči, ki jih imenujejo, in ljudi, na katere se nanašajo; kletvice implicirajo čustveno držo govorca do ogovorjenega; žaljivke delujejo performativno: idiot je tisti, ki mu rečemo idiot, in pri tem njegov IQ ni pomemben; po kletvicah posežemo takrat, ko nam zmanjka besed; kletvice so sredstvo za prekinitev komunikacije ... Bistven teoretski dosežek pa je vzpostavitev razlikovanja med psovkami in kletvicami: prve degradirajo nagovorjenca, druge opisuje mehanizem projiciranja negativnih želja. Psovka (formula je (Ti si) X – namreč pes, svinja, baraba, Čitalnica 269 recenzije pizda) transformira nagovorjenega, kletvica (“pejd v pizdo materno”, “jebem ti mater”, “mam te poln kurac” ...) pa opiše celotni proces transformacije in tako implicira magično moč besed. Govorec se z njo postavi na mesto boga, ki že s samim izrekanjem negativne želje deluje na nagovorjenega. Psovka je profana oblika, pri kateri govorec sam izvrši verbalno agresijo, kletvica pa magična, kajti govorec pri napadu na nagovorjenega na pomoč pokliče nadnaravne sile. Pri analizi kletvenih obrazcev se Nežmah ne loti pragmatične klasifikacije različnih situacij, v katerih posegamo po kletvicah, temveč poskuša obrazce analizirati iz semantične perspektive. Izhaja iz predpostavke, da je pri kletvicah bistvena vzpostavitev novega intersubjektivnega razmerja. Kletvice tako razvrsti v štiri kategorije. V prvi razred spadajo kletvice tipa “ne me jebat” (jebi se, jebi si mater ...), pri katerih gre za odklonitev kopulacije. Govorec naslovljencu zelo subtilno sporoči, da ne mara njegove družbe; s kletvico najprej zavrne vlogo pacienta v spolnem aktu, nato pa naslovljencu predlaga, naj bo sam naslovnik lastne agresivnosti ali pa naj se znese nad lastno materjo. V drugi razred uvrsti kletvice, ki nastanejo po modelu “jebem ti ...” (sunce, boga, mater etc.). Avtorjeva teza je, da se s temi obrazci postavimo v položaj očeta naslovljenca kletve. Njena moč izvira iz dominacije, ki jo ima oče nad svojimi potomci in s kletvijo govorec podobno nadvlado vzpostavi nad ogovorjenim. V tretji razred spadajo kletvice po modelu “mandi te gleda”, “kurc te gleda” itd. Tudi tu gre za zavrnitev spolnega akta, le da je – za razliko od prvega razreda – tu zavrnitev posmehljiva in izraža superiornost govorca. Ta ne beži iz odnosa, temveč ga parodira. V četrti razred spadajo kletve “mam te poln kurac”, “pejd v pizdo materno”, “pejd v kurac” in podobno. Te – če jih vzamemo dobesedno, in tako jih moramo vzeti – nagovorjenega spremenijo v urin, spermo, skratka transformirajo ga v nekaj ničvrednega. Po tem povzetku vsebine bi lahko predstavitev knjige končali z opazkami o stilistični in oblikovni dodelanosti, ker pa je njen avtor amicus, si lahko privoščim še nekaj subjektivno obarvanih pripomb. Zdi se mi namreč, da je avtor pri predelavi doktorata v knjižno obliko nihal med dvema različnima naslovnikoma. Sam zatrjuje, da oblika knjige, zlasti pa indeks psovk omogoča, da knjigo prebirata “tako humanistično izobraženi izobraženec kot navadni radovednež” (str. 6), videti pa je, da za to univerzalno naslovljenost plačujeta ceno oba. Če je knjiga namenjena sleherniku, čemu številni neprevedeni citati v angleščini, francoščini, nemščini, latinščini in srbohrvaščini? (S tem Nežmah pretirava in namesto teoretske doslednosti včasih doseže nasprotni učinek: v angleškem izvirniku tako navaja Austina, ki je preveden v slovenščino, in v srbohrvaškem “izvirniku” citira Freuda, ki je pisal v nemščini). In bralcu, ki ni tako široko razgledan po teoriji, bi koristilo malo več ozadja, ko se v analizi pritegne različne teorije. Koncepte kot so konativna funkcija pri Jakobsonu, behavitivi Austina, Freudova travma Hd., vse to bi avtor lahko mimogrede prodal radovednežu, ki so ga na začetku zanimale samo sočne kletvice, po branju pa bi bil njegov besednjak brez posebnega truda obogaten še z nekaj koristnimi koncepti – za to pa bi mu morali biti bolj temeljito pojasnjeni. Zakaj ne posredovati teorije tako, da jo razumejo in si jo prisvojijo tudi bralci, ki se z njo v knjigi prvič srečajo, če pa je knjiga namenjena tudi njim? Na drugi strani se bo poklicnim radovednežem zdelo, da ostaja avtor pri izpeljavah včasih preveč zadržan. V polemiki s čistuni Nežmah njihove namere lepo subvertira, ko pokaže, da je purizem prav tako univerzalen kot kletvice. Za “stupro tibi matrem” oziroma slovensko “jebem ti mater” tako z analizo pokaže, da bi avtorstvo vsi radi pripisali drugemu: Slovenci bi jo podtaknili Srbom, Rusi Madžarom, Madžari pa Turkom. Lahko pa bi šel še korak dlje in pokazal, da je projekt tako in tako obsojen na neuspeh. Tudi če bi nam uspelo dokazati, da je slovenski jezik tako čist, da ne premore nobene kletvice, to ne bi pomenilo, da smo Slovenci bolj moralno čisti od drugih. Pomenilo bi samo to, da se sprenevedamo: preklinjamo že, a se zgovarjamo, da to ni v naši naravi, saj kletvice niso slovenske. Kot da kaj manj preklinjamo, če za to uporab- 270 Čitalnica recenzije ljamo tuje besede. In kot da posamezni govorec ve, katera beseda je tuja in katera germanizem, turcizem, hrvatizem in podobno. Tudi če bi bile vse slovenske kletvice tujke, govorcu, ki preklinja, ne bi priznali olajševalnih okoliščin. Zanj so vse besede, ki jih uporablja, pač domače. Edino moralno v zvezi s kletvicami je pač priznanje: naše so. Prizadevanje, da bi avtorstvo podtaknili drugim, spada v področje nemoralnega. Ob semantični analizi kletvic v drugem delu pa pogrešamo odgovor na nekaj vprašanj. Intuitivno je težko sprejeti, da se s kletvico postavimo v položaj očeta: s tem bi namreč sogovorca, ki bi se ga radi znebili, povezali z izredno močno sorodstveno vezjo. To bi pomenilo, da s kletvico na implicitni ravni delamo ravno nasprotno od tistega, kar delamo na eksplicitni. Komur jebemo sorodstvo, s tem želimo prekiniti vse odnose, po Nežmahovi analizi pa z njim na implicitni ravni sklenemo najmočnejšo povezavo, krvno zavezo. Ta razkorak bi terjal dodatno pojasnitev. Po drugi strani pa bralcu manjka tudi temati-zacija razlike med izvorno in sedanjo funkcijo. Prvotno so kletvice morda res bile tako močno navezane na sorodstvene strukture, potrebno pa bi bilo pokazati, da so tudi danes uspešne in za govorce prepričljive zaradi iste navezave. Odsotnost te distinkcije je najbolj očitna v štirinajstem poglavju, v katerem se avtor sprašuje, od “kod vražja moč kletev?” In v odgovor preprosto ponudi Sumerce, ki so verjeli, da ima prekletev realno moč. Pozabi pa pojasniti, ali kletev tudi danes učinkuje iz istih razlogov kot pred nekaj tisoč leti, ali pa so se stvari kaj spremenile. (Na primer: ali je povezava seksualnost–dominacija– kletvice nekaj tradicionalnega ali pa morebiti proizvod moderne dobe?) Skratka, če je ključ za kletvice intersubjektivno razmerje, ki ga vzpostavijo, potem tudi knjiga odpre specifično dialoško razmerje. Avtor bralca ne zapušča samo poučenega, temveč tudi željnega dodatnih pojasnitev, predvsem takih, ki bi teoretski podkrepljenosti dodale še psihološko prepričljivost. Nata{a Velikonja LJUBEZEN DO PREHODA IN KRITIKA TRANZICIJE Recenzija knjig Du{ana Rutarja “Freud proti pape`u: o ljubezni do prehoda” (YHD – Dru{tvo za teorijo in kulturo hendikepa, Ljubljana 1996) in “Psihologija skozi psihoanalizo” (Jutro, Ljubljana 1996) Dušan Rutar je izjemno delaven avtor: od leta 1995 je objavil več knjig (“Telo in oblast”, “Edina prava ljubezen je ljubezen do drugačnih”/zbor-nik, “Freudovi duhovi”, “Štiriindvajset ur humanistične teorije”/zbornik, “Tri razprave o teoriji hendikepa”, “Psihologija skozi psihoanalizo”, “Freud proti papežu”), še posebej dragocenih, saj nam v tem namensko teoretsko in mnenjsko dezorientiranem obdobju z njimi ponuja brezkompromisno držo, do katere se bralec ali bralka morata opredeliti: avtor se v večini svojih del naslavlja na dobrovoljno bralstvo, torej takšno, ki bo v tekst vstopilo “golo”, neobteženo, in mu Čitalnica 271 recenzije pozorno sledilo do zadnje strani. Ker je struktura Rutarjevih tekstov radikalno polemična, ker v svojih delih pogosto zoperstavlja vsaj dve različni tematski polji, potrpežljivo navaja njuni argumen-tacijski logiki in ker ju najpogosteje sooči tako, da ju enostavno prepusti kar v njunem lastnem, izvirnem diskurzu, se spoznavni domet in značaj vedenja vsakega od njiju pred bralstvom izluščita sama od sebe. Na kraju ni dvoma: obstaja veščina prekrivanja sveta, a ravno tako ves čas obstaja veščina demistificiranja in odgrinjanja prekritega sveta, s čemer se spozna tako “naravo” le-tega kot strukturo in funkcijo “zaščitniških” vednosti. Prvo veščino Rutar prepoznava v pozitivnih vedah, v religiji in v redu kapitalistične civilizacije, drugo v psihoanalizi. Ker se v aktualni situaciji in na tem prostoru vse bolj konstruira in tudi usmerja “nacionalno mentaliteto” v presečišče pozitivističnega, religioznega in kapitalističnega obzorja, ker je to miselna orientacija, ki promovira superlativne pozicije mistifikatornih vednosti, je psihoanaliza, njen polemični protipol, orodje, s katerim lahko to presečišče razvozlamo in s tem nenazadnje razbijemo vzpostavljajoče se pravšnjosti, ki vodijo v osiromašenje, poneumljanje in posurovelost. Seveda pa je komunikacija enosmerna in polemike pravzaprav ni, opozarja Rutar: če je psihoanaliza sposobnost in voljnost vodenja kulturnega dialoga, če je z njo mogoče speljati polemiko skozi vse njene elemente, pa je z diskurzi progresivizma, “na-predkovanja” ni moč, saj vztrajajo v dekontek-stualizaciji svojega lastnega spoznavnega predmeta in torej tudi svojega lastnega spoznavnega postopka. Govorijo o ničemer in govorijo iz nikakršne pozicije, kar pa seveda še zdaleč ni tista nevtralnost, avtonomnost in neodvisnost, na katero se sicer radi sklicujejo: takšna njihova drža pripoveduje bolj o tem, da njihov ciljni interes niso analiza, znanje ali spoznanje, temveč moč in oblast, realiziranje avtoritete, ki ustvarja občestvo po svoji zamišljeni podobi. V knjigah, ki jih nameravamo predstaviti, “Freud proti papežu” in “Psihologija skozi psihoanalizo”, nam Dušan Rutar skozi psihoanalitsko metodo prikaže dva sistema vednosti, načine njihovega prenosa, njih nosilce in njih diskurz, katoliško cerkev in papeža ter psihologijo. Vzroke za knjigo “Freud proti papežu” avtor omeni sam. “Edini svet so si razdelili liberalci, povzpetniki in novi kapitalisti na eni strani ter dušebrižniki, teologi, duhovniki in pastoralni psihologi na drugi. Prvi bodo poskrbeli za denar, drugi pa za dobro voljo, upanje in veselje. Z roko v roki bodo peljali mlado državo v lepši svet. Dogovorili so se, da je dobro, če povabijo še papeža, da jih blagoslovi. To se je tudi zgodilo, zato smo se zgrozili,” in nadaljuje, “ker se že vse življenje ukvarjamo s Freudom, smo z njim analizirali papeža, ki je (...) naddoločil in prešil polje slovenskega naroda.” Tekst je skorajda literaren, če domet literature v tem primeru razumemo kot filigransko natančno nizanje različnih realnosti različnih literarnih “protagonistov”. V tovrstnem pisanju ne gre za postavitev pri-povedovalca/ke, ki potem v pripoved, ki se kar dogaja, vstavi enoten, dosleden, koherenten, presojevalen, svoj zorni kot (ki pa se v zadnji instanci vedno pokaže kot zorni kot iz neke določene socialne pozicije), temveč za postavitev oseb, person v njihovi družbeno-interiorizirani dimenziji. Gotovo je zelo impresivno, da lahko odlične primere te veje literature najdemo prav v “sosednji Avstriji”, v delih Elfriede Jelinek in Thomasa Bernharda. Rutar že uvodoma predstavi dva možna načina zrenja ali razlage sveta. Prvi izhaja iz psihoanalitične metode in odpira pogled, ki se okrog travmatičnosti strukture sveta ne spreneveda, zahteva pa njeno prepoznanje in analizo. Drugi je religiozni pogled na svet, pogled, ki ni problematičen le zato, ker ponuja iluzije, temveč ker je ves njegov napor usmerjen v njihovo ohranjanje oziroma v ohranjanje ljudi v njihovi – kot pravi avtor – nedoletnosti, da bi tako utrdil cerkev kot institucijo moči. Rutar vidi prav v tem vzroke za nepopularnost psihoanalize na eni in razloge za bliskovito širjenje ter uspeh poenostavljenih, v tem primeru religioznih, modeliranih resnic na drugi strani. Nepopularnost Freuda izhaja iz same travmatične narave njegovih spoznanj, ki ljudem preprečuje, da bi spoznali tako psihoanalizo kot tudi sebe. Osnovni razliki med psihoanalizo in religijo sta torej odnos in pogled na resnico: prva analizira resničnost, druga konstruira realnost. 272 Čitalnica recenzije Prva predpostavlja subjekt(iv)nost in posredo-vanost resničnosti, druga postavlja objektivno in nevtralno realnost. Iz teh osnovnih razlik lahko potem ugotovimo stopnje nasilja, s katerimi v “družbo” vstopata psihoanaliza in religija: prva z negovanjem odsotnosti kakršnegakoli sodnega stolpa pušča komunikacijski prostor povsem odprt, medtem ko cerkev drugače misleče preganja. Če psihoanaliza heretike – kot nosilce odmika od uveljavljene, pravšnje, edine razlage – pojmuje kot zastopnike resnice, pa jih cerkev, v svoji zgodovinsko najboljši maniri, vsaj ekskomu-nicira: njena naloga torej ni v iskanju resnice, temveč v samoohranjanju in boju za hegemonijo sveta. Na kakšne načine se borita psihoanaliza in katoliška religija, je tema prvega poglavja, imenovanega “Boj”. Ta lahko poteka na nivoju besed in izjav, piše Rutar, lahko pa se vanj spustimo s “pastoralno gorjačo”: prvi je analiza, drugi morala; prvi je metoda psihoanalize, drugi strategija cerkve. Boj med njima poteka tudi zato, ker se oba spuščata v ista polja, denimo, v pojmovanje resnice (Psihoanalizi je resnica vedno resnica nezavednega, ki deluje nepredvidljivo. Tudi zato je zanašanje na vsakršno zunanjo avtoriteto nemogoče. V analizi je jasno, da so resnice odvisne od besed in interpretacij.) Oba tudi zanima človekova narava in narava sveta. Cerkev ustvarja celost, pa naj gre za skupnost ali posameznika, medtem ko je psihoanaliza projekt, ki dela vidno necelost sveta in nekoherentnost subjekta. V spolnosti je Freud prepoznaval ključna oprije-mališča za delovanje družbene in ideološke oblasti, hkrati pa je ugotovil, da je zaradi mehanizmov, ki jih je odkrival, oblast vedno nemočna: nemočna je ravno zato, ker je spolnost simbolne, ne pa biološke narave. Hkrati pa je katoliška podmena o vzdržnem spolnem življenju nesvo-boden in nemočan človek, ki potrebuje moralno oporo, s čemer se zopet vzpostavi funkcija cerkve kot institucije. Rutar znova opozori, da polemika ni mogoča ter da je boj na eni od strani nekorekten in nečasten, saj gre za sogovorca, kjer posluša le eden, medtem ko drugi gluho vztraja v svoji zaprti realnosti in v zaprti sodbi do prvega. “Človek nikakor ni samo neobvladljivo bitje surovih živalskih instinktov, ki jih Freud celo po malem skuša osvobajati, pravi papež, ampak je zlasti bitje ljubezni, upanja, smisla in vere v boga. A papež bi moral brati Freuda tako, kot je ta poslušal histeričarke. Svojo vednost bi moral dati v oklepaj in se prepustiti Freudovim besedam in njihovim pomenom ter pomenskim odtenkom. Če bi bil dobronameren, bi to storil. Ker tega ne stori, smemo sklepati, da pač ni dobronameren. Tak niti ne more biti, saj je nezmotljiv glede vere. Če je nezmotljiv, ga nič ne more premakniti iz njegovega sveta, kar pomeni, da je avtist. To je hkrati tudi razlog za preganjanje heretikov.” Medtem ko je psihoanaliza postopek, ki vodi k spoznavnemu razumevanju, s katerim prekoračimo imaginarna obzorja in imaginarna pričakovanja, ki nenazadnje strukturirajo in uravnavajo življenja, in je že zato v nenehni opoziciji z religijo, pa se ta krmi ne le s širjenjem iluzij, temveč tudi z onemogočanjem dostopov do spoznanja: z ustvarjanjem imaginarnih Freudov, Kopernikov, Galilejev, Darwinov, z razvrednotenjem spoznavajočega uma kot vrednote in s ponujanjem spektakelske funkcije podob kot njegovim nadomestkom. “Slovenija je mlada dežela, zelo mlada. V prehodu, pravijo. Negotova, torej. Odločiti se je treba. Za postindustrijski pozni kapitalizem, kajpak. A njegov bistveni del je pastorala. Pomembna je tudi ljubezen in pomemben je spektakel. In že je prišel papež,” piše Rutar. V drugem poglavju, imenovanem “Podoba”, tako razčlenjuje funkcijo podob, za katerimi se dandanes zelo uspešno krijejo blokade uma, spoznanj in odgovornosti, pa tudi kapitalistična logika dobička. Eden takšnih spektaklov je bil “papežev obisk” maja 1996. Da so funkcije papeževih podob, ki so in še vedno cirkulirajo v javnem življenju, v povsem prvi liniji počasnega izpodrivanja možnosti spoznavne refleksije, nas Rutar opomni s kratko in jasno očitnostjo, in sicer, da papeža – kot medijske osebnosti – še nikdar nismo videli pri branju. Njegove podobe so prav določene podobe kontemplativnih občutkov in brezčasnih čustev: odsevajo notranji mir, spokojnost, nedvoumnost, gotovost in globoko notranje življenje. So prikovane na točno določenem mestu. Zaradi svojega odnosa do ikon, množic in boga je, piše Rutar, Čitalnica 273 recenzije papež narcističen. Težnje po ohranitvi “pravega jaza”, po ohranitvi celote, značilnosti patološkega narcizma vodijo k paranoičnosti in psihotičnosti, saj pomenijo nesposobnost potlačitve in prehoda k objektni ljubezni. Nezmožnost potlačitve pomeni nezmožnost izpeljati neko blokirano gesto naprej. Ta nemožnost izpeljave je, pravi Rutar, “ključna težava humanističnega jaza in spek-takelskega človeka ob koncu 20. stoletja. Namesto da bi izpeljal do konca, kar je ostalo blokirano, se je ustrašil lastne možnosti, in se zatekel v transcendenco.” Pred koncem poglavja Rutar na nek način rehabilitira Kristusa oziroma sprevrača ustaljene katoliške razlage o njegovi vlogi. Opozarja, da večina umetniških del, ki upodabljajo Kristusa, izdaja trpljenje; da so to torej podobe, ki izražajo nelagodje in bi zatorej morale izzvati tudi razprave o naravi tega nelagodja. Kristus ni odgovor, pač pa je vprašanje, piše Rutar, “ni narcističen in ne zganja cirkusa, v katerem bi ga morali vsi občudovati in ga s tem potrjevati v njegovi identiteti.” Podobe so zato – prav tako kot besede – narejene ne za oči, temveč za um, za interpretiranje. “Interpretacija” je tudi naslov zadnjega poglavja v knjigi. Gre seveda za razliko med načinom poslušanja in interpretiranja v psihoanalizi oziroma pri katoliški spovedi. Freudov analizant ni osamljeno psihološko bitje, temveč je skozi jezik, skozi govorjenje, družbeno bitje, “medij” družbenih kodov in institucij, verovanj in navad. Freud v simptomih ne vidi grehov, ki bi zahtevali pokoro, temveč šifre, v katerih prepoznava družbeno in simbolno nasilje nad posameznikom. Freudovo poslušanje temelji na brezpogojnem spoštovanju pripovedi analizanta, na korektnosti in diskretnosti, pozoren je na delovanje nezavednega, spovedniki pa na odstopanja od moralnih pravil. Hkrati pa analiza ni usmerjena samo k simptomom, temveč k procesom, ki pogojujejo njihov nastanek, medtem ko duhovnik tisto, čemur pravi greh - tako pa pravi vsemu, kar odstopa od rigidno in nerealno predpostavljene normalnosti in pravšnje poti - zamrzne v krivdo. Krivda, ki je v katoliškem diskurzu nikdar ni dovolj, je očitno po godu cerkvi in papežu: bolj ko so ljudje krivi, bolje jima gre. “Najprej pomislimo,” piše Rutar, “da (krivda) prinaša nelagodje, negotovost in trpljenje, potem pa ugotovimo, da prinaša samo Užitek ... Katoliški verniki so zaradi tega obremenjeni s krivdo, ki pa jo dobesedno iščejo in celo zahtevajo. Hočejo biti krivi, da bi čim bolj Uživali.” ... “Verniki, ki brezpogojno poslušajo papeža, so nemogoči hlapci sadističnega voditelja, ki zahteva več in več Užitka.” Delovanje katoliške cerkve je torej namenjeno Uživanju in ohranjanju Užitka, Užitek pa prinaša samo pra-vovernost. Tudi na tej točki lahko tako cerkev kot papeža ulovimo v njuni netolerantnosti, dogma-tičnosti in v nespoštovanju pravic do drugačnosti. “Svet bo vedno narejen samo za nekatere. Vedno bo nepravičen, neharmoničen, nasilen, konflikten, razparan, raztrgan, razcepljen, raz-polovljen, razmajan. Svet, ki bo vedno narejen samo za nekatere, bo vedno potreboval iluzije, ki bodo narejene za vse. A prav te iluzije je treba brezkompromisno sesuvati. Etičnost našega delovanja je natanko v tem,” piše Rutar ob koncu knjige in, ob opori Horkheimerja in Adorna, opozarja – prav tu, v tem določenem času in prostoru – in našteva prvine fašistoidnosti: samouničenje razsvetljenstva, začaranost in prilagajanje, oblikovanje močnega in naravnega jaza ter zaton drugačnosti kot zaton negovanja razcepljenosti in necelosti. Zaton razsvetljenstva ni zlom intelektualne in kritične moči, nadaljuje avtor, ampak je upad distance v odnosu do predmetov spoznavanja. Razsvetljenstvo je mogoče samo z distance do sveta, v tem trenutku z distance do kapitalistične in pastoralne oblasti, z uporabo uma brez pomoči drugih, s sposobnostjo obrambe pred manipulacijo, ki je v tem, da ne razmišljamo v polju, ki ga s svojo ponudbo odprejo avtoritete, ampak o njem. Vsak človek ima v tem smislu tri naloge: prehod od neposredne, samonikle in samohotne naivnosti k vednosti, ki je prehod od dogmatske metode h generični metodi raziskovanja, ki se začne z analizo fragmentov; prehod od čustev k distanci in ignoranci do “oceanskih globin” in transcendentnih višin ter spoštovanje posameznika in posameznice, ki naj zamenja množičnost. Naslednji obrat za proizvodnjo iluzij in torej tudi norosti je psihologija. Tako kot je papež v striktnem 274 Čitalnica recenzije vztrajanju v ego-iluzijah patološki narcis, so to na podoben način tudi psihologi. To je tema naslednje Rutarjeve knjige, “Psihologija skozi psihoanalizo”, ki skozi dvanajst poglavij nudi razmislek o razcepu, kjer sta se v 19. stoletju ločili dve poti, empirična, pozitivna psihologija, z ločitvijo od filozofije, na eno stran, in psihoanaliza na drugo. Krizo psihologije je povzročilo njeno vztrajanje pri konceptu jaza in priseganje na moč zavesti, pri čemer pa je pozabljala, da je zavest že družbena, da je že predelana skozi sito ideologije in da je kot taka že sama problematična, da je pravzaprav ena od virov razkola, ki ga sama psihološka veda skuša prešiti. Ne le, da psihologija v svojem enostranskem razumevanju strukture človekovega duševnega življenja ne more nuditi nikakršnega zadovoljivega razlagalnega mehanizma, temveč polaga vzroke človekove razcepljenosti – podobno kot katoliška doktrina – v njegovo/njeno neusklajenost z družbenim okoljem ter “išče” načine preseganja tako zasnovane “odtujenosti”, kar pa seveda omogoča samo reproduciranje psihologije, hkrati pa pušča družbeni red nedotaknjen. Razlika med psihologijo in psihoanalizo je predvsem v poskusih prve, da bi z nenehnimi psihološkimi modeli in psihoterapevtskimi iskanji avtentičnega jaza vzpostavila “notranjo”, “dušno” celost, medtem ko psihoanaliza vztraja v subjektovi netranspa-rentnosti in pri njegovi radikalni nekonsistentnosti. Subjekt sam sebi ni neprosojen zato, ker obstaja neka skrivnostna narava, ki bi jo lahko spoznali s pomočjo posebnih tehnik, piše Rutar, ampak je sama ta netransparentnost že njegova narava, izza katere ni ničesar, nobenega jedra. Koncept avtentičnosti je le strategija, s katero se zaslepimo za spoznanje, da je razcepljen, nekonsistenten in nemočen psihološki koncept sam. Pravi cilj psiholoških konceptov ni v realizaciji, temveč v tem, da ohranjajo fantazmo o lastni konsistentnosti in nerazcepljenosti, da nenazadnje vzdržujejo občestvo znanstvenikov, ki ljubosumno čuvajo svojo vednost, jo modelirajo in jo prodajajo na trgu. Po drugi strani pa je eden osnovnih imperativov, ki jim psihologija in njene novodobne izpeljave sledijo, geslo o zadovoljnem individuumu, ki mora za seboj puščati za- dovoljene potrebe, sicer je psihičnih frustracij mera polna. Če psihoanaliza sledi želji in če se okrog njene neskončnosti ne spreneveda, nudi psihološka veda začasne pristanke, ki trajajo toliko časa, kolikor traja potrošniški modni trend. Psihologija torej pušča družbeni red nedotaknjen tako, da od svojih terapiziranih potrošnikov zahteva popolno identifikacijo z njim, odklone pa pro-blematizira. Nemoč psihologije se skratka kaže v izpustitvi koncepta subjekta, zaradi česar ni uspela zaslediti nezavednega. Psihološka metoda je tako zasnovana kot nevtralno zrenje in klasificiranje opaženega v odnosih med posameznikom in okoljem: objekt njenega spoznavanja je ego, medtem ko je okolje od jaza neodvisna realnost. Psihologija lovi probleme tam, kjer predpostavlja obstoj “prave resničnosti” in “napačne povezave” človeka z njo; subjektivnost v psihologiji torej obstaja le kot vir motnje. Tako zasnovana psihologija enostavno ni mogla “zdraviti” pacientov niti v času svojega nastanka: histeri ... pred Freudom in psihoanalizo ni razumel nihče, saj so bili presežek nad vsako vednostjo, simptom travmatičnega sveta, zato so jih zainteresirano napačno razumeli. Pred Freudom “nikomur ni padlo na pamet, da bi nevrotikove simptome razumel kot pojave, katerih preučevanje lahko spremeni celotno zgodbo o tem, kako je mogoče človekovo spoznavanje,” pravi Rutar. Šele psihoanalitsko zdravljenje simptomov s tehniko prostih asociacij in tehniko interpretiranja je razkrilo, da v določenih postopkih zadoščata znanje jezika in njegovo poslušanje. Logika subjektnosti je za psihoanalizo generator resničnosti: pogoji in možnosti resničnosti so prav tam, kjer je vir motenj. Psihoanaliza torej ne govori o “pravi resničnosti” in o “ustreznem odnosu” do nje, saj v kaj takega verjame samo ego, marveč se, kot spoznavna praksa, ukvarja s problemom reprezentacije resničnosti v duševnem aparatu človeka, z analizo transferja. Psihoanaliza kot psihologija nezavednega torej ni le globinska psihologija, marveč je tudi socialna teorija. Je raziskovalni odnos do same teorije in vednosti: kot takšna omogoča refleksijo psihologije, medtem ko obraten proces ni mo- Čitalnica 275 recenzije goč. Od psihološke metode se ločuje tudi po tem, da se usmerja k humanistiki, s čemer se ji odpira pot k razumevanju narave in strukture transferja ter resničnosti, medtem ko je psihologija že od začetka postavljala naravoslovje kot idealno znanost in tako ponavljala napake naravoslovja (npr. pojmovanje narave kot objektivne danosti) in se hkrati ujela v iluzije, ki so obremenjevale samo naravoslovje. “Novoveška znanost, ki vztraja v svoji pozitivistični in empirični iluziji, se prav zato ne more prebiti do najvišje resnice. To bi se lahko zgodilo samo tako, da bi spoznala lastni status v družbenem polju, ki ga obvladuje kapitalistična proizvodnja in logika”, piše Rutar in hkrati ugotavlja, da je pokoj, ki ga prinese absolutna vednost, v teh konstelacijah brez vrednosti in celo nezaželen, saj je spokojen človek slab potrošnik. Teorija ne odkriva novih in novih dejstev, temveč jih ustvarja. Ima torej radikalno drugačno nalogo od tiste, ki ji jo je pripisal – in skozi psihologijo utelesil – kapitalistični način proizvodnje. Ljubezen do prehoda, kakršno pred bralstvo razgrinja Dušan Rutar, je v današnjem obdobju lahko čista subverzija popularnega diskurza, ki ga sicer vsepovprek obvladujejo sintagme o “prehodu”, o “tranziciji”, evfemizmi, blagorečja, pod katerimi se zlagoma gradi nov večni Monu-mentalni Družbeni Red. Seveda je “Rutarjeva” ljubezen do prehoda dolgoročnejša, kajti ona druga, “državna”, bo trajala le še toliko časa, dokler ne bomo vsi, v očeh oblasti, zasedli svojega enega mesta. Soon At Your Cinema. 276 Čitalnica Klemen Fele ŠIBKA MISEL V SLOVENSKEM FILOZOFSKEM PROSTORU Gianni Vattimo: KONEC MODERNE, Zbirka Labirinti, Literarno-umetni{ko dru{tvo “Literatura”, Ljubljana 1997 Slovenski prevajalci imamo pri izbiri prevodnih besedil čudno roko. Postalo je že skoraj pravilo, da se prevajajo manj citirana dela. Morda je to dediščina preteklosti, ko so temeljna dela prevajali v “srbsko-hrvatski” jezik, zdaj pa je čas, da takšne prevode temeljnih del poslovenimo, saj najmlajša generacija ne bere več jezika prejšnje države. Tudi pri prevodu Vattimovega dela to pravilo ni odpovedalo. Veliko pomembnejše Vatti-movo delo Al di lá del soggeto ostaja tako večini slovenske filozofske publike dostopno še vedno le v nemščini (Jenseits von Subjekt, Graz, 1986). Prevoda knjige Konec moderne smo lahko veseli, saj so bili do sedaj v slovenščino prevedeni le trije Vattimovi eseji v Novi reviji. Vattimovo delo Konec moderne je izšlo leta 1985 in je sestavljeno iz desetih esejev, že objavljenih v italijanskem revijalnem tisku. Dodan je uvod, slovenski prevod pa ima še spremno besedo prevajalca. Gianni Vattimo je predavatelj estetike na univerzi v Torinu in je najbolj znan po zborniku Il pensiero debole (Šibka misel), ki je izšel leta 1983. V gibanje je združil raznovrstne pisce, ki jih je povezal skupni miselni in geografski prostor. Po štirinajstih letih se lahko upravičeno vprašamo, če za knjigo Konec moderne ni prepozno, saj se tudi v Italiji odigrava vrnitev k temeljem in k bolj dodelanim miselnim potem, kot jih je nudilo prvo obdobje postmoderne. Zdi se, da je mod-nost Vattimove filozofije v Italiji navkljub ekscesom v zadnjih letih močno upadla. Da bi ločili semena od plev, bomo posegli po temeljnem recenzije delu s področja estetike v nemškem filozofskem prostoru, to je po knjigi Wolfganga Welscha Vernunft (Um), ki obsega skoraj tisoč strani. Wolfgang Welsch bo obiskal Slovenijo v septembru prihodnjega leta, ko bo Ljubljana gostila 14. Svetovni kongres iz estetike, ki ima delovni naslov Estetika kot filozofija. Še preden se napotimo k branju Konca moderne, naj omenim avtorjevo dejavnost v poletnih mesecih. Vattimo je v času med 26. julijem in 2. avgustom organiziral duhovne počitnice pod Dolomiti. V tednu dni se je okrog njega zbralo 70 filozofije željnih razpravljalcev, ki so se pogovarjali o Sledeh svetega. Tak je bil naslov tečaja, za katerega je bilo potrebno odšteti borih 890.000 lir (okrog 900 DM). Vattimo je želel debatirati ob besedilih Heideggra, Otta in Girarda v maniri Cicerona, Vica in Croceja. Miselno telovadbo so udeleženci skupaj z mojstrom nadgradili s praktičnimi vajami iz azijske športne zakladnice, to je ob vadbi aikido-ja. Pa naj še kdo reče, da so filozofi reveži, oropani telesnosti. Deset esejev, ki sestavlja Konec moderne, je razporejenih v tri odseke, ki nosijo naslove: Nihi-lizem kot usoda, Resnica umetnosti in Konec moderne. Ker hoče to pisanje povabiti k branju knjige, si bomo namesto vsebine posameznih odsekov pogledali raje tri problemske sklope, ki ločujejo in določujejo Vattimovo misel. 1. Šibka misel (Il pensiero debole): v slovenskem jeziku se je najprej pojavil izraz “mehka” misel, kakšno najdemo zamenjala zveza, ki se uveljavi tudi v Koncu moderne. S “pensiero” Italijani prevajajo grški pojem logos, ki je eden izmed širših pojmov v filozofiji. V boljših grških slovarjih lahko najdete več kot trideset pomenov. Logos v pomenu dianoia so v latinščino prevedli kot ratio, kasneje pa v nemščino kot die Vernunft (um), ki ohrani ženski spol enako kot v latinščini. V slovenščini sta razum in um strogo moškega spola. Urbančič v knjigi Zaratustrovo izročilo 1 vpelje nov prevod za logos in to je zbor. Obenem logos prevaja kot um. Na knjigi Zaratustrovo izročilo 1, 2 je potrebno opozoriti, saj nedvomno predstavljata enega izmed vrhuncev v slovenski filozofiji zadnjih let. Brati ju je mogoče prav z Vattimom. “Pensiero” prevajajo Nemci kot misel (der Gedanke), mnenje (die Meinung), nauk (die Lehre), skrb (die Sorge) in pozornost (die Aufmerksamkeit). “Debole” prevajamo v slovenščino kot šibko (nemško: schwach) in velja tako za osebo, srčni utrip kakor tudi figurativno. Poskusimo zdaj najti nekaj vsebinskih momentov šibke misli. Vattimo je Gadamerjev učenec, ki se trudi preseči svojega mojstra tako, da proti njemu uporablja tako Heideggra kot tudi Lyotarda in Habermasa. Vseeno pa mu ostaja v veliki meri zvest, vsaj kar se tiče povezave govorica-logos-kalón, le da je tu logos mišljen kot skupna govorica. Kljub temu pa pojma šibke misli neposredno ni izpeljal iz nobenega izmed omenjenih filozofov. Postavil jo je kot nasprotje trdega mišljenja, to je mišljenja gospodarja, na katerega je opozoril Glucksmann. Nevarnost pred gospodujočim načinom mišljenja naj bi bila v šibki misli odpravljena. V delu Onkraj subjekta (Al di lá del soggeto) Vattimo zagovarja Glucks-mannovo teorijo takole: “Metafizično” absolutni odnos do vrednot/ vrednosti logično skrije vase tveganje opravičila umora. Na tem mestu smo “valore” prevedli z dvema pojmoma. Vattimo že v prvem eseju Konca moderne z naslovom Apologija nihilizma izkorišča dvopomenskost in pravi, da moramo pojmu vrednota (valore), na katerega se zreducira bit, dati strog pomen menjalne vrednosti (valore di scam-bio). To je lep primer, da je slovenska filozofska terminologija lahko močnejša, to je natančnejša. Tudi pri Nemcih pride do prekrivanja med vrednostjo in vrednoto (das Wert). Še preden pa se lotimo zreducirane biti, ki je sicer ena izmed temeljnih podob šibke misli, povejmo naslednje: šibka misel se ujame v podobno past kot Lyotardov oklic konca velikih zgodb. Sam konec namreč postane še ena velika zgodba in enako šibka misel misel gospodarja. Utemeljena je na simulakrumu Heideggrove fundamentalne ontologije, ki sprevrača s pomočjo sekularizacije do-godje (das Ereignis) v postavje (das Gestell), to pomeni, da bit kot bit prevaja v bistvo tehnike. Zato se Vattimo tudi giblje v bližini filozofije kot ogledala prirode. Čitalnica 277 recenzije 2. Ontologija zapadlosti: Vattimo torej zasnuje svojo šibko misel skrajno krepko. V obdobju vseh mogočih dekonstrukcij, ki naj bi nadgradile de-strukcijo, je takšna gesta razumljiva. Iskanje temeljev se izteka v fundalizem, njemu nasproti stoji antifundalizem, z drugimi besedami, odigrava se igra teorij substance, ki jim nasproti stoji igra teorij svežnja. V delu Onkraj subjekta zapiše, da je Zahod dežela neizogibnega propada biti. Tako najde v Koncu moderne sogovornika v avtorju enega izmed največjih bestsellerjev tega stoletja, ki nosi naslov Propad Zahoda, to je v Oswaldu Spenglerju. Ta svetuje mladim ljudem, naj se raje ukvarjajo s tehniko kot s filozofijo. Če je metafizika vedno obenem teleologija, potem je pri Vattimu telos postavljen iz višav nazaj na trdna tla. A z bitjo spet ni nič. Pa čeprav jo razumevamo le kot govorico, kot nam svetuje Ga-damer. Tu je bila Heideggrova pot nedvomno žarek, ki lahko razkriva pot do govorice in jasnine kot mesta, kjer se razkriva in zakriva neskritost, aletheia ali resnica, ki ni več zgolj skladnost uma in stvari. Mesto, kjer je Tu-bit ekscesna, to je sebe presegajoča, ostaja umetniški dej, to je ustvarjalnost. Zato zapiše Wolfgang Welsch, da Vattimovo mišljenje označuje dvojna figura. Na eni strani je estetično-mimetična izbira, na drugi strani hermenevtična vzvratna zavarovanost. Če poenostavimo Grke, kot jih razume Nietzsche, bi to pomenilo, da je Vattimu uspelo združiti dionizično in apolinično. Toda, ali s tem res koga lahko sploh še prepriča? Nihilizma ni mogoče preboleti, enako težko opravimo z metafiziko, dokler se gibljemo v pojmovnem horizontu, ki uporablja metafizične pojme. Tako je bolj smiselno vprašanje, če smo sploh res zboleli za metafiziko. Jo poznamo dovolj, da jo vržemo na smetišče zgodovine v trenutku, ko je sama zgodovina postala smetišče. Mogoče pa moramo slediti Gadamerju, ki ponuja platonizem v spet novi čisti preobleki. Ob tem pa je treba nedvomno pozabiti ali pa se vsaj izogniti kritikam Adorna, Popperja, Nietzscheja in mogoče Hegla. Stanje mnogovrstne (pluralne - morda je kritika pluralizma že skrita v Spenglerju, ki razvija tezo, o nemožnosti sporazumevanja med kulturami -kako podobno Lyotardu??!!) racionalnosti, ki nima nobenih meta-pravil in metaprincipov, ne zmore zrušiti nasprotij med različnimi zahtevami racionalnosti, ki bi vodile v osnovano odločitev. Um (= ratio), kot piše o njem Urbančič, se je zapletel v neskončne mreže rizomov in tu mu ne pomagajo niti teorije želje niti besedičenje o nezavednem. Jaz je postal preglasen in preglašen v zanikanju obstoja nezavednega. Zato se moramo vprašati, kam usmeriti vprašanje po biti. Nedvomno je ontologija zapadlosti le ostanek neiskrenega resentmenta, ki skuša na noge postaviti šibko misel kot absolutnega vladarja. 3. Igra in razlika: Deleuze zapiše v Anti-Ojdipu (še eno temeljno filozofsko delo, ki bi bilo slovenski filozofski javnosti prepotrebno), da moramo sorodstvene zveze gledati širše in pri posameznem želečem stroju upoštevati vsaj še generacijo starih staršev. Dedke imamo rajši kot očete in tudi Vattimo se raje vrača k Heideggru kot h Gadamerju. Pri tem izda Heideggra v tolikšni meri, da pripiše dogodju, kjer do besede pride bit kot bit, le še menjalno vrednost. Bit se v dobi postavja, ki skriva bistvo tehnike, ki ni nič tehničnega, obrabi do menjalne vrednosti. Tako bere Vattimo Nitzscheja, ki skupaj z resničnim svetom odpravi tudi navideznega. Svet je že zdavnaj postal bajka. Bit je skozi mišljenje razlike (tu gre za ontološko diferenco) postala spominek, spomin in sled, ki je ne moremo s pojmom nikdar absolutno zajeti. Nietzsche pravi, da je bit meglica, poslednja izparina realnosti. Če je za Vattimovo misel značilna dvojna ujetost in sicer med estetično-mimetično izbiro in hermenevtiko, ki je porok za pravilno razumevanje preteklosti, potem moramo misliti razliko skupaj z igro. Gadamer je zapisal, da moramo estetiko potopiti v hermenevtiko in od tod velja iskati dalje. Danes so umetniki edini, ki poleg filozofov resno jemljejo filozofijo in jo prevajajo v umetnine. Z igro se srečujejo na dveh ravneh. Sam ustvarjalni dej je sestavljen iz agona, taktike, sintakse in presežne vednosti, ki se sprosti ob nastanku estetskega objekta. Ko agon, to je tisto, kar nas žene k igranju, skupaj s taktiko in strategijo zadene ob formo, se vzpostavi sintaksa in igre je na prvi ravni konec. Od tu dalje stopa estetski objekt v medijski prostor, ki mu bo vrednost šele pripisal. 278 Čitalnica recenzije Če iščemo bit umetnine, je Vattimova rešitev preenostavna. Seveda nastopa pri premeni iz estetskega objekta v umetnino moment menjalne vrednosti, vendar to ne more biti tudi že bit umetnine. Heideggrovo ontološko diferenco, to je razliko med bitjo kot bitjo in bitjo bivajočega, moramo vzeti resno. Subjekt igre ni igralec ampak igra, ki (se) igra z igralcem, pravi Gadamer. Če na tem mestu prisluhnemo govorici in previdno ravnamo z besedami, utegnemo zadeti na meglico, na poslednjo izparino realnosti ali pa mogoče na omogočujočo možnost, kot bit razume sodobna nemška fenomenologija, še natančneje Dietmar Koch. Igor Pribac @ivljenje je igra – teorija tudi S. P. Hargreaves in Y. Varoufakis: Game theory, A critical introduction, Routledge, London 1995; xii + 282 str. Menda je v neki televizijski nanizanki BBC prizor, ko policijski inšpektor reče naredniku: “To ju postavi v položaj zapornikove dileme”. In ko ga zbegani narednik vpraša, kaj za ena dilema je to, inšpektor odvrne, da je to nekaj iz nove teorije iger. Dejansko je zapornikova dilema ena od treh najpomembnejših iger, ki jih je modelirala teorija iger in morda tudi med temi tremi tista, ki je bila deležna največje pozornosti. Paradigmatičen zgled zanjo je primer interakcije med individuoma, ki ju je policija zalotila pri tatvini in ju vtaknila v ločeni celici, nato pa jima preiskovalec ponudi naslednje možne izbire: a) če oba priznata dejanje, bo sodnik, ki ne bo imel razloga za dvom v njuno krivdo, vsakega obsodil na tri leta zapora; b) če dejanja nobeden od njiju ne bo priznal, ju bo sodnik verjetno vseeno spoznal za kriva, saj ima za njuno krivdo nekatere druge dokaze, vendar bo v dvomu o njuni krivdi, ki ne bo povsem odstranjena, arest zmanjšal na eno leto za vsakega; c) preiskovalec bo vsakemu povedal, da lahko posreduje pri sodniku v njegovo korist, če bo ta priznal svojo krivdo. V tem primeru lahko skesanec računa na pomilostitev, nekooperativni obtoženec pa na eksemplarično petletno zaporno kazen. Predvidljiv izid take ponudbe je ugoden za preiskovalce in neugoden za zapornika – oba bosta priznala in odsedela po tri leta, kar je bistveno slabše, kot če bi oba vztrajala pri svoji nedolžnosti in si “priigrala” le po eno leto zapora. Če je vsakemu od njiju le do tega, da bi v zaporu Čitalnica 279 recenzije preživel čim krajši čas in mu je malo mar za usodo drugega, bo vsak od njiju priznal in se tako iz strahu pred odpadniškim ravnanjem drugega skušal izogniti zanj najslabšemu scenariju, po katerem bi sam vztrajal pri svoji nedolžnosti, drugi pa bi dejanje obeh priznal. To situacijo – bolj ali manj v skladu s podmenami in propozicijami, ki jih igri pripisuje teorija – uporabljajo pisci za doseganje dramatičnih učinkov v mnogih kriminalkah in vojnih zgodbah (spominjam se na primer zelo nazornega prikaza učinkovitosti delovanja dileme v filmu V imenu očeta). Novotarija, o kateri govori inšpektor svojemu naredniku, je sicer stara vsaj petdeset let. Pisalo se je vojno leto 1944, ko sta matematik J. von Neumann in ekonomist O. Morgenstern objavila svojo The theory of games and economic behaviour, ki velja za začetek teorije iger. Zametke teorije iger lahko odkrijemo še mnogo prej, že v dvajsetih letih. Razvijala se je v matematičnih krogih. Za nesporno ključno figuro za njeno utemeljitev vsi priznavajo že omenjenega von Neumanna, ki je kot madžarski emigrant v ZDA sodeloval pri projektu Manhattan za izdelavo jedrskega orožja, opravil pionirsko delo pri zasnovi računalnika in bil po vojni član vplivne Komisije za atomsko energijo (dejstvo, da se je proti koncu svojega življenja zasedanj komisije udeleževal na invalidskem vozičku, je sprožilo spekulacije, da je služil za model nastanku filmskega lika dr. Strangelovea v istoimenskem filmu Stanleyja Kubricka). Svoje zanimanje za logično analizo intersubjektivnih relacij naj bi von Neumann razvil ob igranju pokra (ta igra je bila – z blefom vred – tudi tema spisa francoskega matematika Borela v začetku dvajsetih, ki je raziskoval v isti smeri kot von Neumann). Razvoj teorije iger v prvem povojnem obdobju je tesno povezan z jedrsko oboroževalno tekmo in korporacijo Rand. Ta zasebna korporacija, ki se je po koncu vojne izločila iz sestava ameriških letalskih sil, se je v blokovsko razdeljenem svetu, ki ga je mogoče ponazoriti z modelom dveh igralcev, ukvarjala z jedrsko oboroževalno tekmo in v ta namen najela tudi nekatere najvidnejše teoretike iger (med njimi von Neumanna, Johna Nasha in Howarda Raiffo). Morda je prav ta povezanost razvoja teorije iger z oboroževalno tekmo povzročila njen zaton v začetku šestdesetih in njeno stagnacijo, ki je – z nekaterimi vmesnimi izvirnimi prispevki – trajala kar dvajset let. Od začetka osemdesetih je zanimanje za teorijo iger v strmem vzponu in kaže, da smo danes v podobnem stanju kot v času njenega prvega razcveta, ko se je zdelo, da so rešitve marsikaterega problema sociologije in ekonomije dosegljive z nekajletnim trdim delom analitikov. Tudi če za rojstno leto teorije iger priznamo l. 1944, nas od tega časa loči že pol stoletja, kar je že spoštljiva starost za teorijo, ki izpričuje svojo vitalnost z notranjim in zunanjim razmahom. Število in strokovni profil teh, ki se z njo ukvarjajo na teoretski ravni, ali jih teorija iger zanima kot sredstvo, od katerega si obetajo rezultate na svojem specifičnem področju delovanja, se je namreč medtem močno pomnožilo. Starost in razmah teorije iger sta že tolikšna, da je “novost” prodrla tudi do narednika policije in prek njega do poprečnega televizijskega gledalca. Tako kot drobci in koncepti nekaterih drugih teorij, npr. Marxove ali Freudove, tudi kosi teorije iger že postajajo obči topos. Novost za teorijo iger je danes ta, da vstopa v popularno kulturo: postaja sestavni del naše vsakodnevne kulture konca tisočletja in v tej luči se pokaže za tem bolj zgovorno dejstvo, da je v Sloveniji bila deležna le majhne pozornosti, vsaj sodeč po številu izvirnih in prevodnih izdaj, ki bi se dotikale problemskega kroga teorije iger. V začetku je bila teorija iger modeliranje interakcije dveh akterjev v jedrskem boju na življenje in smrt. Zato so bile raziskave sprva usmerjene na t.i. “nekooperativne igre vsote nič” (zero-sum noncooperative games), v katerih je dobiček/ izguba enega igralca enak izgubi/dobičku drugega in je skupni seštevek enak nič. Te igre so skušale zajeti odnose med totalnima antago-nistoma. Kasneje so pozornost pritegnile igre, katerih vsota ni nič in so lahko model mnogo številnejšim življenjskim situacijam, nenazadnje za odnose med ekonomskimi subjekti. Teorija iger je tako ponudila svojo podporo neoklasič-nim ekonomskim teorijam. V osemdesetih se je 280 Čitalnica recenzije njeno aplikativno polje razširilo na biologijo, politično teorijo in moralo. J. Maynard Smith je v delu Evolution and the theory of games (1982) uporabil koncept Nashevega ravnotežja, da bi preučeval preživetveno sposobnost določenih vedenjskih vzorcev fenotipov živalskih vrst v konkurenci z drugimi fenotipi. V politično teorijo je teorijo iger zaneslo iz ekonomije, začenši z delom K. J. Arrowa Družbena izbira in vrednote posameznikov (1951; v slovenščini je izšlo v zbirki Prevodi) in A. Downsa (An economic theory of democracy; 1957), tradicijo, ki jo nadaljujejo J. Buchanan, K. Binmore, A. Schotter (Economic theory of social institutions; 1981), A. Sen in R. Sugden (The economic of rights, cooperation and welfare; 1986). Če ne že prej, je teorija iger odločno posegla v teorija morale vsaj s pomembno knjigo D. Gauthierja Morals by agreement (1986). V zadnjih letih svojo eksplikativno moč teorija iger preizkuša tudi kot prizmatsko orodje interpretacije klasikov politične filozofije, ki so nakazovali njeno problematiko. Med temi deli naj omenim knjigo Jean Hampton o Hobbesu (Hobbes and the social contract tradition; 1986), ki odnose med posamezniki v naravnem stanju bere skozi zapornikovo dilemo. Ekspanzija teorije iger je privedla do tega, da danes mnogi v njej vidijo teorijo, ki ponuja nič manj kot poenotenje polja delovanja vseh družboslovnih znanosti in obenem tudi njihov mi-krološki teoretski temelj. Če sprejmemo trditev. da je bistvo socialnega življenja interakcija, se lahko zdi, da je teorija iger v dobrem položaju, da svojo obljubo izpolni. Njen namen je namreč izdelati občo nenormativno teorijo interakcije dveh ali več racionalnih akterjev. Tako sta igro definirala že njena utemeljitelja: igra je interakcija med igralci v skladu s pravili, ki določajo poteze sodelujočih, in niz izidov, ki jih s svojimi potezami ti lahko dosežejo. Najbrž bi težko našli socialni pojav, ki bi ga ne mogli bolj ali manj zadovoljivo opisati s sredstvi, ki so na voljo teoriji iger. Z njenim aparatom je mogoče analizirati marsikaj, od prečkanja ceste do poštenosti pri prijavi davčne osnove, od delovanja strank do vprašanja spoštovanja miru v meddržavnih premirjih. Aparat teorije iger je zgrajen na treh, štirih temeljnih podmenah. Predpostavlja, da v igri sodelujejo neodvisni akterji, ki se zavedajo, da sta rezultat in koristnost njihovih izbir odvisna od izbir soigralcev, da so igralci instrumentalno racionalni, da imajo skupno vednost o tej racionalnosti in da poznajo pravila igre. V teh daljnosežnih premisah je viden izvor teorije iger v ekonomističnih teorijah. V njih je izražen model homo economicusa, ki ga uporabljajo neokla-sični ekonomisti: individualni subjekt, ki se racionalno odloča glede na svoje preference (subjektivno pojmovane koristi) in to počne v prepričanju, da tako počnejo tudi drugi akterji, s katerimi stopa v interakcijo. Razmislek o teh premisah teorije iger nas s področja ekonomske teorije vrača v njena filozofska nedrja, iz katerih se je razvila. Spomnijo nas na liberalne in predliberalne teorije, ki so se razvijale od 17. stoletja naprej in gradile na pre-misi metodološkega individualizma (tako poj-movan homo economicus je pogosto identificiran s humovskim odgovorom na vprašanje, kaj je človek, mogoče pa bi bilo pokazati, da je definicija človeka, katere avtorstvo pripisujejo Humeu, prisotna že pri Hobbesu). Če se metodološki individualist zadovolji z ugotavljanjem, kako so institucije nastale iz dejanj individuov, gre liberalni teoretik korak dlje in trdi, da je dobra in legitimna samo tista družbena institucija, ki bi dobila soglasje za ustanovitev od vseh, ki so podvrženi njenim odločitvam. Liberalne teorije so v tej luči podvrsta individualističnega pristopa, ki si prizadeva konstruirati družbeno izhajajoč iz racionalnega delovanja posameznikov; individuum je predhoden družbi in družba je njegov proizvod. Na politične teorije, ki so postavljale posameznega človeka kot naravno bitje pred družbo in na družbo z njenimi institucijami vred gledale kot na (dogovorni) proizvod racionalnih izbir individuov (pogodbeni prehod iz naravnega v civilno stanje), lahko gledamo kot na vprašanje, ki je rešljivo s pomočjo teorije iger. V tej zvezi je mogoče pojasniti, zakaj je zapornikova dilema doživela večjo pozornost kot druge igre. Poleg nje avtorja omenjata še dve igri. Prva je t.i. “igra koordinacije”, kjer gre za igralca, ki nista v konfliktnem razmerju in se eden od njiju Čitalnica 281 recenzije hoče prilagoditi drugemu, vendar ne pozna njegovih namer. Druga je t.i. “igra jastrebov in golobov” (hawk-dove game – spet obče mesto političnih analiz!), ki v premise postavi mešanico konfliktnosti in kooperacije. Ob plenu, za katerega se potegujeta dva igralca, lahko vsak od njiju zavzame držo jastreba, ki hoče zase levji delež, ali goloba, ki se zadovolji s podrejeno vlogo in manjšim deležem. Če oba igrata vlogo jastreba, je zastavek boja izgubljen za oba, če sta oba “goloba”, je uživanje razdeljeno na enaka deleža, če sta v različnih vlogah, pa v neenaka deleža. Zapornikova dilema se od obeh omenjenih iger odlikuje po tem, da sloni na konfliktu interesov. Predpostavlja dogovor (npr. tatov o molčečnosti) in ga postavlja ne preizkušnjo, ki naj pokaže, ali ga je razumno spoštovati, če ne vemo, ali ga bo spoštoval tudi drugi v okoliščinah, ko mu korist narekuje, naj ga krši. Vprašanje, ki si ga postavljata oba igralca, je, ali me bo drugi varal, in kaj bo z menoj, če me bo. Dilema torej odloča med razumnostjo kooperacije in izdaje; ali drugače, kooperacija ni predpostavljena, kot je v drugih dveh igrah, temveč se mora s pozitivnim odgovorom na dilemo šele utemeljiti kot pametna drža, katere rezultat ne bo oškodovanje samega sebe. Če dokažemo razumnost kooperacije, smo postavili solidne temelje kolektivnemu subjektu; če ne, so posledice neprijetne. Vsakemu kolektivnemu subjektu (in tudi vsaki politični instituciji, ki je po podmeni posledica kolektivnega dejanja) ob resnejši preizkušnji grozi razpad zaradi strukturnih razlogov. S tem je pojasnjeno, kaj lahko prispeva teorija iger k politični teoriji in zlasti k tistim med njimi, ki slonijo na predpostavki metodološkega indivi-dualizma. V izvornem zgledu dileme je morda zavajajoče to, da je zapornikoma po zajetju onemogočena medsebojna komunikacija. Toda to ni bistveni moment njenega porajanja. Prav lahko si zamislimo zglede za dilemo, ko je komunikacija med igralcema mogoča. Avtorja knjige jih ponudita več. Lahko si jo npr. zamislimo kot vprašanje zaupanja v ekonomskih transakcijah, ko plačilo in izročitev blaga časovno ne sovpadata. Prav tako za njeno delovanje ni bistvena omejitev na dvojico igralcev. Med vsemi poseb- nimi primeri dileme je nemara največjo pozornost raziskovalcev pritegnil problem n-igralcev (znan kot free rider problem). Zgled za tako zastavitev dileme je lahko problem implementacije ekološke politike. Predpostavimo, da si igralec želi čistejšega okolja in da obstaja priprava (npr. katalizator avtomobilskih izpušnih plinov), ki ga za določeno ceno ustvarja, vendar je priprava učinkovita le, če jo uporablja veliko število ljudi. Presoja posameznika o tem, ali jo bo vgradil ali ne, sledi logiki razmisleka zapornika. Najpamet-neje je – ne glede na to, kaj storijo drugi – da naprave ne vgradi. Če jo bodo drugi, tem bolje; če jo ne bodo, ne bo na zgubi. Na ta način in z enakimi rezultati bi lahko analizirali odnos posameznikov do vseh javnih dobrin. Kot pravita S. P. Hargreaves Heap in Y. Varoufakis, zapornikova dilema “fascinira, ker je interakcija, v kateri individualno zasledovanje tega, kar se zdi racionalno, privede do kolektivno poraznega izida” (str. 146). Ta porazen izid pa močno omaje tudi temelje liberalizma. Če sprejmemo tezo, da je zapornikova dilema igra, ki ponuja sprejemljiv model za opis zelo obsežnega razreda življenjskih situacij, je rezultat porazen, kajti med teoretiki iger z redkimi izjemami vlada širok konsenz, da je v zapornikovi dilemi racionalno kršiti dogovore. Prav zato je veliko pozornost zbudilo omenjeno delo Gauthierja – še vedno je sub iudicio analitikov –, saj ponuja dokaz za racionalnost spoštovanja dogovorov. Poudarek na povezanosti teorije iger in politične teorije je ena od izstopajočih odlik knjige. Napisanih je bilo že nekaj uvodov v teorijo iger, vendar – kot poudarjata avtorja – nobeden od njih teorije iger ni umestil v širši okvir družboslovne metodologije. S povezavo teorije iger s temeljnimi filozofskimi vprašanji družboslovja sta avtorja ubila dve muhi na en mah: teorijo iger, doslej predvsem domeno ekonomistov, ki niso znali prepoznati njenih filozofskih zastavkov, so le te približali, družboslovcem, ki so vznemirjeni zaradi imperialističnega vdora ekonomije v njihovo raziskovalno polje, pa so ponudili seznanitev z orožjem “nasprotnika”, ki ga je mogoče preokreniti tudi proti njemu. Nikakor ne gre pozabiti, da pričujoči uvod v 282 Čitalnica recenzije teorijo iger sebi pripisuje oznako kritičnega uvo- tivacije ljudi, kot jim jo pripisujejo dosedanji moda. Naloga, ki sta si jo avtorja zastavila, da širo- deli igralnih propozicij. To skepso formulirata tudi kemu krogu potencialnega bralstva približata v alternativo: bodisi bo to kompleksnost dejan-dokaj zapletene logiške koncepte, ki so običajno skega ravnanja in motivacij realnih “igralcev” obteženi z ezoteričnimi tehnikalijami logičnih teoriji uspelo inkorporirati v svoje simulacije bo-računov, je s tem še bolj zahtevna. Knjiga ni samo disi bo morala teorija iger opustiti individualis-pregledna – čeprav ne izčrpna – predstavitev tično premiso, na kateri je doslej gradila. temeljnih konceptov in problemov teorije iger, Vse kvalitete knjige: jasnost in selektivnost napisana je v razmeroma preprostem izrazju, prikaza, ažurnost (opremljena je z bogato biblio-brez odvečnih formul in garnirana s preprostimi grafijo, ki sega krepko v devetdeseta, in z inser-zgledi za tiste, ki ne morejo slediti njenim ab- ti, ki predstavijo pomembne ugovore ali dru-straktnim izpeljavam, tako kot se za uvajalno gačne stranske poglede na glavno nit besedila), besedilo spodobi. Vendar je tudi več kot to. Oz- minimalizacija tehničnega znanja, ki jo zahteva naka “kritični uvod” je povsem upravičena. Av- od bralca, zgledi, vključeni v širok in dokaj gosto torja v bralcu nikakor ne zbujata velikih iluzij o prepreden filozofski okvir – vse te značilnosti so integrativni moči teorije iger, temveč prikaz dobri razlogi za zavzemanje za njen prevod v sprotno spremljata s kritičnimi ekskurzi, ki za slovenščino. Ob teh obstoji vsaj še eden: sama uvajalno besedilo v pravšnjih odmerkih poteg- teorija iger, ki je enostavno tu; dobršen del anglo-nejo v igro tako rekoč vsa velika imena zahodne saške filozofske produkcije jo razvija ali jo ima mišljenjske tradicije na področju politične filo- za (vse)mogočno orodje, kar ne dopušča ni-zofije. Od Hobbesa do Marxa, od Humea do komur več lagodja njenega nojevskega nepo-Wittgensteina, od Rousseauja do Webra in znavanja. Poznavanje je pogoj vrednotenja. Rawlsa – vsi nastopajo kot akterji široko zastavljene filozofske diskusije o premisah teorije iger. Sklep, do katerega se avtorja dokopljeta za teorijo iger, nikakor ni slavilen, a tudi porazen ni. Ambicijo, da bi postala integrativna teorija družboslovja, zavrneta. Problemi so s sprejemljivostjo njenih premis (teorija iger ne more kaj prida prispevati k analizi posredovanja vrednot s socialnem okoljem, ki individua “obarva”); sporni so tudi sklepi, ki jih teorija iger iz njih naredi (npr. ko iz premise, da med igralci obstaja skupna vednost, privzame tezo, da ta vednost pomeni tudi konsistentno razvrščena prepričanja) in – četudi bi sprejeli oboje, tako sporne premise kot njihove nasledke – vprašljiva je napovedna vrednost njihovih rezultatov. Velik del iger namreč dopušča širok spekter veljavnih izidov, kar zmanjšuje operativnost teorije. V zadnjem poglavju se posvečata pregledu empiričnih raziskav, kako ljudje v laboratorijskih pogojih dejansko igrajo igre, in opozorita na diskrepanco med modeli in realnim ravnanjem ljudi. Od tod njuna skepsa do ustreznosti dosedanjih teoretskih simulacij vedenja ljudi: zdi se, da je iz teh eksperimentov mogoče sklepati na večjo kompleksnost mo- Čitalnica 283 recenzije Borut Mekina PO KOSILU PA ŠE MALCE CERKVE ... Thomas Luckmann. Nevidna religija, Krt, Ljubljana, 1997. 148 strani. Čeprav je knjiga Thomasa Luckmanna (po materi Slovenca, če je to pomembno) izšla že pred več kot tridesetimi leti in je kasneje doživela vrsto prevodov (kot pravi Marko Kerševan v izvrstni spremni besedi, pa je odmevala le v strokovni javnosti, saj je morda malce težje razumljiva), se zdi, kot da je še posebej primerna za naš čas, nabit s prepiri o smislih, krizi vrednot, neenotnosti mase slovenstva in poplavi različnih kvazireligij, religij, sekt – kakorkoli jih že imenujemo. Zdi se, kot da z zaostankom prihajamo v tisto stanje, kjer so se zahodne družbe znašle že pred časom, saj smo priča pravi poplavi razglabljanj o izgubljenosti generacije X, pasivni vdanosti med študenti, tradicionalni nazadnjaškosti novih generacij, discipliniranosti, dolgočasnosti ... V ZDA, kjer so ti procesi prav gotovo veliko bolj poudarjeni in od koder tudi izvirajo Luckmannovi pogledi na sodobno družbo, je v začetku osemdesetih v obliki knjige izšla case študija 200 primerov, “Habits of the Heart”, ki je skušala najti odgovore na strukturne spremembe ameriške družbe. Avtorji so v knjigi zapisali: “Česar se najbolj bojimo in kar ovira novemu svetu, da bi se rodil, je, da si ne upamo opustiti in zamenjati naših lastnih sanj o privatnem uspehu za veliko bolj resnično integrirano družbo. Če tega ne bomo sposobni, bomo uničili našo ločenost in individualnost, ki se bo zrušila v odvisnost in tiranijo.” (Bellah in drugi, 1986: 286) Glede na te tendence se ne moremo upreti prerokbi, da ni zgolj privid, da se nekaj z zahodno družbo dogaja, temveč, da se ta resnično v temeljih spreminja. Morebiti zaradi vse večje specializacije in diferenciacije ta izgublja splošno dojemljiva normativna pravila. Posamezniki vse bolj živijo v ločenih svetovih, komunikacija, ki je kaj več kot izmenjava vljudnostnih fraz (empatija), pa vse težje funkcionira. V centru teh razprav o “novi moderni družbi” je pogosto infiltrirana ideja spremenjenega odnosa do dela. Problematizira se pojem produktivnosti, išče se smisel vse večjega napredka, uspešnosti, discipliniranih pasivnih posameznikov, ki so pripravljeni zastaviti vse za uspeh, za številke. Za preučevalce religioznosti je prav tu njihovo izhodišče: Pravijo, da moderni človek uporablja religijo, da bi izboljšal svojo produktivnost, kar bi naj bilo v nasprotju z motivacijo do religioznosti ljudi “nekoč”. Formira se religiozni trg, kjer se večne resnice zrelativizirajo. Vprašanje, ki ostaja, pa je, kako takšen spremenjen odnos do najpomembnejšega osmišljevalca (religije) vpliva na družbo, oziroma, s čim se je zapolnilo tisto prazno mesto, kjer je nekdaj obstajal “zadnji smisel”. Knjiga Thomasa Luckmanna je sposobna odgovoriti na nekatera od teh vprašanj, hkrati pa se zavestno distancira od moralnega vrednotenja sprememb, kar je verjetno redek primer takšne doslednosti. Luckmann noče odgovoriti na vprašanje, ali je to dobro ali slabo, temveč le analizira spremembe. Seveda je bil pri Luckmannu takšen pristop veliko lažji, medtem ko je danes vrelišče 284 Čitalnica recenzije dovolj visoko, da se to več ne da. V vsebinsko prvem in najobsežnejšem delu knjige avtor poskuša razložiti nekatere pojme ter teoretično ozadje, šele proti koncu pa teorijo uporabi “v praksi”, na moderni družbi. Nekateri nadvse zanimivi in drzni zaključki, ki jih knjiga ponuja, se zdijo zelo podobni zaključkom, do katerih je prišel Max Weber v svoji študiji kitajskega konfucionizma. Čeprav je med Webrom in Luckmannom petdeset let temeljitih sprememb, čeprav oba uporabljata različno metodologijo in predmete analize, se zdi podobnost prav neverjetna. S primerjavo obeh pristopov bi lahko sklenili, da imata kitajska družba, ki bi jo naj odločilno oblikoval konfucionizem, in moderna zahodnoevropska družba s krščansko–protestantskimi koreninami popolnoma različen (nasproten) izvor, ki pa vodi k podobnim posledicam. Kitajska družba npr. nikoli ni razpolagala s kakršnimkoli od oblasti neodvisnim etičnim (normativnim) sistemom, zahodna družba pa tega vedno bolj izgublja. Odločilna je razlika v pojmovanju boga (s čimer je pogojen nauk o odrešitvi, ki bi naj vplival na socialno obnašanje ljudi). V konfucionizmu obstaja odsotnost personalnega boga. Zaradi potrebe po upravljanju z velikimi namakalnimi sistemi se je oblast centralizirala do te mere, da so cesarji dobili božje lastnosti (bili so smrtni bogovi, t.i. “rainmakerji”), hkrati pa je zrasla ideja še močnejše sile od samih cesarjev, ki pa ni mogla biti identična njim (torej personalizirana), temveč popolnoma nepersonalna. Tako na Kitajskem najmočnejši bogovi nimajo človeške podobe, ampak postajajo sorazmerno s svojo močjo vedno bolj nečloveški, fluidni, brez vsake oblike. Konfucionizem je k temu seveda odločilno prispeval. Najvišja sila tako postane stanje samo, neskončno obstajanje reda v bistvu status quo. Nasprotovanje redu stvari je zato greh najvišjega ranga (zato na Kitajskem vse tako dolgo traja ...). Poleg odsotnosti disidentstva, ki temu sledi, je najpomembnejša značilnost odsotnost vezi med bogom in vernikom. Neosebna moč “neba” ljudem ne govori neposredno, temveč se jim razodeva skozi način zemeljske ureditve, navade, običaje in tradicijo; vse to je del kozmičnega reda, vsaka sprememba pa pomeni rušenje harmonije. Verniki zato ne posedujejo od oblasti in zemeljske ureditve neodvisnega normativnega sistema, nekakšnih ponotranjenih principov, ki bi jim jih takšen neoseben bog, ki ni bog, lahko posredoval. (Zato tudi niso sposobni upora v imenu višjih resnic.) Tako je odsotna še ideja naravnega prava, iz katerega v Evropi izhajajo človekove pravice, odsotno je racionalno pravo, filozofija ... Vse je le praksa brez teorije, pravi Weber. V zahodni Evropi pa je šel razvoj v popolnoma drugo smer. Bog je postajal vse bolj “oseben”, “blizu” vernikom, še posebej preko protestan-tizma, ki je želel pretrgati z vsemi institucionaliziranimi posredniki med njimi in bogom (Cerkev). Socialno obnašanje, ki iz teh dveh religioznih tradicij sledi, je torej pogojeno z obljubo odrešitve, ki je konfucionizem ne pozna. Konfucionizem tako ne definira posameznikovega obnašanja, oziroma ima pri tem majhno vlogo, kar posledično pomeni, da se od norm osvobojeni posamezniki hitro prilagajajo obstoječim socialnim rutinam (konformizem). Ni avtonomnega subjekta, življenje posameznika je le zaporedje dogodkov. Weber gre celo tako daleč, da trdi: “Od začetka našega štetja se na Kitajskem nikoli več ne pojavi kakšen resnično avtonomen mislec.” (Weber 1963: 440) Množice so ubogljive a hkrati nesposobne upora proti težavam socialnega življenja. In prav nekaj izmed teh, zgoraj naštetih ugotovitev, naniza Thomas Luckmann v svoji “Nevidni religiji”, le da govori o današnji, zahodnoevropski družbi. Pravi, da je družbena struktura prenehala na koherenten in obvezujoč način posredovati med subjektivno zavestjo in izkustvi iz transcendence. Ne obstaja več splošen in samoumeven ter obvezujoč družbeno konstruiran model zunajvsak-danje realnosti (odsotnost splošnega normativnega sistema). Norme posameznega podsistema postajajo vse bolj neodvisne od pravil, ki urejajo delovanje v drugih podsistemih. Religija se privatizira in postane izključna stvar zasebnega izbora na religioznem trgu, je le stvar, ki jo je mogoče kupiti. Posameznik se v kulturo in sveti kozmos vklju- Čitalnica 285 recenzije čuje kot kupec, izbira navidezno večne in vseobsegajoče norme ter etiko. Reklama za Transcendentalno meditacijo (TM) npr. pravi: “Varuje vas pred stresom in prihodnjimi boleznimi. TM je enostavna tehnika, s katero lahko razvijete vaše prave potenciale. Ne zahteva nobenega verovanja ali spremembe vašega življenja.” (Bruce 1996:176) O tem trgovanju z religioznostjo poroča tudi Weber. Na Kitajskem je bila izbira bogov pogost pojav, bogove so menjavali in trgovali z njihovimi uslugami. Leta 1455 je npr. cesar imel karajoč govor duhu hriba Tsai. Za kazen so kasneje prekinili z rituali in se bregu, katerega zaščitnik je duh bil, maščevali z golosekom (z drugimi besedami: bogove so vzgajali). Dalje, pravi Thomas Luckmann, struktura sveta ne more več biti posredovana naslednjim generacijam. Posledica je nezmožnost izpolnjevanja vlog in delni umik iz sveta ali pa mučeni-štvo (pasivna vdanost v usodo in prilagoditev svetu in nedejavnost v socialnem življenju ter nemotiviranost zoperstavljanja težavam vsakodnevnega življenja v konfucionizmu). Osebna identiteta prinaša s seboj obširna področja neopredeljene lastne biografije. Če se resnično dogaja, kar lahko ugotovimo iz primerjave, to pomeni izginjanje političnega (avtonomnih posameznikov), krepitev oblasti in odnosa med oblastjo ter podaniki v obliki gospodarja in ovčic. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni rojstva novega “totalitarizma”. Pri tem odnosu (gospodar – ovčice) je zanimivo in morda nepričakovano, da se oblast ne obnaša gospodovalno ali tiransko (kljub odsotnosti vseh kontrol – disidenstva), temveč skrbeče, saj v družbi ne obstaja boj za moč in dominacijo. To je zgolj površna, zanimiva primerjava. A če se to res dogaja, je to prav gotovo proces, ki je tako lasten našemu svetu, da se nanj ne da posebej vplivati. A kaj reči ob zahtevi, da se moramo sprijazniti s smrtjo političnega, da moramo brez pripomb sprejeti oblast. Anekdota iz slovenske novinarske “srenje” na čisto praktičen način predstavlja tendence, o katerih smo govorili. Ko starejši novinarji z daljšimi izkušnjami primerjajo tisti “nekdaj” s tem “danes”, pravijo, da je včasih bila sramota hoditi po tiskovnih konferencah in se posluževati vladnih virov. Danes pa baje brez tega več ne gre. Edini strokovnjak na svojem ozkem področju je lahko le še državni uslužbenec, ki npr. novinarjem tu in tam potisne kakšno stvar pod mizo, iz katere potem nastane zgodba avtonomnega raziskovalnega novinarstva (afera). Luckmann bi temu rekel, da se pravila in norme iz enega subsistema (npr. “zdrava pamet vsakdanjega izkustva”) ne morejo več aplicirati na drug subsistem. Posledice so podobne, če podaniki nimajo nobenega avtonomnega etničnega/normativnega sistema ali pa je ta tako ozko specializiran, da velja le zanj, ki si ga je sam tudi izmislil in ki ga drugi v njegovem svetu niti ne razumejo. Knjiga Thomasa Luckmanna Nevidna religija, ki smo jo z velikim zaostankom dobili v slovenskem prevodu, je dobra investicija za vsakogar, ki ga ta vprašanja zanimajo. Tudi zato, ker je na koncu Marko Kerševan med svojimi mislimi predstavil izčrpen razvoj sociologije religije v Sloveniji. LITERATURA: Bellah, N. Robert; Madsen, Richard; Sullivan, M. William; Swidler, Ann; Tipton, M. Steven (1986): Habits of the Heart: Individualism and Commitment in American Life, Harper & Row, New York [etc.]. Bruce, Steve (1996): Religion in the modern world: From catedrals to cults, Oxford university press, New York. Weber, Max (1963): Gesammelte Aufsätze zur Religionssoziologie, J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), Tübingen. 286 Čitalnica prikazi in pregledi Thomas Luckmann Nevidna religija Prevedel Friderik Klampfer, Krt 104, Zalo`ba Krtina, Ljubljana 1997 Nevidna religija je po Družbeni konstrukciji realnosti (1988, v prevodu Aleša Debeljaka) že drugo delo Thomasa Luck-manna, dostopno v slovenskem prevodu. Nedvomno je temu botrovalo dejstvo, da je avtor po materi Slovenec (roj. leta 1927 na Jesenicah) in kot priznan strokovnjak že dolgo navzoč v sociološkem dogajanju na Slovenskem. Na prvi pogled se Nevidna religija ne zdi nič posebej pomembnega; tenka knjižica, ki šteje skupaj z vsemi predgovori, spremnimi besedami in kazali borih 150 strani, nima v svoji fizični pojavnosti ničesar, kar bi kazalo na tehtnost misli, ki jih nosi v sebi. Slovenski izdajatelj oziroma oblikovalec se je odločil za nevpad-ljive, bledosive platnice, ki so za nameček celo mehke. Edino, kar opozarja na tehtnost dela, je Brechtov domislek, ki bralca zbode že na prvi strani: Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! (to je sicer moto celotne Knjižne zbirke Krt). Tudi slogovno je Luckmannov tekst neprivlačen; avtor razpleta svoje misli na tipično znanstven, suhoparen način, brez literariziranja. In vendar je tekst berljiv in razumljiv tudi za tiste, ki niso inicirani v svet sociologije religije. K temu med drugim pripomore dejstvo, da Luckmann večkrat ponavlja in na enostaven način povzema svoje poglavitne teze ( kar ima tudi negativno plat, saj lahko daje vtis nesistematičnosti). Poleg tega pa Luckmann religijo na prepričljiv način povezuje z drugimi družbenimi pojavi ter presega meje religiologije in posega v različne sorodne družboslovne vede. Še zlasti očitno je njegovo navezovanje na sociologijo znanja; to ni naključje, saj je prav v to območje bil usmerjen njegov dolgoletni intelektualni napor, katerega plod je tudi že omenjena Družbena konstrukcija realnosti. Pojav religije Luckmann izpeljuje iz antropoloških nastavkov, zlasti iz t.i. družbenega procesa individuacije/socializa-cije, v katerem človek presega zgolj biološko naravo in postaja član družbe. Posameznik v tem procesu vključuje svoje subjektivno izkustvo v vnaprej dan sistem smisla (svetovni nazor), ki je po Luck-mannu temeljna oblika religije. Ta temeljna oblika se v vsakokratnem zgodovinskem trenutku pojavlja v čisto specifični, zgodovinski obliki religije, vezani na sočasno družbeno strukturo. Ena izmed takih družbenih oblik religije je institucionalno specializirana religija, torej cerkev. Ta si je v stoletjih svoje največje moči, opozarja Luckmann, povsem prisvojila pojem religije; prevladalo je prepričanje, da religije zunaj cerkve praktično ni. Eden bistvenih prelomov, ki jih omogoča Luckmannovo pojmovanje religije, je prav brisanje samoumevnega enačaja med religijo in cerkvijo. Že zaradi te izhodiščne teze je Nevidna religija še vedno aktualen tekst; enačaj, proti kateremu je svoje intelektualne moči v šestdesetih letih usmeril Luckmann, je še vedno močno prisoten ne le v zavesti laikov, temveč tudi strokovnjakov – morda še posebej očitno, ko se zapletajo v bolj ali manj politično obarvane spore med Cerkvijo in Državo. A ne le, da je (bila) religija v institucionalizirani obliki, torej v obliki cerkve, časovno omejena na čisto določeno zgodovinsko obdobje in takratno družbeno strukturo; cerkev je tudi, kot opozarja Luckmann, prostorsko omejen, v svetovnem merilu redek pojav, značilen predvsem za Zahod. Iz tega lahko izpeljemo misel, da je obravnavanje religije kot izenačene s cerkvijo etno-, če ne kar evropo-centrično. Mnoge družboslovne vede so v pričujočem stoletju priznale in deloma tudi presegle svojo kratkovidnost, zaradi katere so svoj predmet sodile z izrazito enostranskega gledišča, gledišča evropske oz. zahodne družbe novega veka. Sociologija v tem ne more biti izjema; ena njenih kratkovidnosti je zanemarjanje t.i. arhaičnih kultur oz. še vedno obstoječa (čeprav večkrat problematizirana) delitev kompetenc med sociologijo in socialno antropologijo, ki velja tudi znotraj proučevanja religije. Medtem ko naj bi se sociologija religije usmerjala bolj na sodobne družbe in procese modernizacije, so domena socialne antropologije arhaične religije. Luckmannov koncept religije omogoča preseganje te dvodelitve in vsaj v temelju (zaradi že omenjenih antropoloških izhodišč) enotno obravnavanje vseh religioznih pojavov ne glede na kulturo, čas, oziroma prostor, v kateri so nastale. V zaključnih poglavjih se Luckmann loti tradicionalno sociološkega vprašanja religije v sodobni družbi: “... norme tradicionalnih religioznih institucij, kot so se utrdile v uradnem ali nekoč uradnem modelu, nam ne morejo več služiti kot merilec pri ocenjevanju religije v moderni družbi”. V poplavi konkurenčnih svetovnih nazorov cerkev vse bolj postaja zgolj ena izmed možnih oblik religioznosti ter hkrati izgublja svojo vseobsegajočo integracijsko funkcijo, trdi Luckmann. Cerkev v moderni družbi ne legitimira več celotne družbene strukture, temveč postaja le ena izmed institucij. Posameznik se v procesu socializacije vključuje v različne institucije in znotraj njih prevzema različne vloge, ki jih ne povezuje enotna struk- Čitalnica 287 prikazi in pregledi tura smisla. Ta se lahko izoblikuje samo v polju zasebnosti; posameznik svobodno črpa iz zaloge različnih verzij svetovnih nazorov in si ustvari svoj sistem preferenc, svojo “zasebno religijo”, pravi Luckmann. Institucija cerkve mu pri tem ni poglavitna opora; zasebno obliko religije podpirajo različne drugotne institucije, zlasti družina in mediji. Avtor v zaključku zasebno ali nevidno religijo prepričljivo poveže tudi z mnogimi očitnimi pojavi sodobne družbe: poveličevanje mladosti, spolnosti, poudarjanje strpnosti in družine. Tako izoblikovan koncept nevidne religije je mogoče plodno uporabiti tudi kot miselno orodje za obravnavo pojavov, ki so se izoblikovali v desetletjih po nastanku Nevidne religije: npr. new age, politizacija religije (v obliki fundamentalističnih religij, spletov nacionalizma in specifične religije). Nenazadnje pa je na osnovi Luckman-novih kategorij mogoče obrazložiti tudi paradokse, na katere kažejo statistične raziskave tudi v Sloveniji: pojav evidentno religioznih prepričanj in ravnanj pri deklariranih ateistih ali nereligioznih in obratno, npr. zavračanje temeljnih dogem Cerkve pri deklariranih katolikih. Slovenska strokovna javnost je tako končno dobila enega klasičnih tekstov novejše sociologije religije, še vedno pa čakajo na prevod druga, morda še bolj elementarna religiološka dela, katerih avtorji pač nimajo take “sreče”, da bi bili Slovenci. Naj omenimo vsaj Durkheimove Elementarne oblike religioznega življenja in Webrove študije o svetovnih religijah. Sabina Mihelj Med predniki, predhodniki, bli`njiki in sorodniki na ravniku: Odprava v Kenijo, 1996 Uredil Iztok Saksida, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete in Oddelek za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1997, 211 str. Lansko zimo je v Kenijo odpotovala 19-članska ekipa, sestavljena iz študentk, študentov ter profesorjev sociologije kulture, arheologije, geologije in etnologije Po besedah Iztoka Sakside je odprava v Kenijo le eden izmed projektov, s katerimi skušajo zadnjih nekaj let na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani gojiti študij sociologije v povezavi z drugimi disciplinami, zlasti pa z antropologijo, ekologijo, arheologijo in etnologijo, kar naj bi sčasoma vodilo k vse večjemu sožitju in dopolnjevanju med naravoslovjem in družboslovjem. Tako nam pričujoča zbirka esejev ponuja svojevrsten prikaz zgodovinskih dogajanj na vzhodnem delu afriškega kontinenta, ki se na eni strani vrača v čase nastanka vzhodnoafriškega tektonskega jarka, na drugi pa nas seznanja s sedanjim in polpreteklim ekonomsko- političnim stanjem v Keniji. Slednjega se v eseju Na sončni strani Kilimandžara loti Jože Vogrinc, ki nam na nekaj straneh opiše, kako je Kenija sploh postala to, kar poznamo danes pod tem imenom. Kenije kot pojma ali geografske entitete pred britansko kolonizacijo namreč sploh ni bilo, njene meje pa sekajo etnična ozemlja in združujejo v skupni državi na desetine ljudstev, ki govorijo več kot 50 različnih jezikov. Vogrinc nam v svojem prikazu očrta družbena dogajanja, ki so leta 1963 Keniji prinesla neodvisnost, v naslednjih letih pa še zemljiško reformo in vzpon novega, črnega vladajočega razreda. Polpreteklost in sedanjost neodvisne Kenije je prežeta s kopico problemov, povezanih predvsem z bliskovito rastjo prebivalstva (v zadnjih 100 letih se je prebivalstvo Kenije podeseterilo!), etničnimi konflikti ter družbenimi boji za posest nad zemljo. Peter Kisin nas skozi Povest o agrarni reformi pobliže seznani z nekaterimi temeljnimi strukturnimi značilnostmi kolonizacije v Vzhodnoafriškem protektoratu, kakor se je kenijsko ozemlje imenovalo do leta 1920. Konec 19. stoletja so Britanci sklenili sporazum o medsebojnem sodelovanju z Masaji, mnogim drugim upornim ljudstvom pa so kazenske eks-pedicije nasilno odvzemale živino in poljščine. Transformacija predkolonialne afriške ekonomije v kapitalistični produkcijski način, ki je tvoril jedro filantropske ideje imperializma, je v Vzhodnoafriškem protektoratu potekala kot svojevrstna kombinacija ‘južnoafriškega’ in ‘zahodno-afriškega’ modela kolonializma. Naseljevanje belih zemljiških posestnikov, ki je privedlo do belskega izkoriščanja afriškega življa, kombinirano z izdatnim pospeševanjem blagovne produkcije med domačini, postavlja Kenijo oz. Vzhodnoaf-riški protektorat na prav posebno mesto v zgodovini kolonialne Afrike. Turkane, nomadske živinorejce, naseljene zahodno od jezera Turkana, nam v svojem besedilu predstavita Thierno Diallo in Tit Brecelj. Življenje Turkan je zaradi re- 288 Čitalnica prikazi in pregledi lativne geografske izolacije še vedno takšno, kot je bilo pred prihodom angleških kolonialistov. Njihova materialna kultura ekonomija in sorodstveni sistem so tesno povezani z njihovo živino, t. j. kravami, kozami, osli in kamelami. Krave igrajo osrednjo vlogo pri večini menjav med Turkanami. Poleg ekonomske vrednosti k njihovi veljavi prispeva še struktura sorodstvenega sistema, kjer število žena posameznega moškega zavisi od števila krav, ki jih ta pred poroko lahko podari njihovim očetom. Z živalmi so nerazdružljivo povezani tudi inici-acijski rituali Turkan, kakor npr. aspan, tradicionalni dogodek, preko katerega se mladi možje prelevijo v moške. Navkljub skorajda idiličnemu opisu življenja Turkan, pa nas avtorja v sklepnem delu besedila opozorita na globalni vpliv krščanske cerkve na njihovo kulturo. Pokristjanjevanje je nezdružljivo z njihovo poliginično sorodstveno strukturo, uvedba šolskega sistema pa resno ogroža njihovo ekonomijo, saj dečki, ki gredo v šolo, ne zmorejo več opravljati še funkcije pastirjev čred njihovih očetov. Pokristjanjevanje, v zadnjem času pa še razcvet avanturističnega in znanstvenega turizma po mnenju avtorjev tradicionalnega načina življenja Turkan ne le vidno spreminjata, temveč resno ogrožata Drugi del knjige se prične z esejem Aleksandra Horvata Tektonika plošč in evolucija hominidov. V njem je opisan vpliv strukturnega razvoja vzhodnoafriškega tektonskega jarka na evolucijo hominidov scenarij, bolj znan pod imenom ‘zgodba iz vzhodne strani’. Povečane tektonske aktivnosti naj bi pred kakšnimi osmimi milijoni let povzročile nastanek morfološke pregrade med vzhodnoafriškim tektonskim jarkom z nadmorskimi višinami pod 500 m in zahodnim višavjem z nadmorsko višino nad 2000 m. To dogajanje je Afriko razdelilo na dva dela: nižino z aridno klimo in savansko pokrajino na vzhodu in na zahodno višavje z gozdom in humidno klimo. Skupni predhodniki hominidov in pon-gidov so se vsak na svoj način adaptirali na novonastale klimatsko ekološke pogoje: potomci na zahodu so nadaljevali s prilagoditvami na humidno klimo in življenje na drevju ter se razvili v Panidae, potomci vzhodne populacije pa so se morali prilagoditi na življenje v neporaslem, odprtem in aridnem okolju. Novim okoliščinam so se med drugim prilagodili tudi s pokončno hojo, eno osnovnih značilnosti Hominidae. Najnovejše najdbe, 3,5 milijona let stari fosilni ostanki avstralopitecin v Čadu, 2500 km zahodno od vzhodnoafriškega tektonskega jarka, so na ‘zgodbo z vzhodne strani’ vrgle senco dvoma. Svoj dvom v afriški izvir človeštva izrazi v članku Poti in stranpoti našega razvijanja: zadnjih 5 milijonov let tudi Iztok Saksida Nove najdbe v Evraziji in nove analize nekaterih starejših najdb nudijo dobro podlago za razvijanje alternativnih modelov naše evolucije. Ena izmed možnih razlag, ki se ne naslanja na vero v skupnega prednika, ki naj bi se v teku zgodovine razselil po vsem svetu, je ideja o homoplastičnem razvijanju azijskih in afriških erektov Hominoidi naj bi se razvijali tako v Afriki kot Evraziji, najslavnejši zgledi za to pa so morfološke podvojitve nekaterih glavnih tipov placentnih in vrečarskih sesalcev. Osnovni okvir razvoja hominidov je podan z vzporednim nastajanjem brezrepih primatskih oblik tako v Evraziji kot v Afriki. Ločeno nastajanje teh oblik naj bi trajalo vsaj 15 milijonov let, kar močno zamaje temelje vladajoči predpostavki o monofiletskem razvoju vrst v zgodovini življenja na zemlji in hkrati zanika idejo skupnega prednika. Kakorkoli že, četudi je navedena teza preveč drzna za trenutno stanje znotraj paleoantropologije in njej sorodnih disciplinah, pa je Saksida prepričan, da je afriška tektonska prelomnica kvečjemu eno od pomembnih področij, kjer je mogoče zaradi ugodnih geoloških in klimatskih značilnosti celovito proučevati evolucijski proces človeške vrste, nikakor pa ne center nastajanja zgodnjih hominidov. Zbornik zaključuje Boris Kavur s člankom Arheologija vzhodne Afrike: prvo mili-jonletje, v katerem skuša na podlagi arheoloških najdb kamnitih orodij in kosti iz tega območja pojasniti proces povečanja možganske prostornine ter gibljivost rok hominidov in apitekov Le-te naj bi našim prednikom pred približno 2,6 milijoni let omogočile izdelavo prvih kamnitih orodij ter s tem dostop do energetsko bogatejše hrane. Nove strategije preskrbe s hrano so za sabo potegnile tudi razvoj socialnih struktur, običajno znanih pod imenom oldo-wanska orodna tehnologija. Po dosedaj znanih podatkih naj bi ji pred 1,4 milijoni let sledil še Auchelan, katerega najbolj značilno orodje so pestnjaki. Kakor že nekaj prejšnjih zgodb tudi ta ne poteši naše radovednosti. Zadnje najdbe iz Evrazije, datirane na čas pred Oldowanom, postavljajo vprašanje izvora najzgodnejših kamnitih orodij spet vse bolj v ospredje. Za konec se za hip pomudimo še pri projektu SVOD, katerega plod je tudi omenjeni zbornik. Društvo za širjenje in pospeševanje multidisciplinarnih in avanturističnih oblik znanstvenega raziskovanja SVOD pod svojim okriljem združuje skupino mlajših raziskovalk in raziskovalcev ter študentk in študentov, ki ne verjamejo da je ‘koristnost’ znanosti ekvivalentna tržni vrednosti njenih rezultatov. S svojim početjem, usmerjenim predvsem v terenske študije, raziskovalne odprave, arheološka izkopavanja, lov na hominidne fosile ipd., bodo SVOD-ovci po lastnih besedah skušali slediti svoji radovednosti in se v čim-večji meri izogniti zunanjim interesom, ki znanost v vse večji meri vpenjajo v družbene in ideološke vezi. SVOD je torej zamišljen kot spoj med smislom in zabavo, njihovi projekti pa se načrtujejo v veri, da je iz ‘stvarnosti’ mogoče izcediti presežke, ki slehernemu služijo kot podpora temu, da počne, karkoli se mu ravno zazdi. Več kot očitno je, da pričujoča edicija nima nikakršne ambicije po prinašanju dokončnih spoznanj, bralce bolj nagovarja, kakor da bi jim skušala odgovoriti. In prav za to pri znanosti, kakor jo razume SVOD, tudi gre. Primož Oberžan Čitalnica 289 04 prikazi in pregledi Sa{o Gazdi} NASILJE IN POST ali Esej o nasilju v postmodernem svetu (zbirka esejev; Ljubljana: Dru{tvo Apokalipsa, 1997; Zbirka AUT; 2; str. 116) Tokrat gre za sklop treh že objavljenih esejev Saša Gazdića, izdanih pod skupnim imenom: Nasilje in post ali Esej o nasilju v postmodernem svetu (eseji: TEORIJA IN NASILJE; NASILJE KOT METAFORA; NASILJE, ŽRTVOVANJE IN UMETNOST). Ne gre za suhoparno znanstveno delo, pač pa za dražljiv, atraktiven sklop esejev, relevantnih z več vidikov Če bi pregledali ustvarjalnost in aktivnost Saše Gazdića, magistra sociologije in raziskovalca na Mirovnem inštitutu v Ljubljani, bi razbrali zaskrbljenost nad nasiljem, ki je nezbrisljivo, večno in se vedno znova vrača kot bumerang. Nove podobe znanosti se utapljajo v postmodernem kaosu. Znanost kot vir nasilja, ki temelji na praksi zahodnih teoretskih dejavnosti, ki simbolni svet realizira, je ideologija nasilja Predno predstavim okostje esejev pa ne morem mimo opozorila, da esej ne bi dobil pravega pomena, če ga bralec ne prebere v celoti, kajti šele celotni esej ti odtisne učinek in kompleks-nost avtorjeve ustvarjalnosti in poglobljenosti. Platnici knjige preplavlja modrina fotografij nasilne vsebine, polnih živo vi-jolično-rdeče krvi. V prvem eseju z naslovom TEORIJA IN NASILJE avtor opredeli vlogo nasilja (s tremi podtemami) v teoriji in znanosti od grških filozofov pa do Heideggra, izpostavi sociologijo kot znanost, ki za razliko od drugih reflektira tudi položaj znanosti v družbi in sociologije v njej in opozori na zamejenost znanosti (od Kuhna do Luh-manna) s strogimi kantovskimi okviri. Avtor zastavi vprašanje, kakšno je mesto nasilja v teorijah, ki spremljajo globalne spremembe - torej mesto nasilja v te- oretskih sistemih holistične znanosti in postmodernega diskurza. Ugotavlja, da holistična znanost (zastopnica ideologije NEW AGE-a) poskuša dizajnirati svet v skupnost lepo urejene’ narave in ljudi oz. združiti sile zahodne filozofije, teologije in znanosti in se obdržati na prestolu. Glavni problem postmodernega diskurza pa se po Gazdiću zaradi občutka nemoči in negotovosti oblikuje v vprašanjih: Kako se otresti nasilja in prevladujočih oblik dominacije in kako omogočiti komunikacijo in medsebojno razumevanje različnih kultur. Politiko pa označi kot estetsko in kot dizajniranje skupnosti. Esej zaključi z razmišljanjem o nasilnosti teorij, kjer hkrati pripravi podlago za drugi esej. Njegov naslov je NASILJE KOT METAFORA, saj je prav nasilje eno temeljnih metafor, ki jo uporabljajo zahodnjaki. Ta esej sestavljata dve temeljni poglavji: Racionalno argumentiranje je vojna in Novi pristopi in strategija. Avtor ne more mimo nasilja v medijih, ko pa danes medijska realnost diktira, v kaj moramo verjeti ali kako ravnati, še več - nasilje v medijih Gazdić primerja z ljubeznijo v pornografiji. Prav tako ne more mimo digitalnega videza ali virtualne resničnosti, hiperrealnosti in nove estetike ali estetike izginjanja, ki je postala politika izginjanja. Strategije pa išče najprej skupaj z Rolandom Barthesom (nasilnost fo-tografije), nato se sooči z Baudrillardovo ekstatično realnostjo, nadaljuje z Viriliovo in Baudrillarovo transpolitiko. Na koncu tega eseja ugotavlja, da so nasilne le še zavrnitve terorja, ne pa več projekti, saj je moč v rokah množic, ki zavračajo medijski teror, realno nasilje rabi moč simbolnega, fraktalni subjekt pa se v hiprerrealno-sti ohranja tako, da izginja na ekranu. V tretjem eseju z naslovom NASILJE, ŽRTVOVANJE IN UMETNOST avtor govori v okviru dveh temeljnih sklopov, ki ju poimenuje Nasilje in sveto in Kulturna razrešitev žrtvene krize. V prvem delu izpostavi interpretacijo postmodernega nasilja Scotta Lasha. Žrtveni rituali opozorijo, da smo pozabili na fundamentalno nasilje in da se nam esencialno nasilje spektakularno približuje. Žrtvovanje je tako zamenjava za na-silje, žrtev pa simbol, s katero se skupnost zaščiti pred svojo lastno agresijo. Po Girardu pa v sklopu Nasilje in religija ugotavlja, da je vsako mišljenje, ki dehuma-nizira nasilje, religiozno. V drugem delu pa na simpatičen in provokativen način zaključi, da je edina oblika žrtvovanja, ki do Gaine svetosti izraža pieteto post nasilja in zato se tragično spoznanje znanosti glasi: ‘’Naravni zakoni, ki jih obvladuje znanost, niso sveti, sveto je življenje, ki jih zanika.’’ Marta Gregorčič 290 Čitalnica 1 1 . i ¦ K ,:¦{; CÜ §rl ; iS i ^p-K-^ ¦¦&& % .:i! ' K, r ' jlV * ^¦s^".-. ¦J^Jaj ¦** t %j ^. : .*- ¦ ¦ F9Tm If >«=L*L ^-is1-* ft-äfe* POVZETKI Igor Pribac PRAVICA DO KAZNOVANJA: IN BECCARIA /Povzetek/ HOBBES Avtor izhaja iz analize izhodišč Beccarijeve razprave O zločinih in kaznih, ki izza njegovih neposrednih virov (Rousseau, Montesquieu, Helvetius, Bacon) pokaže na njegovo (ne povsem nepriznano) zavezanost naravnopravni in kontraktualistični problematiki, kot jo je razvil Hobbes. V nadaljevanju predstavi kritiko, ki jo je Beccarijeva teza o nepravičnosti smrtne kazni doživela pri Kantu in Heglu in se osredotoči na analizo utemeljitve pravice do kaznovanja pri Hobbesu, ki pokaže, da je Hobbes to vprašanje zastavil z vso ostrino in ga, zlasti v Leviatanu, kjer s pomočjo teorije avto-rizacije skuša odpraviti pomanjkljivosti rešitev, ki jih je predlagal v Elements in De Cive, razvije mnogo radikalneje od Beccarije. Ključni pojmi: Hobbes, Beccaria, filozofija prava, smrtna kazen Tonči Kuzmanič NOČNA KRONIKA (NE)DELA: OD OGROŽENOSTI IDENTITETE DO IDENTITETE OGROŽENOSTI /Povzetek/ Tekst analizira rubriko “nočna kronika” v tedniku Nedelo in ustreznih tekstov v časniku Delo. Namen je poskus integralne predstavitve produkcije šovinističnih, mačističnih in rasističnih dis-kurzov ter njihovih možnih antipolitičnih in ek-stremističnih učinkov. Ravno analizirana rubrika je eden od najbolj sistematičnih in konstantnih virov medijsko (oz. javno) izražene nestrpnosti do tujcev in nasploh do drugačnih (vključno žensk) na Slovenskem. Raziskava, analiza in zapis so tako v funkciji natančnejše predstavitve, prikaza notranjega funkcioniranja diskurza kot tudi predstavitev avtorja rubrike, ki objavlja pod inicialkami “M. S.” v luči antidiskriminacijskih členov Ustave Republike Slovenije. Ključni pojmi: nestrpnost do tujcev, šovinizem, mačizem, javni mediji, analiza diskurzov Artur Stern RESNICA /Povzetek/ V svojem multidisciplinarnem eseju avtor pristopa k pojmu resnice iz različnih zornih kotov, predvsem ga obravnava s posameznih vidikov filozofije, znanosti in umetnosti kot - v nekoliko svoj-skem, avtorskem smislu teh izrazov - tudi mitologije in mistike. Vse te komponente preveva avtorjevo vsakdanje osebno izkustvo, kar daje eseju značilno beletristično notranjo podobo. Ob samem pojmu resnice se ne ustavlja pri standardnih abstraktno metafizičnih vprašanjih, marveč se obravnavane teme loteva praktično oziroma pragmatično - pri čemer pogosto, nemalokrat kritično, zadeva tudi na razna etiška, socialna in druga življenjsko relevantna vprašanja naše vsakdanjosti. Ključni pojmi: resnica, kritika znanosti, literatura, Prešeren in Koseški, nasilnost zgodovine, metafizika, sodobna mitologija, subjektivizem, eksistencialnost Peter Stankovič AMERIKANCI V EVROPI /Povzetek/ Presenetljivo medla vloga, ki so jo evropske države odigrale pri reševanju bosanskega konflikta, je avtorja spodbudila k ponovnemu premisleku razmerja med Evropo in Ameriko (Združenimi državami). Kompleksna razmerja med evropsko kulturo in njenim otrokom na drugi strani Atlantika so predstavljena skozi nekoliko selektivno zgodovinsko analizo ameriškega ponovnega odkrivanja Evrope s posebnim poudarkom na mitu Amerikanca v Parizu”. Številni ameriški umetniki so namreč predvsem v prvi polovici dvajsetega stoletja zaradi ugodnih ekonomskih razmer in v želji po pobegu iz skrajno racionaliziranega domačega okolja prišli ustvarjati v evropske metropole, ta intenzivni kulturni stik pa je pogosto pripeljal do pomembnih umetniških inovacij. Skozi neortodoksno kulturološko analizo nekaterih umetniških del tako poskuša avtor pokazati, da je relativna pokončnost odločilnega ame- POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 293 riškega posega v balkanski konflikt anticipirana že vsaj v pisanju Henryja Jamesa na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje, in morda še bolj izrazito v znamenitem filmu z Orsonom Wellsom, Tretji človek. Za razumevanje ameriškega ravnanja se izkaže ključna vrednostna struktura, ki je vpisana v značaj Novoangležev skozi puritansko religiozno (in posvetno) etiko. Ključni pojmi: vojna v Bosni, Amerika, Evropa, puritanstvo, Henry James, mit, literatura, delovna etika. Natalija Mikec SOCIOLOGIJA PLESA /Povzetek/ Ples kot samokonstitutiven simbolen jezik ne-verbalnega izražanja in komunikacije je margi-nalnega pomena v pozitivni sociologiji, dasi mu študije sociologije plesa v zadnjih desetletjih pripisujejo vrednost indikatorja subkulture v razvitih deželah. Sociologija plesa je pas de deux med dvema vidikoma - sociologije in plesa; je podalj sevanje plesnih študij v sociologijo bolj kot pa sociologije v ples, in je kot znanost o recipročnih odnosih med plesom in družbo veja sociologije kulture. Zapis je predvsem razmišljanje o vzrokih za tako dolgotrajno ignoranco klasikov sociološke misli do tega kulturnega fenomena. Vzroke za takšno stanje najdem zlasti v dominirajoči patriarhalni židovsko-krščanski tradiciji. Biti plesalka ravno ni prestižen poklic, saj se ga asociira z objektiviziranim ženskim telesom. Telo pa je v vseh vidikih vedno predstavljalo problem. Položaj plesa v Sloveniji potrjuje mojo tezo o subkulturnosti te zvrsti umetnosti. Dokler je ples všečen s tem, ko krepi strukturalne pozicije udeležencev predstave (kot denimo klasičen balet, show dance, revijski plesi ter etno-pop), je deležen pozornosti javnosti in medijev, in se dobro prodaja. Brž, ko pa izraža dvom v fiksne hierarhije, v realizem kot tudi idealizem, in poudari specifičnost subjektivne izkušnje, dobi atribute 'ne-bodi-je-treba’ prostočasne dejavnosti mladih, ki le redko dobi možnosti za razvoj in preraščanje amaterizma. Ključni pojmi: sociologija kulture, sociologija plesa, telo Roman Vodeb OD IMAGINARNE DO SIMBOLNE IDENTIFIKACIJE IN NAZAJ V PREOBLEKI MIŠIČNJAKA /Povzetek/ Avtor članka se skozi optiko psihoanalize osre-dotoča na telo mišičnjakov - body builderjev, ki fanatično gradijo svoje telo oz. mišice. Izhodišče teorizacije predstavljata Freudova procesa zgoščevanja in premeščanja z investicijo psihične energije. Diskurz nakazuje očitne nezavedne povezave z Ojdipovim kompleksom in kastracijo. Mišičasto telo je asociativno faloizirano v falus, ki si skozi imaginarno in simbolno identifikacijo nezavedno in spontano utira pot do objekta želje - ženske. Faloiziran mišičnjak je predstavljen kot “subjekt, za katerega se predpostavlja, da ima privilegij v ženski želji, oz. da ženski obeta užitek”. Ključni pojmi: Body-building, telo, falus, Ojdipov kompleks, psihoanaliza, motivacija, imaginarna in simbolna identifikacija, šport Milan Zver O DVEH POLJIH SVOBODE: INDIVIDUALNA IN INSTITUCIONALNA AVTONOMIJA /Povzetek/ Avtor tematizira vprašanje osebnostnih in okolj-stvenih pogojev individualne avtonomije. Individualna avtonomija se udejanja na polju elementarne zasebnosti, če so za to dani kognitivno-kulturni pogoji ter na polju socialnih odnosov, če sta institucionalni mreži civilne družbe in politične države demokratično strukturirani. Individualna avtonomija, ki se v socialnih razmerjih pojavlja kot udejanjanje človekovih pravic in svoboščin, je mogoča le v neavtoritarnih in neto-talitarnih sistemih, torej v tistih, ki so utemeljeni na individualistični paradigmi. Zanje je značilno, da visoko varujejo celovit sistem človekovih pravic in svoboščin ter z gostomrežno institucionalno zgradbo permanentno omogočajo nemoteno participacijo v politiki in zadovoljevanje osebnih interesov in potreb. Ključni pojmi: avtonomija, človekove pravice, he-teronomija, politični sistem 294 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Andrej Ule O SKUPNEM ZNANJU /Povzetek/ Razpravljam o pojmu kolektivnega, porazdeljenega znanja kot ga prinaša epistemska logika za distribuirane epistemske procese. Predstavim osnovno logično strukturo znanja in racionalnih prepričanj, pojme implicitnega kolektivnega znanja, znanja vsakogar in skupnega znanja. Prehod od znanja vsakogar n-te stopnje kake skupine k povsem posplošenemu skupnemu znanju skupine prikažem na primeru logične strukture “umazanih otrok”. Vsako pridobivanje novega skupnega znanja predpostavlja kako drugo, že pred tem obstoječe skupno znanje (npr. skupno znanje o zanesljivi komunikaciji med člani skupine, skupno znanje določenih teorijskih predpostavk itd.). Zato se mi zastavlja vprašanje, od kje ljudje pridobimo izvorne, začetne oblike skupnega znanja. To vprašanje še ni rešeno. Tako teza o skupnem znanju kot skupnem idealu, ki je vedno le domneva in nikoli stvarnost, kot teza o generičnih vrojenih oblikah skupnega znanja sta nezadostni domnevi za razlago o izvoru skupnega znanja. Ključni pojmi: prepričanje, individualno znanje, kolektivno znanje, implicitno znanje, znanje vsakogar, skupno znanje, dispozicijsko znanje, di-stribuiranost Matjaž Potrč UVOD V KOGNITIVNO FILOZOFIJO IN DINAMIČNO KOGNICIJO /Povzetek/ Avtor razmeji med kognitivno filozofijo in kognitivno znanostjo ter opredeli njuna polja delovanja. Pri opredelitvi kognitivne filozofije določi njeno specifiko glede na spoznavno teorijo. V nadaljevanju se osredotoča zlasti na modele raziskovanja spoznavnih mehanizmov: klasični model duha, konekcionizem in dinamično kognicijo. Ključni pojmi: kognitivna znanost, kognitivna filozofija, konekcionizem, dinamična kognicija Nenad Miščevič VPELJAVA INTUICIJ /Povzetek/ Avtor se v članku na analitičen način loteva pojma intuicije, obravnava intuicijsko stanje, intuicijsko vsebino, intuicijske zmožnosti, intuicijski proces, matematično intuicijo, moralno intuicijo. Formulira tri teze o intuiciji: o perceptualnem izvoru, kognitivni revščini in bogastvu vsebine in pokaže povezanost teh tez s filozofsko tradicijo (Aristotel, Hume, Parsons, Maddy). Ključni pojmi: intuicije, matematična kognicija, epistemologija, pojmi, abstraktni objekti Olga Markič NEVROLOŠKA VERODOSTOJNOST IN KOGNITIVNE TEORIJE /Povzetek/ V prispevku skušam na podlagi argumenta iz izbire teorij pokazati, zakaj kognitivna teorija ne more biti neodvisna od nevroznanosti. V drugem delu nato uporabim kriterija nevrološke verodostojnosti in metodološke odvisnosti pri primerjavi klasičnih simbolnih modelov in konekcionizma. Ključni pojmi: kognitivna znanost, nevroznanost, klasični simbolni modeli, konekcionizem Mitja Peruš NEVROFIZIOLOŠKE RAZISKAVE OZADJA ZAVESTI /Povzetek/ Podan je pregled novejših hipotetičnih teorij o globalnem sistemsko-procesualnem ozadju zavesti na ravni možganskih središč in njihovih povezav, kot jih proučuje kognitivna nevroznanost (brez obravnave rivalskih oziroma komplementarnih teorij o globljem kvantnem ozadju zavesti). V drugem delu so obravnavane nevrološke motnje z zanimivimi, skorajda osupljivimi manifestacijami. Iz njih se da sklepati na relativno avtonomnost zavesti, na nevrofiziološke korelate zavesti in na razmerje zavest-nezavedno. Ključni pojmi: zavest, možgani, kognitivna nevroznanost, ERTAS -ZUSAMMENFASSUNGEN 295 Matjaž Gams LJUDJE, STROJI IN INTELIGENTNE AGENTKE /Povzetek/ Članek pregledno predstavi problem inteligentnih strojev od Turinga dalje do kritik optimističnih pričakovanj. Medtem ko naj bi bili ljudje drugačni od računalnikov, ker pri njih potekajo neizračun-ljivi kvantni procesi (Penrose), pa obstajajo tudi prizadevanja za izgradnjo kvantnih računalnikov. Vprašljivo pa je, ali kvantno računanje omogoča tisto več, kar naj bi bilo v naših glavah. V veliko domenah so računalniki uspešnej ši od ljudi, vendar se ljudem zdijo popolnoma brez inteligence ali zavesti. Avtor zato pokaže na nove konceptuali-zacije (šibke) umetne inteligence in kognitivno znanost, ki so bistveno bolj interdisciplinarne. Na koncu je predstavljen računalniški sistem, ki simulira obnašanje tipičnih agentov (npr. zavarovalniških agentov). Ključni pojmi: intelegentni stroji, umetna inte-legenca, kognitivna znanost, A. M. Turing David B. Vodušek KOGNITIVNA NEVROZNANOST V SVETU IN SLOVENIJI /Povzetek/ Prispevek nakazuje dileme definicije kognitivne nevroznanosti in opisuje področje, ki ga le-ta zajema. Opiše glavne načine in smeri raziskav v področju kognitivne nevroznanosti v svetu. Medtem ko v Sloveniji nimamo eksplicitno razpoznavnih kognitivno nevroznanstvenih raziskav (in jih kot take ne vzpodbujamo), avtor našteje nekaj raziskovalnih skupin oziroma vsebin, ki bi jih lahko uvrstili v to področje. Nadalje avtor razširi področje kognitivne nevroznanosti tudi na klinično aplikacijo, kjer so razmere v Sloveniji še posebej deficitarne na račun prešibke prisotnosti klinične nevropsihologije. Ključni pojmi: kognitivna znanost, nevroznanost, psihologija, nevrologija 296 POVZETKI-ABSTRACTS-Z Damjan Bojadžiev ZUNANJE IN NOTRANJE IZKUSTVO /Povzetek/ Razmejitev med zunanjim, perceptivnim in notranjim, neperceptivnim izkustvom je smiselna v omejenem razponu izkustva, znotraj njega pa ni povsem jasna. (Samo)refleksija ni omejena na notranje izkustvo in ni vedno prisotna v zunanjem, kot trdi Musek; dihotomija izkustva tudi ni pogoj refleksije, temveč ravno obratno. Ključni pojmi: izkustvo, percepcija, refleksija, MRT, zavest Darja Kobal-Palčič PROUČEVANJE KOGNITIVNE SPOLNE SHEME Z VIDIKA STEREOTIPOV ALI Z VIDIKA SAMOPODOBE /Povzetek/ Članek obravnava problem teoretskega in empiričnega proučevanja spolnih razlik z vidika kognitivne psihologije. Uvodoma opozarja na ozkost izvornega predmeta kognitivne psihologije, ki je bila zaradi neupoštevanja vpliva socialnega okolja na vzpostavljanje spolnih razlik med ljudmi prisiljena iskati razlike le na spoznavni ravni. S priznavanjem tudi tistih prvin, k so bile v preteklosti le domena socialne psihologije, pa je kognitivni psihologiji uspelo raziskovati spolne razlike tudi v kontekstu družbenih razlik. Na tem mestu besedilo pojasni socialnokognitivno teorijo spolnih shem in poda njeno kritiko. Na koncu ponudi drugačen pristop k raziskovanju spolnih razlik, ki v psihologiji predstavlja relativno novost, in sicer z vidika samopodobe. V samopodobi namreč članek prepoznava tisto razsežnost osebnosti, s katero lahko tako kognitivna kot socialna psihologija enakovredno obravnavata razlike med spoloma. Ključni pojmi: kognitivna psihologija, kognitivna spolna shema, spolni stereotipi, maskulinost, femi-ninost, androginost, osebnost, samopodoba USAMMENFASSUNGEN Simona Tancig RAZVOJ MATEMATIČNE KOGNICIJE /Povzetek/ V sodobnih raziskavah kognitivnega razvoja prevladuje teorija ~lovekovega predelovanja informacij, ker omogo~a analizo razvojnih sprememb na {tevilnih podro~jih psihi~nega delovanja. Dober primer takega pristopa predstavlja raziskovanje razvoja matemati~ne kognicije. Raziskave Sieglerja in sodelavcev (SIEGLER & JENKINS, 1989) so reprezentativne na tem podro~ju. Siegler je z modelom distribucije asociacij ali modelom izbire strategij sku{al odgovoriti na vpra{anja reprezen-tacije aritmeti~nega znanja v dolgoro~nem spominu, izbire strategij pri re{evanju enostavnih aritmeti~nih problemov in mehanizma u~enja. Model je preveril z empiri~nimi raziskavami, v katerih je uporabil kronometri~ne analize in tudi z ra~unalni{kimi simulacijami. Klju~ni pojmi: matematika, kognicija, razvoj, strategije, obravnavanje informacij ABSTRACTS Igor Pribac RIGHT TO PUNISHMENT: HOBBES AND BECCARIA /abstract/ The author draws his point of departure from an analysis based on Beccaria’s treaties entitled On Crime and Punishment which, apart from direct sources (Rousseau, Montesquieu, Helvetius, Bacon), points to Beccaria’s (not entirely ignored) interest in moral and contractual issues as developed by Hobbes. The author continues by discussing Kant’s and Hegel’s criticisms of Beccaria’s thesis of the injustice of the death penalty and concentrates on anaylsing Hobbes’ justification of the right to punish. The author shows that Hobbes set out to present the issue with great force, developing it much more radically than Beccaria. Therefore, in Levitian, with the help of the theory of authorisation, Hobbes attempted to eliminate the drawbacks of the solutions suggested in his other works, Elements and De Cive. Keywords: Hobbes, Beccaria, philosophy of law, death penalty Ton~i Kuzmani} »NIGHT CHRONICLE« IN (NE)DELO: FROM THREATENED IDENTITY TO THE IDENTITY OF THREAT /abstract/ The text analyses the “night chronicle” column in the Nedelo Sunday newspaper and related articles appearing in the Delo daily newspaper. The author attempts to present an integral picture of the production of chauvinist, machismo and racists discourses and their probable anti-political and extremist effects. The column discussed is one of the most systematic and constant sources of the media which has (publicly) expressed intolerance towards foreigners and various other individuals in Slovenia (including women). The research, analysis and the text therefore serve as a detailed presentation of the inner dynamics of these discourses and reveal the columnist who is known only by the initials M.S. in the light of the antidiscrimination provisions of the Constitution of the Republic of Slovenia. Keywords: xenophobia, chauvinism, machismo, mass media, discourse analysis Artur Štern TRUTH /abstract/ In his multi-disciplinary essay, the author approaches the notion of truth from different angles and treats it mostly on the basis of different aspects of philosophy, science, art and in a special sense in terms of mythology and mysticism. All of these components make up the author’s own everyday personal experience, which gives the essay a characteristic “belle-lettre” inner image. In his discussion of the notion of truth, he does not dwell on standard abstract metaphysical issues. Rather, his approach to the subject is practical and even pragmatic and he often addresses his critical POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 297 attention to various ethical, social and other issues relevant to our everyday life. Keywords: truth, critique of science, literature, Pre{eren vs. Koseski, violence of history, metaphysics, contemporary mythology, subjectivism, existentiality Peter Stankovi~ AMERICANS IN EUROPE /abstract/ European countries’ shockingly feeble involvement in resolving the war in Bosnia encouraged the author to reconsider the relationship between Europe and America (the USA). The complex relations between European culture and its child from the other side of the Atlantic are presented through a selective historical analysis of the American rediscovery of Europe with a special emphasis on the myth of the American in Paris”. In the early 20th century many American artists were attracted to the capitals of Europe by favourable economic conditions and their wish to escape from the radically rationalised home environment. These dynamic cultural contacts often led to important artistic innovations. Through an unorthodox culturological analysis of certain works of art, the author attempts to show that the relative confidence of the decisive American involvement in the Balkans war was anticipated at least in the writings of Henry James at the end of the 19th and beginning of the 20th centuries and, probably more visibly, in the famous film The Third Man with Orson Wells. Of key importance to a better understanding of America’s conduct is the value structure ingrained in the character of the New England population through Puritan religious (and worldly) ethics. Keywords: war in Bosnia, America, Europe, Puritanism, Henry James, myth, literature, work ethics Natalija Mikec SOCIOLOGY OF DANCE /abstract/ In positive sociology, dance as a self-constituting symbolic language of non-verbal expression and communication is of marginal significance, although over the last few decades research into the sociology of dance has given dance the attribute of a signifier of subculture in developed countries. The sociology of dance represents a pas de deux between two different aspects - sociology and dance; it represents the extension of dance studies into the sphere of sociology rather than the other way round. As a science involving reciprocal relations between dance and society, the sociology of dance is a branch of the sociology of culture. The article is primarily a consideration of the reasons for such a long-lasting neglect of dance as a cultural phenomenon by the classics of sociological thought. The author finds the causes for this in the predominant patriarchal Jewish-Christian tradition. Being a female dancer is no prestigious vocation, for it is associated with objectifi-cation of the female body. And in every respect, the body has always been problematic. The status of dance in Slovenia confirms my thesis about the sub-cultural character of this type of art. As long as dance pleases the public by strengthening the structural positions of participants in a show (such as in the case of classical ballet, show dance, dance revues and ethno-pop), it receives considerable attention from the public and the media and it sells well. However, the moment when dance expresses a doubt in the permanence of the hierarchy, both in realism and idealism, and emphasises a specific subjective experience, it is proclaimed a “good-for-nothing” spare time activity of the younger generations and is only rarely given an opportunity to develop and move past the amateur level. Keywords: sociology of culture, sociology of dance, the body Roman Vodeb FROM IMAGINARY TO SYMBOLIC IDENTIFICATION AND VICE VERSA IN THE SHAPE OF A MUSCLE-MAN /abstract/ Using psychoanalysis, the author focuses on the physiques of bodybuilders who fanatically shape their bodies, that is their muscles. The point of departure of his theory is Freud’s process of 298 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN densification and motion by investing psychic energy. The discourse reveals the obvious subconscious links with Oedipus complex and castration. By association, a muscular body turns into a phallus, which through the imaginary and symbolic identification, subconsciously and spontaneously fights its way towards the objects of its desire -the woman. The muscle-man-turned-to-phallus is therefore presented as a “subject who is thought to enjoy certain privileges among women, that is, one who promises special pleasure to women”. Keywords: bodybuilding, the body, phallus, Oedipus complex, psychoanalysis, motivation, imaginary and symbolic identification, sports Milan Zver ON TWO SPHERES OF FREEDOM: INDIVIDUAL AND INSTITUTIONAL AUTONOMY /abstract/ The author discusses the issue of the personal and environmental conditions of individual autonomy. Individual autonomy is possible in the sphere of elementary privacy if the necessary cognitive and cultural conditions in the sphere of social relations are met and if the institutional networks of the civil society and political state are democratically structured. Individual autonomy, which in social relations manifests itself as the recognition of human rights and freedoms, is only possible in non-authoritarian and non-totalitarian systems. Therefore, individual autonomy is possible only in those systems based on the paradigm of individualism. What is characteristic of these systems is that the entire system of human rights and freedoms is highly protected and that the unhindered participation in politics and the meeting of personal interests and needs is made possible through a dense institutional network. Keywords: autonomy, human rights, heteronomy political system Andrej Ule ON COMMON KNOWLEDGE /abstract/ The author discusses the notion of collective distributed knowledge as introduced by the epis-temological logic for distributed epistemic processes. He presents the basic logical structure of knowledge and rational belief and the notions of implicit collective knowledge, everyman’s knowledge and common knowledge. At the level of a certain group, the transition from everyman’s knowledge to completely generalised common knowledge is presented in an example of a logical structure of »muddy children«. Any acquisition of new common knowledge depends on the existence of some other previous common knowledge (such as common knowledge about reliable communication between the members of a group, common knowledge about certain theoretic pres-supositions, etc.). The author searches for the source of the original and initial forms of common knowledge. This has not yet been found. Both the thesis about common knowledge as a common ideal being always merely an assumption and never a reality and the thesis about the generic inborn forms of common knowledge are insufficient explanations of the origin of common knowledge. Keywords: belief, conviction, individual knowledge, collective knowledge, implicit knowledge, everyman’s knowledge, common knowledge, distribution Matja` Potr~ INTRODUCTION TO COGNITIVE PHILOSOPHY AND DYNAMIC COGNITION /abstract/ The author distinguishes between cognitive philosophy and cognitive science and defines their respective spheres of work. In defining cognitive philosophy, he determines its specific characteristics in terms of cognitive theory. He continues by focusing on the models of research of cognitive mechanisms: the classical model of the spirit, con-nectionism and dynamic cognition. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 299 Keywords: cognitive science, cognitive philosophy, connectionism, dynamic cognition Nenad Mi{~evi} INTRODUCTION TO INTUITIONS /abstract/ The author analyses the notion of intuition, discusses the intuitive state, the content of intuition, intuitive abilities, the intuitive process, mathematical intuition and moral intuition. He formulates three theses about intuition: the thesis of perceptual origin, the thesis of cognitive poverty and the thesis of the richness of content. He also points to the links between these theses and the tradition of philosophy (Aristotle, Hume, Parsons, Maddy). Keywords: intuitions, mathematical cognition, epistemology notions, abstract objects Olga Marki~ NEUROLOGICAL VERACITY AND COGNITIVE THEORIES /abstract/ By synthesising an argument from selected theories, the author attempts to prove why cognitive theory cannot exist independently of neu-roscience. She continues by applying the criteria of neurological veracity and methodological dependence in a comparison using classical symbolical models and connectionism. Keywords: cognitive science, neuroscience, classical symbolic models, connectionism Mitja Peru{ NEUROPHYSIOLOGICAL RESEARCH INTO THE BACKGROUND OF AWARENESS /abstract/ The author offers an overview of recent hypothetical theories on the all-encompassing systemic and process background of awareness at the level of brain centres and their links as explored by cognitive neuroscience (without touching upon the rival or complementary theories on the more profound quantum background of awareness). He continues by discussing the fascinating if not astonishing manifestations of neurological disturbances. These point to the fact that awareness is relatively autonomous, to the existence of neuro-physiological correlates of awareness and the connection between awareness and the subconscious. Keywords: awareness, brain, cognitive neuroscience, ERTAS Matja` Gams PEOPLE, MACHINES AND INTELLIGENT AGENTS /abstract/ The article discusses the problem of intelligent machines starting with Turing and the criticism of high expectations. Although people are supposed to differ from computers because the quantum processes taking place in people cannot be calculated (Penrose), certain attempts to build quantum computers do exist. But the question is: does quantum calculation offer more than what is taking place in our heads?- Although in many domains, computers are more successful than people, the latter find computers completely devoid of intelligence and awareness. The author therefore points to the new conceptualisations of (weak) artificial intelligence and cognitive science which are considerably more inter-disciplinary He concludes by presenting a computer system which simulates the behaviour of typical (insurance) agents. Keywords: intelligent machines, artificial intelligence, cognitive science, A.M. Turing David B. Vodu{ek COGNITIVE NEUROSCIENCE IN SLOVENIA AND ABROAD /abstract/ The article reveals the dilemmas of the definition of cognitive neuroscience and describes its sphere of work. Furthermore, it discusses the main ways and directions of research in cognitive science abroad. While in Slovenia, there exists no 300 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN explicitly recognisable cognitive neuroscientific research (which is not encouraged), the author lists several research teams and titles which could fall under this title. He continues by expanding the sphere of cognitive neuroscience to medicine, where in Slovenia, the situation is particularly bad due to the insufficient presence of clinical neuropsychology. Keywords: cognitive science, neuroscience, psychology, neurology Damjan Bojad`•iev EXTERNAL AND INTERNAL EXPERIENCE /abstract/ Drawing a line between the external or perceptive and internal or non-perceptive experience makes sense only in the limited range of the experience itself, while outside this range, its is not completely clear. According to Musek, (self) reflection is not limited only to the inner experience and is not always present in the outer. The dichotomy of experience is not a condition for reflection. Keywords: experience, perception, reflection, MRT, awareness Darja Kobal-Pal~i~ RESEARCH OF COGNITIVE SEXUAL SCHEME IN TERMS OF STEREOTYPES OR SELF-IMAGE /abstract/ The article discusses the problem of theoretical and empirical research of differences between the sexes in terms of cognitive psychology. It opens by pointing to the narrow original object of cognitive psychology, which due to the disregard for the influence of the social environment on the forming of sexual differences between people was forced to search for differences only at the cognitive level. By recognising elements which in the past were an exclusive domain of social psychology, cognitive psychology was able to research sexual differences also in the context of social differences. The article explains the social cogni- tive theory of sexual schemes and offers its critique. It concludes by suggesting a new approach to the research of differences between the sexes, which is relatively new in psychology and which is based on self-image. Namely, the article describes self-image as a part of personality which represents a solid ground for the research of differences between the sexes both in cognitive and social psychology. Keywords: cognitive psychology, cognitive sexual scheme, sexual stereotypes, masculinity femininity androgyny personality self-image Simona Tancig DEVELOPMENT OF MATHEMATICAL COGNITION /abstract/ Contemporary research of cognitive development is dominated by the theory of information-processing by man, since it facilitates the analysis of development changes in numerous spheres of mental activity. A good example of such approach is the research of the development of mathematical cognition. Research conducted by Siegler and his associates (SIEGLER & JENKINS, 1989) is of special importance in this sphere. By means of a model of association distribution or the model of strategy selection, Siegler attempted to find an answer to the question of the representation of arithmetic knowledge in long-term memory, strategy selection in solving simple arithmetic problems and the learning mechanism. He tested the model by means of empirical research, for which he employed chronometric analysis and computer simulations. Keywords: mathematics, cognition, development, strategies, information processing POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 301 ZUSSAMENFASSUNG Igor Pribac DAS RECHT AUF BESTRAFUNG: HOBBES UND BECCARIA /Zusammenfassung/ Der Autor geht in diesem Artikel von der Analyse der Ausgangspunkte in Beccarias Abhandlung „Über Verbrechen und Strafen“ aus, die durch seine direkten Quellen (Rosseau, Montesquieu, Hel-vetius, Bacon) eine (eine nicht völlig nicht anerkannt) enge Verbindung zur naturrechtlichen und kontraktualistischen Problematik aufzeigt, wie sie von Hobbes entwickelt wurde. In Folge wird die Kritik vorgestellt, die Beccarias These über die Ungerechtigkeit der Todesstrafe bei Kant und Hegel hervorgerufen hat, und der Text beschäftigt sich ausgiebig mit der Analyse des Rechts zum Strafen bei Hobbes, was darauf schließen läßt, daß sich Hobbes diesem Thema mit aller Schärfe gestellt hat, vor allem im „Leviatan“, im dem er mit Hilfe der Autorisationstheorie versucht, die fehlerhaften Lösungen aufzuheben, die er in „Elements“ und „De Cive“ vorgestellt hat, und daß er es schärfer als Beccaria entwickelt. Schlüsselwörter: Hobbes, Beccaria, Rechtsphilosophie, Todesstrafe Ton~i Kuzmani} DIE SCHWARZE CHRONIK IN „DELO" UND „NEDELO": VON DER GEFÄHRDUNG DER IDENTITÄT BIS ZUR IDENTITÄT DES GEFÄHRDETSEINS /Zusammenfassung/ Der Text analysiert die schwarze Chronik im Wochenblatt „Nedelo“ und entsprechende Texte im Tageblatt „Delo“ mit dem Ziel, die Produktion von chauvinistischen, machistischen und rassistischen Diskursen sowie ihre möglichen antipolitischen und extremistischen Wirkungen integral darzustellen, denn gerade in dieser analysierte Rubrik manifestiert sich in Slowenien am systematischsten und konstantesten die Ausländerfeindlichkeit, wie auch die Abneigung andersartigen Menschen gegenüber (hierzu gehören auch Frauen) durch die Medien, bzw. die Öffentlichkeit. Die Untersuchung, Analyse und die Aufzeichnungen dienen somit der Vorstellung und Darstellung der Diskursfunktion sowie auch der Darstellung des Autors der Rubrik, der seine Texte unter den Initialen „M.S.“ veröffentlicht, unter besonderer Berücksichtigung der antidiskriminatiorischen Artikel der slowenische Verfassung. Schlüsselwörter: Ausländerfeindlichkeit, Chauvinismus, Machismus, öffentliche Medien, Diskursanalyse Artur Štern WAHRHEIT /Zusammenfassung/ In seinem multidisziplinarem Essay beschäftigt sich der Autor aus verschiedenen Perspektiven mit dem Begriff der Wahrheit, vor allem aus verschiedenen Standpunkten der Philosophie, Wissenschaft, Kultur und - in einer eigenen, persönlichen Sichtweise dieser Ausdrücke - der Mythologie und Mystik. In all diese Standpunkte bringt der Autor auch persönliche Erfahrungen aus dem alltäglichen Leben ein, was dem Essay einen typisch belletristischen Charakter verleiht. Bei der Behandlung des Begriffes Wahrheit verbleibt der Autor nicht bei abstrakt metaphysischen Standardfragen, sondern er geht das Thema praktisch bzw. pragmatisch an, wobei er oft, und nicht selten kritisch, auch auf verschieden ethische, soziale und andere für das Leben relevante Fragen des Alltags zu sprechen kommt. Schlüsselwörter: Wahrheit, Kritik an der Wissenschaft, Literatur, Pre{eren und Koseski, Gewalt der Geschichte, Metaphysik, zeitgenössische Mythologie, Subjektivismus, Existenzialität Peter Stankovi~ DIE AMERIKANER IN EUROPA /Zusammenfassung/ Die verwunderlich diffuse Rolle der europäischen Staaten bei der Lösung des Bosnienkonflikts hat den Autor dazu bewogen, sich neuerlich mit der Beziehung zwischen Europa und den Vereinigten Staaten zu beschäftigen. Die komplexen 302 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN Beziehungen zwischen der europäische Kultur und ihrem Kind diesseits des Atlantiks werden aufgrund einer gewissen selektiven historischen Analyse der Neuentdeckung Europas durch Amerika unter besonderer Berücksichtigung des Mythos „ein Amerikaner in Paris“ dargestellt. Zahlreiche amerikanische Künstler sind vor allem in der ersten Hälfte des 20. Jahrhunderts nach Europa gezogen, um sich in den europäischen Metropolen künstlerisch zu betätigen, einerseits um vor dem sehr rationalisierten Leben in ihrer Heimat zu fliehen und anderseits, weil die wirtschaftliche Situation in Europa günstig war. Und genau dieser intensive kulturelle Kontakt führte oft dazu, daß es zu bedeutenden Innovationen in der Kunst gekommen ist. Mit Hilfe einer unorthodoxen kulturologischen Analyse einiger Kunstwerke versucht der Autor darzustellen, daß Ansätze zum relativ strarken und entschlossenen Engagement der amerikanischen Politik in der Bosnienkrise schon in der schriftstellerischen Tätigkeit Henry James’ um die Jahrhundertwende vorhanden waren, was wohl noch stärker in dem Film von Orson Wells „Der dritte Mann“ zu Tage tritt. Für das amerikanische Engagement stellt gerade jene Wertstruktur eine Schlüsselposition dar, die sich im Charakter der Neuengländer durch die puritanisch religiösen (und weltlichen) Ethik zeigt. Schlüsselwörter: Bosnienkrieg, Amerika, Europa, Puritanismus, Henry James, Mythos, Literatur, Arbeitsethik Natalija Mikec SOZIOLOGIE DES TANZES /Zusammenfassung/ Der Tanz als sebstkonstitutive Symbolsprache des nonverbalen Ausdrucks und der nonverbalen Kommunikation ist nicht von großer Bedeutung in der positiven Soziologie, obgleich ihm Studien zur Soziologie des Tanzes in den letzten Jahrzehnten den Wert eines Indikators der Subkultur in den Industriestaaten zuschrieben. Die Soziologie des Tanzes stellt einen pas de deux zwischen zwei Aspekten dar - Soziologie und Tanz; sie stellt eher ein Eindringen von Tanzstudien in die Soziologie als das Eindringen der Soziologie in den Tanz dar, und gehört somit als Wissenschaft wegen den POVZETKI-ABSTRACT reziproken Beziehungen zwischen Tanz und Gesellschaft zur Soziologie der Kultur. Der Artikel beschäftigt sich in erster Linie über die Gründe der langwierigen Ignoranz der soziologischen Klassiker über dieses kulturelle Phänomen. Gründe für eine solche Haltung sind vor allem in der dominierenden patriachalen jüdischchristlichen Tradition zu suchen, denn eine Tänzerin zu sein stellt nicht gerade einen angesehene Beruf dar, da dieser Beruf die Assoziation eines objektivisierten Frauenkörpers hervorruft; und der menschliche Körper hat schon immer ein Problem dargestellt. Die Stellung des Tanzes in Slowenien unterstreicht die These, daß der Tanz ein Phänomen der Subkultur ist. Solange der Tanz dadurch gefällt, daß er die strukturellen Positionen der Teilnehmer einer Vorstellung festigt (wie z. B. beim klassischen Ballett, Show dance, Revue-Tanz sowie Ethno-Pop), ist er der Aufmerksamkeit der Medien und der Öffentlichkeit gewiß und wird gut vermarktet. Sobald aber durch ihn Zweifel an festen Hierarchien, als auch an der Realität und Irrealität ausgedrückt werden und spezifische subjektive Erfahrungen ausgedrückt werden, wird er schnell als etwas unnützes abgetan, womit sich die Jugend, die nur selten die Möglichkeit bekommt, sich weiter zu entwickeln und über die Grenzen des Amateurismus zu wachsen, in ihrer Freizeit beschäftigt. Schlüsselwörter: Soziologie der Kultur, Soziologie des Tanzes, menschlicher Körper Roman Vodeb VON DER IMAGINÄREN ZUR SYMBOLISCHEN IDENTIFIKATION UND ZURÜCK IN DER VERKLEIDUNG EINES MUSKELMANNES /Zusammenfassung/ Der Autor des Artikels richtet unter Berücksichtigung der Psychoanalyse sein Interesse auf den Körper von Muskelmänner - Bodybuildern, die fanatisch an ihrem Körper, bzw. an ihren Muskeln arbeiten. Ausgangspunkt hierfür bildet Freuds Prozeß über das Verdichten und Verlegen mit Einsatz psychischer Energie. Der Diskurs deutet auf offensichtliche, unbewußte Verbindungen zum Ödipuskomplex und der Kastration hin. Ein -ZUSAMMENFASSUNGEN 303 muskulöser Körper erweckt die Assoziation eines Phallus, der sich durch die imaginäre und symbolische Identifizierung unbewußt und spontan seinen Weg zum Objekt der Begierde - die Frau - ebnet. Ein solcher Muskelmann wird als ein Subjekt vorgestellt, von dem man annimmt, daß er in den Lustvorstellungen der Frau eine privilegierte Rolle einnimmt, bzw. daß er ihr Lust verheißt. Schlüsselwörter: Bodybuilding, menschlicher Körper, Ödipuskomplex, Psychoanalyse, Motivation, imaginäre und symbolische Identifikation, Sport Milan Zver ZWEI POLE DER FREIHEIT: DIE INDIVIDUELLE UND INSTITUTIONELLE AUTONOMIE /Zusammenfassung/ Der Autor thematisiert die Frage nach den individuellen und äußeren Bedingungen der individuellen Freiheit. Die individuelle Autonomie verwirklicht sich sowohl auf dem Gebiet der elementaren Privatsphäre, wenn die dafür notwendigen kognitiv-kulturellen Bedingungen gegeben sind, als auch auf dem Gebiet der sozialen Beziehungen, wenn die institutionalisierten Verflechtungen der zivilen Gesellschaft und des politischen Staates demokratisch strukturiert sind. Die individuelle Autonomie, die sich in sozialen Beziehungen in der Verwirklichung der Menschenrechte und Freiheiten zeigt, ist nicht in einem autoritativen und totalitären Regimen möglich, d. h., daß sie nur in einem solchen System möglich ist, das auf dem individualistischen Paradigma basiert. Für diese Gesellschaftsordnungen ist charakteristisch, daß das gesamte System der Menschenrechte hoch geachtet und geschützt wird und daß mittels eines feinmaschigen instutionalisierten Gefüge die ungehinderte Partizipation an der Politik und die Befriedigung persönlicher Interessen und Bedürfnisse ermöglicht wird. Schlüsselwörter: Autonomie, Menschenrechte, He-teronomie, politisches System Andrej Ule ÜBER DAS GEMEINSAME WISSEN /Zusammenfassung/ In diesem Artikel stehen die Begriffe kollektives und verteiltes Wissen im Vordergrund, wie sie von der epistemischen Logik zur Verteilung episte-mischer Prozesse vermittelt werden. Es wird die logische Grundstruktur des Wissens und der rationalen Überzeugung sowie die Begriffe implizites Kollektivwissen, das Wissen des Einzelnen und das gemeinsame Wissen vorgestellt. Der Übergang vom Wissen des Einzelnen der n-ten Stufe einer Gruppe zum gänzlich verallgemeinerten gemeinsamen Wissen einer Gruppe wird am Beispiel der logischen Struktur sog. „dreckiger Kinder“ dargestellt. Jedes Aneignen eines neuen gemeinsamen Wissens setzt voraus, daß ein anderes, schon vorher existentes gemeinsames Wissen existiert (z.B. das gemeinsame Wissen um eine einwandfreie Kommunikation zwischen den Angehörigen einer Gruppe, das gemeinsame Wissen um bestimmte theoretische Voraussetzungen, etc.). Deswegen hat sich dem Autor die Frage gestellt, woraus wir Menschen die ursprünglichen, anfänglichen Formen des gemeinsamen Wissens schöpfen. Diese Frage ist noch nicht geklärt, denn eine solche These über das gemeinsame Wissen als ein gemeinsames Ideal, das immer nur eine Vorstellung aber nie die Realität darstellt, als eine These über genetisch angeborenen Formen eines gemeinsames Wissens stellen ungenügende Annahmen für die Erklärung über die Herkunft des gemeinsamen Wissens dar. Schlüsselwörter: Überzeugung, individuelles Wissen, Kollektivwissen, implizites Wissen, Wissen des Einzelnen, gemeinsames Wissen, Dispositionswissen, Verteilung Matja` Potr~ EINFÜHRUNG IN DIE KOGNITIVE PHILOSOPHIE UND DIE DYNAMISCHE KOGNITION /Zusammenfassung/ Der Autor unterscheidet zwischen kognitiver Philosophie und kognitiver Wissenschaft, und er bestimmt ihren Tätigkeitsbereich, wobei er bei der Bestimmung der kognitiven Philosophie ihre Spezifik hinsichtlich der Erkennungstheorie bestimmt. In 304 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN der Fortsetzung konzentriert sich der Autor insbesondere auf die Modelle zur Untersuchung der Erkennungsmechanismen: das klassische Modell des Geistes, Konnektionismus und die dynamische Kognition Schlüsselwörter: kognitive Wissenschaft, kognitive Philosophie, Konnektionismus, dynamische Kognition Nenad Mi{~evi} EINFÜHRUNG IN DIE INTUITION /Zusammenfassung/ Im Artikel setzt sich der Autor auf analytische Art und Weise mit dem Begriff der Intuition auseinander, ferner behandelt er den Intuitons-Zu-stand, den Intuitions-Inhalt, die Möglichkeiten der Intuition, den Intuitions-Prozeß und die mathematische sowie die moralische Intuition. Dabei formuliert er drei Thesen zur menschlichen Intuition: über den perzeptuellen Ursprung, die kognitive Armut und den Reichtum des Inhalts und verweist auf die Verbindung dieser Thesen mit der philosophischen Tradition (Aristoteles, Hume, Parsons, Maddy). Schlüsselwörter: Intuitionen, mathematische Kognition, Epistemologie, Begriffe, abstrakte Objekte Olga Marki~ NEUROLOGISCHE GLAUBWÜRDIGKEIT UND KOGNITIVE THEORIEN /Zusammenfassung/ In diesem Beitrag versucht die Autorin auf Grundlage eines Arguments aus der Auswahl verschiedener Theorien darauf hinzuweisen, weshalb die kognitive Theorie nicht unabhängig von der Neurologie sein kann. Im zweiten Teil des Artikels macht sie darauf von den Kriterien der neurologische Glaubwürdigkeit und der methodologischen Abhängigkeit beim Vergleich klassischer Symbolmodelle und des Konnektionismus Gebrauch. Schlüsselwörter: kognitive Wissenschaft, Neurologie, klassische Symbolmodelle, Konnetkionismus Mitja Peru{ NEUROPHYSIOLOGISCHE UNTERSUCHUNGEN ZUM HINTERGRUND DES BEWUßTSEINS /Zusammenfassung/ Im ersten Teil wird ein Überblick über die neuesten hypothetischen Theorien über einen globalen System- und Prozeß-Hitergrund des Bewußtsein auf der Ebene von Gehirnzentren und ihren Verbindungen gegeben, wie sie von der kognitiven Neurologie erforscht werden (ohne Behandlung rivalisierender oder komplementärer Theorien über einen tieferen Quantenhintergrund des Bewußtseins). Im zweiten Teil werden neurologische Störungen durch interessante, nahezu verblüffenden Manifestationen behandelt. Aus ihnen darf auf eine relative Autonomie des Bewußtseins, neurophysiologische Korrelate des Bewußtseins und die Beziehung Bewußtsein - Unbewußtes geschlossen werden. Schlüsselwörter: Bewußtsein, Gehirn, kognitive Neurologie, ERTAS Matja` Gams MENSCHEN, MASCHINEN UND INTELLIGENTE VERTRETER /Zusammenfassung/ Der Artikel gibt eine Übersicht über die Problematik intelligenter Maschinen angefangen bei Turing bis zur Kritik an optimistischen Erwartungen. Während allgemein angenommen wird, daß Menschen anders als Computer sind, weil bei ihnen unerrechenbare Prozesse auf der Quantenebene verlaufen (Penrose), bestehen Bestrebungen zum Bau eines solchen Quantencomputers. Fragwürdig ist jedoch, ob die Quantenrechnung jenes Mehr bedeutet, was in den menschlichen Köpfen sein könntet. Auf vielen Gebieten ist der Computer erfolgreicher als der Mensch, jedoch erscheinen sie dem Menschen ohne Intelligenz oder Bewußtsein. Der Autor verwist daher auf neue Konzepte der (niedrigen) künstliche Intelligenz und die kognitive Wissenschaft, die deutlich interdisziplinärer ausfallen. Zum Schluß wird ein Computersystem vorgestellt, das das Benehmen typischer Vertreter (wie z.B. Versicherungsvertreter) simuliert. POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 305 Schlüsselwörter: intelligente Maschinen, künstliche Intelligenz, kognitive Wissenschaft, A. M. Turing David B. Vodu{ek DIE KOGNITIVE NEUROLOGIE IN DER WELT UND IN SLOWENIEN /Zusammenfassung/ Der Artikel zeigt die Probleme bei der Definition der kognitiven Neurologie auf und beschreibt das Gebiet, das sie umfaßt. Darüber hinaus beschreibt der Artikel die Hauptarten und -richtungen auf dem Gebiet der kognitiven Neurologie in der Welt. Während in Slowenien keine explizit erkennbaren Untersuchungen auf dem Gebiet der kognitiven Neurologie betrieben werdent (und als solche auch nicht gefördert werden), werden vom Autor einige Forschungsgruppen bzw. -inhalte aufgezählt, die zu diesem Gebiet gezählt werden können. In der Fortsetzung erweitert der Autor das Gebiet der kognitiven Neurologie auch auf die klinische Applikationen, was in Slowenien ein besonders defizitäres Gebiet aufgrund der mangelnden Anwesenheit der klinischen Neuropsychologie darstellt. Schlüsselwörter: kognitive Wissenschaft, Neurologie, Psychologie, Neurologie Damjan Bojad`•iev DIE INNERE UND ÄUßERE ERFAHRUNG /Zusammenfassung/ Die Unterscheidung zwischen äußerer, perzep-tiver und innerer, nichtperzeptiver Erfahrung ist nur innerhalb einer eingegrenzten Spannbreite des Bewußtseins sinnhaft, innerhalb dieser ist sie aber nicht gänzlich klar. So beschrämkt sich die (Selbst)-Reflexion nicht immer auf die innere Erfahrung und sie ist auch nicht immer in der äußeren vorhanden, wie Musek behauptet; die Dichotomie der Erfahrung stellt auch keine Bedingung für die Erfahrung dar, sondern genau umgekehrt. Schlüsselwörter: Erfahrung, Perzeption, Reflexion, MRT, Bewußtsein Darja Kobal-Pal~i~ DIE ERFORSCHUNG DES KOGNITIV SEXUELLEN SCHEMAS VOM STANDPUNKT DER STEREOTYPEN ODER DES SELBSTBILDES AUS /Zusammenfassung/ Der Artikel problematisiert die theoretischen und empirischen Untersuchungen zu den Unterschieden zwischen den Geschlechtern vom Standpunkt der kognitiven Psychologie aus. In der Einleitung wird auf die Eingegrenztheit der ursprünglichen kognitiven Psychologie hingewiesen, die wegen der Nichtbeachtung des Einflusses des sozialen Umfelds auf die Entstehung der Unterschiede zwischen den Geschlechtern gezwungen war, diese Unterschiede nur auf kognitiver Ebene zu erscließen. Mit der Einbeziehung jener Elemente, die in der Vergangenheit in der Domäne der sozialen Psychologie lagen, ist es der kognitiven Psychologie gelungen, diese sexuellen Unterschiede auch im Zusammenhang mit gesellschaftlichen Unterschieden zu untersuchen. An dieser Stelle des Textes wird die sozialkognitive Theorie der Unterschiede zwischen den Geschlechtern erläutert und problematisiert. Zum Schluß stellt die Autorin einen anderen Ansatz zur Untersuchung der Unterschiede zwischen den Geschlechtern vor, der in der Psychologie relativ neue ist, nämlich vom Standpunkt des Selbstbildnisses aus. Denn gerade im Selbstbildnis sieht die Autorin jene Dimension der Persönlichkeit, mit der sowohl die kognitive als auch soziale Psychologie in gleichberechtigter Weise die Unterschiede zwischen den Geschlechtern behandeln kann. Schlüsselwörter: kognitive Psychologie, kognitives Geschlechtshemata, sexuelle Stereotypen, Männlichkeit, Weiblichkeit, Androgynität, Persönlichkeit, Selbstbildnis Simona Tancig DIE ENTWICKLUNG DER MATHEMATISCHEN KOGNITION /Zusammenfassung/ In den zeitgenössischen Untersuchungen zur kognitiven Entwicklung überwiegt die Theorie über die Verarbeitung der Daten seitens des Menschen, weil sie eine Analyse der Veränderungen in 306 POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN verschieden Entwicklungsphasen auf zahlreichen Gebieten der menschlichen Psyche erlaubt. Ein gutes Beispiel eines solchen Ansatzes stellt die Erforschung der Entwicklung der mathematischen Kognition dar; die Untersuchungen von Siegler und seinen Mitarbeitern (Siegler & Jenkins, 1989) sind auf diesem Gebiet repräsentativ. Siegler hat versucht mit Hilfe des Models zur Verteilung der Assoziationen oder zur Strategieauswahl die Frage nach der Repräsentation des arithmetischen Wissens im Langzeitgedächtnis zu beantworten sowie die Frage nach der Strategiewahl bei der Lösung einfacher arithmetischer Probleme und den Lernmechanismen. Schlüsselwörter: Mathematik, Kognition, Entwicklung, Strategien, Informationsverarbeitung POVZETKI-ABSTRACTS-ZUSAMMENFASSUNGEN 307