Lato XIV » * ? Celju, dne 1. marca 1904. L St€ v. 17. Ickaja dvakrat na teden, in stcer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicet tranklrano — Rokopisi se ne vrača]« — Za Incerate se plačuje I krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kro% t* poi leta 4 krone za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" • Celju. Na naslov naših poslancev V zadnjih tednih se je s strani nemške stranke storil zopet tako drzen naskok na slovensko posest, da bi bil neodpustljiv naroden peh, ako bi nanj vseh merodajnih Činiteljev ne opozorili. Našega slovenskega časopisja in zastopnikov naroda v državnem zbora sveta dolž-Mst se nam pa zdi, da se nemški, od vlade doslej podpirani slepariji z vso odločnostjo apremo ia doženemo jasnost v zadevi, ki je za obstoj Slovencev na Spodnjem Štajarskem odločilnega pcmena. Smatramo za splošno znano, na kak predrzen način so Nemci ukradli lansko leto Slo vencem lepo trško občino Vojnik z umetno napravljenimi volilci. Kakor skala se je postavilo t III. volilnem razredu 47 slovenskih posestnikov v volilni bo| zoper privržence nemške stranke, toda Nemoi so dosegli večino, ker sta dr. Jabcr negg in dr. Mravlagg, napravila z navideznimi kupčijami Nemcem nad 25 voliicev, ki so si tali prepisati na svoje ime kot lastniki po Štirje »den ogon v ta namen razprodane njive, vsled tat |im je oblast predpisala davek po 1 ali 2 vinarja ter vsled tega podelila volilno pravico. Vkljub vsem našim pritožbam vlada nem-ikih sleparij ni razveljavila. Vsled tega so se pa zdaj Nemci vrgli na drago važno slovensko občino, v kateri bodo letos občinske volitve in bi Slovenci gotovo zopet dobili večino, če bi se volilo postavno. Po istem načelu kakor v Vojniku so si napravili v enem dnevu 22 nemških volilk za ceno 400 K. Dne BO. desembra 1903 je po naročilu nem-ike stranke oeljske štoraki trgovec Anton Peer iel za stranko po kostanj v žrjavico. Letal je od hiše do hiše nemških privržencev ter prigo varjal posameznim ženskam, naj v svrho pridobitve volilne pravioe kupijo koščke neke njive ta kupnino po 20 K. Denar je baje dala „Süd-marka" po svojem zaupniku, častnem (1) občanu in tovarniškemu ravnatelju Jelleku. Njivo je v ta namen prodal (navidezno) Karol Valentinič. V celo komedijo se je seveda vmešal znani zem-Ijemerec Leb tsch iz Celja. Premeril je njivo in jo razdelil, akoravno je vredna le 400 K in torej majhna, na 20 enakih kvadratov. Načrt leži pri o. kr. zemljeknjižnem uradu v Celju Znani fabri-k&nt nemških volilcev, dr. Jabornegg v Celju, je n&piavil koj drugi dan 20 kupnih pogodb in 20 po&enj za zemljoknjižno otvoritev novih vlog na imena vseh kupo\alk. Denar po 20 K so dotlfine ženske Valentiniču baje res izročile (od kod «o ga dobile, ne vprašajte!), toda ker je kupčija namenjena samo za volilne namene, so dale vsaka svoj košček njive takoj bivšemu lastniku Valentiniču nazaj v najem. Ko bode pa volitev končana, mu bodo svojih 20 posestev za 400 K nazaj prodale. Pogodbe in zemljeknjižne prošnje je vlož>l pri c. kr. okrajni sodniji v Celju dne 31 decembra 1903 dr. Jabornegg. Mesto da bi pa sodnija odstopila stvar kot kazensko za devo državnemu pravništvu v zasledovanje, ali ni morebiti cela stvar kaznjiva volilna sleparija, so ee baje vse prošnje za nemške volilke ugodno rešile in se iste vpisale kot pcsestnice in last- nice v zemljiško knjigo. Davčna oblast pa je baje vse te ženske prepisala v zemljeknjižnem katastru ter jim bode za preteklo (!) leto prepisala davek in bodo te ženske vsled tega do bile volilno pravioo za bodoče občinske volitve. Te ženske se imenujejo Josipa Franci (mož doma iz Poličan), Marija Herman (njen mož pek, živi od Slovencev), J. Božovsky (njen mož po stajenačelnik, prej po narodnosti Čeh), J. Siro-•vatka (njen mož nastavljen v pešajoči štor-ski tovarni), J. BreČko (njen mož nekdaj Slovenec), J Gottlieb (?), (žena tovarniškega delavca), J, Zwetko (mož kranjski rojak, pisar v Celja) J. Lokoschek, J Žen (mož doma iz Medvod), J. Hanisch, (možu Slovenci izposlovali državljansko pravico), Marija Pegenau, Marija Diete (mož zdravnik), M. Peer (mož slovenskega pokolenja iz Jurkloštra), Marija Gorišek (žena sedanjega nemškutarskega župana), J. Tauschner, J. Zwenk (mož Šoštanjč>n), Matilda Hötzl (mož doma v Zrečah, nadučitelj), Ana Jellek (žena tovarniškega ravnatelja, ki je za celo to komedijo baje potrebni denar dal, a sam od „Südmarke" dobil) Paula Pf»iff«c, nadalje baje tudi mladoletna fanta Kari Jellek in Leon Heger (oba dijačeca, slednji češkega očeta potomec). Da se tu ne gre za reelne kupčije, ampak da ima cela nedostojna komedija le namen na sleparski namen vplivati na izid volitev, mora vsak otročaj izprevideti, samo oni tega ne iz-previdijo, ki bi morali biti čuvaji gmotnih in negmotnih imetkov državljanov, čuvaji pravice. Ako je n. pr. teharski občan Kovač dal 10 ženskam v last prepisati ničvredno posekano hoato, seženj po 1 K 60 vin., kdo mora misliti, da so te ženske iz potrebe kupile? In kako ae more opravičiti, da bt baš tako važna javna naprava, zemljiška knjiga, imela služiti v omogočenje takih lumparij, ko vendar izgledajo ta posestva v ka tasterski mapi kakor uši na svinjski koži, če se poslužimo tega že rabljenega izraza! Seveda se oglašajo iz vrst Slovencev gla sovi, ki nam očitajo, zakaj mi podobno ne po stopamo. To se torej pravi, zakaj nemških sle parstev ne razveljavimo s slovenskimi. Tu pa stojimo pred zelo usodepolnim vprašanjem. Če bi ugodili temu glasu izneverili bi se vsem dozdanjim načelom, ataro tradicijo, da je slo venska stvar pravična stvar in da hodimo v narodnem boju po potih pravice in poštenosti, bi z enakim postopanjem onečastili. Veliki češki rodoljub Palack^ je svoj čas rekel: Gorje tepta-nemu in tlačenemu narodu češkemu ako bi zapustil kdaj pot pravice in poštenja ter se zoper nemško eirovost in nepoštenost začel boriti z enakim orožjem! O Slovencih naj bi to ne veljalo? Toda razmere so postale take, da je tu opisana praksa sleparstva nemške stranke po stala za politično moč spodnještajarskih Slovencev usodna in primorani smo z jasno razjas nitvijo konkretnih slučajev poznati naše državno zborske poslance, da v bližajočem se zasedanju državnega zbora stvar spravijo pred vsemi zastopniki avstrijske države na razgovor. Izsiliti se mora tudi od vlade izjava, ali je res tako onemogla in korumpirana, da hoče anarhijo in opljavanje zakonov, mesto da se isti spoštujejo. Naj se končno določi, ali je namen zakona, da se omogočijo take volitve, naj pa tudi slovensk odločujoči krogi odločijo, ali bodi tudi naša taktika v bodoče enaka gori opisani nemški. Doseči pa se mora, da se v tem slučaju tudi Slovencem omogoči uporaba enakega volilnega sredstva na Teharjih in se volitve odredijo še le na prihodnje leto. Potem pa jamčimo, da bomo znali najti za vsak kvadratni meter teharske občine slovenskega volilca, s tem pa pred vsem svetom osmešiti onemoglost in korupcijo, ki je zavladala pri avstrijski vladi. V osvetlenje slučaja le še pripomnimo, da je upravno sodišče na Danaju dne 24 svečana odbilo pritožbo deželnega poslanca g. dr Ivana Dečka zoper vojniške volilne sleparije, dasiravno je z njemu lastno točnostjo v svoji pritožbi z cajpodrobnejš mi podatki položaj razjasnil, tako da se vlada vsled tega nikakor ne bede mogla v olepšanje te določitve izgovarjati, da se iz slovenske strani ni vse ukrenilo, kar bi moglo služiti odločujočim vladnim činiteljem v svrho pravične razsodbe. Celjske in štajarske novice. — Danes zvečer gledališka in pevska vaja za igro „Legijonarji". Začetek točno o pol 9 uri. — Priloga. Današnji številki je priložena priloga tvrdke .Merkur" Peter Majdič Celje — in opozarjamo posebno cenjene kmetovaloe na vsebino iste. — Tesnopisni in knjigovodski tečaj. Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov naznanja, da se je pri zadnjem sestanku določil pouk tesnopisja in knjigovodstva enkrat na tedea v prostorih „Narodne čitalnice ▼ Cilju", kater» je dal čitalnični odbor dragevolje na rarpolago, Poučuje se vsak četrtek od 8.—9. ure zvečer tesnopisje, od 9—10. ure pa knjigovodstvo. — Prva ura prihodnji četrtek, t. j. 3. marca 11. Udeleženci se prosijo, da z ozirom na skromni čas točno prihajajo, in sicer še pred določeno uro. — Naša deželnozborska volilna reforma. Ko je štajarski deželni zbor po milosti nemških nacijonalcev lani sprejel deželnozborsko volilno reformo, smo se nadjali, da bomo imeli še pred zopetnim zasedanjem deželnega zbora volitve za splošno kurijo, da se število poslancev popolni, toda zmotili smo se. čakali smo in čakali, kdaj bomo čitali v kakem časopisu, da je cesar potrdil zakon o preosnovi dežalnozborskega volilnega reda, toda čakali smo zastonj. Stvar se je zdela tudi že nekaterim Nemcem nekoliko sum« Ijiva in koncem konca je povprašal nemški konservativec Hagenauer ministrskega predsednika dr. Körberja, kaj je pač s štajersko deželnozborsko volilno preosnovo, in tu je izvedel, da seveda cesar ne more sankcijonirati postave, ker ista še vedno leži v Gradcu in je v potrjenje niti vposlali niso. To je torej vzrok, da se ne smemo nadejati tako hitro deželnozborskih volitev v splošni kuriji. — Zakaj neki se ne vpošlje sklenjena postava v potrjenje? To je pač vprašanje, katero si stavi marsikateri štajarski volilec Stvar pač ni tako težko umljiva, če se pomisli, da nemškonacijonalna gospoda že izpo-četka ni bila naklonjena volilni reformi, vsled katere bi se tudi število slovenskih poslancev in nemških konservativcev oziroma -bauern- bündlerjev" moglo povečati. Volilna reforma se je sicer sprejela v deželnem zborn, da se vsaj nekoliko oči zbrišejo .večnim kričačem" po ljud skih pravicah, toda s sprejetjem naj bi tudi že bilo vse pri kraju. Stvar naj bi se zavlačevala in zavlačevala, in tako spravila ad acta. Vse kaj takega je bilo tudi razvideti v „Tageapoštinem" poročilu o tej zadevi, kajti tako neumno se Se ni kmalu- skuSala izviti iz zagate, kakor ravno sedaj. No, seveda, zamorca je težko prati in gg. Derschatta in drugi so zelo, zelo črni. Slovensko ljudstvo pač ne sme priti do svojih pravic! — Slovenskemu obrtniku ali trgovcu, kateri se želi naseliti na slovenskem Štajarskem se ponuja prilika, da se etablira z nakupom le] pega posestva z novo hiSo ob železniški postaji, katera ima sigurno bodočnost. Ponudbe na „Slovensko obrt. društvo" v Celju Za ponatis tega so naprošeni tudi drugi slovenski časopisi. — Pozor slovenski obrtniki i a trgovci! Medičarska in voščarska obrt in trgovina, v velikem okrožju in brez konkurence, z zanesljivimi in sigurnimi odjemalci, je s hišo, v kateri je iz-delovalnica z modernimi stroji in lokal za zalogo in prodajalnico, ter gospodarskimi poslopji je naprodaj. Podvzetni narodni možje z večjim kapitalom naj se blagovolijo obrniti na „Slovensko obrtno društvo" v Celju. Drugi slovenski časo pisi so naprošeni, to blagohotno ponatisniti. — Slovenskim kolesarjem. Ni več daleč čas, ko bo s spomladjo- zopet napočil našim kolesarjem najprimernejši čas za izlete itd Marsikaj bo treba popraviti pri kolesih da bodo zopet sposobna za uporabo. Žal, da Slovenci v Celju in sploh v naših krajih nimamo svojega človeka, ki bi se bavil z delom v tej stroki, in smo navezani na tuje ljudi. Kakor je sploh pri naših nemških Celjanih navada, je slovenski denar dobrodošel, ali za dobroto, da se jim dajejo na- j ročila in delo, nas ti možakarji prav pridno obi rajo in se norčujejo iz nas. „Celjsko kolesarsko društvo" in „Savinsko kolesarsko društvo" je dajalo zaslužek možu, o katerem smo izvedeli, da prav rad spravi lepi zaslužek v svoj žep z besedami: „Prodajati se pač sme Slovencem, ali kupiti se ne sme nič od njih". V tej svoji navdušenosti za sveto nemško stvar je tako dosleden, da njegova žena noče kupovati moke v neki nemški trgovini, ker ima dotični trgovec Majdičevo moko ! — Ali je tak človek še vreden ! podpore slovenskih kolesarjev? Ne! Saj imamo j v Celju še več mehanikov, dasiravno nam na j sprotnega političnega mišljenja, ki pa ne poznajo ; strasti, kakor gornji „nemški" obrtnik, ki pa je po rodu vse kaj druzega kakor Nemec, in vedoč, J da imajo zaslužek pri Slovencih, tudi pri Slovencih nabavljajo svoje potrebščine, kakor n pr. mehanik Černy v Gospodski ulici. Sicer pa mislimo, da bi bilo za slovenskega mehanika tudi prostora in dela dovolj v Celju. „Občeslovensko obrtno društvo v Celju" naj bi premišljalo o tem. — Družbi sv. Cirila in Metoda v korist se prodaja po vseh trgovinah pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda, čegar kakovost presega vse dosedanje vrste mil. Z ozirom na prepotrebno družbo sv. Cirila in Metoda prosi se vse prijatelje družbe sv. Cirila in Metoda, zlasti zavedne slovenske gospodinje, da poskusijo to milo ter se prepričajo o njega kakovosti. — S Teharjev. V nedeljo, 28. svečana je imelo tukajšnje „Katol. slov. polit, društvo" pri prav obilni udeležbi svoj letni občni zbor, kateri se je povsem jako dobro obnesel. Gosp. kaplan Franc Bratkovič je prav razumno in navdušeno razlagal pomen in korist društva. Razlagal in poučeval je posebno o dolžnostih posameznega uda do društva in posebej še, kako se moramo svoje narodnosti zavedati, in kake čednosti so nam potrebne, če hočemo v resnici ostati pošteni Slovenci. Ako bode vsak to storil, gotovo ne bodo več v naši slavni slovenski občini Teharje še nadalje gospodovali sem privandrani tujci s pomočjo naših odpadnikov nemčurjev. Potem kot drugi govornik je nastopil g. dr. Vek. Kukovec iz Celja, kateri je istotako razlagal pomen društev sploh za nas Slovence in povdarjal, da bi še bili Slovenci danes veliko na slabšem v na rodnih in tudi drugih ozirib, akó* bi ravno ne imeli toliko svojih društev. Končno nasvetuje kmetom, po katerih pripomočkih bi si lahko svoje sedanje stanje polagoma zboljšali. Po končanem govoru se je sostavil in volil večinoma iz dosedanjih udov novi odbor in potem se je vršilo srečkanje raznih darovanih reči, kar je povzročilo med zborovalci mnogo smeha, društvu pa prineslo precej lep dobiček. Zahvaliti se pa moramo celjskim Slovencem, kateri so nas v tako lepem številu obiskali, posebno pa še pevcem „Slov. del. podp. društva", kateri so nas s svojim izbornim petjem med posameznimi točkami in po končanem zborovanju tako lepo zabavali. — Zdole. Štiri osebe so umrle pri nas v teku enega dneva in sicer dne 24. t. m. dva moža in dve ženski. — Trije so umrli naravne smrti, Ano Krošl pa so našli v vodnjaku utopljeno, Šla je po vodo in se ni več vrnila. — Kar naša župnija obstoji, se še ni prigodilo, da bi bili imeli toliko mrličev v enem dnevu. — Beseda o vinogradniškem shodu v Mar, boru. Na drugem mestu objavljamo poziv na udeležitev pri vinogradniškem shodu. Prejeli smo dopise, ki grajajo postopanje „Slovenskega Gospodarja" v ti zadevi, češ, da svari pred ude-ležitvijo na tem shodu. Žalibog skušnja uči, da naši Nemci mnogokrat napravijo iz prvotno ne političnih prireditev, h kateri se skuša pridobiti sodelovanje Slovencev, Slovencem sovražno demonstracijo. Upamo in menimo pa, da je spored in namen nameravanega vinogradniškega shoda v Mariboru preresen, da bi se zgodilo tudi tu kaj podobnega. Iz došlih nam dopisov pri- . znano narodnih mož pa izvajamo, da imajo ti j jamstvo in zagotovilo, da bode namen vinograd- j niškega shoda v Mariboru dne 6. in 7. t. m. i edino le zahtevati, da se odpravijo krivice, ki se pridelovalcem vin godijo. Pogodba naše države z Italijo je nesreča za naše vinogradnike, ker se vsled iste olajšuje uvažanje italijanskih vin v naše kraje, tako da naša vina ceno zgubijo. Zahtevati se mora, da se pri sklepu nove pogodbe to izpremeni. To se bode v Mariboru zahtevalo in bode shod z ozirom na to tudi za Slovence važen. Kar pa moramo odločno zahtevati, je, da se take prireditve ne izkoriščajo v utrjen je nem-štva. Slovenskemu imenu in slovenskim interesom morajo prirejevalci z isto vnemo skušati ugoditi kakor drugim. Zato smo pa na tem sta lišču, da se morajo govori vršiti tudi v slovenskem jeziku. — Pod temi pogoji shod priporočamo. — Občni shod vinogradnikov v Mariboru. Sprejeli smo od odličnega slovenskega strokovnjaka v vinarstvu iz Maribora sledeči poziv Kakšna gospodarska nesreča je za naše vinorodne dežele znana „vinska klavzula", vedo vsi cenjeni bralci „Domovine". Opravičeno je ogorčenje, ki vlada napram vladi, ko ja se oči vidno obotavlja temu brž in odločno odpomoči na korist našemu kmetovalcu-vinogradniku ; saj je velika nevarnost, da se pri nas vinogradništvo in z njim eden glavnih virov naših dohodkov neha pri obstoječih razmerah. Tu moramo nastopiti vsi za enega, eden za vsel Tak namen ima občni shod vinogradnikov 6. in 7. marca 1.1, v Mariboru. Treba je vedeti, da to ni političen shod, ampak je to strogo kmetijsko gospodarsko posvetovanje zanimancev, pri kojem je najvaž neja točka sklepanje tozadevne resolucije, ki se bode glasila v slovenskem in nemškem jeziku. Udeleženci bodejo razne narodnosti in iz raznih kronovin naše države. Čim ogromnejša bode udeležba, tem večjega uspeha se je nadejati. Mogočni glas in opravičeno zahtevo ter voljo ljudstva mora uvaževati vlada, pa če bi bila za kmetijstvo sicer še tako mlačna- Pomagajmo si sami in družimo se, saj tako delajo vsi drugi stanovi! S tem se nikakor ne izneverjamo svo jemu narodu! Dobro vedoč, da imamo lepo, častno število razboritih posestnikov, vinograd nikov, ki vedo ceniti takšen shod, kakor se ima vršiti v Mariboru, računamo na njih udeležbo ter pričakujemo, da jih pride bar največ Gg. učitelji pridejo takrat v tečaj na tukajšnjo šolo za sadjarstvo in vinarstvo ter lepe prilike gotovo ne zamudijo, da s svojo skupno udeležbo pokažejo, da jim naše kmetijsko gospodarstvo ni deveta briga. Kakor je videti pripravlja se v „Narodnem domu", da bodo imeli slovenski ude- leženci tudi slovensko, domačo zabavo, da se zopet ogrejejo v narodnem čustvovanju. Torejj vsi prizadeti posestniki na skupni shod avstrijskih vinogradnikov z zahtevo: proč z „vinsko klavzulo" ! — Slovenski trgovski klub v Maribora si šteje v čast, zahvaliti se najiskrenejše vsem, ki so pripomogli, bodisi fiaancijelno ali materi-jelno, da se je I. slovenski trgovski ples v Maj riboru, dne 7 svečana t I. nad vse sijajno in nepričakovano izborno obnesel. Posebno zahvalo mu je izreči vsem trem blagorodnim gospem patronesam, kakor tudi cenjenim gospicam pred-plesalkam, ki so s požrtvovalno narodno zavestjo prevzele to čast. Istotako 8« zahvaljuje podpisani klub vsem onim cenjenim damam in go apodom, ki ao z velikodušnimi darovi podprli to tako krasno uspelo prireditev. — Bodi zato izrečena vsem srčna zahvala! Končno gre tudi zahvala vsem cenjenim posetnikom plesa, |>o-sebno pa še sledečim: veleč. gg. okr, glav grotu Mariju Attemsu, sodnem nadsvetniku dr. Franu Voušeku, ravnatelju H Schreinerju, dalje akad. društvom „Triglav" in „Zarja" v Gradcu in „Slovenija" na Dunaju, ki so se po deputacijah udelež la plesa. Nadalje izreka podpisani klub toplo zahvalo vsem cenj. udeležnikom iz Gradca, Celja, Ptuja, Ljubljane, Varaždina, Sarajeva itd. ki 80 počastili ples s svojim cenjenim posetom, posebno pa „Trgovskemu klubu v Cilju" in ptujskim gospodom kolegom — Končno bodi posebna hvala slovenskemu časopisju, ki nas je vsestransko podpiralo, da je bil uspeh čim si-jajnejši. „Slovenski trgovski klub v Mariboru". — „Štajerčeve" laži. V kratkem se bodo vršile nove volitve v ptujski okrajni zastop, ka teri se nahaja v slovenskih rokah. In to je kar peče nemškutarskega „Štajerca". Ker pa ne more slovenski večini v tem zastopu ničesar očitati,, izmislil si je debelo laž, da so ceste v ptujskem okraju v takem slabem stanju, kakor malokje ali nikjer drugod. Vsakdo, kdor ptujski in mariborski okraj pozna», mora.sam priznati, da so ceste v mariborskem okraju veliko sla-bejše, kakor v ptujskem, in vendar je „Štajere" pri zadnjih volitvah v okrajni zastop mariborski hvalil nemški .mariborski okrajni zastop, dočim mu slovenski ptujski ni po volji. Ako bi bil ptujski okrajni zastop v nemškntarskih rokah, potem bi bilo seveda vse v dobrem stanju, razun „Štajerčevih" možganov, katere se že mora j« nahajati v prokleto „slabem stanju", sicer bi ne kvasil takih neumnosti in laži. — Ljutomerska čitalnica V čitalniškem odbora ata razun že objavljenih funkcionarjev tudi gg. knjižničar Janko Karba, učitelj, blagajnik pa Iv. Kiyl, realni učitelj. Druge slovenske novice. — „Legijonarji" v Ljubljani. V nedelj« smo imeli Celjani priliko, ogledati si „Legijo-narje" v Ljubljani. Predstava se je vršila popoldne in bila je res „popoldanska predstava" — da mine popoldne. Pričakovali smo, posebno že zato, ker se je predstava, kakor so poročali ljubljanski dnevniki, vršila le zato, da si jo ogledajo zunanji gosti, da bo na istem višku kakor premijera, ali reči moramo, da smo bili precej razočarani. Res je, da se je moralo nekaj ulog popolniti v zadnjem času z novimi močmi, ali vzlic temu bi se bilo dalo vendar nekaj boljšega prirediti. Videlo se je, da se igralcem ni dal« igrati. Še celo ulog nekateri niso znali. Baaaj je bil v nekaterih prizorih zelo podpore potreben. Brnjač je posebno v prvem nastopu tako hitr« govoril, da ga ni bilo moč razumeti, posebn« takrat ne, ko je s hrbtom obrnjen proti občinstvu govoril kulisam. Lavra nam je prav dobre ugajala. Jež je mnogo ekstemponral, sicer prav dober, ali vemo, da je bil ob drugih prilikah mnogo boljši. Medved je bil na svojem mestu, samo zdravico naj bi bil pel v malo počasnejšem tempii. Barba je bila dobra, Ana samo tupatam. Skupni Vtis je pa bil, kakor smo že rekli takšen, kakoršnega se nismo nadejali v ljubljanskem gledališču. Upamo, da se ob sličnih prilikah ne bo nudilo „dragim zunanjim gostom" kaj takega. — Mobilizacija. V vojaških krogih ae o kaki mobilizaciji doslej prav ničesar ne čaje, a prav do skrajnega trenotka se tudi ne bo prikrivalo, saj je vendar potreba za resno stvar tudi resnih priprav. Teh pa doslej še ni bilo in jih ni. Povod raznim govoricam in vestem, ki so zadnji čas krožile baš pri nas, je popolnoma nedolžnega značaja Vsako leto v meseca svečanu in sušcu izdeluje se tako pri vojaških kakor tudi političnih oblastih mobilizacijski načrt. Gotovo je, da mora biti za slučaj vojne vse pripravljeno že ob mirnem času Določajo se organi, ki skrbe za nujno raz glaševanje, preskrbujejo se nujna sredstva itd. Tako se je zgodilo tudi v zadnjem času Slučajno je ravno letos izdana nova, od prejšnjih nekaj različna instrakcija o mobilizaciji. Navodilo obsega več novih ukrepov, in ker je treba ravno z raznimi trgovci, obrtniki itd. sklepati pogodbe, prišlo je nekaj za širšo javnost nejasnih vesti v svet. Od tod ves strah! — Uboj. Miha Hvala, vojak 17. pešpolka, je b i o pustu doma v Šmartinem pri Kamniku. Dva dcmača fanta, Peter in Franc Močnik, sta ga pred neko gostilno tako pretepla, da je tri dni pozneje umrl v ljubljanski vojaški bolnici. — Umrl je v Postojni nagle smrti lastnik tamošnie tiskarne g. R hard Šaber. Pokojnik je bil odločen narodnjak in ljubezniva ostba; priljubljen je b;l vsem, ki so ga poznali. — Bodi mu lahka zemlja slovenska! — Številni gozdni požari, ki se pojavljajo navadno spomladi, napotili so politične oblasti, da su izdale ukaze za omejitev teh nesreč. — Strogo prepovedano je kuriti v obližji gozdov, posebno kjer je suha trava, ki se prerada vname. Starši, kojih otroci zanetijo požar, so odgovorni za škodo in bodo prisiljeni isto poravnati. Kdor zapazi ogenj, mora to takoj vsem bližnj