poitl prejeman:
sa
. elo leto naprej 26 K — h leta , 13 , — ,
Četrt
6,50, 2 , 20 ,
•fsesec
«npravnlitvn prejeman: ta
«eio leto naprej 20 K — h iol leta , 10 , — , iiatrt , , 6 , - „ mesec , 1 „ 70,
ii» poiiljanje na dom 30 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in Inserato sprejema upravnlitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne rraftajo, nefrankovana pisma na »sprejemajo.
Uredništvo je t Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Iiha|a vsak dan,izvzemll
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
234.
V Ljubljani, v soboto, 11. oktobra 1902.
Letnik XXX.
)1a Sveto goro!
Jutri štejemo dan 12. oktobra. Nocoj zdrdra ven v črno noč romarski vlak, peljaje stotine in stotine romarjev čez kršni KraB. Ob ranem jutru se tam združijo z Vipavci in Goričani in potem pojde na tisoče broječa množica na Sveto goro.
Pred vsem ob tej slovesni priliki kon-statiramo, da je prvotno bil 12. oktober določen za ljudski tabor. Jutri bi morala biti Ljubljana polna mnogctisočere ljudska množice, ki bi bila z gromcčim glasom klicala: »Proč z liberalnimi krivicami! Ljudstvu pravico! Pravici zmago!«
Vlada je, kakor znano, ta liberalcem neljubi tabor prepovedala. Ostani to dejstvo zabeleženo kot Bignal, po katerem so bo ravnala politika ljudske stranke!
Na Sveto goro! Zdi se nam velevaino, da ta dan, ko ne more ljudstvo zborovati v Ljubljani, gre po svojih odposlancih vun na periferijo, ob mejo, kjer z visoke gore gleda od Triglava do Adrije, moško, zavestno, ponosno, klanjajoč se svojemu Bogu, spoštujoč zakone in zaničujoč tlačitelje. Iz erca v ude se naj razliva narodna kri. Naj s Svete gore doni daleč po slovenski domovini klic, da je katoliško-narodna stranka nastopila pravo pot, ono pot, po kateri morajo hoditi tudi obmejni Slovenci, da se rešijo; dala je zgled orga-nizacije, discipline in ne-z 1 o m n e sile, kateri kot vzpodbujajoč opomin sveti vun iz zapuščenih, zaduhlih, temnih prostorov nekdanje zbornice na Starem strelišču. Katoliško-narodna stranka je razvezala energijo, katera še vezana spi v marsikaterem udu slovenskega naroda, razvila je prapor, katerega si semtertje še niso ogledali, zaklicala je v svet z donečim glasom, in zdaj hoče, da odmeva.
Sveta gora! Ko so Turki prihajali plenit v slovenske pokrajine, so šli naši očetje na visoke gore, in tam so zažigali plamene, kateri so svetili v črno noč ter klicali lju-
dem s svojim žarom, naj v b t a n e j o in se o j u n a Č i j o , naj hite na bran domovine.
Na gore gremo mi, na svobodne proste gore ! In od tam naj sveti žar katoliške zavesti in katoliškega poguma in katoliške požrtvovalnosti po celi domovini. Kajti v b t a t i je treba, o j u n a č i t i se moramo, vbran ljudstva in domovino hiteti nam je na duševna bojišča, katera nam nudi konstitucijonalna država.
Okrepimo sa s svežim, zdravim duhom tiste zavesti, ki je v deželno zbornico kranjsko zaklicala: Mi n ismo sužnji! Ej, treba je Slovencem te zavesti, treba je tega duha celim strankam. Marsikje bi so obrnilo na bolje, ko bi ta duh prešinil z oživljajočo močjo probujeno ljudstvo! Zato pa kvišku na gorč, na strme vrhe!
V ponedeljek po povratku iz Gorice bo v Ljubljani shod zaupnikov. Služil bo še tesnejši in krepkejši politični organizaciji naše stranke. To bo ljudski tabor v svojih zastopnikih. Temelj, na katerem stoji stranka, je najširji, in mi hočemo, da bodo oni, ki bodo govorili v bližnji prihodnosti v imenu stranke, stopili na pozorišče preti nasprotnikom zopet pooblaščeni od vsegn. katoliško-narodnega ljudstva. Mi hočemo, da to, kar zdaj delamo, ni delo le enega ali nekaj mo!, ampak v duSo vsega ljudstva mora preiti zavest, da je ta velika politična akcija, ki se zdaj vrši v deželi, delo vsega ljudstva. Bodi ta boj, ki ga bijemo vsi skupaj v popolni zavesti svoje solidarnosti, dokaz o politični zrelosti našega ljudstva, kateremu se smejo brez strahu izročiti da-lekosežne politične pravice.
Jutri bodo naši romarji venčali grobova kardinalu Missiji in prerano umrlemu dr. Pavlici. V ponedeljek pa no bo govora o smrti, ampak o življenju. Zidali bomo trdnjavo, v kateri so bo branil slovenski narod prihodnjih sto let.
Nagodba brez konca in kraja.
Kakor morska kača se vijejo obravnave glede nagodbe med avstrijsko in ogrsko vlado. Ministri sa vozijo z Dunaja v Pešto, iz Peste na Dunaj — torej nagodba v že« lezničnem vlaku. Z veseljem poročajo svetu, kedar je novo poglavje nagodbo gotovo, a vedno dostavljajo, da nastajajo nove ovire in težave. Sicer pa javnost ne izve, katero poglavje je gotovo in kakšne so iste nove ovire in težave.
Da so težave, o tem nas pouče vodne vožnje med Dunajem in Pešto, posredovanje vladarjevo in „zaniroanjo" grofa Goluchow-skega. ovet pa bi rad poznal one težave vedel bi rad, kdo in zakaj jih dola ? Ali se tičejo carinskih tarif, trgovinske pogodbe ali so političnega značaja ? »N. Fr. Pr.«, ki navadno vse izvoha, sicer trdi, da pozna tajnosti označenih težav, a to, kar pove, ni novo. To je že znana stvar, da ogrska vlada brani ogrske koristi in zahteva, da se zvišajo carine od surovin in znižajo carine od poljedelskih Btrojev, petroleja in sploh izdelkov, katere uvaža ogrska država. To pa niso take tajnosti, da bi moralo biti zapečatene s sedmimi pečati.
Gotovo je, da tudi dr. pl. Korber brani avstrijsko stališče iz gospodarskih razlogov, a dozdeva se nam, da so večje težave in ovire političnega značaja. Samostojno carinsko ozemlje, to je namen in smoter ogrskih politikov in vlade Bame, korak za korakom do personalne unije, to je ideal skrajne opozicije, a tudi resnih mož v vladnem taboru. Razlika je le ta, da pl. Szell in njegova stranka ne morejo in smejo tako jasno govoriti, kakor si dovolita Fran Košut ali njegov namestnik Bela Barabas. Razlika je le v taktiki, a ne v smotru, b pestmi bo pritrjevali Košutovci svojemu govorniku Barabasu, ko je v sredo v novi palači napovedaval vihar proti vsaki novi na-godbi s skrajnimi sredstvi ter vojsko preti Avstriji.
Ministerski predsednik pl. Szell je dobro igral svojo ulogo, z gledališkim ognjem in pogumom je branil ustavo in pragmatično sankcijo proti »revoluciji" poslanca Bara-basa. Da, igrali so v sredo ogrski poslanci staro komedijo. Barabas je dobro plesal na niti, ki se zgublja za kuliso, in njegovi tovariši so besneli in ropotali, kakor našemljeni igralci na odru. Pl. Szell potrebuje in hoče imeti umetni vihar, da se opira na javno mnenje. A čaa ni še prišal, da bi Ogri izvršili svojo namero. Vladar želi da se nagodba sklone, preden bi mogla stopiti v veljavo Szellova formula, po kateri bi nagodba, kakeršna je, veljala do konca leta 1907. In v tem tiče po našem mnonju v prvi vrsti one težave in ovire.
Baron BauH'y, ki na tihem kuha svojo jezo, je v svojem glasilu »Magyar Szo« tudi odkril to tajnost, rekoč, da se mora Szellova formula odstraniti, po kateri se mora pred trgovinskimi pogodbami z vnanjimi državami določiti in skleniti avtonomni carinski cenik. Čudno, mi bi sodili, da morata Avstrija in Ogrska preje skleniti carinsko in trgovinsko pogodbo in potem šele avtonomni carinski cenik. Nasproti vnanjim državam morata biti obe državi skupno carinsko ozemlje, potem je mogoče govoriti o avtonomnih carinskih tarifih. Ako se Bedaj Ogri upirajo carinski in trgovinski nagodbi mej držayama ter hočejo preje imeti carinski cenik, vtegnejo nastati še večje težave.
To pa ravno hoče ogrska vlada, da obravnave zavleče čez novo leto. Obravnave o nagodbi so vlečejo brez konca in kraja, ker ogrska vlada noče konca. Vsak zamujen dan je za Ogre dobiček, ker le tako je mogoče, da stopi v veljavo Szellova formula, ^ato pa tudi pl. Szell vsak dan najde nove pomisleke in kuje nove težavo. Vse poskuša in stori, da nagodba obtiči.
Pl. Szell hoče baje tudi vedeti, ali dr. pl. Korber prodere z nagodbo v avstrijskem parlamentu ali ne. Ako dr. pl. Korber — tako računajo Ogri — ne more dati garancij, da avstrijski parlament odobri nagodbo,
LISTEK.
Lov na kmete.
Prišel je jesenski čas. Mrzel veter piha po gozdih in livadah, rumeno listje pada na tla, megle vlačijo se po nebu, tu in tam malo podežuje in solnce je že izgubilo svojo moč, skratka svet je čmeren in slabe volje, kakor bi se ravno jezil, da je bral z gledališkimi solzami in napačno sentimentalnostjo napojeno povest »Mrtva srca". Vesela pa je navzlic čemernemu času ena vrsta sodobnikov, namreč lovci. Puške so sneli s sten, torbice so si napolnili z rečmi, ki krepijo srce in polnijo želodec in Bedaj gorje zajcem, srnam, racam in kar je drugih takih nesrečnih bitij, ki so zapadle puški. Ob nedeljah na vse zgodaj pa vidiš po mestnih cestah hiteče proti kolodvorom tudi sila elegantno opravljene gospodiče v lovskih kostumih, puška in črevlji se bliskajo kot ogle-galo, pes z dolgo dlako in gospod sta skrbno počesana, skratka, vidiš nedeljske lovce. In ako si po kosilu prižgeš v kavarni smodko ter vzameš v roke humoristiški list, da si za četrt ure preženeš življenja skrbi, potem bodi prepričan, da bodeš v teku petih minut bral najmanj dva dovtipa o nedeljskih lovcih. Lovski čas je.
Kadar se lovi, zakaj bi takrat ne lovil tudi liberalizem? Saj jo on gospod, imeniten gospod, ki se zelo razlikuje od »kmetavzar-skih polljudi«. In zatorej hodi na lov. Ujeti hoče kmete, ker jih krvavo potrebuje. Toda ta lov je sila težak. Ako je puška še tako nabasana z govorancami, ne pomaga veliko, ker prvič lovec ne zna dobro zadeti, drugič pa liberalni šretlji ne gredo skozi kožo. Tudi past ne pomaga nič, dasi je notri najboljša liberalna vada: »prostost, enakost, bratstvo, svobodna znanost". Kmet pozna to vado naj-zadnje od 1. 1848 sem. Prosto so se razkosali domovi, da sedaj nihče na njih živeti ne more, prosto ao oo zadolževale domačije, da je Bedaj samo na Kranjskem zemljiščnega dolga nad 60 milijonov. Enakost spoznava naš kmet pri volitvah, kjer ga število njegovih poslancev sili k primeram z velepo-sestvom in mesti. Bratstva pa so ga učili oderuhi. »Prostost« vede kaže »Slov. Nar « v tistih člankih, s katerimi bo, potem, ko jih je priobčil, ne upa strinjati. Je že križ, ako lovec mora z lova domu a zajca nima.
Cisto nič no pomagajo gonjači, katere si liberalizem išče posebno med nekaterimi učitelji. Kot pravi pravcati nedeljski lovec zadene liberalizem večkrat mesto divjačine pa gonjača v stegno. To se zgodi osobito ob volitvah, kadar pravi, da hoče spraviti v postavodajalne zbore tudi učitelje, a jih kan-
diduje tako, da mora že vsakdo naprej vedeti, koliko je ura bila.
Največ upanja, kakor je videti, stavi liberalizem v prav poseben smodnik, namreč v zabavljanje katol.-narodnim boriteljem. Zabavljanje je smodnik, ki je že zelo star, zatorej preležan in patroni, basani s tem smodnikom, bo vedno „verBager-ji". Posebno veselo pa, kakor vsakdo ve, ni gledati lovca, kateremu se puSka nikdar ne sproži, dasi pritiska v potu svojega obraza, kar Be da na petelina. Po humoristiških listih vidijo se večkrat zelo ganljive podobe, kako takemu lovcu zajci kažejo fige.
Včasih napravi libezalizem kar celo gonjo na kmete. Toda vso zastonj. Divjačina mora biti dosti neumna, da Be da gnati pred lovce. Kmet pa ni taka neumna divjačina.
Zato pa je pri lovski večerji vse zelo tiho in dobra volja zelo majhna. Kako tudi ne, saj so upi bili Btrašansko veliki, nadc pa nad vso lepe. Kajti kras 10 jo, imeti ljudstvo za sabo. Toda ljudstvo se vjeti ne da, s hladnim razumom presodi, kam se obrne. In zato je liberalizem veB poparjen, tako poparjen, kakor junaki v povestih »Mlada leta«, ali pa »Mrtva srca«. Ti dve povesti obdelavate namreč za človeštvo Bila važni in za kakega petošolca morda še zanimivi konflikt, da se ljubita mladeneč in
dekle, sila ljubita, neizmerno ljubita, strašno ljubita, tako da se ne da popisati, ali ko si razodeneta ljubezen, pa stopi osoda mednja in jima v tej ali oni obliki razkrije, da sta brat in sestra. Koliko bi pridobila povest, ako bi se razodela tema osebama skrivnost še le potem, ko bi bila že mož in žena in bi imela že potomce. Kako zanimive posledice bi Be v tem slučaju pokazale. Junak povesti bi bil sin in zet svojega očeta, brat in mož svoje žene, oče in stric svojega otroka in svoj lastni svak.
To bi bilo še-le presenečenje, bilo bi sen-zacijonelno! Povest bi sila pridobila, vsaj na dolgosti, ker bi potem morala obsezati še nekoliko več tiste dolgočasne sentimentalnosti, katera sedaj iz povesti zija bralcu nasproti, kakor izdolbena buča, v katero je kedo napravil luknje za oči, nos in usta in zvečer v njej prižgal leščerbo, češ, bode pa kedo mislil, da je duh.
Toda govorili smo o dolgočasnih lovskih pojedinah po Blabem lovu in sedaj smo zašli med dolgočasne povesti. Da se poživi duh pri takih dolgočasnih pojedinah po slabem lovu, bi bilo morda dobro, sko bi lovci imeli Beboj spisane govore, katere bi poslušalcem brali, kakor imajo navado Blabi govorniki. Toda tak govor bi pa zopet se zdel zanimiv samo lovcem, našim kmetom se taki govori ne zde prav nič imenitni. Je že tako.

potem ni vredno nadaljevati obravnave. In morda se ne motimo, ako trdimo, da Ogri v tem oziru računajo na češko obstrukcijo. Tako bi ae približal 1. prosinec 1908, Szel-lova formula stopi v veljavo in vrata so Ogrom odprta do samostojnega carinskega ozemlja.
Pa še nekaj je mcgoče in verojetno, kar dela težave. Po nagodbi iz leta 1867 Ogrska ni hotela priznati skupnega državnega dolga ter se samo obvezala, da vsako leto prispeva gotovo svoto za obre-stovanje in odplačilo. Ta skupni državni dolg pa je koncem leta 1900 znaSal 5.443,542.774 kron, obresti od tega skupnega dolga pa 224,008.622 kron. Po nagodbi pa Ogrska za ta stari dolg plačuje le stalno svoto 60,321.061 kron in okoli 164 milijonov kron pride na AvBtrijo Ta stari državni dolg je v istini avstrijski in naša vlada hoče potom konverzije znižati letne obresti. Ogri pa, ki niso hoteli priznati tega pred 1. 1867 skupnega dolga, hočejo sedaj, kakor se čuje, tudi imeti dobiček od znižanja obresti. No, Ogri res niso od včeraj. Avstrija naj plačuje dolgove, katerih vsaj polovico so naredili tudi Ogri, in sedaj naj Avstrija sklene tako nagodbo z Ogri in jim še zniža letni prispevek.
Treba je torej, da je enkrat čisti račun z Ogri. Ako hočejo Ogri lojalno zvezo z Avstrijo, dobro; ako ne, naj to jasno izjavijo. Razmere, kakeršne so, je permanentna kriza.
Obstrukcija v ogrski poslanski zbornici.
Košutovci v ogrskem parlamentu so že v predvčeranji seji jasno pokazali, da bodo z vsemi silami nasprotovali nagodbi, ki jo skleneta avstrijska in ogrska vlada, ter da Be ne bodo strašili nobenih sredstev, da isto preprečijo. Sedaj javlja neki dunajski list, da je to potrdil tudi eden voditeljev Košu-tove stranke ter napovedal naravnost obstrukcijo. Dotični poslanec je izjavil dopisniku dunajskega lista „W. Mittagsztg.« mej drugim to-le: »Stranka ve za gotovo, dase vladar strinja s stališčem dr. Koerberja in da poslednjega tudi izdatno podpira zunanji minister grof Golu-hcwski. (Szell je, kot znano, to trditev ovrgel.) R»di tega mora poseči Košutova stranka po najskrajnejih sredstvih. Proglasila bo javno obstrukcijo in je v to svrho že tako organizirana, da lahko vstraja do skrajnosti. Mi ne smemo izpustiti iz rok tako ugodn8 prilike za odpravo du a 1 i z m a in smo trdno prepričani, da se nam sedaj posreči ta načrt.«
Občinske volitve v Pragi.
Koncem tekočega meseca se vrše v Pragi dopolnilne volitve za občinski zastop. Voliti bo tretjino mestnih odbornikov. Dosedaj se je za te volitve redno sklenil kompromis mej staro in Miadočehi, in sicer, ker sta primeroma obe stranki enako močni, na podlagi popolne enakosti; pripadlo je torej vsiki 45 mestnih mandatov. Letos pa del Mladočehov pod vodstvom nekdanjega župana dr. Podlipnega in dr. E Gregra neče nič več slišati o kompromisu na dosedanji podlagi. Dr. Podlipnemu je kajpada že dolg čas po županskem stolcu ter je vsled tega zahteval od Staročehov, da prepusta nasprotnikom 48, s^mi so pa zadovolje z 42 mandati. S to ponudbo pa niso zadovoljni Staro-Čehi, zavedajoči se svoje moči, vsled česar se bo letos vršil ljut boj mej dosedanjima zaveznikoma. Kdo si bo priboril potrebno večino, se seveda sedaj so ne da dognati, dejstvo pa, da dr. Fric in mnogi njegovi Miadočebi-somišljeniki niso zadovoljni s taktiko Podlipnega, kaže, da poslednji ne more gojiti baž prevelikih nad.
Volitve v Švici.
Radikalni in liberalni elementi se jako trudijo, da bi pri prihodnjih volitvah vzeli katoličanom kak mandat. Zadnjo nedeljo oktobra meseca bodo za Švicarski zvezni Bvet splošne volitve. Po zadnjem ljudskem štetju leta 1800 se je ljudstvo pomnožilo, in zato ee pomnoži tudi število poslancev za 20. Zdaj pa si skušajo pomagali libcralci z volivno geometrijo. Posamezne kantone bi radi tako razdelili, da bi povsod nastala kaka, bodi še tako majhna, liberalna večina. Po-
sebno so sč vrgli na poslanca Docurtiusa Ta vrli bojevnik za delavske stanove jim je trn v peti, in neizrečeno radi bi ga spravili iz zvesnega sveta. Zato hoSejo njegov volivni okraj tako razdeliti, da bi ga bilo morda vsaj z nekaj glasovi vreči. Istotako hočejo razdeliti pretežno katoliški kanton Lucern, da bi vsaj v enem delu morda ven« dar imel kaj upanja liberalec. Švicarski liberalci imajo torej iste želje, kakor kranjski liberalci. A da se to izvrši, bo treba še ljudskega glasovanja. Ako 30 000 podpisov odloči za ljudsko glasovanje, je vlada prisiljena, da ga odredi. Videlo se bo še, ali bodo liberalci segli po tem sredstvu.
Combesov najnovejši govor — nova napoved vojske francoskim katolikom.
Načelnik sedanjega francoskega kabineta, bivši seminariBt in sedanji framason Combes je imel minule dni svoj »veliki« govor, ki je pa velik samo po številu izgovorjenih besed. V tem svojem govoru, čegar surovost se pač najmanje prilega ministerskemu predsedniku, je Combes napovedoval novo vojsko vsem krščanskim in patriotiškim slojevom francoskega prebivalstva, aristokraciji ravno tako kakor vernemu meščanstvu, dobremu kmetu in delavcu, da ne govorimo o svetni in redovni duhovščini. Za vzgled le dva tri stavke njegovega besnega govora: »Gre se pred vsem za to, da vemo, kdo bo konečno zmagal; v republiki poosebljena revolucija ali pa v klerikalno nacionalistiški reakciji po osebljena protirevolucija, vedeti treba, katera izmej obeh bo zmagovalka.« In dalje: »Ne več v imenu lastnih načel, božjega prava papeževega ali dednega prava monarha dela in zapoveduje v današnjih dneh reakcija. S klicem ,Živela svoboda1 se vrže rodovniški svet, nenadno razsvetljen po žarku revolucionarne milosti, ob vznožju oltarjev in kliče boga Syllaba za pričo intoleranci svobodo-mislecev.« Tako cinično predrzno, tako blas-femiško govori bivši duhovnik! — Francoski katoliki so sedaj pač na jasnem. Sedaj vedo, kaj jih čaka, če so ta zistem vzdrži še dalje. Do zadnje pičice hoče Combes izvesti znani »društvenia zakon. Ne bo se zadovoljil samo s tem, da s3 L,atvorijo vse rodovniške Sole, ne, on hoče iti tako daleč, da ne bo noben duhovnik in noben katoliški lajik več prestopil šolskega praga. Konečno pa, ko Be dovrši to delo, pride na vrsto odpoved kon-kordata — ločitev cerkve od države. — Tako stoje stvari sedaj.
V teh žalostnih razmerah "se je pa pojavil mal žarek nade na boljšo bodočnost Francoski episkopat je poslal senatu in zbornici skupno noto v zadevi avtorizacije cerkvenih zadev. Bo-li imel ta korak res kaj pozitivnega vspeha, Be bodo li poslanci udali želji svojih škofov in priznali obstoj redov? Kaj še! Na to niti misliti ni. A to dobro ima doposlana okrožnica, da so jo podpisali vsi francoski škofje, torej tudi oni, o ka terih se je v Parizu sodilo, da so vladni, da so državni škofje, ki ne nasprotujejo vladni gonji. Framasoni, edini v kulturnem boju, bodo napadali sedaj tudi te in to bo katoliški stvari več koristilo nego Škodilo. Prišel bo prej ali slej gotovo čas, ko razsvetli žarek božje milosti vse sedaj razdvojene katoliške Btranke ter jih zedinjene privede do zmage nad silami teme in njih pomagači na zemlji, ki so v drugih vprašanjih že sedaj needini mej seboj.
llesen opomin sv. očeta.
Pred nedavnim je bil vsprejet pri svetem očetu v zasebni avdienci z mnogih katoliških shodov znani bavarski kapucinski provincial o. Beno Auracher. Pri tej priliki ga jo vprašal papež mej drugim tudi sledeče: »Zahajaš-Ii, moj sin, tudi v katoliška društva V« In ko je c. Auracher pritrdilno odgovoril na to vprašanje, je rekel sv. oče: »Dobro storiš s tem, da zahajaš tudi med ljudi. Povej torej duhovščini, naj nikar samo ne pridiguje, marveč gro r.aj med ljudstvo, ter naj poišče ljudi, ki jih je še mogoče najti, ter naj jih privede v katoliška društva, da se obnovi versko življenje. To povoj, moj sin, povsod.« Konečno pravi o. provincial sam o sebi: »Dobro jo bilo, da sem mogel odgovoriti na vprašanje z „da". Sramovati bi so bil moral pred sv. očetom, ko bi bil moral reči: „Tičim samo v cerkvi in v svoji celici."« — Zil, da mnogi šo se-
daj ne umevajo tega času primernega klica! Razmere v Franciji so nam za to najžalost-neji dokaz.
Šolstvo v Španiji.
Letošnje poletje se je vršil, kot smo svojedobno poročali, v Santiago de Compo-stella španski katoliški shod, ki je mej drugim sklenil spomenico na vlado, v kateri se izražajo želje po večji svobodi pouka in priznanja cerkvi pravice do vzgoje otrok. Kaj je sklepal o teh zahtevah ministerski svet, javnost doslej še ne ve, znan pa jej je govor naučnega ministra Romanonesa, ki ga je imel te dni na vseučilišču v Salamanci. Rekel je namreč mej drugim: „Carkev naj čuva samo nad moralo in dogmami, vse drugo je izven njenega področja. Javna vzgoja in pouk sta edino Ie nalogi moderne države; le žal, da so španske vlade doslej vse premalo storile v tem oziru." — Tako naj bi bilo po ministrovem mnenju razmerje cerkve do šole. Ča je minister res izgovoril te besede, bodo francoski katoliki Se dolgo čakali, predno se izpolnijo njih želje.
Nemški carinski tarif in parlamentarne razmere.
V kratkem se prične v nemškem državnem zboru razprava o carinskem tarifu, ki že toliko časa razburja duhove po vsem nemškem cesarstvu. Boj, ki ga bodo bile razne parlamentarne stranke za in proti predlogi, bo silno vroč in že sedaj se na poveduje, da bo ta predloga strmoglavila najmanj dva člana pruskega kabineta. Pravijo, da se majo tla ne samo državnemu kanclerju grofu Bitlovvu, marveč tudi državnemu tajniku Posadowskemu. Drugi zopet oporekajo tej misli in pravijo, da so te govorice o demisiji le simptom za politiški vihar, ki se pripravlja v zbornici. Elini so pa vsi v tem, da ta parlament ne resi carinskega tarifa, ker bo za to brfzdvomno poskrbela »lojalna in temeljita« obstrukcija. V tem slučaju, pravi neki nemški politik, ne preostaja vladi nič drugega, nego da podaljša pogodbe z zunanjimi državami , in sicer kar za daljšo dobo let. To bi pa lahko izvedla tudi sedanja vlada in Biilow ter Posado\vaki bi lahko ostala na krmilu. — Ta politik pa dela bržkone račun brez krč-marja, t. j. brez zunanjih držav, ki jih menda ne bo prav lahko dobiti za tak korak. Kako si Biilovv pomaga iz to zagate, se sedaj še ne ve.
Iz brzojavk.
Nagodbene konferenco se prično zopet prihodnjo nedeljo. Szell pride na Dunaj. — Papež in kulturni boj v Franciji. Pariški listi javljajo, da bo papež vstrajal na dosedanjem stališču napram dogodkom v Franciji. Papež hoče po čakati, kaj stori zbornica. — Spopad mej Srbi in A r n a v t i. Pri Kumanovu je prišlo do krvavega boja mej Srbi in Arnavti. Na obeh straneh je bilo več ubitih in ranjenih. Srbi imajo ubitih osem mož. — Chamberlain in novi šolaki za kon. Vlada sedaj predloži zbornici novi šol. zakon, ki popolno no ugaja nob?ni stranki. Kardinal Vaughan je priporočal Ircem, naj ga Bprejmo z gotovimi premembami. Vlada pričakuje velikega odpora. Chamberlain je včeraj izjavil, da kabinet odstopi, če zbor niča odkloni načrt. — Burski berolin-ski odbor pod policijskim nad zorstvom. Burski odbor, ki se vedno dela priprave za dohod generalov v Berolin, je vedno pod policijskim nadzorstvom.
Kdor išče, n$y<le.
(Dopis.)
Na Crešnjevcu pri Slov. Bistrici stad\a posebna prijatelja in/astilca ondotnega župnika ; prvi je Štefan Špragar, ki jo pred kratkim g. župnika tožil radi 6 vinarjev, pri aodniji pa pogorel s svojim dr. Tavčarjem, drugi pa je Ludovik Kresnik — znani na prodnik. Štefan Špragar, kmet in posestnik na Crešnjevcu, je zvest naročnik »Rodo ljuba« in liberalno - nemškutarskega »Sta-jarca« in desna roka Ludovika Kresnika, znanega propalega kandidata proti g. prof. Fr. Robiču za državni zbor. Stelan Spragar je 17. marca t. 1. vložil pri c. k. okrajni sodniji v Slovenski Bistrici kar dvo ovadbi ali obtožbi zoper č. g. Janeza Sušnika, žup nika na Crešnjevcu, radi vtesnjene osebne slobode (§ 93 kaz. zak.), radi hudodelstva težke telesno poškodbe po § 253 in k tej obtožbi je pa njegov iskren prijatelj priložil
še tretjo, tožbo radi goljufije deželnega fonda in zlorabe uradne oblasti. — Oba sta samega veselja poskakovala, češ, zdaj bo-deva župnika spravila s Crešnjevca. Stvar pa se je drugače zasuknila in resnica se je v pravi luči pokazala. G. župnik, Janez aušnik, ki je toliko obrekovanja po nedolžnem moral prestati radi svojega narodnega delovanja in mišljenja, je svojo nedolžnost dokazal. Bil je 81. julija 1902 od državnega pravdništva v Mariboru na celi črti oproščen, ker se mu le pičioe ni moglo resnice dokazati. Koj nato pa je gosp. župnik vložil pri c. kr. okrajni sodniji v Slov. Bistrici zoper Štefana Spragarja, kmeta na Crešnjevcu, tožbo radi razžaljenja časti (§ 487 in obrekovanja § 209 G. sodnik v Slov. Bistrici, pred katerim se je moral Štefan Spragar 17. sept 1902 zagovarjati, mu je korenito pojasnil njegovo stališče, ter ga izročil državnemu pravdništvu v Mariboru. Državni pravdnik pa je odstopil kazen okrajnemu sodišču v olov. Bistrici. Štefan Spragar je bil 4. oktobra 1902, kjer se je obravnava vršila, obsojen radi častikraje in blatenja g. župnika na 1 mesec zapora; ker pa ima več nepreskrbljenih otrok in da bi posestvo Škode ne trpelo, se mu je znižala kazen na 1 teden zapora z jednim postom in trpel bode vse sodnijske stroške, katerih se je prtcej nabralo. In slučaj naj bode v resno svaril) tudi Ludoviku Kresniku. — »Giftni kroti« ali »Štajercu« pa povemo na ves glas, da sme ponosen biti na take svoje pristaše. Mi častitamo tudi »Slov. Narodu«, ki ima take poročevalce. »Slov. Narod« je v št. 104 z dne 7. maja 1902 prinesel tudi poročilo o g. župniku, da je v preiskavi. — Bog ve — ali bode pa tudi posten toliko, da bode prinesel poročilo, — da jo je isti Spragar — zdaj skupil?
81iod v Halozah.
Z ozirom na naše poročilo o shodu pri sv. Barbari v Halozah, katero smo objavili brez vsake stvarne premembe, smo danes iz Ptuja prejeli naslednje pojasnilo: Da se ne bode nikomur godila krivica, ob)avite to le pojasnilo. Državna podpora, katero je govornik g. dr. Jurtala omami, je bila namenjena revnim vinogradnikom ptujskega okraja. Od te svote (60.000 kron) se je izločil znesek 20000 kron za posestnike vinogradov, stanujoče v Ptuju in se je tam tudi razdelil. Govornik je naglašal, ida privošči izredno podporo meščanom, dasi bi je bili revni in zadolženi haloški posestniki bolj potrebni; da pa se nikakor ne more odobravati način razdelitve, ker nekateri tistih meščanov, ki so podporo prejeli, te niso bili potrebni, drugi pa, ki bi bili podpore po trebni, niso nič dobili. V tem smislu sa je glasilo poročilo. To trditev je govornik podprl s tem. da je imenoval nekatere obdarovane. Glede drž. poslanca pa, ki sa je posebno trudil za to izredno podporo, jo govornik v naglici zamenjal imeni gg. dr. Ploja in Žičkarja. Bil je namreč g. /jičkar, ki se je največ trudil za to podporo. To pa se ni zgodilo z namenom ali da bi se komu zasluge kratile.
Sliod v Cirknici.
„Narodovo" poročilo o zadnjem lib. shodu v Cirknici, kakor tudi odgovor na poročilo „Slovenca" nas je naravnost pre-senečilo. Da bi se taka laž pisala, stvar tako lažnjivo, da, skrajno lažnjivo prekrojila, tega nismo nikdar pričakovali, dasi nam je dobro znano, da „Narod" druzega ne zna kot — farbati.
Kako neumna ter skrajno lažnjiva trditev, ko piše, da nas je bilo le „50 glav". Potrdimo danes slovesno še enkrat, da je bilo naših čez 130, da, ako hočete, priobčimo ime od vsacega, koji je bil navzoč, potem pa premišljujte, ako ste bili res tako kratkovidni. — Mlečno kaplanče imenuje „Narod" našega gospoda Škubica, češ, „kako je ostentativno korakalo" na zborovalni prostor; da, tudi Vam so se ostentativno hlače tresle, ko ste videli našo armado, kako je neustrašeno korakala, da sliši tudi Vaš „zvon", toda zazvonila Vam je ta armada na ušesa tako, da mislimo, da Vam še sedaj zvoni po ušesih. Krepki in gromoviti ugovori naših mož so Vam zmešali možgane, zato zlivate žolč na našega gospoda kapelana. Vprašamo Vas pa gospoda Hribar in dr. Triller: Zakaj pa gosp. Skubicu niste dali besede, ko sta mu jo oba obljubila ? Ali sta se zbala, da bi Vaši trabantje ne slišali druzega „zvona?"
Zatoraj Vam nečemo in ne moremo ničesar verjeti, dokler ostanete pri taki taktiki!
Lažete se, kako so naši možje utihnili na preklinjanje Vašega »starega častitljevcga moža". No, ta je zopet lepa! Ravno na besedo kakega preklinjevavca naj bi utihnili naši možaki, posebno na tistega častitljevega ? Se li ne spominjate več, da smo utihnili le pod pogojem, da daste gosp. Skubicu besedo? Zakaj ste jo sncdli?
Ugovarjali smo pa vse eno, ker kljub temu nismo mogli prenašati Vaših za katoliško nar. stranko žalečih opazk.
Nezaupnico ste predlagali našim poslancem ter zaupnico vašim. Zakaj pa niste
dali isto na glasovanje? Ali nismo na ves glas upili, da zahtevamo glasovanje? Zakaj ste se bali tega storiti? Mi seveda dobro vemo, zakaj, toda Vi ste preslepi, dasiravno zavijate v Vašem lažnjivem poročilu, da si gosp. kapelan niti ni upal tega predlagati. Ne bodemo več mnogo polemizirali z Vami, ker se nam zdi preneumno; le to rečemo: 130 prič potrdi resničnost našega poročila, da, 130 prič tudi potrdi, da je Vaše poročilo do pičice neresnično in zlagano. Da, povedali ste resnico in sicer od Vašega „častit-ljevega moža", da je ves poln svete jeze" — preklinjal.
Cerkvene vesti.
Eonferenoa »sodalitatis- sa rib niško dekanijo bo bo vršila prihodnjo sredo dne 15. oktobra ob 10. uri v Ribnici.
Iz kranjske dekanije. V mesecu septembru in začetkom oktobra bo delili pre-svitli gospod knezoškof Anton Bonaventura
Ko obširni kranjski dekaniji zakrament sv. irme. Verno ljudstvo je povsodi z največ jim veseljem in navdušenjem pozdravljalo ljubljenega nadpastirja. Reči moramo, da bo posamezne župnije kar tekmovale med seboj, da so pokazale udanost in ljubezen, ki jo goje do presvetlega. Po vseh župnijah so pozdravljali škofa župani z občinskimi odbori, učiteljstvo z otroci ter najrazličnejša društva. V Tržiču in Kranju so se poklonili presvetlemu zastopniki c. kr. uradov. Premnogi slavoloki, mlaji, ter razobešene zastave so krasile kraje, kjer se je vozil via dika. Najbolj sta se odlikovali cerkljanska in fienčurska župnija. V prvi so kresovi, ki so jih zažgali, pričali, kako piamte ljubezni tudi srca vernikov do presvetlega. Učiteljstvo mu je priredilo podoknico in mestna godba iz Kamnika je svirala pred župniščem. — V šenčurski župniji so pozdravili pre-svitlega trije župani in sicer v Hrastju g. župan Strupi iz Č.rčič, v Vegljah g. župan Molj in pri fari domači župan g. Barlč; 5 krepkih mladeničev na konjih je jahalo presvetlemu nasproti in ga spremljalo do Šenčurja, ki je bi) ves v zastavah, slavolokih in mlajih. — Vsepovsod je vladalo veliko veselje in presvetli se je lahko prepričal, da č;m bolj besne liberalci in ga napadajo po umazanih listih, tem bolj se veča in raste ljubezen ljudstva do njega. Videl je, da pre biva tu verno ljudstvo, ki mu je iz srca udano in da mu te udanosti in ljubezni ne bo noben liberalni časnikar iztrgal iz srca.
Tedenski koledar.
Nedelja, 12. oktobra: 21. pobin-koštna, Maksimilijan, šk.; evang.: Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. — Ponedeljek, 13. oktobra: Elvard kralj. — Torek, 14. oktobra: Kalist I. p. sp. — Sreda, 15. oktobra: Terezija d. — Četrtek, 16. oktobra: Gal opat. — Petek, 17. oktobra: Hedviga vdova. — Sobota, 18. oktobra: Luka ev. — Solnce izide 15. oktobra ob 6. uri 23 minut, zaide pa cb 5. uri 9 minut. — Lunin spremi n : Ščip 17. oktobra ob 6. uri 59 min. zjutraj — Musica eaera v nedeljo dne 12. oktobra: V stolni cerkvi vel. maša ob 10. uri: Misa »Jesu Redemptor«, zložil Adolf Kaim, graduale »Inveni David« zložil Anton Forster ofertorij »Veritss mea« zložil dr. Franc Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo Cuni-bert v D-moll zložil P. Rampis, graduale »Inveni David« zložil Ant. Forster, ofertorij »Veritas mea« zl. dr. Fr. Wjtt.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. oktobra.
Grazer Tagespost in kranjski deželni zbor. »Grazer Tagespost« rada vtika svoj nečedni nos v kranjske razmere. Ta list radi rabijo naši liberalci kot gnojišče, kamor nakladajo svoje smeti. Današnja .Tagespost" prinaša neko brzojavko s smešno trditvijo, da bi bila katoliško narodna stranka zadovoljna za splošno kurijo s tremi mandati odstopiti od obstrukcije. Kaj takega je pač preabotno. Zakaj pa do pisnik „Tugespošte", ki očividno sliši travo rssti, ne pove, kdo je kdaj izmed katoliško-narodne stranke kaj takega dejal ? Mi od govorimo kratko, enkrat za vselej, da se ne bo morebiti komu kje kaj sanjalo, d a k a -toliško-narodna stranka za par borih mandatov ni dobi t i I V druge abotnosti .Tagespoštinega" poročila ae nimamo povoda spuščati, ker je vae skupaj preneumno. To bi bilo pač lepo, da bi 90 veleposestnikov volilo deset poslancev, 80 000 volivcov v Bplošni skupini, pa naj bi volilo tri poslance! Ljudstvo bi katoliško narodne poslanco kamenjalo, ako bi se na kaj tacf-ga podali.
Na sveti Gori pri Gorici bo jutri zbranih na stotine katoliško narodnih Slovencev. Iz Ljubljane se pripelje s posebnim vlakom nad 1000 oseb. Veliko množico pripelje jutri zjutraj v Gorico nova vipavska železnica, mnogo ljudi pa pride peš, ako bode lepo vreme, preko hribov na Goriško. Na sveti G ri bodo ob grobu kardinala Missia proslavili njegov spomin. Slavnostni govor bo imel dr. K r e k. Na grob kardinala Missia polože krasen venec s tro-bojnimi trakovi in napisom : »Svojemu uzor niku — bud telju in voditelju — hvaležni Slovenci«, posebno odposlanstvo pa se iz Gorice poda na grob dr. Jož. Pavlica ter tudi položi venec s trakovi in napisom: »Neustrašenemu bojevniku — za Boga in narod — mukotrpni Slovenci«. Mej udelež-niki bo mnogo slovenskih županev in poslancev. Somišljeniki iz Gorice sprejmejo one izletnike, ki se pripeljejo s posebnim vlakom iz Ljubljane, jutri zjutraj na goriškem kolodvoru.
Osebne vesti. Poštna upraviteljica v Zagorju gdč. Hcdv. Bajut je imenovana za pomožno uradnico na dosedanjem mestu.
—	Iz Trst i ee poroča : Narnestništveni tajnik Friderik Renner prevzame voditeljstvo okrajnega glavarstva v Poreču. Na njega mesto v Trst pa je že prišel komisar Schneider iz Pulja. — Umrla je v Velenju gospa Pavlina H k u b i c, rojona Ro sina, vdova okrožnega zdravnika. — V Bolcu je umrla gospa Frančiška Huber, rojena Fabiani, vdova hoteiirjeva.
Župnijsko skušnjo so napravili č. g. Miha Kragelj, administrator v Šebreljah, Kristjan Stibilj, vikar v Novakih in Alojzij Morsutt, kapelan v Tržiču.
Duhovniške vesti z Goriškoga.
—	Č. g. I v a n K u n š i č je imenovan za vikarja v Srednjem, na njegovo mesto pride novomašnik č. g. Andrej Štrekelj.
—	Č. g. Valentin Knavs, vikar v Kamnem pride za vikarija v Logje. Novomašnik č. g. F r a n c H1 i š je imenovan za kapelana v Podbrdu. —
Iz Kranja se nam piše: Pretečeno sredo je imelo nepolitično društvo »Mali turist«, ki ima svoj sedež v Kranju, občni zbor v hotelu »Nova pošta«. Po pozdravu predsednika se je sestavil novi odbor tako: Predsednik g. K. Florian, podpredsednik g. J. Potokar, tajnik, ki je ob enem tudi blagajnik, g. Cof, odbornika gg. profesorja dr. J. Debevc in E Jarc.
Iz Kočevja se poroča, da se je zdravnik dr. J o ž e f L u k a n poročil z gostil-ničarjevo hčerko gdč. Josipino V e r -d e r b e r ter da je odpotoval za zdravnika v Budjevice.
Velik požar — Tovarna pogorela Iz Trebnjega se nam poroča : binoči v petek okrog osme ure zvečer je pričela goreti tukajšnja tovarna za parkete posest nika Goljevšček-a iz Gorice. Ogenj so je razširil v notranjem in je s tako silo udaril iz poslopja, da se je precej videlo, da je s su him lesom napolnjena tovarna izgubljena. Ko je prišel ob Vi 10. uri vlak iz Ljubljane, je gorelo z velikanskim plamenom, tako da je bilo na kolodvoru svetlo kot po dnevi. Zgorelo je tudi narejenih parket za več vagonov. Požarne brambe iz Trebnjega, Vel. Loke in Mirne peči so neutrudljivo delale, da so ogenj omejile in obvarovale velike zaloge lesa. Škoda je velika, a posestnik je zavarovan.
Volitve volilnih mož za deželnozborske volitve vrše se za celjsko okolico dne 23. oktobra t. 1.
Lov na pošti. Na pošto v nekem dolenjskem kraju je zvečer pribežal navadni poljski zajec, o katerem pa poštar ni vedel, kaj da je. Slišal je namreč le šum. Ko so na njegov klic prihiteli oboroženi možje iz bližnje krčme tar oprezno odprli vrati, ki jih je prej za seboj varno zaprl poštar, uzrli so dolgouho pošast pod mizo ter videli, da je le plahi zajec. Žival ca je kmalu podlegla udarcom osramočenih strahopetcev.
Laško odlikovanje. Posl. Polcsini je prejel od laškega ministra za zunanjo posle Prin«ttija pismo, v katerem naznanja g a; od laSki minister gospodu istrskemu laškemu poslancu, da mu jo laški kralj podelil odlikovanje komendatirja kraljevega reda
italijanske krone. »Siamo tutti d' una sola famiglia.« Dolgi jeziki pravijo, da vladi na Primorskem ni šo nikdar nasprotovala Lahom, a da ni tudi šo nikdar podpirala Slovanov v borbi preti laškemu nasilju. »Oj le naprej, dokler je še . .
Slika dr. Frana Prešerna Ravnokar začelo je založništvo te slike našega pesnika velikana z razpošiljanjem iste. Sliko, ki je umetniško dovršena, napravil je gospod Alojzij Šubic, akademični slikar v Celju, po edinem pravem originalu, ki je sedaj v posesti gospoda ravnatelja Levca v Ljubljani.
Vseučiliški profesor — socijal demokraški kandidat. S< cijalni demo krati v Gradcu nameravajo proti dr Der-schatti v deželni zbor kandidirati vseuči-liškega profesorja dr. H o e r n e s a.
Razstava grozdja v Krškem. Pri otvoritvi Bodeluje vojašla godba c. kr. 16. pešpolka iz &>greba. V nedeljo zvečer pa je v bralnem društvu koncert imenovane godbe, po koncertu prosta zabava. Kakor vse kaže, bode udeležba razstavlj »vcev mnogoštevilna. Vinogradniki donašajo mnogo lepega grozdja. Kdor torej hoče za-se, ali za koga drugega kaj grozdja, naj se oglasi pri razstavnem odboru.
Celjski Julij Rakuš postane celjski župan. Sliger je ravno ob pravem času obolel, da avanzira Rskuš lahko od p d-župana na župana !
Socijalni demokrati nameravajo ustanoviti politično društvo za radovljiški okraj.
Nesreča na električni železnici. Iz Trsta se nam piše: Včeraj zjutraj se je na električni železnici z Opčin v Trst pripetila velika nesreča. Ko je namreč četrt pred sedmo uro prihajal voz z Opčin v Trst, je blizu Gairingerjeve šole začel nenavadno hitro teči. Odpovedala je tudi avtomatična zavora. Voz je skočil s tira in se zaletel v hiš j Špeharjevo, podrl steno in se na kosce razletel. Sreča v nesreči je bila, da se je to zgodilo zjutraj, ko ni bilo še potnikov. V vozu so bili menda samo zavirač in sprevodnik ter dva delavca. Zavirač Sosič je bil tako ranjen, da so ga prenesli v bolnišnico in bo težko okreval. Precej ranjen je bil tudi delavec Simonič. Cesta visi na onem mestu za 8° in ker menda niso s peskom potresli tira, je le sreča, da se ni pripetila še večja nesreča. Tudi burja vtegne z vozovi uganjati svoje burke. Zato se govori, da nameravajo drugi kapitalisti zgraditi novo železnico iz Rojana na Opčine, ki bi bila krajša in cenejša.
Kaj bi rekli v Italiji? Ker Žid M^yer nič ne poroča o pokojnem P^ter-nostu, pravi »Trieste«, da molči radi tega, ker se „boji, da bi v Italiji izvedeli, da so bili »Picc.lovi« souredniki celo c. kr. uradniki — a zraven tega še colo slovenske narodnosti
Iz Novega mesta se nam piše: Pri nas so Be torej završile občinske volitve in volitve novega mestnega župana. Da jo zopet Slančeva diktatura igrala veliko ulogo, to Vam gotovo ni nič novega. Kdor bi bil volil drugače, kakor mu je velevala diktatura, mu gotovo ne bi bilo več prestati v tem naprednem „pašaliku". Ker je Perko radi velikih zaslug, ki jih ima za mesto, prižel v nemilost pri gg. Slancu in Rozmanu, so rekli naprednjaki: »Proč ž njim!« Saj imamo dovolj pametnih meščanov, ki bodo lahko za mesto isto storili kot Perko! Nihče ni nenadomestljiv!« Sedaj pa imamo res par prav prebrisanih glavic v mestnem zastopu. Pred vsemi je imenovati novomeški diktator, ki si je izbral prav vrednega prvega eveto-valca, svojega že večkrat zaradi uljudnosti primerno pohvaljenega adlatusa Rozmanovega Korlna. Lepa čast za nas meščane! Novemu g. županu pl. Sladoviču pa želimo obilo vspeha. Mož je po postavi majhen, pa po duhu energičen Dvomimo, da bi so dal novi gosp. župan po R zmanovem Korlu tako terorizirati, kakor se je dal povsem miroljubni dr. Soheguia. — Velika čast jo doletela nas Novomeščane. Obiskal nas je vrli naš pravicoljubui (knof In grofi) poslanec dr. Tiuč r. Zčast njegovega obiska imamo za hvaliti F^ančiča in pa Povha, ker sta mu nič manj nego 2000 K za ttud v Novemmestu plačala. Ž hbog je F^f*	\ tej pri-
liki ped vislice. Nuvorr.eščani ugibljejo, če niso morda stroški te pravdo pomagali, da je bilo tolik < vina na shodu v Zireh na razpolago žejni naprednosti.
Vozni red posebnega vlaka is Ljubljane v Gorico je naslednji: Odhod iz Ljubljane danes v soboto ob 11. uri zvečer. Vlak se ustavi na sledečih postajah in pride na Brezovico ob
11	uri 12 min. zvečer, P r e s e r j e 11. uri 24 min.. Borovnico 11 38. Logatec
12	19, P 1 a n i n a 12 40, Rakek 12 52, Po s to j na 116, Prestranek 1-31, S t. Peter 144, Zgornje Ležeče 2 04, Divača 2*22 , Sežana 2 39, O p č i n a 2 53, Presek 3-02, N a b r e -ž i n a 3 15, B i v i o 3 34, D e v i n 3 49, Tržič (Monfalcone) 4-10, R o n k e 422, S a grad 4 37, G r a d i š k a 4 47, Ru-b i j a 5 02, Gorica 5 25. — Povratek iz G rice bo v nedeljo 12 t m. ob 8 uri 45 min. zvečer.
Štrajk v kamnolomih Delavci v kamnolomih v tržaški okolici štrajkajo že d,a tedna. Večina lastnikov kamnolomov se je prepričala, da so bile zahteve delavcev povsem upravičene, in radi tega jo že drugi dan štrajka 10 lastnikov dovolilo, kar so za htevali delavci, samo tiije še ne. Značilno na tem štrajku je, da ga ne vodijo bjc. demokratje, temveč da so ei delavci izbrali sami iz sebe odbor, ki vodi vso akcijo.
Iz Istre se nam piše : Kdor želi imeti dobrega in poštenega istrskega vina, radi mu z naslovi in pojasnili postrežejo g. G. Grašič v Bernu pri Pazinu, g. Siokovič v Sv. Petru pri Pazinu, g. Gržetič, župnik v Tinjanu ali g. S. Dtfir, načelnik v Tinjanu pri Pazinu. Ti gotovo poznajo istrske trpine, ki imajo dobro in pošten) vino. — Italijanska stranka rabi vsa mogoča sredstva, da ovira in ruši delovanje rodoljubne duhovščino in narodnih prvakov. Saj je znano delovanje Krst ejvo in njegovih somišljenikov, kakor je n. pr. Vences'av Chrismanich reete Križ-manič.
Še nekaj o Paternostovem samomoru. »II Sole« pove na uho laškemu podaniku in »Piccolovemu« šefredakterju dr. Preziosu: »Naj pomisli dr. Prezioso, da vdova in dve siroti vsak dan ponavljajo besede, katere je samomorilec izustil v največjem obupu Dr. Prezioso jo edini odgovoren za žalostni dogodek. Ali čuti vso infamijo svojega dela, ker jo nadomestil pridnega in delavnega sotrudnika z dvema »regnicoloma- samo radi tega, ker je bil pokojni tako nesrečen, da je znal tudi slovenski?« — Pogreb je bil v četrtek ob 2. uri popoludne. U leleižbi jo bila velikanska ; pogreba sta se udeležila tudi dr. Prezioso in »Piccolov« odgovorni urednik R:cco. Kakor poroča »Sole«, ustavil jo ta dva na vratih pokopališča neki visoki fiiančni uradnik z besedami: „Čudim Be, da ne daste žrtvi niti sedaj miru; prosim, spoštujte vsaj zadnjo željo pokojnikovo; ukazujem Vam, da se odstranite . . .«
Tommaseo je bil po materi slovanske krvi in v laškem jeziku je spisal svoja prva dela. V četrtek je minilo sto let, odkar je bil rojen. V Sibeniku so hoteli Lahi prirediti veliko laško demonstracijo. Laški župani iz Italije so brzojavljali v Šibenik mestnemu zastopu in v brzojavkah proslavljali Tomma-sea kot velikega Italijana. A prišel je mrzel curek. S daj še-le po slavju so se spomnili iredentovski listi, da jo mestni zastop v Sibeniku hrvatski. Kako bridko pretakajo sedaj solze, ko vsi razočarani gledajo, da imajo v Sibeniku — hrvatskega župana, ki ni posebno preveč navdučen za — laške aspiracije! Prav pravi »S le«, ko piše: »Stoletnica Nikole Tommasea je pokazala vsemu svetu, da je neumno klepetanje o laški nadvladi v Dalmaciji jako daleč od re snice, če so celo v rojstvenem kraju N. Tommasea meščani izvolili hrvatski mestni zastop.
Čevljar — učitelj. V Sv. Vitalu — krajna občina Višnjan — poučuje tamošnjo deco v italijanskem jeziku neki — čevljar imenom Crivicich. Pa ne misliti, da je to le tako na tajnem! Nc, o tej grdi zlorabi so bile že davno obveščene politične in šolske oblasti. Ali, ker se poučuje v italijanskem jeziku in se tako otroci pripravljajo
za gotove »idejale", molče vsi in se ne gane nikdo.
Kristič ostane na Voloskem. Za
razmere v Istri jako značilna je vest, ki jo prinaša »Naša Sloga", da je namreč sodišče v Voloskem izjavilo na zahtevo deželnega sodišča v Trstu, da nima nič proti temu, da Krstic na Voloskem odsedi prisojeno mu večmesečno kazen. To daje povod ne-opisnemu veselju v Krsticevem taboru, kjer smatrajo to za novo sijajno zmago svojega voditelja. Bolj nego kedaj so uverjeni, da je Krstic vsemogočen. »Naša Sloga" pa je z dvema besedama dobro označila situ-vacijo: ki ga šantuli, ga boculai!
Pravi kandidat za slovensko ljudstvo. V mariborskem okraju kandidirajo spodnještajerski Slovenci kmečkega posestnika Janeza Rod kar j a. Na shodu pri sv. Barbari pri Mariboru je kandidat Roškar dejal volivcem v svojem govoru : »Kdor se ogiblje duhovnikov, cerkve, tega se ogibajte tudi vi; kd r pa še ima kaj ljubezni do Boga v svojem srcu, tega pridobite. Borimo se za pravično stvar, zato je z nami Bog. Če zmaga slaba stranka, bodo poslanci slabi in slabe postave. Tako bomo še na slabšem kakor sedaj. Zato bedimo edini! Dolžnost je, da gre vsakdo volit; naj se nikdo ne izgovarja. Ako bomo verni, trdni v svojem prepričanju, petem mora naša sveta stvar napredovati in zmagati.« — Tako bi morali govoriti vsi, ki so potegujejo za zaupanje slovenskega ljudstva.
Nesreča na mariborskem kolo dvoru. Pri opravljanju svoje službe je delavec Valentin na kolodvoru v Mariboru našel grozno smrt. Pri delu je prišel med dva železniška voza, ki sta ga stisnila skupaj in ga popolnoma zmečkala, da je v hipu nastopila smrt.
Utajiti hočejo liberalci napad na goriškega nadškofa. »Soča« dela obupne poskuse, »Primorski List" pravi: »Vendar pa še enkrat pribijeno, da se je res tako godilo. »Soča" naj le gre stvari do dna, pa naj pove tudi imena onih, ki so demonstrirali proti škofu, pa bode svetu pokazala svoje pristaše v vsej liberalni omiki. A zdi se nam, da pojdejo raje kvartinčkom do dna, rihemberški napad pa bodo zamolčali. Pre-neumno pa je podtikanje, češ klerikalci so to vprizorili! Prevzv. nadškof menda že pač dobro pozna tudi slovenske naprednjake. Če smo pa šele v zadnji številki priobčili o napadu, je vzrok, ker smo za predzadnjo številko prepozno bili obveščini »Soča" pravi, da je naš list napad izmislil. Mi pa ostanemo pri trditvi, da so vpili: Dol s farji, da se je nekdo nagnil proti škofu. Nadškof sam je to slišal in videl. Čemu naj ga mi z lažmi hujskamo^? Sicer pa nam je pravil to priča-ooividec, kojemu več verujemo ko vsem liberalčkom okoli ,Soče'".
Strojarski štrajk v Mirnu še vedno ni končen.
Slovenski junak umrl. V Cezan-jevcih pri Ljutomeru so te dni pogrebli v tamošnji podružnici Sv. Roka blizu 40 let službujočega cerkovnika Jožefa Perša (reete Sagaj). Pokojnik je bil eden najstarejših vojaških veteranov in svoje dni hraber junak. Leta 1859. udeležil se je kot hornist 9. lovskega bataljona vojske v Italiji ter si je v bitki pri Solferinu zaslužil zlato svetinjo hrabrosti. Leta 1864. udeležil se je tudi vojske v Schleswig-Holsteinu ter se je v bitki pri Veile kot zelo pogumnega četo-vodja skazal. Iz te vojne prejel je več pri-znalnih pisem. Njegove junaške čine popiše nadporočnik Ascher na Dunaju v nekem delu zaslužnih vojakov. — V službi kot cerkovnik bil je pokojnik zelo vesten in j uzoren. Bodi hrabremu veteranu žemljica j lahka!	j
Č. g. Sessich je v nedeljo na Sv. Gori daroval sv. mašo v zahvalo, da mu je dal Bog učakati biserni jubilej. Udeležili so se te slovesnosti tudi mnogoštevilni njegovi nečaki.
Zopet vesela vest s Štajarskega
Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je pre- j teklo nedeljo ustanovila Marijina družba za ( mladeniče, katerih je pristopilo 113. Marijina j družba za dekleta pa šteje 252 udov. Z J geslom: »Vse z Bogom in Marijo za slovensko domovino!" se štajerski mladeniči in mladenke res lepo organizirajo.
Menda S0 dani V Trbtu je umrla neka laška učiteljica, ki pa ni zapustila toliko, da bi jo bili z njenim denarjem vsaj pokopali. Njeni kolegi in koleginje zložili so za dostojtn pogreb. To žalostno priliko porabili so nokateri, ki se jeze v »Sole« nad laškimi mestnimi svetovalci, katerim očitajo, d« bo bili vedno pripravljeni glasovati za tisočake in tisočake, samo da so si delali s tem reklamo v bližnjem laškem kraljestvu, a nikdo izmed njih ni še odprl ust, da bi protestiral proti laški oblasti, ki je izgnal^ i z Verone 11 laških profesorjev iz južne Tirolske. V tržaški mestni hiši be ne brigajo za to, da bi vsaj primerno pokopali onega, ki je žrtvoval vso svoje življenje, da bi bil izučil sinove domovine, rajše podpirajo tujce in ne odprejo ust, kadar prav jisti tujci mečejo naše ljudi skozi vrata.
Najhitrejia vojna ladija na svetu je nova avstrijska vojna ladija »Habsburg«, ki prevozi, kot smo omenili, 19 2 morskih milj v eni uri.
Sejmi po Slovenskem od 13 do 18. oktobra. Na Kranjskem: 13 v Sc. Vidu pri Zatičini. Vinici, Kranjski gori in pri Sv. Roku pri Mokronogu; 15. v Kamniku in Idriji; 16 v Kočevju; 18. v Lu kovcu pri Postojni. Radohovi vasi, Sorici in Boh. Bistrici. — Na slove n. Štajarskem: 15. na Planini; 16. pri bv. Filipu v Veračah; 18. v Mozirju, Podsredi, Trbovljah in Vojniku. — Na Koroškem: 13. v Ofsbarku C iberoah in Doberlivasi; 16. v Pontablu in Trbižu; 18. v Guštanju, Sv. Hemi in Milstatu. — Na Primorske m : 13. v Palmi, Sažani, Basunu, Pa-dovi, Štanjelu, Kviškem in Bazovici; 16. v Ajdovščini in Trevizu (5 dni)
Ljubljanske novice.
Somišljeniki v Ljubljani! Prihodnji torek 14. t. m. ob pol 8 uri zvečer se vrši javno predavanje v veliki dvorani »Katoliškega Doma". Predaval bo g. dr. Jarc o strašnem potresu na Martiniquu in njega vzrokih. Predavanje bo razjašnjevano s slikami s pomočjo scioptikona. V ta namen je o'd-bor upeljal elektriko na oder. V torek 21. oktobra ob pol 8. uri predava dr. Krek, v torek 28. oktobra pa dr. Lampe. Predavanja se redno nadaljujejo vsak torek ob pol 8. uri zvečer, bomišljeniki, opominjajte svoje prijatelje na ta predavanja! V nedeljo dne 9 novembra ob 7. uri zvečer bo družbinski večer, na kar že danes opozarjamo. Vese-liški odsek bode preskrbel za dobro zabavo. Sobe »Slovenske kršč. soc. zveze" se nahajajo za moške člane odslej v prvem nadstropju »Katoliškega Doma" na levo, soba v pritličju se je oddala ženskim članicam. Tudi knjižnica je od slej v prvem nadstropju in se knjige izposojujo članom vsak torek od 7. do pol 8. ure zvečer. Prosimo somišljenike, da nabirajo člane n a š i „1li v e z i" in d a redno vsi somišljeniki plačujejo udnino! Člani se vsprejemajo vsak torek pred in po predavanju in se takrat tudi plačuje udnina, ki znaša za redne člane samo 5 krajcarjev na mescc, ali 60 krajcarjev za celo leto. »Zveza« ima z raznimi prireditvami za iz obrazbo našega ljudstva toliko stroškov, da bi bila pač dolžnost vsakega našega somi šljenika podpirati s to neznatno svoto društvene namene Somišljeniki na delo, da se delovanje naše »Zveze« tembolj okrepi in razširi. — Odbor »Slovenske kršč. socijal. zveze«.
Poročil se bo major gosp. Hugo Z e -biseh. pri pašpolku štev. 43 z gospo vdovo Marijo Jakobi, rojena Ničman. — Poročil se bo g. Ant. A b r a m , c. kr. gozd. nadzornik z gdč. Marijo L o ž a r. — Poročil bo je g. V. E g g e n b e r g e r , le karnar v Tržiču, z gdč. Toni D e v iz L;u-blj^ne.
Z rešilnim vozom. Terezija Južina, delavka na Poljanski ceBti št. 70, je danes dopoldne na stopnicah pri Gruberjevem kanalu, ko je šla prat, spodrsnila in padla in si spahnila desno nogo. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico.
Nesreča na kolodvoru. Dalavec Anton Hrašovec, stanujoč v Gradišču, je v torek na južnem kolodvoru pri izkladanju sodov iz vagona ponesrečil. Zmečkalo mu je prst na levi roki.
Iz krogov Ijubljansk h tobačnih delavcev se nam piše: »Neznaten shode'*" imenuje »alov. Narod" shod tobačnih delavcev na Ježici, ne ve pa, da društvo, ki je prirodilo ta »ihodek", šteje do 2 000 rednih in iz-vršujočih članov. Seveda to niBi frakarji, ampak delavci. Zato ne mora »Narod" v svoji ^ljubezni" do delavcev ob njo podrgniti. Ta »učeni" list pravi tudi, da je prodajal dr. Krek svoje zmedene pojme. No, ko bi dr. Krek rekel, da naj država vsakemu frakarju na stroške ljudstva oskrbi okvipažo, konje
in p'ačo kočijažu, bito ne bili po liberalnih nazorih zmedeni pojmi. Ce pa dr. Krek pravi, da je dolžnost države, skrbeti vsestransko za tiste ljudi, ki s svojim delom zasluži j o d r ž a v i v e č , kot znese ves direktni davek, je to po »Na rodovem" pojmu zmedenost. Pojdite se solit, liberalci, nevedni podrepniki kapitalistov! Delavci vas poznamo dobro in imamo do vas samo še en čut — in ta je zaničevanje. Dobro je, da „Narod" in njegove pristaše delavci poznamo. Vselej, kadarkoli se pokaže delavsko gibanje, so liberalci oni, ki hočejo zavirati in smešiti delavstvo in njega organizacijo.
Ljubljanski izvoščki prijatelji prometa.
Od ljubljanskih izvoščkov smo prejeli sledeče pojasnilo: »Slov. Narod« št. 229 z dne 6. t. m je priobčil med dnevnimi novicami notico: »Ljubljanski izvoščki prijatelji prometa«. Neki višji uradnik Be pritožuje v omenjeni n tiči, da je moral v nedeljo zvečer sam nositi težak kovčeg — revež — z državnega kolodvora v mesto, kor ni bilo ne izvoščka ne postreščka. Nadalje predbaciva ljubljanskim izvoščkoin, da si laste Ie pravice, a ne poznajo nikakih dolžnosti. Posebno mu je hudo, ko izstopi na državnem kolodvoru ali pa se pripelje z dunajskim vlakom na južni kolodvor, pa ne dobi iz-voščka. Huduje ae tudi nad tem, kor imajo ljubljanski izvošiki tarifo spravljeno pod sedeži in ne na določenem mestu. Med ljub Ijanskimi izvoščki je napravila ta notica precej ogorčenja, ker stvar ni povsem taka, kakor jo slika višji uradnik. Istina je ta: Ljubljanski izvoščki smo prijatelji prometa in čim več se slavno občinstvo poslužuje izvoščkov za razne vožnje, tem ljubše nam je. Da na državni kolodvor ne zahajamo redno in lo takrat, kadar nimamo prav nič opravka, je vzrok ta: šišenski izvošček se je pritožil svoj čas proti ljubljanskim izvošč-kom na obrtno gosposko, češ, da se mu zaslužek jemlje. Pritožbi se je ugodilo in tako mora šišenski izvošček vedno imeti pred nost, tudi ko bi ljubljanski izvošček uro poprej prišel na državni kolodvor. Na državnem kolodvoru pa ne izstopa toliko potnikov, kateri se bi posluževali izvošŽka, in če se ga, potem pa je prvi šišenski in ljubljanski je napravil pot zastonj, vrhu tega pa mora še plačati mitnino. Za južni kolodvor je vsak dan določenih, in to z vednostjo policije, gotovo število voz. V slabem vremenu se pripeti, da skoraj na mah odpeljejo vsi izvoščki — posebno če je veliko potnikov. Mogoče je torej, da zadnji, ki izstopi z vlaka, ne dobi izvoščka. Treba pa je dotičnemu potniku nekoliko potrpeti, ker se vsi iz-vošJki, kakor hitro so prosti, vrnejo na kolodvor. Da imamo ljubljanski izvoščki tarifa pod sedeži spravljene, je vzrok ta, ker so se nekateri potniki tarife, ko je bila na določenem mestu, tako posluževali, da tarife sploh izvošček več videl ni. V kak spomin do si nekateri potniki tarife obdržali, to nam ljubljanskim izvoščkom ni znano. Toliko v pojasnilo. Ljubljanski izvoščki pa bo-demo, kakor smo doslej, postregli slavnemu občinstvu, kolikor je v naši moči.
V Činkelnovi tovarni je znižan delaven čas. Ssdaj delajo v tej tovarni od 7. zjutraj do 6. ure zvečer. Delavci so opustili polurno malico in s to žrtvo so dobili delavni čas, kakor ga imajo drugod.
»Slovensko zidarsko in tesarsko društvo" izleti jutri popoldne na atudenec pri Ljubljani, kjer bo v Preglovi gostilni zabava.
Ne marajo se več. -Rudeči Prapor« naznanja : »Ljubljanski politični odbor daje na znanje, da socialni demokrati v L ubljani že dalje časa niso z gospodom Simonom Kmetetzom v nobeni zvezi«.
Občni zbor ,,Ruskega krožka" včeraj ni bil sklepčen. Nov občni zbor se vrši prihodnjo sredo v »Narodnem Domu«.
Tifuz na Poljanah Nekje na Poljanah so 3 hlapci zboleli za tifuzom. To ni čuda, ker ti reveži nimajo nobene sobo in ležijo kar po hlevih, često na tleh, in so valjajo kar po stelji. Dotičnik bi moral pač imeti za hlapce eno sobo in posteljo, saj so hlapci tudi ljudje! Kje je sanitarna oblast, da bi na to pazila? Zakaj tega no vidi mestni fi-zikat ?
Vinska trgatev. Iz društva »Ljubljana« se nam piše: Jutri dne 12. okt. vršila se bode kakor že opetovano omenjeno, prva trgatev prirejena po naših narodnih običajih v .Sikolovi" dvorani „Narodnoga doma". Naznanili smo, da vabila niso v tem obsegu in redu dostavljena, kafcor je bila dolžnost in želja društva, zatorej vse prizadete kr.'ge prosimo, da to blagovolijo oprostiti. Obsežna Bokolska dvorana izpremeni se čez noč v bujno vinsko gorico z bogato grojzdja ob loženimi trtami. Oodba igra na vrhu vinograda, in zbor vinčarjev proizvaja narodne pesmi. Starček s spremljevanjem godbe zapel bode „En starček je živel tam v vinskih gorah . . . itd. Župan oče Zaletu otvori t.r-gatov, da prečita svoje šaljive postave, na kar se ista otvori. Po dokončani trgatvi pije se mošt in starejši vinski pridelki dobivali se bodo pri sosedu županovega vinograda.
Prijatelji narave občudovali bodete obširen vinograd in gorico, ljubitelji pesmi slišali petje, godbo in pristne narodne dovtipe. — Vstopnina 30 kr. — Začetek ob pol 8.
Čudna pot hranilničnih knjižic. Marija
Bekš, prodajalka na Tržaški cesti št. 19, je pogrešila včeraj troje hranilničnih knjižic, na katerih je bilo naloženih 1500 K in pa 300 K denarja, Vse to je imela spravljeno v omari, od katere je imela ključ vedno pri sebi. Bekš je naznanila tatvino polioiji, in ta je iskala do danes zjutraj tatove. Danes zjutraj pa je Bekš našla knjižice in denar v postelji pod slamnico. Čudno je, kako j« prišel denar iz zaklenjene omare pod slamnico.
Mlad tat. Čevlje ukradel je 13letni fant Fran Jakopič Dovčevemu hlapeu Antonu Siierlju na Pokopališki cesti št. 99.
Ljubljanski stražnik ne pozna kokoši.
Danes je neki gospod nesel vstreljenega fazana po Turjaškem trgu. Naenkrat ga ustavi tamošnji stražnik in zapove, da tako ne sme nositi! Želeti bi bilo, da so naj stražnik poduči poznati domače in divje — mrtve in žive živali, da ne bodo stranke na ulici osramočene.
Kotiček za liberalce.
Liberalci povsod enaki! Štajerski poslanec nemške ljudske stranke Walz je izjavil na volivnem shodu, da bo on zoper razširjenje volilne reforme, ker to vendar ne gre, da bi »naprednjaki« dali iz rok pravo večine in prepustili klerikalcem večino v deželnem zboru. O hipotečni banki je rekel, da bi kmetu nič ne koristila.
Iz Trnovega pri Ilirski Bist r i o i nam pišejo, da vabijo dr. Tavčarja, naj še pri njih poizkusi svojo srečo z j a v -nim shodom. Pravijo, da bi radi spoznali moža, ki stresa drugod po Notranjskem tako čudno modrost. Posebno radi bi slišali tam tisti znameniti govor, s katerim je po častil na Dunaju slovensko ljudstvo. Torej na noge, dr. Tavčar, v Trnovo!
Glasilo liberalne pameti piše: »Klerikalni voditelji tlačijo papirnato obstrukcijo čez svoja ušesa, pa menijo, da imajo na glavi vojvodski klobuk kranjski«. Tako pišejo ljudje, ki se »papirnate obstrukcije« tako boje, da so s pasjo ponižnostjo prosili vlado, naj prepove ljudski tabor v Ljubljani. To nečedno glasilo nadaljuje: »Politični norci so to, vse skupaj samo politični norci 1 Mi naprednjaki se smejimo . . . Šu-steršičeva prismojenost, naga laž, surovi popi, rožni veneo katoliških laži, silijo dr. Susteršiču pod sedalo itd.« C dna stranka!
Liberalna hijena piše: »Dr. Josip Pavlica je, kakor poroča »Slovenec", umrl. Bil je to najfanatičnejši klerikalni razgrajač goriški, ki se je prav rad vtikal tudi v naše razmere. H>dil je zvesto po Mahni-čevih stezah, dasi ni imel Mahničevega talenta. Njegova suhoparna zabavljanja na li-beralstvo pa dandanes niso več vlekla, tako da slovenska javnost tega zelota v zadnjem času niti resnim več smatrala m". Ali te ni sram, liberalna banda, glasila, ki o zaslužnem pokojniku tako piše?
Drage vislice Kakor znano, je dr. Tavčar zagovarjal v Novemmestu Frančiča, ki je bil na vislice obsojen. Obravna je trajala dva dni in Tavčar se je v tej zadevi skupaj tri dni mudil v Novemmestu. Poslal je pred kratkim za to svoje naporno in vspešno delo račun za 1400 kron, z besedami tisoč štiri sto kron. Ta račun je Frančiču, kakor čujemo, v veliko tolažbo, ker sedaj nima skrbi, da bi preveč posvetnega blaga zapustil. Kakor znano, se dr. Tavčar jako rad v »Narodu« zadira v ekspenzare katoliškonarodnih advokatov. Naj ga vender pokaže, ki bi bil primeren njegovemu! Kadarkoli bodo liberalci na kakem shodu govorili o »klerikalni bisagi« in o „oderuštvu klerikalnih zadrug", zabrusite jim nazaj z gromovitim glasom: »Frančičeve gavge«.
Liberalno krščanstvo. Skozi
slovenske liberalne liste je šla prošli teden ta le novica, ki je izraz liberalne umaza-nosti: »Zgodnja Danica«, zrcalo slovenske neumnosti in svete prismojenosli, zbira že pol stoletja velikanske svote za zamorce, Japonce in Kitajce, »li bolje, za razne lenu-harje, ki se po tujini potepajo, ker doma nočejo pošteno delati.« Ali si je prvomestnik družbe sv. C.rila in Metoda, monsignor Tomo Zupan s svojim mnogoletnim narodnim delovanjem zaslužil to, da zdaj tako pišejo o njegovem listu — naši »omi-kanci« ? Zlnačilen pojav liberalne surovosti je tudi sledeča notica, katero so istotako ponatiskovali drug od druzega: »Dolenjske Novico« prinašajo zadnji čas -»Poročilo iz kitajskih misijonov«, ki je nam vrhunec neumnosti. Ne žrtev iz Evrope, marveč palic bi morali poslati boksarjem, da pošteno na-ženejo usiljivce, ki prihajajo tje iz daljne tujine, da delajo zdražbo med domačini ter hočejo premeniti tisočletne šege in običaje, vkoreninjone tako, da jih more premeniti le tok časa in njega naravni vplivi.« Tako torej stoje zdaj liberalci še celo na strani onih poganov, ki Bvoje novorojene otroke proč močejo in molijo leseno podobo. Najostud-
nejie poganstvo zagovarja liberalna svojat; vso ji je všeč, da le ni krščansko 1
Liberalna vera — materija 1 i z e m. »Slov. Narod« je zopet enkrat pokazal, kakšno vero da ima. Piie namreč: Neumrjočnost d u S e , ki je premnogim ljudem največja tolažba in opora, nima za isto toliko drugih ljudi n i k a -kega pomena. A tudi tiste, ki goreče yeriyejo v neumrljivost duše, popadejo dostikrat težki dvomi in se skoro nikdar ne rav-pajo po svojem prepričanju Vera o ne-umrljivosti duše izgubi čedalje več zagovornikov, vera v neumrljivost telesa dobiva več zagovornikov«. Torej liberalci taje zdaj neumrljivost duše! Pri tem pa v svoji »raz-svetljenosti« proglašajo neumrljive st svojih teles 1 Pojdite, prismodu !
Odgovor »zavedni m« meščanom! Na naš poziv, naj vendar dr. Tavčar gre svojim volivcem poročat, kaj je zanje koristnega storil, odgovarja na adreso dolenjskih meščanov: »Omenjenim zavednim meščanom bi svetovali, naj si raje olajšajo in prikrajšajo delo. Cemu javkati po »Slo vencu«, kakor javka star mačok vrhu strehe, ko mu nikjer ljubice dobiti ni! Naj skujejo pošteno n e -zaupnico in naj t-krbo, da jo podpiše večina zavednega meščanstva. Dr. Tavčar bo nato že vedel, kaj mu je storiti, ker se še ni nikdar oklepal mandata ter se ga tudi v bodoče ne bode. Tukaj je polje za vspešno delovanje, na koje naj se poda »zavedno« meščanstvo dolenjskih mest; na tem polju se lahko kaj doseže! Z dopisi v »Slovencu« pa se ne doseže nič!« — Lepo ste počaščeni, dolenjski meščani! Vi torej zdihujete po duhovitih obrazih svojih poslancev dr. Tavčarja in Plantana, »kakor maček na strehi, ko mu nikjer ljubice dob ti ni!« Koliko Časa bo dolenjski maček še ljubil to ljubico, ki hodi po tujih brdih ? Dolenjski maček, poišči si bolj zanesljive ljubezni!
JELnliževnost in umetnost.
Repertoir slovenskega gledališča.
Danes se uprizori čarobna bajka »Pepel k a« s petjem in godbo. Predstava je »par«. V torek in petek bosta tudi dramBki predstavi, ker opera pripravlja Al-binijevo » M a r i č o n « ter Smetanovo »Prodano nevesto«, v kateri bo gostoval Karol Štep&nek iz Brna.
Koncert o. kr. komornega virtuoza Frana Ondričeka
v nedeljo, dne 19. oktobra priredi »Glasbena Matica«. Koncert se bo vršil popoldne ob 5. uri v »Mestnem domu«. Umet nik, kateri slovi po celem muzikalnem svetu kot prvak in uzor goslarsko umetnosti, bo izvajal sledeči program: 1. koncert za vijo-lioo, katerega je zložil francoski skladatelj Saint-Sacas, 2. Beethovonovo romanco v g duru in Bachov preludij, 3. Ecl< gue češkega skladatelja Nssvere in svojo lastno kompozicijo „Soherzo", 4. slavno Ernstovo ogrsko skladbo „Airs Hongrois". Klavirski virtuoz Josip Famora igral bo poleg tega Novakovo skladbo, balado „Manfreda in Dvofakovo klavirsko skladbo Thema z varijacijami. Natančnejše objave koncertu slede.
Izpred sodišča.
Nevaren Bžlaj/arbteklobrusec Al. Ookelc iz Toplic pri Zagorju se je dne 31. avgusta t I. silno jezil na Jak. Gajška, meneč, da je on zakrivil, da je bil njegov prijatelj iz službe odpuščen. Omenjeni dan je prišel Čokelo v takozvano fantovsko sobo ter se ustavil pred Gajškovo posteljo in jol zabavljati, češ da so vsi žlajfarji Bmrkovci ; nato pa je zgrabil stekleni vrček ter hotel Gajška z njim udariti potem je nabasal samokres ter rekel, da gre iskat Jožefa Zu-panca. Našel ga je na kolodvoru v družbi Gajška in Se dveh drugih fantov ter mu za-klical: »S teboj imam pa de nekaj!« in seže v žep; fantje so ga že prijeli, ga vrgli na tla in mu iz rok izvili revolver. Zvečer jo pa zopet prišel v fantovsko sobo ter je tam grozil z odprtim nožem z besedami: »Nocoj mora biti eden od žlajfarjev mrtev, če imam prav štiri leta garnizona.« Zagovoru obtoženca, da je bil tako močno pijan, da ni vedel, kaj je delal in govoril, se ne veruje. Sodišče mu je priznalo dva meseca s postom vsak teden poostrene ječe.
F Ameriko sta jo hotela popihati Fr. Campa iz ribniške fare in Peter Pezdirc iz Metliko, a bila sta na kolodvoru prijeta. Campa je bil obsojen na daset dni, Pezdirc Peter pa na osem dni strogega zapora in povrh temu še vaak na 40 kron denarno kazni.
Hud pretepač je Tono Žnidar, posestnik iz Utika, ki je zaradi tepeža žo večkrat sedel v zaporu. Na Anoreja Kimovca je že delj časa jezon in zaradi toga ga je dne 13. aprila t. 1. v Vescah udaril s kolom tako močno po desni strani glave, da jo dobil Kimovec zelo opanno rano. Sodišče ga
je tudi dejanja težke telesne poškodbe krivim spoznalo ter ga obsodilo na 15 mesecev težke, z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni poostrene ječe.
Zviti Italijan. Laški delaven Artidoro Bratti je Bilno navihan človek, ki bi se rad okoriščal le na škodo drugih. Tako je vzel dne 17. avg 1.1. v trgovini Kiroline Brugnar v B h. Bistrici eno možko obleko s pretvezo, da jo bode doma pomeril, in če mu bode prav, da jo bode takoj plačal, ko sprejme svojo plačo Ker pa le Brattija ni bilo ne z denarjem in ne z obleko, začela je trgovka po njem popraševati ter kmalu zvedela, da jo misli obdolženec popihati na Laško in da je obleko že nekomu drugemu prodajal za 10 K. Pa tudi Štefana Pasquala je hotel OBlepariti za prejeto hrano in stanovanje v znesku 30 K 76 vin. in nekega druzega za posojilo 4 K. Ker so je deloma škoda poravnala, obsojen je bil le na 1 teden zapora, poostrenega z 1 p stom.
• Kje pa drii pot na Orle?« tako je vprašal Aloj ij Plankar, tovarniški delavec iz Ljubljane, Antona Mikliča v Jerovivaai, ko ga je ta zasačil v zaklenjeni hiši svojega tasta Lojzeta Mehleta, ki ga je mislil pokrasti. Vzel je pa poprej že v Velikem Miačevem Tonetu Habjanu listnico z vsebino 36 kron, Francetu Rusu iz zaklenjene hiše listnico z vsehino 70 kron in mošnjiček z drobižem 9 K 70 h. Pa tudi druge hiše je po izpo-vedbah prič posetil s svojo navzočnostjo, ali radi navzočih ttrok si ni upal izvršiti tat vine. Obt iženec taji, da bi bil kaj ukradel ali hotel ukrasti, kar mu pa sodišče no verjame, ker je njegova krivda povsem po pričah dokazana, ter ga obsodi na deset mese-oev težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
S kamenom udaril je dne 4 av gusta t. 1. delavec Jakob Logar v HruSioi laškega delavca Vinconca Priola dvanajst krat po glavi tako, da je ta krvavel. Logarja je v prepiru pri balinanju neki laški delavec ranil z nožem v roke Ker pa je Logar mi slil, da ga je sunil Priolo. zgrabil je tega za vrat in ga potem začel s kamenom obdela-vati. Pa tudi težaka Demetrija Minudo je enkrat udaril po glavi ter ga lahko telesno poškodoval. Logar je bil obsojen na tri mesece ječe z enim postom vsak vteden.
Na korajio klicali so S oehova fanta Janeza in Jožeta Sedeja iz Hlevišev po noči 19 junija t. I. pred hlevom domače hiše, ko sta ta dva že spala, več drug b fantov; in res sta se jim oglasila, poprej pa dobro ob ofožila, in sicer je Janez vzel gnojne vile, Jože pa rovnico. Začel se je pretep. Janez Nagode jo je skupil po glavi, pa tudi Trček je dobil z držajem vil eno preko glave. Oba obtoženca je sodišče od obtožbe radi težke telesne poškodbe oprostilo.
Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani
Senzacionalno z grškega dvora. Pariški listi poročajo, da je so proga grškega princa Nikolaja, velika kne-ginja Helena pobegnila z nekim mladim mžem To je sedaj že drugi slučaj. Tedaj so dotičnega častnika pregn.-.li v oibirijo. — Strojevodjo ubilo. Na kolodvoru orleanske železnice v Uzerche sta trčila dva tovorna vlaka. Ubit je en strojevodja, kurjač pa nevarno ranjen. — Napad v vlaku. Nekega avstrijskega justičnega uradnika iz Trsta so v bližini Pariza napadli v želez niškem vozu roparji, ga zvezali, oropali in ga vrgli na železniški tir. — Velikanska iznajdba. Inženir Bn wn v Bel-fastu je izumil napravo, s katere pomočjo lahko brzovlaki sprejemajo in oddajajo potnike, ne da bi se količkaj ustavili. — Kongres proti trgovini z deklicami so vrši v Frank o brodu. — Najdražji žepni robec ima laška kraljica vdova Mirgarita. Robec je vreden 50 000 frankov. — M u s o 1 i n o umira. Glasoviti laški bandit Musolino umira v ječi v Portolongonu. — Nezvesta žena ubila moža. Pri vasi Ecs na Ogrskem je neki kmet zračil ko se je vrnil iz mesta, svojo ženo in njenega ljubimca. Ženo je to tako razjezilo, da je vze.la sekiro in svojega moža ubila. — Iz reda Jezuitov izstopil je grof E v g e n Eszterhazy Sedaj zahteva nazaj 800 000 K, katere je pri svojem vstopu v red, redu daroval. Vzroki, zakaj je iz stopi, niso znani. — Pod gugalnico smrt. V Baierdorfu na Gorenjem Štajer skem so se na šolskem vrtu igrali otroci na gugalnici. Deklica Marija L i c h t e n -berg, hči ravnatelja plinarne v Eggen-burgu, je padla pod gugalnico, ki ji jo glavo zmečkala. Deklica je bila takoj mrtva. — Generalno stavke v Ženevi so udeležuje še 5000 delavcev. 3000 vojakov jo pripravljenih. 60 anarhistov je policija iz gnala. Včeraj so v Ženevi zaprli vse vodi telje stavke. Po noči jo prišlo do resnega boja med stavkujočimi in vojaštvom. Več vojakov in drugih oseb jo bilo ranjenih. — Oboroženi stavkujoči. Lmej 14.000 rudarjev premogovnika Anzin v Franciji jih stavka 2800 Vodstvo je razdelilo moj vsako aek. 20 samokresov in 1003 patron.
— Proti rdečemu nosu, ako ni od pijače rudeč, rabijo nekateri be izin. Nos ne sme biti ranjen, kadar se rabi benzin. Mi tega čudnega sredstva seve ne moremo pri poročati. — Potujoče hrvaško gledališče dobe ameriški Hrvati. — Dijak ubil dijaka. V Karlovih varih je član dijaškega druStva „Frankonia" ubil v dvoboju dijaka Eeisa.
Nevidni kanoni. To iznajdbo imamo že. A'i*leški stotnik 5>ykes je v taborišču Alderahuf poslikal šest topov z mavričinimi barvami, predvsem z rudečo, modro in rumeno barvo ter jih 8000 metrov od tabo rišča nastavil. Dasi so častniki vedeli, kje približno stoje topovi, vender jih niso mogli niti z najbolišimi daljnjogledi opaziti, ker je kombinacija barv bila videti iz daljave popolnoma enaka ozadju. Tudi na 1000 me trov niso opazili teh topov. Naposled so prijezdili v bližino 800 metrov, da so Jih opazili.
Stoletnica modernih hla5. Lotos praziiuiejo moderne bi tče stoletnico svojega obstanka. Hlače so se čudovito hitro udomačilo po celem om kanem svetu. Škoda, da se je zgubilo ime izumitelja. Začetkom niso bile nič kaj priljubljene; še lrj ko jih je začel nositi angleški kralj Jurij lil., so na stopilo zmagoslavno pot po celem svetu.
Sablja odpravljena. Lord Dundo-nald je zapovedal, da se v kanadijski armadi odpravi 8».blja, ki sa bo z* naprej rabila samo v paradi
Zrakoplov na oder spravi gledališče v New Jorku. Drama se igra v zraku Junakinjo odpeljejo njeni z sledovalci z zrako pljvom Drug zrakoplov zasleduje roparje in vname se boj v zraku Vsak večer je gledališče razprodano, tako zanima občinstvo ta izredna uprizoritev.
Umirajo lakote. Iz Amerike se po roča: ludnanski rod Navajo v Arizoni, ki šteje 20 000 mož, žena, in otrok, umira od lakote. Ako vlada ali občinstvo v obilni meri ne pomaga, nastane med temi Indijanci strašna beda, in gotovo jih večina gladu pogine. Vedna suša in neplodovitnost njihove dežele sta jih spravili v tako ialosten položaj. To je pojasnilo preiskovalca in potnega učitelja Fred J. Manson-a iz ijan Francisco, ki se je baš vrnil 8 šesttedenskega bivanja med Navajos, Mcquis in Pmblos.
Trust šivalnih strojev. Snuje se družba z namenom pridobiti si vse izdelovalce šivalnih strojev v Ameriki pod svojo oblast. Poslednja seja o tej zadevi bila je v New Yorku. Kapital trustu znašal bo trideset milijonov dolarjev.
Pes z dinamitom Neki George Ne-hon z Scall Siding v Pensilvaniji imel je hudega psa, katerega mu je bilo zapovedano ubiti. Zvabil je psa v gozd, kjer mu je privezal na vrat dva kosa dinamita, na katera je pritrdil dolgo vžigalno vrvico in zažgal. Tekel je potem hitro preč, in o groza, psa je bil pozabil privezati, in pes je tekel za njim. Tekel je kolikor hitro mogoče proti domu, ali tudi pes je mu sledil z enako hitrostjo. Dospevši do hiše planil je hitro v sobo in vrata za seboj zaloputnil. Pes zavlekel se je med tem pod hišo čez neko luknjo, med tem je pa Nehon z družino zbežal skozi druga vrata na piano. V nekoliko sekundah po tem slišati je bilo grozen pok, in pes in hiša bila sta v kose raznesena. Nehon je na prostem Boga hvalil, da je še o pravem času iz hiše ušel.
Pridelovanje masla na svetu. Statistika, sestavljena od znanega M. Mulhall-a, kaže, da nimajo dežele belega človeškega plemena nič manj kot 63,880,000 krav, ki dajo vsako leto 2,640.000 ton masla in sira; te krave so vredne najmanj 9.407,500.000 frankov. Zvezne države imajo primeroma še enkrat toliko krav kot Nemčija in pro-ducirajo tudi dvakrat več sira in masla. V Evropi prekosi Nemčijo v tem oziru le Rusija. Nobena država pa se s kravorejo in maslom v primeri s svojo velikostjo ne peča tako obsežno kot Danska. Anglija in Francija producirati enake množine masla, dasi ima Francoska skoraj še enkrat toliko krav. Zato je tudi maslo na Francoskem toliko dražje. Anglija importira velike množine masla vsako leto. Največ ga pride z Danske.
Pomorili kristijane. Brzojavno poročilo neki časniški agenturi iz Pekinga pravi, da so tamošnji katoličani zvedeli, da so boksarji v pokrajini Sze-Chuen pomorili od 300 do 1000 spreobrnjencev.
Srbski listi. Politično časopisje v Sr biji so jako množi, večinoma zaradi raznih strank, ki so med seboj pobijajo. V Belgradu samem izhaja zdaj 17 dnevnikov. Zadnja dva, ki sta začela izhajati letos, sta „Dauu in „Glas Srbije".
fi >in 'vm.
(Kmotska posojilnica ljubljansko okolico v Ljubljani.) Bilančni izkaz za mcs.ic s-.i|)tember 1902: Aktiva: G otovina v blagajni K 5G 907 62. Naložen denar K 701497-57. Pcsojila 3,316,097 03. Vrednostne listine K 6200.
Nepremičnine K J 6.403 86. Prehodni zneski K 1433 77. Inventar K 1319 08. Zaostale obresti 31. decembra 1901 K 38 774 63 — Pasiva: Zadružni deleži K 24 176 Rsservni zaklad K 66 307 34 Pokojninjski zaklad K 5376 23. Hranilne vloge K 3,949.594-18. Predplačane obresti 31. decembra 1901 K 13 594 30. — Den. promet K 11,889 80444. Upravno premoženje K 4,138.533 55.
(Pevsko-bralno društvo „S k a 1 a" v K u b e d u) priredi vrtno veselico in šaljivo tombolo v nedeljo, dne 12. oktobra s prijaznim sodelovanjem mešanega pevskega zbora iz Bezovice in pevsko-bralnega društva „Svoboda" iz Sv. Antona v prostorih gosp. Josipa Udoviča. Začetek veselice točno ob '/»4, uri popoludne. Med posamičnimi točkami svira godba. Ustopnina k veselici 40 stot.; sedeži 20 st.; srečke po 20 st.; ustopnina k plesu 80 st. — Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. J. Brajša: „Bojna pjesma", možki zbor, poje „Skala". 3. Hubad: »Prišla je miška", mešan zbor, poje „ Svoboda", 4. Laharnar: „ Kadar mlado leto", poje bezoviški mešan zbor. 5. Pri-prost narodni govor. 6. Hubad: »Skrjanček", mešan zbor, poje „Svoboda". 7. Laharnar: „Mladosti ni", poje bezoviški mešan zbor. 8. S. Podslapinsky: „Vpišite se v društvo!* prizor, izvajajo domači igralci. 9. G. Križ-man: »Opomin k petju", možki zbor, poje „Skala".
(Slovensko planin.društvo) naznanja, da preloži otv oritev na Grmado radi deževnega vremena na poznejši čas.
(Gledališko predstavo) priredi bralno in pevsko društvo „M a -r i b o r" v nedeljo dne 12. vinotoka 1902 v veliki dvorani »Narodnega doma". Brat Martin. Ljudska igra s petjem v 4 dejanjih Poslovenil M. O^amelec. Med posi-meznimi dejanji a vira veteranska godba. — Zsčetek točno ob 8. uri zvečer, konec po 10. uri. — Vstopnina : sedeži v dvorani od 1—5. vrste po 60 kr., od 6.—10. vrste po 40 kr. in od 11.—16 vrste po 30 kr., stojišče v dvorani 25 kr., sodeži na galeriji po 25 kr., stojišče na galeriji 25 kr. — Vstopnice se dob6 na dan predstave od 2.—4. ure popoldne in od pol 7.—8. ure zvečer pri blagajni v »Narodnem domu".
Telefonska in brzojavni poročila.
Dunaj, 11. oktobra. Slovanski cen-trum ima svojo prvo sejo v tem zasedanju v četrtek 16. t. m. ob 10. uri popoludne.
Dunaj, 11. oktob. K razgovoru v notranjem ministerstvu bodo v torek došli delegati češkega kluba, konservativnih veleposestnikov in čeških agrar-oev. Isti dan se snidejo pri Koerberju tudi češki in moravski Nemoi. Razgovor bo ta dan samo informativnega značaja. Minist. predsednik bo razdelil popoln načrt spravnega zakona, na katerem pa vlada absolutno ne vztraja. Pozneje pridejo na vrsto drugi zastopniki.
Dunaj, 11. oktobra. Konference v zadevi moravskega spora se bodo vršile na Dunaju. Posl. Funke je že naznanil zastopnike svoje stranke.
Dumij, 11. okt. Povodom jutrišnjega kršč. soc. strankarskega shoda v Št. Hipolitu je na zahtevo liberalnega župana poslanca VOlkla pripravljeno vojaštvo.
Dunaj, 11. okt. Prihodnji teden se prične državni zbor. Termin prve seje — 16. oktober — je skupen s prvimi deželnozborskimi volitvami v kmečkih skupinah. Korber prične s strankami takoj dogovore, ki bodo odločilni za bodoče zasedanje.
Trebnje, 11. okt. Goljevškeva parketna tovarna s stroji vred nocoj pogorela. Škode približno 70.000 K.
Bcrolin, 11. oktobra. Na Saškem Turinškera je generalna stavka, katero se udeležuje 40 do 50 tisoč delavcev.
Tratisiava, 11. oktobra. Vodja policije in okrožni svetnik v Czenstohovu sta odpuščena iz službe, ker nista pravočasno obvestila guvernerja o židovskih nemirih.
Petrograd, 11. okt. Barski generali dospo koncem oktobra v Petrograd in Moskvo, kjer bodo priredili predavanje.
&Ta«s'51 so»:
8. oktobra. Kranja Stajnko. delavCova hči, 1 mes., Japljeve ulice i, črevesni katar.
olitehra Ivan DraSler, delavčev sin, 2 leti, StreliSIte ulice li, žkrlat.ca.
Dtifiiijska bo p« a
(ln6 11. oktobra.
S trup ni držami dolg v notah .....	100 76
Skupni driavni dolg * srebrn . . . •	100 65
4»atrijska zlata renta 4%......120 50
Avstrijska kronska renta 4%.....10010
Ogerska »lata reuta 4»..............120 20
Ogerska kronska renta 4% .	97 86
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 eld. .	1J>'H0
Kreditne delnice, 160 gld.....683.75
Londoi vista.................239-45
tfemski drž. bankovci la 100 e. nem dri.velj	116 97»/»
«0 mark..........23-40
SO frankov (napoleondor)..........19 04'/,
italijanski bankovci ,..'...,	95-05
t kr. cekini . .	.....1130
Meteorologično porodilo.
ViSica nad morjem S06-2 m, srednji irafini tlak 736*0 nit
I
I
Cu Opa-
EOV&ujk
| Stanje j	Tampe- ,
bar«- i	ratura 1 metra j po
▼ mm. |	Celsijs
Vetrori
Nebo
|1« h'
iorr
733'3
782-8 731 6
15'4 1 sl. jzah. | oblačno
13-8 171
brezv. vzh.
[pol. obla«, oblačno
1-2
1.1 7 zjutr. A1|2. popol.
Srednja včerajšnja temperatura 16.0*, normale 11 4*.
Napise in slikanje grbov
obrtnih ln trgovakih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BBATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	524 18 11—5 Vnanja naročila proti povzetju.
Zahvala.
1168 1-1
Za mnogobrojne dokaze srčnega so-žalja med dolgo boleznijo in ob smrti našega nepozabnega, blagega brata, strica, bratranca in svaka, prečast. gospoda
Andreja Probniča
dekana v pokoju itd.
izrekajo prisrčno zahvalo preč. gosp. dekanu Kunstelju za častno spremstvo, gospodu župniku Podboju za ganljivi govor ob krsti rajnega, vsem pečast. gg. duhovnim sobratom, prihitelim od blizu in daleč, njegovim bivšim župljanom, na čelu prečast. g. dekana Sitarja, farnim domačim g. duhovnikom, g. Jakobu Mercu za prijazne obiske in tolažbo med dolgo boleznijo pokojnika in sploh vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili prebla-gega pokojnika k zadnjemu počitku.
Žalujoči sorodniki.
Ob pričetku zimske sezone si usojam naznanjati slav. občinstvu, da imam v zalogi
najboljši -— trboveljski premog —==— v koscih
Naročbe se natančno izvršujejo. Tudi se da cel vagon s kolodvora na dogovorjen krcg.	1168 3—1
Za obilne naročbe priporočujč se beležim s spoštovanjem
Ivana Treo,
Cesta na Rudolfovo železnico št 8
Vili««'
naj ne zamudi, se oglasiti zarad prevzetja agenture jedne najstarejših bank za prodajo postavno dopuščenih državnih in posojilnih srečk na obroke. Najvišja provizija, prednjem, oziroma določena plača. Ponudbe pod šifro „P. N. 8979' na Haasenstein & Vogler, Dunaj 1155 fl0-l)
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-40
OST Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Varstvena znamka: Sidro.
UNIIENT. CAPSICI Comp.
iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K —"80, K 1-40 in K 2~ v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 34-1

OE
= O

v
I(©nfel{eiji za dame
najnovejše parile ir> bcrolins^e modele priporočata po najnižji ceni
Qricar § TV^cjac
Ljubljana, Prešernove tiliee 9 Oajuečja zalega
eblel( za gospod«, dečl^e ir> otrese \ty
U5CI5 oblačilni^ predmetov. Ilu5trcuani cenilci zastonj in franjo
1167 6 1
3 u C ®
a*, s
m -	QQ • —'
cd

<3
I- o
o^
— M
m
C c
s
►a
l>
It
■ • Kf -co — >
rt
C«
®
> (M
° š .. rt J* t
s KS
S p >m
u
64 B-v-C
a> <0 c > >
.5 o - S"-13
co
N m
58650—30
c
rt
§T
. «5
O ~
•S ® •0 03
C
O N O CD tt.
-O
rt
3 ® o
Og >00
cd
- n ^ o-
Si
»<«
<Q N •on -* 3 M S <0 -cc
60 O
o o
SL O m
t « O- o
S"
"3 21 •■ « m
rt^sf-
CO	© CL ^
c5o > 2
"M N rt c
5 o __
c ® 5 o> _*->®
>« rt 0.0 — Ca
e <>
S g S «
M
•3 0
o
C
KO
o
a«
08 ™
o ®
JS £ J3
CD
n<M a>
> O
N C
rt
"S o
L. L.
HC0
-2
■1—»
cd
C3 CA>
»C/0 cd
«5
k
rt	~
=	E
°	Ž
o.	™
'g.
p.	^
CO C
e
pa
a
>Tl
rt
o o § 1
■M Ol, 'd ___
rt » g «
B i^-J
I o 05 -o N
H 3 0
•m -a! ®
m o
■ N
S « I > <- 1
O g : 2 O. S rt g
X o 43
C O ~ ■<"
-c > o u cn
_ JS ,
S 5 -i. s £
JIS
•
rt3
>w § >
cs 3
s s
m
01
O
pm
IT«:-:-:-:-te
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEi
£ 2
o
s I « •ti
•gua c
K ^ N
■S O ct rt
C o g
<U C o,
U § „ i-i .a
»v- 1J3
li


•S-ft-.vV.
•v Celju, G*raška cesta, št« priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa In jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih Izdelkov ter okov za okna, vrata In pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obljanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
IV Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izfoer vsakovrstnih nagrobnih križev. *


SSs
mm
nxc«»
prodajalka.
Starejša prodajalka, samostojna delavka, vešča slovenskega in nemškega jezika, popolnoma izurjena v trgoviui z mešanim blagom, iell prevzeti flli-jalko ali pa vstopiti v primerno alužbo v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosijo se pod naslovom, it. 100 M. II. poste restarite Ljubljana.
1163 1-1
Slavnemu p. n. občinstvu usojain si uljudno javiti, da sem otvorila v lastni hiši v Ljubljani
Tršaška cesfa štev. 4
vinotoč čez ulico in gostilno
„pri uinslti trti"
Točila bodem le
pristna dolenjska, štajerska in Rš- isterska vina. "SS
Slavno občinstvo zagotovim, da bodem skrbela za točno in solidno postrežbo, ter se priporočam v prijazno naklonjenost in za mnogobrojen obisk. Z odličnim spoštovanjem
1160 3-1
Ivana Tonich.
Kdor potuje v Oorioo, priporoča se mu nova „kavarna Central" na
Travniku tik cerkve svetega Ignacija. Lastnik FILIP PEČENKO, prej hotelier v Pulju Na razpolago je nad 1C0 časnikov, kava in likerji najboljši, postrežba točna, čistoba uzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kakor v drugih kavarnah.
1156 3
Vozni red
nove vipavske železnioe.
Prvi vlak odhaja iz Oorloe zjutraj ob 8 65, iz Št. Petra ob 9.08, iz Volčjedrage ob 9.22, iz Prvačine ob 9.36, iz Dornberga ob 9 45, iz Batuj ob 9.56, iz Kamenj ob 10.09, iz Dobravelj ob 10 17, iz Sv Križa-Gestc ob 10 2* in pride v Ajdovščino ob 10.36. — Drugi vlak odhaja iz Oorloe ob 7,15 zvečer, iz Št. Petra ob 7.27, iz Volčjediage ob 7.40, iz Prvaiine ob 7.63, iz Dornberga ob 8 06, iz Batuj ob 8 13, iz Kan:enj ob 8.26, iz Dobravelj ob 8.34 iz Sv. Križa-Ceste ob 8.41 in pride v Ajdovščino ob 8.TO zveč.-.r.
iz Ajdovščine odhaja prvi vlak proti Oorlol ob 6.03 zjutraj, iz Sv. Križa Ceste ob 5.15, iz Dobravelj ob 5.21, iz Kamenj ob 5.29, iz Batuj ob 5.43 iz Dorn-berga ob 6 F8, iz Prvačine ob 6.58, iz. Volčjedrage ob 6.12, iz Št. Petra ob 6 24 in pride v Oorioo ob 6.35. — Drugi vlak pa od!de lz Ajdovščine ob 4 40 popoludne, iz Sv. Križa-Ceste ob 4.52, iz Dobravelj ob 4.58, iz Kamenj ob 5.06, iz Batuj oh 5 21, iz Dorn-berga ob .5.34, iz Prvačine ob 5.39, iz Volčjedrage ob 5.64, iz Št. Petra ob 6.C9 in pride v Oorioo ob 6 20 zvečer.
Vinki vipavske železnice imajo zvezo z onim južne železnice in sicer ima vlak, ki gre iz Gorice proli Ajdovščini ob 8 s5 zjutraj, zvezo z onim vlakom, ki prihaja v Gorico z Dunaja preko Gradca, Ljubljane, Trsta, Nabrežine, Crvinjana, Tržiča ob 8.46 zjutraj; oni vlak pa, ki gre ob 7.15 zvečer proti Ajdovščini, ima zvezo z vlaki, ki prihajajo iz zgoraj navedenih krajev v Gorico ob 6.34 zvečer (osebni vlak) in ob
6.66	ivečer iz Trsta (brzovlak). Vlaka, ki prihajala iz Ajdovščine v Gorico, pa imata zvezo z onimi vlaki južne želez lice, ki odhajajo iz Gorice proti Trstu in Dunaju in sicer ima vlak, ki pride iz Ajdovščine ob 6.35 zjutraj zvezo z onim brzovlakora, ki odhaja iz Gorice ob ^ zjutraj; oni vlak pa, ki prihaja iz Ajdovščine v Gorico ob 6.20 zvečer, ima zvezo z onimi vlaki, ki odhajajo iz Gorice v gor omenjene kraje ob
6.67	zvečer.
Akutne katarne bolezni
i v sapniku j
1145 1-1
ogaški
kislec „Styrla" vrelec ozdravi.
Izgubil
sem v Trbovljah adi Zagorju
denarnico,
v kateri sem iniH shranjen hv/ i potni list in dvoje pooblastil cd tvrdk Kdor je mš> 1, se uiju-in ^ vnbi, naj mi na moj« stroške dopošljo.
Gotthard Zupan,
1165 1 — 1 agent v Dobu pri Kamniku.
D^ Viljem Schweifzer
naznanja, da je oh/oril dne 1. oktobra 1902
svojo odvetniško pisarno
v Ljubljani na Kongresnem trgu štev. 19
poleg nunske cerkve in »Vzajemnega podpornega .	društva".	..
a
o m
ro
priporočam svojo bogato zalogo puSk najnovejših sistemov in uaJuOveJSe vrste revolverje! itd., vseh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na	1054 10—5
trocevne puške
katere se
ere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priroCnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker — pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tudi v svojo stroko spadajoče narofibe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoStovanjem
Pran Sevčik, puSkar v Ljubljani, Židovske ulioe.
<H3r* Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. 1g2E
Najcenejši kra] za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAH DOGAN-l
mizarju lu prodajalcu sobne opriivc v Ljubljani,
Dunajska cesta St. 15 v Medjatovi hiši.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar, miz, stolov itd zastonj in franko. s (21)
t--/1' .'-,	v%»
^ M
J^avnof^ar je ijjf/a
2>ružinsfia pratifia
za leto 190j
družinska pratika dobivala je bode v vseh trgovinah na tfranj-skem> Stajerskem> tforoškem, v Jstriji in na Goriškem.
Dve lepi sobi
""""ll>B
s kabinetom, kuhinjo, shrambo in kuhinjo za pranje je s
Več ae poi/.va na Dunajski cesti št. 60.
1162 4—2
Dobre
Pred škofijo št. I
1 n>	a is	w
&OS
pro^eskš liter 40 kr. dalmatinski „ 36 „
1153 3-3
Hseset szmmzmmmmmmKeamtmm
ure cenos ^'e'nim iamstv°m raz_
MA
pošilja tovarna ur v Mostu
HANN3 KONRAD

trgovina z urami in zlatnino mosf (Briix) št. 234, Češko.
Dobro rem. ure i/, nikla gl.3-76 Prave srebrne rem. ure „ 6 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . „ 1-96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplaCno 673 100—46 _
i V
lilij Vn<
m-**
m
¥ Ljubljani, Pogačarjev trg. 1
Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.
Le še do sobote, dne 11. oktobra:
Zanimiv obisk Prage.
/////s/s////

V nedeljo 12. do 18. okt.:
Zložno
potovanje skoz Dunaj.
Najnovejše so ameriški
mufoskopi.
Žive dostojne podobe.
1.	sl ka: Amerlkanskl dvoboj med
damami.
2.	» Telovadba pri vojakih.
3.	> Morsko kopali.
4.	» Posebni vlak v Ameriki.
5.	» Zasačena tatica.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne == do 9. ure zvečer. ==
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih ze večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 17 40
MTT0£
naravna
aikaSična kislina
Ta voda je popolnoma prosta organiCnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Izvirek: Giesshubi Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj iti franko. V Ljubjanl se dobiva v vseh lekitrnah, večjih sppcerijskih prodajalmcah in trgovinah z jestvinami in vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
Divji kostanj, bukov žir ali zrnje (bu-kovce), sveže smrekove storže in smrekovo seme, kakor tudi suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, seno, češminje, potem krompir (tudi celo vngoiie)
kupuje po najvišjih eenali (lehelo in drobno nu g-g
Jos. Leuz,
trgovina z deželnimi pridelki
Ljubljana, Resljeva cesta štet'. 1.
„The Mutual"
životna zavarovalnica v Njujorku.
Se opira na vzajemnost.
Ustanovljen 1842. Ustanovljen 1842.
,T1IE MUTUAL' ima i/.med vseh zavarovalnic največje premoženje, katero je last zavarovancev samih.
Opravljanje v letih 1899. 1900 in 1901: Premoženje di,6 31. decembra 1899:
14897? milijona kron
do6 31. decembra 1900 :
1607% milijona kron
dne 31. decembra 1901 :
1741V4 milijona kron
VarSčina za avstrijske zavarovance je shranjena pri c. kr. ministerskem plačilnem uradu na Duuaju. 1149 2-2
Glavno vodstvo za Avstrijo:
Dunaj, I., Lobkowitzplatz 1.
Božično darilo!
1135 3
Razvedrilo starim in mladim so:
(p}ra in o f o n 1,
cena od 15 do 125 gld.
Av t o m a t i,
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahtevajte moj llustrovanl cenik-
t^UDOLif UlEBER,
ufar, v Ljubljani, Stam tpg št. 16
V
1122 3-3
Čedno
brez oprave, v mirni hiči, a čisto ločenim vhodom išče miren, državni uradnik s 1 novembrom Ponudbo pod naslovom: ,.Soba brez oprave' poste restante Ljubljana.
Vsakovrstne, pristno pozlačene
gg nagrobne križe igo
» o ® e # «
priporoča po jako nizkih cenah
Andrej Druškoviča naslednik VALENTIN GOLOB
trgovina z železnino
v Ljubljani, Mestni trg štev. 10.
= Ceniki na razpolaganje. =====
1106 g—5
Št. 34 148

1142 3-3
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1903.:
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada meščanske imovine;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestne elektrarne;
6.	mestnega loterijskega zaklada:
7.	amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
8.	mestnega vodovoda in
9.	mestne klavnice
že sostavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dnij in sicer od 4. do 17. oktobra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
I1)e5tni magistrat v Ljubljani,
2. oktobra 1902.
Prečast duhovščini in sl. občinstvu priporočam uliudno svojo KamriO- £ Obrt ter opozarjam, ila izvršujem naročila na nagrobne Spomenike ,
litijem odslej brez posredovalca, za
hb m* a
kakor vsaka dr' vrd!<a. — V zalogi imam veliko število spomenikov iz črnega .dskega sianita v raznih oblikah po zelo nizki ceni
VelespoStovanjem	^
Ignacif Camermk,
^2—12)	kamnosek v Ljubljani. Komonskega ulloe 26.
f Vu. ^VVVVVV V VV VVV VV VWVV w'WVWVW^
^^^^	^^fj-	^^Ea	jj^^t	^Jua	^Cs	JJ^* ftJEa ^JgA	JfU
*** TE* TJT TE* Ti? TK* **.v TIT v TIr T ''X* TT TST rjT TI* TST T** **XT ''S' TS* V 'X'
ooooooooooeooooooooooooooo
Teman
l^aiT) 150525Ri mojster o Ljubljani,
T^eljeua ce5ta ft. 30
^ajuečja zalega izdelani!}
|| nagrebnifj spomeni^CL?
najbogatejša zbirka emil^ 1103 9-6
piramid, obeliskov in nagrobnih križev
cd najlepšega 5i>ed5^ega granita in labraderja.
La5toi izdelek	Oajoižja cega
© O
O
o
O
o
o
C
o o o o
Ptnpoznano natančnejše izdelovanje
eerRuene umetoib in mcotimeotalnil} Hamocse^il} preizucdeu.
Plošče za pohištvo od raznega marmorja. Stavbena dela vsake vrste.
o
00000000000000000000000000
Angelo Aifa
v 1> r a g i pri Ig- 11
priporoča
stavbeno in strešno, navadno, /rezano in skladno (Strangfalz- nnd Pressziegel)
iz lastne opekarne po najnižji ceni. 801 (6-4)
Na prodaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm visok velja gld. 65.—-drugi 150 ,, „ ,, „ 250.—
pri	1073 12—5
FR. TOMAN-u,
podobarju ln pozlatarju ? Ljubljani, Valvazorje? trg št. i.
Največji in najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na _Avstrijskem._
Ant. Kunz,
. in kr. dvorni znlagatelj
v Hramcfclj (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, gradove, m toplice, bolnišnice Ud
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazali s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in itidustnjelnih zavodih.
Samodelnt vodotežnl stroji, — Najlzvrstnejšo vodne se-salko za kakoršnokoll daljavo. — Veterni motorji. — Samodelavna kcrlta za napajanje živali.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekte iu proračune po lastnih državo o-polrjenih inženirjih
Ceniki zastonj in franko.
849 (28-24)

CR^ooooooooooooooooogoogo©©©*'
~ iO T——..........^	-: - : O i
'0 : tanje hranilnih vlog: o r milijonov K.
o ----
Rezervni zaklad: okroglo 370.000 K.
na fl\esfnem trgu zraven rofovža
O
O
[
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne
in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-	X cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje 0
Q hranilnica iz saraa, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.	^ 0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega 0
0 zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim	0
0 premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var-	0
0 nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to	0
0 hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in	0
0 varovancev.	0
O SCfT* Denarne vloge sprejemajo se tndi po pošti in	O
0 potom c. kr. poštne hranilnice, IŠKJfi	771 4	O
O Posoja se na zemljišča po 49/t<7o na let0- z obrestmi vred pa O 0 plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obristi in to odplačilo 0 0 ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 0 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred r.a X _ primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6 % izposojenega kapitala. Js?
O JCšr posoja se tudi na menice In na vrednostne papirje a in sicer po *7,% do 5%.	JJ
19000000000000000000000000000*
m 1
Podpisana ima v ralo^i najraznovrBtnejSe trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretel.ie, prto itd
sploh v*e. kar se rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popru-, \ ~ Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev in potujočih agentov.
Za^otavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naroiiio. Naj odličnejšim spoštovanjam ee priporoča B91 52-18
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvena obleko, orodja čn posodo
v Ljubljani, Wolfove ulioo 4.
yO
O o ?0'0P s
%s
ooog ■O"o Pri O OnOOi
OP< oP o I
6o
: o °
'VČV^. O, o o o
F/	0°o°0>
ooOQ cto000p0
^OooOoo
i0°'00°n00; \ogbo°°o
'-09.0.0° O
O'O o o
0 0c
o'o o,o o 00° O o oo oo0-o o O 0c\
o o o o v o oo0!;
O o0Vo°!
° ° o0o O°
o °o O O o °of
or i rad So
°o° Q O
>3Woo 0
?o o o ° pvo. o o O
° O Oo
O0°o° o ° ° ?0°00° Pq 9,o o 9
3Q0.00
P0o°o°o i°Oo0o OO o o
,°oonpq
;°q°ooO °oo"o a
<3 „0 O °oco OO
M
fot

SOO Ijcl^telitreii
plešiviškega grozdja ali mošta
in sicer:
muškatelca, graševine, plemenke, kraljevine, moslavca, traininea, zelenike, burgundca, purtugizea, frankovke itd.
prodajata iz lastnih vinogradov
brata F ran in J^mp iii^rTat
vinogradarja na Plešivici zadnja pošta Jaška, H^&tska. n« 4-2

f ranja (l\eršol
v Ljubljani, Mestni trg tast.
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	19 43
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
P