Slev. 33. Knmftntna M Ui»«6 SHS C( iau tuli taproi Olu *Ow t« jiui et« m it Satr rta , it ea ne*«c . ♦6— .. . «r «c .. . w» F mM V pe!3K 11112 lUeDlMla 1922. » tnof*m*ttdi oaioie uu l)lu. 150*— aisadoo % . . « 12'SO 4=; sobotna izdala; s « iugti«lati|l . Uio 10 — t inuaamslfo . . „ tO- ?QMflllld Slev 50 m. i Leio L. s Cep« tnseratom: = E»-jsto!pna petltna vrsta malt oglasi po K 4'— Id II-, veliki oglasi nad 45 »m ritim po K 8 —, poslu« itd. po K 12 —. Pri ref.|eiB naroČilo popust lcha|a vsak lan irvzetnii ponedeljka In dneva po psas-nlku Db S. ari sjutia). Sesečna prllogt. t/estniV iKSL PsStnlna olaSaaa ¥ Solovlnl. ©HT Uredništva |e v Kopitarjevi alloi itsv 6/UL KuAupisi a* ae vračalo oetrcolurana plsms se a« sprsiemai«. Oredn teleL 61*. 60, aprsvn. it*. <28, Političen list za slovenski narod. OprKfii 'a v Koplturievl al. 6. — Račun postne hran. j l|n0tmusl:e it 863 u laroiatno Id it. 34fl m iglasa, j cagreo oMII, sat«|ev. 75t>3, prsUe to daoai 2t./97 [ ........ Nikola Pašič sklicuje nekako konfe- j renco takozvane mule antante v Belgrad, j da bi se določile skupne smernice, ki naj se jih drže Srbija, Čehoslovaška in Romunija na genovski konferenci, kar se tiče odnosov do Rusije. Kolikor želimo tem posvetovanjem uspeha, toliko nas navdajajo resni dvomi, ali bo konferenca treh držav male antante imela kaj realnega uspeha, ako bo Pašič nadaljeval dosedanje smernice naše notranje in zunanje politike. Genovska konferenca bo ali sovjetsko vlado v Rusiji priznala ali pa ne; v prvem slučaju bo rodila vsaj skromen rezultat, v drugem pa sploh nobenega, ampak bo svetovni položaj le še poslabšala. Mi vemo, da je Anglija za priznanje sovjetske vlade. Iz ruskih boljševiških listov vemo, da se je izvršil tam velik notranji socialnogospo-darski preobrat. Podjetja se bodo tam v doglednem času razdelila v socializirana državna podjetja pod vodstvom državnih gospodarskih organov in v svobodna podjetja, ki se bodo mogla voditi celo od akcijskih družb s soudeležbo inozemskega kapitala pod primerno kontrolo ali pa soudeležbo države. Na drugi strani bo stalo strokovno organizirano delavstvo, ki bo pač tudi sokontroliralo produkcijo, toda pod čisto drugačnimi pogoji kakor v prejšnjih anarhistično-demagoških razmerah, to je, vpoštevajoč potrebo povečanja nacionalne produkcije in iz tega izvirajočih dolžnosti delavskega razreda. Kmetijstvo se že danes razvija v smeri proti večanju posesti podjetnejšega mužika in pod trgcv-sko-pridobitnimi vidiki, kakor so se tudi državne fabrike postavile na podlago trgovske rentabilitete. To seveda ne znači povratka v tipični buržoazni lik zapada, ampak komunizem se počasi razvija v neke vrste umerjeni, svetovno-gospodarskim potrebam prilagodeni državni socializem. Ker je sovjetska vlada pripravljena Evropi dovoliti obširne koncesije, ki pomenijo v bodoče naravnost gromadne dobičke (kanalizacija suhih pokrajin, brezkončno obsežni sibirski gozdovi, kmetske kolonije itd.), je sploh nesmiselno, če kdo računa na to, da bi Rusija privolila v tako trgovino, ne da bi zahtevala polnega priznanja zase in vsega, kar iz tega nujno sledi. Zakaj sicer bi Rusija poslala prosto angle-ško-francosko-nemška kolonija, na to na še misliti ni, kdor pozna matuško Rusijo, ki se kljub gladu, epidemiji in največjim grozotam ni dala nikoli trajno podjarmiti; danes še manj kot preje. To tudi Lloyd George ve in mu je kot realnemu politiku za to, da bo čim^reje po varnih morskih in rečnih potih dobival žita, nafte in drugih si-rovin iz Rusije, kar se bo vršilo tudi mimo našega ozemlja. Vsega tega pa g. Pašič ne vpošteva, vpošteva pa dr. Beneš, ki je poslal v Moskvo za trgovinskega zastopnika Čehoslo-vaške dr. Girso, kateri je znan prijatelj Rusije in je vodil z veliko spretnostjo politiko češkega narodnega sveta v Rusiji in Sibiriji v burnih letih 1918—1920. Da je dr. Girsa za brezpogojno priznanje sovjetske Rusije, to smo vedeli že takrat, ko se o genovski konferenci ni šc nikomur sanjalo. Čehi imajo že danes obsežen načrt soudeležbe pri koncesijah v Rusiji kakor tudi kolonizacijah i načrt za Sibirijo. V tem smislu je tudi tolmačiti potovanje dr. Be-iieša v Pariz, kjer bo skušal prepričali Francijo, da je edino pravilna pot spopri-jazniti se z angleškim stališčem. Kdor mu pripisuje nasprotni namen, ta naj gre rajši sadit krompir nego da se peča z diplomacijo. Zdaj pa naj kdo pove, kako bi se moglo n»jti nogIasje med dr. Beneševo in Pa-šicevo politiko in politiko romunskega kabinet* ? Ce se Rusija prizna, pride prejali-»l«*j y rnzpravo besarabsko vprašanje. Ce se Ui»fij3 pri/na, se moro komunistična ttitmkn v Ji'KO*i'aviji zopet pravno priznati. *e Rudija prizna, oživijo vse naše ob^»zn«wli napram Rusiji iz časov pred letom toiS. Č« se demokratična Rusija prizna, boprffialislej postalo ne-»notno voditi politiko v s e s r b -s t» a na Balkanu in zapostav- ljanja Hrvatov ter Slovencev. To se seveda vre lahko zgodi, toda potem je tudi konec Pašičevega režima in režima porodice, ki vodi zunanjo politiko bre/. parlamentarne kontrole. Skratka: skupne smernice z dr. Bene-šein, vsaj kar se tiče razmerja do Rusije, niso mogoče, dokler vlada Jugoslavijo sedanja koalicija. Tej konsekvenci se ne ho mogel nihče ogniti. Sela fl RAZPRAVA O DVANAJSTIM AH ZA MAREC IN APRIL. — POSLANEC PUšE-NJAK ZA ZBOLJŠANJE URADNIŠKEGA IN DUHOVNIŠKEGA POLOŽAJA. Belgrad. 9. febr. (Izv.) V finančnem odboru se je včeraj popoldne pričela razprava o proračunskih dvanajstinah za marec in april. Poleg svot, določenih za meseca januar in februar, je finančni minister zahteval za marec in april še 17 in pol milijona dinarjev v svrho izplačila obresti za državno investicijsko posojilo, 8 milijonov dinarjev za vojno ministrstvo ter kredite za zvišanje dohodkov uradništva v Srbiji in Črni gori, V načelni c'ebati je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba tudi posl. P u -š e n j a k , ki je naglašal, da so dvanafcti-ne fiktivne in da je potrebna čim hitrejša predložitev rednega proračuna. Omenil je, da je mnogo stvari nujnejših, kakor pa so one, ki jih je navedel finačni minister, tako n. pr. rešitev uradniškega vprašanja in drugih vprašnj. Posl. Pušenjak je protestiral, ker ni finančni minister izpolnil obljub, danih zastopnikom katoliške cerkve, ter ni teh zadev predložil finančnemu odboru. V svojem odgovoru je finančni minister naglašal, da bo zahteval novih dohodkov za gmotno zboljšanje uradniškega položaja, ako ne bo prihrankov pri redukcij proračuna posameznih ministerstev. Nadalje jc izvajal, da jc ministrstvo za vere krivo, da niso bile zahteve zastopnikov katol. cerkve predložene finančnemu odboru, ter jc izjavil, da bo predložil ministrskemu svetu predlog, naj sc iz fonda 100 milijonov dinarjev votirajo potrebne vsote za katoliške prosvetne zavode. — Za tem se jc govorilo o prehrani pasivnih krajev ter se je zahtevala nu/na pomoč, da se obvaruje prebivalstvo lakote in izkoriščanja verižnikov. Istotako sc je zahtevala v odboru nujna pomoč za naše bolnišnice, ki nimajo niti drv in premoga, niti dovoli živil, ker niso upravniki bolnišnic za to pravočasno poskrbeli. Spomnita Hrvatskega ODGOVOR BLOKASKEGA TISKA DEMOKRATOM. Zagreb, 9. februarja. (Izv.) Povodom poročanja demokratskega tiska o spomenici Hrvatskega bloka, poslani genovski konferenci, odgovarja današnji ;>Hrvai\: na vprašanje, kakšna je njena vsebina, s tem, da navaja včerajšnji uvodnik demokratske Riečic, v katerem se govori o slabem poslovanju naše uprave, o izgino-lih aktih in spisih v državnih uradih, nazadovanju prometa, o strankarstvu v uradniških vrstah, o surovosti, samovolji in podkupljivosti državnih organov, o slabi trgovski in finančni politiki pri nas, o neenaki razdelitvi davkov, o nezadostnih konzularnih zastopstvih v inozemstvu, o neenakosti uradniških plač ild. Na koncu pravi »Hrvat«, da označuje z navedbo uvodnega članka »Riječi« glavno delo tega interesantnega dokumenta. Osjek, 9. februarja. (Izv.) Današnji Hrvatski listr, glasilo Hrvatskega bloka, prinaša kratko poročilo, v katerem pravi: /Belgrajski Jisti in njihovi trabanti so prinesli v zadnjem času vest, da je Hrvatski blok poslal konferenci v Genovi neko spomenico. Ako je Hrvatski blok res storil ta korak, ga bo hrvatski narod samo pozdravil. Ako so se Bolgari, Srbi, Armenci in Finci, ki so bili tlačani, obračali na zapadne velevlasti, ako so Egipčani in Indijci nastopali proti Angliji, ki jim je kljub vsem prizadetim krivicam prinesla prosveto in napredek, ako so Irci skušali priti do tega, do česar so došli, kdo more poleni obtoževati hrvatski narod, če hodi po istem potu, če išče pravico zunaj, ko je ne more najti doma. Ako je hrvatski blok res storil ta korak, pravi list, da ne ve, na kaleri drugi način bi se mogli dovesti vlastodržci do pameti. UPRAVNA RAZDELITEV DRŽAVE. Jugoslovanski klub zahteva samo 6 oblasti. Belgrad, 9. febr. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. dr. H o h n j c c predlagal v zakonodajnem odboru, naj sc naša kraljevina razdeli upravno na šest oblasti in sicer Srbijo, Hrvatsko in Slavonijo z Medjimurjem, Bosno in Hercegovino z Dalmacijo, Črnogoro, Vojvodino ter Slovenijo s Prekmurjem. DR. HOHNJEC ZA NAŠE UČITELJE IN PROFESORJE. Belgrad, 9. febr. (Izv.) Danes jc posl. dr. H o h n )' e c posredoval pri ministru prosvete Svetozarju Pribičeviču ter protestiral, da se učitelji in profesorji, ki pripadajo po svojem mišljenju ljudski stranki, sanio-laslno premeščajte, zapostavljajo, ne sprejemajo v službo in šikanirajo. To se zlasti dogaja v Bosni, Sloveniji in Dalmaciji. Za-I liteval je, da se mora prenehati s takim I pristranskim postopanjem in preganjanjem. Med razgovorom sc je dr. Hohnjec dotaknil tudi drugih vprašanj, ki sc tičejo prosvete. Minister Pribičevič je izjavil, da bo predložene pritožbe natančno proučil ter zadostil upravičenim željam. VLADNA KRIZA V ITALIJI. Rim, 8. febr. (Izv.) Ker so se poostrila nasprotja med levičarskimi radikalci in ljudsko stranko, je predsednik skupščine De Nicola odklonil sestavo kabineta. Orlan-do nadaljuje pogajanja. Pariz, 9. febr. (Izv.) Iz Rima javljajo, da je Orlando vrnil kralju misijo za sestavo novega kabineta. Ni izključeno, da se sestava nove vlade vnovič poveri Botiomiju. KONFERENCA V GENOVI. Pariz, 8. febr. (Izv.) Francoski memorandum, ki sc tiče konference v Genovi, na-migava na to, da bi se utegnil napraviti poskus za vzpostavitev monarhije na Mažarskem. Taki poizkusi bi mogli samo povzročiti sovražnosti male entente in Italije. Francija ne bi mogla trpeti takega napada na mirovne pogodbe. Memorandum, ki se je izročil samo v Londonu, se bo bržkone danes izročil v vrhovnem svetu zastopanim državam, namreč Italiji, Belgiji, Japonski, Jugoslaviji, Češkoslovaški, Romuniji in Poljski. Pariz, 8, febr. (Izv.) Kakor poroča Newyork Herald«, se bo odgovor predsednika Zedinjenih držav Hardinga nocoj poslal v Rim, v petek popoldne pa objavil v Washinglonu. Harding izjavlja v noti: Dasi sedaj ne more sprejeti vabila na konfcrenco v Genovi, odobrava popolnoma cilje konferenee. Amerika obeta; da bo s svojimi najboljšimi močmi pomagala pri gospodarski obnovi sveta. Hardingov odgovor se iz-ogiblje vsakemu namigovanju, da bi sc Amerika hotela vmešavati v evropske stvari. Harding predstavlja svetovni položaj tako, kakor je in kakršen bi po mnenju ameriške vlade moral biti, ter prepušča Evropi, da sama iz tega izvaja zaključke. London, 8. febr. (Izv.) V italijanskih krogih se izjavlja, da ni nobenega vzroka za to, da bi se smatralo, da jc Italija za to, da bi se konferenca v Genovi odgodila za daljšo dobo. Dunaj, 9. febr. (Izv.) Po iz Pariza do-šlih poročilih se bo konferenca v Genovi vseeno vršila na prvotno določeni dan, to jo 8. marca. Avstrijska vlada je dobila vabilo, da naj imenuje svoje zastopnike. POTOVANJE Dr. BENEŠA V PARIZ. Praga, 9. febr. (Izv.) Radi prometnih ovir, ki so nastalo vsled stavke železničarjev v Nemčiji, odpotuje dr. Beneš jutri preko Avstrije v Pariz. RESNE POROČILA IZ INDIJE. London, 8. febr. (Izv.) »Pal Mal and Glob c« poroča, da prihajajo iz Indije zelo resna poročila. Položaj povzroča velike skrbi. Prve soittše o Piju XI. Italijanski listi so glede cerkvenopo-litičnih smernic sv. očeta še jako rezervirani, to se pravi toliko, da nič ne vejo. Čuje se večkrat beseda: Ta papež nam bo dal še mnogo opravili.;: Sodi se tudi, da je Pij XI. zelo naklonjen Franciji in Poljski. Neki neapoljski 'ist je iz tega sklepal, da je papež neprijazno razpoložen napram Nemčiji in je priobčil neko njegovo proti-nemško izjavo, ko je bil še kardinal. Sveti oče pa je nasproti nekemu kardinalu izjavil, da je njegova izjava izmišljena in da ne pozna niti lista niti žurnalista, napram i kateremu naj bi se bil tako izjavil. Pij XI. govori italijansko, angleško, francosko in nemško, in sicer vse te jezike perfektno. V Milanu je bil svojčas kaplan nemške kolonije, je nemško pridigoval in se tudi udeleževal sestankov nemške družbe. Vse vesti o njegovih bodočih smernicah so sploh izmišljotine raznih žurnali-stov. fSHT Vsled slabega stanja naših financ, katerega pri nas niso krive samo povojne razmere nego v veliki meri tudi slaba finančna politika, vidimo ogrožena vsa naša kulturna ognjišča in sredstva. Vseučiliščem se nc da možnosti izgradbe, katere ravno mladi zavodi najbolj potrebujejo; še več, tem našim najvišjim kulturnim institucijam odrekajo se celo za vsakdanji obrat najpotrebnejši denarni prispevki. S silo se na eni strani zamašujejo vrelci domače kulture, na drugi strani pa bodo kmalu vsled neznanja jezikov usahnili tudi vrelci tujih kultur. Stojimo pred zastojem vsakega napredka, ako ne pred splošnim nazadovanjem .Srednje šole, ki nam vzgajajo material za uradniStvo in inteligenco, so nam sicer v preobilici na razpolago, a tam so druge sile na delu, da pade njih nivo. Ljudsko šolstvo trpi v krajih, ki so od prometa oddaljeni, radi pomanjkanja učiteljskih moči, ki bi hoteli v takih krajih službovati. Zanimanjem za strokovno šolstvo je v javnosti zeio padlo, kar bi se spremenilo le v slučaju, da sc ustanovijo strokovne šole za hitro ter lahkotno obogatenje in za razkošno ter brezskrbno uživanje. Nazadovanje, ki nam preti v kulturi z ozirom na slanje našega šolstva, vidi lahko vsakdo, kdor hoče videti. A razven šol so še druga važna kulturna sredstva, ka. terih delovanje je istotako začelo nazadovati, Vzemimo danes samo eno, to jc pošta! Vsak teden lahko čitamo, da sc je tu ali tam izvršila v poštnem obratu kaka sprememba na slabše. Opuščajo sc pošte, nabirališča, ustavlja in omejuje se raznašanje ukinja sc poštna vožnja itd. Čitamo te vesti in živimo mirno naprej, kakor da bi se vsled takih malenkosti ne bilo treba vznemirjali. Na drugi strani pa se držijo predavanja, pišejo članki, izdajajo brošure, v katerih se različni ljudje v potu svojega obraza Irudijo znositi vsa sredstva skupaj, ki b: naj pomagala dvigniti kulturo v selu. Pcštc so kanali, po katerih se pretaka kultura iz njenih središč tudi v najoddalje-nejša gorska sela. Žc draginja v papirni in tisk. obrti je mnogo škodovala, da se kri ni pretakala po teh žilah v isti obilici kakor bi bilo želeti. Sedaj pa vidimo, da se ti kanali prosvetnega in gospodarskega napredka ali popolnoma uničujejo ali vsaj zožujejo. Ni vseeno, ali prihajajo časniki brzo in redno, ni vseeno, ali prihajajo vsak dan ali parkrat na teden, ni vseeno, ali imam pošto pred nosom ali pa še komaj v bližnjem trgu. Komunikacija kulturnih središč z njih okolico vsak dan bolj nazaduje, ž njo vred zanimanje za kulturo in naposled kultura sama. Človeka boli srcc, ako gleda, j kako povsod lezemo nazaj. Pišemo te vrste, ker vemo, da se sedaj krešc v Belgradu budget. V brigi za naš narod prosimo poslance vseh strank, naj jih ne krešejo tam. kjer gre za to, da ohranimo ljudstvo vsaj na -iednnii višini kulture in morale. Kulturni zavodi so kakor sobice, navidezno ga ne potrebueS zn polje kakor niotike in pluga, a samo navidezno. Pošte, brzojavi, telefoni, železnice pa so špranje, skozi katere prihajajo solnčni žarki k narodu in ga oplojajo. Politične In soclafne mvm i i Rusije. (Izključno po ruskih komunistič. časopisih.) Rusko-češki odncšaji. Predsednik češ-ko-slovaške trgovinske misije v Moskvi, dr. G i r s a , ki je mnogim Jugoslovanom znan kot zastopnik čeških legij, pozneje češke vlade v Vladivostoku, je izjavil, da se v najkrajšem času podpišeta trgovmski pogodbi med Čeho-Slovakiio in rusko ter ukrajinsko sovjetsko federativno repubhko. Glavna ovira je bilo vprašanje tranzita češkega, oziroma ruskega blaga črez Poljsko, s katero se je pa zdaj posrečilo skleniti tozadevni dogovor. V kratkem dospe/o v Moskvo zastopniki češkoslovaške vclein-dustrije. Poseben član češke misije se bavi z ureditvijo odnosov z rttsko državno banko. Rusko-poljski odnosa ji se na podlogi trgovinske pogodbe jako živahno razvijajo. Najbolj se promet seveda obrača v Ukrajino in narobe, ki se vrši preko vseh obmejnih postaj dočim se je dozdaj smel vršiti samo skozi Podwoloczysko. V Poljsko sc uvažajo iz Rusije surove kože, usnye, kožu-bovina in tobak, izvažajo se pa v Rusiio večinoma tkanine in obuvala. Poljska industrija preživlja vsled nedostainega trga in nizke valute marke veliko krizo. Prizadeva s\ v prvi vrsti dobiti naročil za predelavo sirovin iz Ukrajine. Sploh sc jc poljska politika napram Rusiji v zadnjem času čisto preorientirala. Od 1659 članov moskovskega sovjeta je 1477 komunistov, 207 brezbarvnih, 3 menjševiki, 1 socialrevolucioner in 1 menj-ševik. Nansen jc bil imenovan za častnega člana moskovskega sov/eta. Zveze z Bolgarijo. Sovjet ljudskih ko-misaijev krimske republike je izvolil delegacijo, katera potuje v Carigrad, da sklene trgovinske sklepe z bolgarskimi tvrd-kami. Lakota v Povolžju in tatarskih guber-nijah j« tudi glasom boljševiških listov strahotna. V caricinski guberniji strada 620.000 ljudi in sicer od 85 %— 1C0 % v nekaterih ujezdih (okrajih), 400.000 ljudem se komaj še da pomagati in so zapadli smrti. Ljudje fcdo mrhovino. Žita za posetev je le 40 jc, iivina je skoraj vsa poklana. — V simbir-aki guberniji preti gladovna smrt vsemu prebivalstvu. V nemški povolški komuni sc množe samomori. — Predsednik centralnega pomožnega odbora Vinokorov piše, da število gladujočih raste. — Kamenev je ©pomnil vse lokalne sovjetske oblasti v gladujočem ozemlju, da pomagajo A. R. A. (American Relief Administration), ki ima razdeliti 200 milijonov pudpv živeža, podarjenega od ameriškega kongresa. Sploh znaša pomoč Amerike 90 % v»c pomoči sveta Rusiji. — Najtežje vprašanje je, kako razdeliti semena za setev do polovice marca meseca med posamezne vasi, ki so ponekod druga od druge 300 km oddaljene. — Ljenin je zaukazal, da pridejo vsi, ki sc nc udeleže razdelitve aemen za posetev, pred revolucijski tribunal. — Tudi v Ukrajini raste glad. V grišinskem, mariopoiskem, ta-ganroškem in gusovskem ujezdu strada 500.000 ljudi. Ljudje jedo mrhovino, pse, mačke. V Odesi pobirajo trupla po cestah. Kmetje si kopljejo grobove in v njih čakajo smrti! (Po boljševišk. poročilih!) — V ufira-ski guberniji strada 1,200.000 ljudi in le 200.000 oseb je bilo mogoče preskrbeti za prvo silo z živili. Umrlo )'e dozdaj že 20,000 ljudi, 80.000 je obolelo. Vzhodaiogališko vprašanje. Udeležba ukajinske sovjetske republike na konferenci v Genovi bo po prepričanju boljševiških listov prisilila velesile, da se začno bnviti z vprašaniem vzhodne Galicije, Bukovinc, Volinfe in Karpatomsiie. Baje se angleška vlada za to vprašanje zelo zanima. Prevrat na polju justice potncn,:ajo zakonski načrti, ki jih zdaj izdeluje sovjetska vlada glede civilnega in kriminalnega prava. Sočno postopan/e bo imelo preprosti in ljudski karakter, bo pa zavarovano z legalnostjo. Upoštevani so vsi moderni aocialno-etični nazori tudi glede kazni. Zločinci sc bodo izboljšavali, kazen izgubi svoj povra-čevalni značaj. Načrte je izdelal 4. ruski kongres pravnikov. RAZOROŽITEV NA MORJU. Waahington, 9. febr, (Izv.) Predsednik severnoameriških Zedinjenih držav Harding je odredil, da se ustavi graditev 14 velikih vojnih ladij, Washington, 9. febr. (Izv.) Iz Tokijn se poroča da je japonski mornariški urad izdal nalog, da se mora takoj ustaviti delo Eri gradbi velikih vojnih ladji in križark. »a pri tem prizadeti delavci ne bi bili ob svoj kruh, se bo takoj začel izvrševati gradbeni program za leto 1924/25 za lahke kri-žarke in druge ladje. ZADOLŽENO POLJEDELSTVO. Praga, 9. febr. (Izv.) Proti trditvam listov, da so češki poljedelci mod vojno znatno obogateli, je ministrstvo objavilo .statistiko, glasom katere so se dolgovi poljedelcev v letih 1914—1920 zvišali za 270 milijonov čsl. kron. Koncem leta 1920. so znašali dolgovi malih posestnikov 1408 milijonov čsl. kron. POSLEDICE RUDARSKE STAVKE NA ČEŠKEM. Praga, 9. febr. (Izv.) Pogajanja med rudarji in podjetniki bodo glasom Prava LidtK končala z zmago delavstva, ker so podjetniki že d meda j precej popustili v svojih zahtevah. Posledice velike rudarske davke se počasi pojavljajo. Promet na železnicah je znatno omejen, v Pragi so morali zapreti več ljudskih šol, praške želez-narne so popolnoma prenehale i obratovanjem, istotako so omejile obratovanje steklarne v Užieah in v Kladnem. Pra^a, 9. febr. (Izv.) Kakor poroča r Prager Tagblatt«, se bo utri ustavilo delo v tvornicah praške železne industrijske družbe v Kraljevem Dvoru. S tem se bo ustavilo delo v vseh podjetjih te družbe. RUDARSKA STAVKA V PODKARPATSKI^! OKROŽJU. Bratislava, 9. febr. (Tzv.) Ker so pri kolektivnih pogajanjih propadli s svojimi zahtevami, so rudarji v podkarpatskem okrožju stopili v štrajk. KARLOV DVORNI MOJSTER NA MA-ŽARSKEM. Budimpešta, 9. febr. (Izv.) Glavni dvorni mojster kralja Karla, grof Josip | Hunyadi, ki je spremljal Karla v Funchal na Madeiro, je prispel te dni v Budimpešto, baje da nakupi nekaj stvari. V opozi-cionelnih krogih se trdi, da je prišel v misiji kralja Karla, da stopi v stik z legitimi-stičnimi krogi. V kratkem odpotuje nazaj. KORUPCIJA V AVSTRIJI. Dunaj, 9. febr. (Izv.) V davčnem uradu v XVIII. okraju so bili aretirani vsi uslužbenci tef»a urada, od vodje do zadnjega sluge. Njihov urad je bil določen kot menjalnica zlata in srebra za državo. Oni so vse zlato in srebro, ki so ga kupili od strank, vzeli za sebe in z njim končevali. Država jo valod teh kupčij trpela veliko škoda Urad je začasno brez uradnikov in je prenehal poslovati. AVSTRIJSKO POSOJILO. Dunaj, 9. febr. (Izv.) Na današnji seji avstrijske narodne skupščine je poročal zvezni finančni minister dr. Giirtler o praških pogajanjih za kredit. Izjavil je, da se more praški kreditni dogovor imenovati kot prvi, pa tudi odločujoči korak k onemu delu programa za saniranje, ki temelji na zunanji pomoči. Kredit znaša 500 milijonov si, kron. Posojilo se bo vrnilo v 20. letih ter se bo vračanje začelo v prvem polletju 1924. Obresti bodo enake, kakor one, ki jih bo češkoslovaška plačala za prvo inozemsko posojilo, katero bo dobila po sklepu te pogodbe, do tedaj pa se morajo pla-j čevati na račun 6 odstot obresti. Glede za-! varovanja posojila se je pred vsem mislilo ; na to, da se mora češkoslovaško posojilo i sprejeti v režim velikega kredita zveze na-J rodov. Ako bi do 31. januarja 1923 ne pri-; slo do velikih kreditov zveze narodov, j določa Avstrijska republika v zavaro-1 vanje tega kredita svoje dohodke iz davkov zn železniški promet tako dolgo, da se bo ta kredit mogel vzeti v režim kredita zveze narodov ali sličnega mednarodnega kredita. Pariz, 9. febr. (Izv.) Vladna predloga | glede predujmov za Avstrijo je bila odka-; zana finančnemu odboru. Finančni minister • sc 3 tem pooblašča, da sme Avstriji v bre-rrc državnih dohodkov dovoliti predujme do 55 milijonov frankov, ali v mejah tega zneska jamčiti za kredite francoskih bank z določenim rokom. Obširno pojasnjujoče poročilo k temu zakonskemu predlogu priznava. težki položaj Avstrije in energično delovanje avstrijske vlad« za samopomoč v svrho rešitve avstrijske republike, BOLGARSKA NE MOBILIZIRA, Dunaj, 9. febr. (Izv.) V listu rNeue ; Freie Press«« je izjavil bolgarski generalni konzul na Dunaju z ozirom na vesti, da sta j Roigarijja in Grčija na meji koncentrirali čete: Bolgarija nc misli na mobilizacijo, za ' katero bi ji tudi manjkalo orožje. Bolgarija nima druge želje, kakor to, da vrhovni ! svet izvede one določbe neuillyske mirovne pogodbe, ki bi omogočile Bolgariji prost pristop k morju. Z Grčijo Bolgarija o tem vprašanju ni razpravljala. VOJAŠKO SKLADIŠČE POGORELO. Bratislava, 9. febr. (Izv.) Velika voja-j ška skladišča živeža in blaga v Levicah na i Slovaškem jc popolnoma upepelil velik požur. Vzrok požara je neznan, vendar se i splošno sumi, da je bil podtaknjen. Škoda znaša mnogo milijonov čsl. kron. POŽAR V ZAKLADNICL j Pariz, 9. febr. (Izv.) Iz Washingiona poročajo, da je velik požar deloma upepelil zakladnico. Podrobnosti še niso znane. ŽELEZNIŠKE NESREČE, Berlin, 9. febr. (Izv.) Snoči sta ne mo-abitskem tovornem kolodvoru trčila skupaj dva tovorna vlaka. Ta dva vlaka je vodilo zasilno pomožno osobje. Dcsedaj so spravili izpod razvalin dva mrtveca in tri težko ranjene. Stockholm, 8. febr. (Izv.) >Stockhohn Tidingon« poročajo iz Helsingforsa: Listi, ki izhajajo v Odesi, poročajo o veliki železniški nesreči v Ukrajini, pri kateri je bilo razbitih 73 železniških voz. Ubitih je bilo 25 oseb, ranjenih pa 8. Meja med Idrijo In tirni »Slovenec* je prinesel nedavno nekaj vrstic o razmejitvi v Žireh. Proti zdravi človečki pameti M) zabili Italijani Bvoje mejne kole na mestih, kjer bi najmanj pričakovali. In kar je za naše jugoslovanske razmero tako zelo značilno, niti enega naših ni bilo zraven, ko je Italijan delni mejo, kakor je »am hotel. PostavU si je mejo ne le proti naravi — med Idrijo in Žirmi je postavila narava svojo mejo, in od te ne more od-stopiU nihčo, nc da bi povzročil igromno težave ln zapreko prebivalcem na tej in na oni strani — ampak tudi proti vsem pogodbam. Versaillska pogodbo določa razvodno črto za mejo med Idrijo in Zirmi; Italijani so jo prekoračili daleč od Razpotja proti Žirem. Rapallska pogodba izrecno po udoTja, da ostanejo 21ri v Jugoslaviji; Italijani so prišli v neposreden Btik z Žirmi tako, da so ostale hiše mnogim Žirovccm v Jugoslaviji, njive, polja in gozdovi pa so prišli pod Italijo. Žiro vel so Italijane opozorili, da ne bodo mogli živeU; italijanski oficirji so jih pa lepo potolažili: »Pa se priglasite zn pristop k Italiji, in boste imeli vse na eni strani, hiše in polja — mi pojdemo potem šo nekoliko dalje.« Po svojih plačanih agentih širijo Italijani neprestano to misel, da bi bilo za Žirov-ce najboljše, ako se pomaknejo Italijani še naprej proti Jugoslaviji. Vrh tega se gode vsled te ne-namvne meje slučaji, ki morajo na vse zadnje tudi treznega človeka vznemiriti. So namreč posestniki, ki imajo to in ono stran svojo posest. Za obdelovanje polja v Jugoslaviji imajo stroške, ki jih plačujejo z jugoslovanskim denarjem, istotako prejemljejo dohodke tudi v jugoslovanskih kronah; stroški in dohodki v Italiji pa se jim stokajo kajpada v laških lirah! Naravno je, da nosi v žepu pogostokrat obojni denar, jugoslov. krono in laške lire. Gorje mu, če ga zaloti ob prehodu meje finančni paznik! Zapor in huda denarna kazen mu ne uide. Vsa tragikomika te čudne razmejitve pa je razvidna iz slučaja, kakor se je primeril v vasi Breznica, Ta slučaj je obenem tipičen zgled, kako se sedaj nad nami kaznuje bivša avstrijska biro-kratična metoda, ki je dajala slovenskim vasem nemška imena, kakor se ji je ravuo poljubilo. Tako n. pr. so tu napravili gospodje iz vasi Go-ropeko nemško ime Ariopek. ln po istem ključu je dobil lepi Vrsnik že zdavua svoje nemško na-zivanjo Breznik, skoro popolnoma podobno vasi Brezuica. V rapallski pogodbi so Italijani brali, da bo Breznik njihov; na občinskih deskah pa so brali ime Breznica, ko so prišli koj po sklenjeni rapallski pogodbi v to vas. Seveda so niso dolgo pomišljali, ampak so si koj osvojili poleg Breznika (Vrsnik) tudi Breznico, češ, Breznik je po bosedi isto kakor Breznica iu ker je Breznik naš, jo tudi Breznica nr.sa. In tako se je zgodilo, da so postali Brezničani čez noč Italijani. So pa brez vseh zvez, brez vsake količkaj dobre poU z vasmi in kraji, kamor so sedaj prideljenL Odraslega človeka stane uinogo truda, da se prebije skozi te grape in bregove do svojega soseda na eni strani; sedaj si pa mislimo otroka, ki bo moral hoditi v šolo v nanovo odkazano vasil Mi zopet in zopet opozarjajo gospode, ki imajo Icaj besede pri razmejitvi, naj pridejo sem na lice mesta, naj si ogledaio cel položaj, naj prer.iotrijo nevzdržnost sedanje meje in naj zastavijo vse svoje meči, da se pomaknejo Italijani na točko, kakor sta jo določili narava in versaillska pogodba. Ako daljo ne, gredo naj nazaj na Razpotje, ki je razvodje, med Jadranom in Črnim morjem. Pogajanja s trboveljsko Predsedstvo pokrajinske uprave sporoča z dno 3. t. m. sledeče o pogajanjih delavcev in vlade b Trboveljsko družbo: Komisija, ki je po končani stavki v premogovnikih Trboveljske družbe meseca januarja lanskega leta uredila delavsko vprašanje, je v tečki S svojega odloka odredila, da so morajo delavske dragin.jske doklade in družinsko doklade vsake tri mesece, revidirati in v skladu s ceuami življenjskih potrebščin vsakikrat zvišaU oziroma znižati. Na podlagi tega določila je delavstvo v oktobru 1951 prosilo rudarsko glavarstvo za ugotovitev tedanjih cen življenjskih potrebščin ln novih dra-gtnjskih oziroma družinskih dokled. Pri razpravi dne 8. novembra 1921 so je ugotovilo, da bi se morale vsled zvišanja cen najvažnejših živil zvišati draginjske doklade za delavca po 10 K, za vsakega družinskega člana pa približno po 5 K dnevno. Pokrajinska uprava je nato po izvršenih nadaljnjih informacijah predlagala ministrstvu za šume in rude, da so delavcem oziroma njihovim družinskim članom povišajo draginjske in družinske doklado za 10 oziroma 5 kron dnevno, obenem pa, da ee ceno premoga zvišajo sorazmerno s potrebščino r.a višje delavsko prejemke. Pokrajinska uprava je v svojem poročilu vzlrujala na zahtevi, da ostane pri sedanjem sistemu maksimalnih cen trboveljskega premoga in sploh premoga iz rudnikov v Sloveniji navzlic protestom Trboveljske družbe, ki je zavzela stališče, da po odloku bivšega ministrstva m prehrano e dne 7. marcn 1919 in po sklepu mi-uUtrakega sveta z dne 18, marca 1919, ki uvajata prosto trgovino, ni več pravne podlage za dola-čanje najvišjih ceu premoga. Pokrajinska uprava je nadalje predlagala, da se skliče anketa strokovnjakov, ki naj natančno ugotovi produkcijske stroške Trboveljske družbe. Na ta predlog je ministrstvo za Sume in rude sklicalo komisijo pri pokrajinski upravi, seotoječo iz zastopnikov rudarskega glavarstva » Ljubljuni, Trboveljske družbe, pokrajinske uprave, oddelka za socialno politiko, oddelka za premog in anije slovenskih rudarjev. Komisija naj bi ugotovila proizvodno stroške Trboveljske družbe, določila povišanja delavskih in poduraduiških plnč, ugotovila prodajne cene premoga iz trboveljskih rudnikov in končno obravnavala vprašanje o svobodni trgovini s premogom v zvezi z zaščitno carino, ki naj bi preprečila izvo« trboveljskega premoga v inozemstvo. Tako sestavljena komisija je pričela svoja posvetovanja dne 21. januarja m jih je uadaijevala v dneh 23., 27. in 28. januarja 1922. Takoj pričetkom obravnave pa je bila komisija opozorjena na novi zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, objavljen v Uradnem listu žt 5 z dne 18. januarja 1022. Ker po tem zakonu za življenjske potrebščine, mod katere spada nesporno tudi premog, ni dovoljeno več predpisovati maksimalnih cen, je pokrajinska uprava brzojavno prosila ministrstvo za šume in rude za navodila, aii naj se obravnava vrši v označenem pravcu. Med tem so se v komisiji vršila pogajanja med zastopniki delavstva oziroma pod-uradništva s Trboveljsko družbo in se jo sklenil dne 27. januarja L 1. sporauzm med delavstvom in Trboveljsko družbo, dne 28. Januarja t L pa spe-razum med poduradništvom in družba Z odgovorom z dno 26. januarja t. 1. je mini-strstvo za šume in rude v skladu z novim zakonom o pobijanju draginje pristalo na princip, da «e vsom premogovnim rudnikom dopusti svobodna prodaja premoga, seveda pa morajo cene odgovor* jati predpisom člena 8. navedenega zakona. Vsled tega jo komisija smatrala, da je z rešitvijo delavskega in poduradniškega vprašanja njena naloga zaključena, ker ni več pravne podlage za preiskovanja proizvodnih stroškov Trboveljske družbe ln za določanje maksimalnih cen. Trboveljska družb i bo vsled tega no trgovski podlagi sama določila ceno — in sicer kakor je izjavila — začasno enotno za vse konsumente, pozneje pa bo sklenila • po-saraeznimi potrošniki individualne pogodbe. Za aprovizačni in uradniški premog bodo cene toliko niije, kolikor jo znašala dosedanja razlika med cenama za privatne konsumeute in za aprovizačni in uradniški premog. Ce bi se pojavila sumnja, da je Trboveljska družba zahtevala višje cene, kakor so dopustne po členu 8., zakona o pobijanja draginje, bo potrošnikom mogoče uvesti proti družbi redno sodno postopanje. V istem slučaju bo tudi policijska oblast v smislu čleua 17. navedeneg« zakona mogla preiskati, » koliko »o nove ceoe upravičene in napraviti ovadbo na sodišče, če bi sa izkazala sumnja, da se je družba pregrešila proti zakonu. V veljavi pa ostane še nadalje dosedanji način oblastvenega razdeljevanja premoga po od-dolkn za premog, in sicer na ta način, da se me-rajo prvenstveno preskrbeti s premogom državne in zasebne železnice, dalje da se prvenstveno zadovoljujejo domači potrošniki za slučaj, da potrebni premog zahtevajo preko oddelka za premog. Prvenstveno dobavljanje trboveljskega premoga vsom potrošnikom pa je navezalo ministrstvo za šume in rude na pogoj, da se konsumenii zavelejo prevzeti sorazmeren odstotek premoga iz državnih premogovnikov v Velenju in ZabukovcL Pokrajinska uprava zbira podatke za določitev učinkovite izvozne carine zn premog. Predsedstvo pokrajinske uprave sa Slovenija. V Ljubljani, dne S. februarja 1922. Pokrajinski namestnik: Ivan Hribar Lr. -f- Kulturna desetorica. Za nesrečni novi tip srednjih šol so glasovali ti-le gospodje: Nadzornik dr. Pol/anec, Ribnikar, ravnatelj mariborskega učiteljišča Voglar, dr. Karlin inšestučiteljevz različnimi titulaturami: Gangl, Luka Jelene, Gabr* šček, Dimnik, Jak., Gnus in Jan/a Miklav-čičeva. Od te desetorice sta samo dva profesorskega stanu. Lepo sta izvrševala svojo dolžnost takoimenovana zastopnik star-šev in zastopnik kmetijstva, ki sta bila odsotna! Vidi se, da ju niso poslali v vištf Šolski svet stariši in kmetje. Iz teh dejstev s« vidi, kako nesrečno je sestavljen višji šolski svet. Ravnatelju Voglarju se naf profesorski zbor zdaj z najponižnejšim poklonom zahvali. Saj ga je izvolil radi njegovih demokratskih (ne demokratičnih!) kvalitet kot enega izmed svojih zastopnikov v višji šolski svet. Pa naj še kdo reče, da Slovenci nismo prvi kulturni pijonirji v državi! Pričakujemo samo še, da bo minister za pro-sveto po demokratskih načelih poslal šest avtonomističnih vseučiliških profesorjev v penzijon, na njihovo mesto pa postavil navedeno centralistično šestorico. Po'em bo popolnoma dosegel svoj namen: Balkan in Ljubljana bosta kulturno izenačena. -f Ali naj molčimo? Včerajšnje tro: (kateremu je v gotovi meri sledil tudi »Slov. Narode) je pod nas-Iovom >Kritika< prijelo vse one, ki objavljajo notice o raznih belgrajskih upravnih škandalih in sramotnih aferah, češ da je bolje kritiko uprave prepustiti belgrajskemu časopisju kakor pa jo ponavljati. Slovenci naj raje molčimo in kritiziramo uvoje napake. Da ostane sebi zvesto, končuje > J utre« svoje na- »vete s podtikanjem, Češ da Nesrbi kritizirajo Belgrad in njegovo napake edino le z namenom, da »razkrajajo državo«. Na ta »Jutrova« izvajanja odgovarjamo, da kritika javne uprave, pa naj ima svoj sedež v Ljubljani ali pa v Belgradu, v demokratičnih državah ni le pravica, ampak celo dolžnost vreh državljanov brez izjeme. Kjer ni kritike, ostre in neizprosne kritike, tam nI dobre uprave, ampak zavlada korupcija. Zato bomo grdilo upravo kritizirali in žigosali tako dolgo, dokler se ne bodo začeli vlastodržci Fvojih napak in aler sramovati pred seboj in pred svetom. Tako delajo vsi državljani vseh držav, katerim jo kaj do države. Radi pa verjamemo, da je kritika neprijetna raznim strankam, katere >Jutro« že iz navade zamenjava in identificira i državo. Ugled vladnih strank nas pa nič ne briga; za svoj ugled naj skrbi vsaka stranka sama s tem, da pobija korupcijo. Današnje vladne stranke, ki imajo v rokah vso državno blast, to najložje store. Zakaj s svojo vladno močjo no nastopajo proti neredu v upravi? Zato mi ne bomo molčali! -j- O hrvatskem problemu je priobčil znani časnikar Milan Marjanovič v »Slo-bodni Tribuni« zanimiv članek, ki osvetljuje hrvatsko-srbski spor zlasti z gospodarskega vidika. Marjanovič ugotavlja, da sta nastala takof ob ujedinjenju v naši državi dva gospodarska centra. Eno gospodarsko središče je bil in je še Zagreb, kot centrum po vojni skoro nič oškodovane ali celo obogatele okolice, ki je hotel z ujedinjenjem svoj gospodarski procvit še povečati ali vsaj ohraniti. Drugo gospodarsko središče pa /e hotel postati Belgrad, kjer je bila združena vsa politična moč. Belgrad pa je bil središče gospodarsko uničene okolice in bi bil rad bogat postal. Drugo nasprotje se je pojavilo med obema središčema zaradi gospodarske orientacije: Zagreb je gravitiral na Dunaj, odkoder je dobival ceno blago, Belgrad pa na Solun, odkoder je dobival drago angleško in trancosko robo. To jfe moralo dovesti do konkurenčnih nesoglasij, ki so se polagoma razvila tudi v politična nasprotstva. Belgrad je postal središče centralizma, da z izrabljanjem politične moči doseže tudi gospodarsko nadvlado, Zagreb pa je postal središče avtono-mizma in federalizma, da ohrani in reši, kar ima. Hrvatsko-srbski spor bi bil znatno omiljen, če bi tudi mali srbijanski in zlasti belgrajski ljud/e uvideli, da plačujejo blago •v Belgradu mnogo dražje kakor njihovi bratje v Zagrebu in v Ljubljani. Potem bi Srbijanci sami pomagali rušiti vzdrževalce sedanjih razmer v Belgradu. -f Srbijanski uradniki v Bosni. O uradnikih, ki prihajajo iz Srbije v Bosno, piše sarajevski »Narod«: »Uradniki iz Srbije so začeli prihajati tudi v Bosno in Hercegovino. Priznati moramo, da smo razočarani. Brezobzirno strankarstvo je še najmanjša njihova napaka, a že ta je tako huda, da ovira vsa vspešno delo in ruši avtoriteto oblasti in zaupanje v Srbijo. Srbijanski državniki naj dobro premisli^, koga pošljejo v novo osvobojene kraje in na/ ne pozabijo, da ti kraji niso prišli na svobodo neposredno izpod Turške.« -f Jugoslovansko-avstrijska trgovska sbornica na Dunaja. Na Dunaju so se zadnje dni posvetovali zastopniki nekih jugoslovanskih bank z zastopniki avstrijskih denarnih zavodov in industrijskih podjetij glede ustanovitve jugoslovansko-avstrijske trgovske zbornice na Dunaju. Izvolili so tudi odbor za sestavo zborničnih štatutov. Odbor sestavlja zapisnik vseh jugoslovanskih tvrdk, ki imajo poslovne zveze z Avstrijo. + Nemški kapital v Albaniji. V Skader «to prišli nedavno zastopniki nekega nemškega industrijskega podjetfa iz Berlina, da preštudirajo možnosti za zgradbo električne železnice, ki bi vezala Skader s pristaniščem Sv. Ivana Meduanskega. Tudi avstrijski Nemci posvečujejo Albaniji svojo pozornost. Tako so nedavno prišli v Skader trije višji uradniki z Duna/a, da organi-lirajo tamošnjo policijo. Vojaška uprava Albanije pa )'e pozvala v deželo več nemških oficirjev, da organizirajo armado po acmškem vzoru. + Gospodarska zveza podonavskih držav. Predsednik rumunsko - avstrijske trgovike zbornice na Dunaju dr. Hainiscb je započel med zastopniki ostalih na Dunaju po bijočih trgovskih zbornic akcijo za osnovanje Zveze trgovskih zbornic na-sled tvenih držav s sedežem na Dunaju. Cilj zveze bi bil olajševanje in pospeševanje trgovskega prometa med nasledstveni-mi državami. Tej zvezi naj bi sledila »valutna zveza«, tej pa zopet carinska zveza. V nadaljnem razvoju bi sledila ustvaritev donavsko-ballcanske federacije. -f 25 letnica češko stranko. Češka socialistična stranka proslavi letos 25letnico svojega ob stoja. Preje se je imenovala narodno ocialna stranka. -j- Organiziranje slovaško avtonomi-stifne inteligence. Tednik »Slovenska narodni jednota: prinaša poziv na vso slovaško inteligenco brez razlike politične pripadnosti in mišljenja, da stvori enotno organizacijo, h kateri naj bi pristopile vse tri avtonomisUčne slovaške strank«: ljud- ska, narodna in obrtna in se spojile v enotno fronto za boj za avtonomijo Slovaške. Za vzor tej jrganizaciji naj bi bila predvojna srbska Obrana. Zveza organizacije slovaške inteligence bo izvedla organizacijo v vseh mestih. Člani zveze postanejo lanko samo pristaši gornjih treh strank. Zveza slovaške inteligence se proglaša za politični faktor. Snežni zameti. Zagreb, 9. februarja. (Izv.) Vedno bolj postaja očitna škoda, ki jo je v narodnem gospodarstvu povzročil zapadli sneg. Promet je ponekod popolnoma pretrgan. K snegu se je pridružila še močna burja in hud mraz. Vsled snežnih metežev so občila, kakor poti, ceste in tudi železnice popolnoma zasnežene in je vsak promet izključen. Na Vratih pri Fužinah jo burja nanesla snega do 7 metrov visoko. Okoli Vinkovcev se železnica sploh no vidi, še manj pa more biti govora o kaki cesti. V Belgrad že poldrugi dan ni nobenega vlaka. Dane3 se pričakuje prvi vlak, Vprašanje pa je, ali bo sploh mogel priti. Ravnateljstvo državnih žcleznic v ; Zagrebu dela vztrajno na tem, da se proge kolikor mogoče očistijo. Železniško osobje vrši dan in noč svojo naporno službo in pomaga kidati sneg. Na glavnih progah ee je promet deloma in za silo vzpostavil, toda le med nekaterimi postajami. Eks-presni vlak iz Italije je dane« prišel z zamudo 7 ur. Na progi Osjek-~Belovar že par dni ne more vozili noben vlak, dasi so za silo preskrbljeni s premogom. Proga Zagreb—Karlovac je za silo očiščena snega. Sedaj se dela na tem, da se omogoči promet med Moravicami in Karlovcem. Tokom današnjega dne se je položaj nekoliko izboljšal. Posrečilo se je nekaj vlakov spraviti v promet. Upa se, da se, vsaj na glavnih progah, v dveh do treh dneh spravi promet v normalni tir. Danes je odšel direktni vlak Zagreb—Monakovo. Sarajevo, 9. februarja* (Izv.) Mesto Sarajevo je vsled j^redno ivisoko zapadlega snega popolnoma odrezano od osta- » lega sveta. Za silo se vzdržuje telefonska zveza, po kateri občuje Sarajevo z ostalim svetom. Vse železnice proti Mostarju, Više-gradu in Bosanskem Brodu so popolnoma pretrgane. V mestu se že opaža pomanjkanje živil in cene so silno poskočile. Danes ob osmih zjutraj so je odpeljal pomožni vlak proti Ivanjplanini s častniki in vojaki, ki bodo pomagali kidati sneg. Drug vlak je odšel op desetih proti severu, pa je obtičal v snegu pri Kaknju. Na nekaterih mestih so se z višin utrgali snežni plazovi in železnico popolnoma podkopali pod seboj, tako da je na nekaterih mestih do 10 metrov snega. Izostala je seveda tudi posta, tako da je Sarajevo edinole še navezano na telefon. Split, 9. febr. (Izv.) Tuka^ je zapadel velik sneg, na nekaterih mestih nad en meter visoko. Nastopila je tudi močna burja v zvezi z snežnim zametom. Mraz jc zelo občutljiv, kakor ga že dolgo ne pomnijo. Brzojavne in telefonske zveze so povsod prekinjene. Na progi Split—Knin—tibenik se je podrlo okrog 50 brzojavnih drogov. Žice so vsled snega in ledu potrgane. Vse zveze so prelrgane, funkcionira edinole še podmorski kabel s Trstom. Reči se more, da bo tra/alo najmanj deset dni, preden se promet popolnoma vzpostavi Na morju razsaja silna burja, tako da ne more odpluti nobena ladja. Začelo je tudi pomanj-kati živil. pvire. — Zasega društvene sobe v Šmarjeti. Z ozirom na uradno objavo g. pokraj. na- j mestnika v 28. št. »Slovenca« cd dne 24. januarja t 1. pod gornjim naslovom, si dovoljujemo pripomniti sledeče: Že z odlokom poverjeništva za soc. politiko z dne 17. avgusta 1921, ki ga je prejelo župan tvo v Šmarjeti, se jo uradno ugotovilo, da je županstvo v Smarjeti storilo krivico izobraževalnemu društvu, ko je 5. avgusta 1921 prisilno zasedlo društveno sobo. Ko se je nato poročalo g. pokraj. namestniku, da županstvo kljub omenjeni uradni objavi ne mara izprazniti društvene sobe in ko se je neštetokrat glede te zadeve tudi osebno interveniralo, je pa izobraževalno društvo v Šmarjeti mesto takoj že z uradno ugotovitvijo z dne 17. avgusta 1921 prejelo šele 15. decembra 1921 od poverjeništva za socialno politiko navodilo, naj zaprosi pri okr. glavarstvu, da se mu podeli sporna soba. Ko je izobraževalno društvo to storilo, je okr. glavarstvo v Krškem z odlokom dne 4. jan. 1922, št. 10.265, podelilo sporno sobo izobraževalnemu društvu v Šmarjeti, toda s pripombo, da je proti temu možna pritožba v treh dneh, ni pa poskrbelo, da županstvo v Šmarjeti sobo izprazni; zato je izobraževalno društvo 24. januarja 1922 znova vložilo prošnjo na okrajno glavarstvo, da že vendar enkrat poskrbi, da županstvo v Šmarjeti izprazni sporno Bobo. a okr. glavarstvo je odgovorilo dne 20. januarja 1922, št. 699, da se je celotni spis odloka 4. januarja 1922, s katerim je bila soba dodeljena izobraževalne- mu društvu, predložilo vsled pritožbo (menda županstva, kar se je moralo zgoditi najkasneje do 8. januarja 1922) v odločbo oddelku za ste. skrb. In da brez be.edila odloka ni mogoče ničesar ukreniti. Ker oddelek za soc. skrb. pritožbe proti odloku okr. glavarstva v Krškem z dne 4. januarja 1922, kolikor nam je znano, še do danes ni rešil in uprava klub neštetim intervencijam ni poskrbela, da bi izobraževalno društvo prišlo do svoje pravico, zato mislimo, da z upravičenostjo vprašamo še enkrat: »Spi li p: rajinska uprava?« — V. Gostiša, podpret' J. izobraževalnega društva v Šmarjeu. — 6. februarja 1922. — Hiter brzojar. Sledeči slufaj kaže, kako se je ponekod tudi pri naših poštnih uradih v Sloveniji začela širiti ona metoda točnega poslovanja, katero smo imeli dosedaj priliko občudovati v Srbiji in Makedoniji. Na ljubljanskem pošt. uradu je bila 26. januarja t. 1. ob 11 dopoldne oddana brzojavka na naslov v vasi Ostrog, p. Št. Jernej na Dolenjskem, vsebine, naj domači pridejo na kolodvor čakat bolnico, ki se vrača domov. Brzojavka Je pa priromala na svoje mesto — 81. januarja L I., torej po celih petih dneh, ko je bila bolnica žo dva dni doma I Vsekakor ekspresno poslovanje! — Vo« za gnojnico. K nekemu glavarstvu je prišel gospodar: >lmam sod za gnojnico voziti, ki je na tedrih, ali ga moram tudi prijaviti in plačati davek?« — Kaj pa mlekarski vozički? so tudi na »feelrih«! Zaničevane lojtre prideio v krediti Od zdaj naprej se bomo vozili samo na lojtrah — ali v gnojnih koših — — na kolodvor, na zborovanja, na že-nltnine. Blagor Ustim, ki imajo zdrave noge; stari in bolni — s vami v grob! — Uradno pojasnilo o pošiljanju tajnih prometnih okrožnic z zagrebške^ železniškega ravnateljstva v Madžarsko. Zagrebško železniško ravnateljstvo je razposlalo uradno pojasnilo o dogodku, ko se je nekaj prometnih okrožnic poslalo v že davno izpraznjeni Pečuh Ravnateljstvo ugotavlja, da je kot prvo zvedelo za stvar naše prometno minisLrst/o potom svojega tamkajšnjega prometnega delegata. Ministrstvo je takoj ukrenilo potrebno, da se je v stvari uvedla stroga preiskava. Voditelja odpravne pisarne so takoj odpustili. Preiskava jc dognala, da so se poslale v Pečuh štiri važnejše, a nikakor ne tajne okrožnice, in sicer o potovanju vojaških novincev, o pobijanju karlistične propagande, o osvobojenju železničarjev od 6 tedenskih orožnih vaj in o svobodnem povratku na vaje pozvanih vojnih obvezancev nazaj domov. Okrožnicc oziroma naredbe o potovanju kralja, o gibanju in razmeščanju čet ter o odredbah v varstvo prometa se niso poslale v Madžarsko. Dognalo se je, da so se podale spredaj navedene okrožnice v Pečuh iz gole nevednosti neposrednih izvrševalcev odpravnih poslov oziroma vsled vne-marnosti nadzorova'nih organov Ravnatelja Franiča samega pa ne zadene niti materialna niti moralna odgovornost. — Razpisani poštni uradi. R izpisana je od-pravniška služba pri postali: Straža (i 11/2) in križcvci v Prekmurju (tli/4). Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Coški otroški dom ▼ Cirkvenici v Hrvatskem Primorju. Ravnateljica sirotišnice v Brnu je pričela s veliko akcijo pobiranja darov za ustanovitev doma za bolne češke otroke v Cirkvenici. Po načrtu uaj bi se sezidala dva moderna zavoda. V enem naj bi bili otroci, ki so podedovali kake bolezni od svojih staršev, v drugem po slabokrvni in na pljučih bolni otroci, ki eo sirote. — Darilo predsednika Masarvka jugoslovanskemu 21. pešpolku. Koncem jamarja se je mudila v Pragi depulacija 21. pešpolka iz Skoplja, ki se imenuje češkoslovaški polk. Predsednik Ma-saryk je izročil deputaciji lepo spominsko knjigo in kip, ki predstavlja kraljico zmage. Kip je delo znanega č~Skega umetnika Maržatke. — Redukcija uradnikov in zvišanje plač. Drž-ivnim uradnikom so zvišttli prejemke, ki jih pa bodo prejeli Šele, ko bo kaj denarja na razpolago in ko bo izvršena redukcija. Z ozirom nn to je nek uradnik zračunal v zagrebški »Slobodni Tribuni«: V Jugoslaviji je okroglo 2COOOO ukaznih in neukaznih uradnikov. Komisija za reduk cijo uradništva bo delala recimo dn vno 8 ur in če bo pri vsakem uradniku pregledovala njegovo kvalifikn-iio samo 1 minuto, bo dovršila svoje delo v 14 mesecih. Pa recimo, da bo takih komisij 5, Se vedno bodo morali uradniki čakati najmanj 3 mesece ua povišanje plače. — Uspehi »narodno cerkvc« na deškem. Kakor poročajo listi, se jo med pristaši t. zv. >na-rodne cerkve« na Češkoslovaškem zelo nnzširil spiritlzem. Število spirltistov presega 300 tisoč. Tudi uspehi — Korupcija na Češkem. »Občanske No-viny« poročajo, da jo neki katoliški duhovnik že pred dvema letoma prestopil v češkoslovaško »narodno cerkev«. Ker pa v oni vasi ni toliko pristašev te nove cerkve, da bi mogli vzdrževati svojega svečenika, ga vlada še nndalje plačuje, In sicer kot katoliškega kateheta. Takih slučajev je seveda več. — Ločitve zakonov v Belgradu. Pred vojno je bilo v Srbiji 9kupaj 500 ločitev zakona, po vojni pa je lo Število že znatno preseglo 2000, od katerih jih Je nad 1000 bilo samo v Belcrndu. Mnogo slučajev je, da so stranke že po treh mesecih vložile tožbo za ločitev. Po prevratu do danes so je vrSilo v Belgradu 2500 porok. — Savei dobrovoljeev je imel te dni v Zagrebu svoje zborovanje, na katerem Be je predvsem razpravljalo o ustanovitvi lastne banke in je bil izvoljen nov centralni odbor. Zborovanje je hilo precej dobro obiskano. — Znatno zvlSanje ccn v zagrebških kavarnah. Z dovoljenjem mestne občine so zagrebški knvarnarjl sklenili znatno zvtšnnje cen. Tako n. pr. bo stala bela kava 10. črna pa 8 kron. Z ozirom na to zvišanje zahtevajo kavarniški uslužbenci 25% povišanje plač. — Is -agrebških laporor jo ušlo, kakor poročajo zagrebški listi, kar šesl kaznjencev, med njimi tudi zloglasni ial BI e lan Kovač. — Za porzdigo morale. Novosadski meščani in meščanke eo poslali te dni na mestno poglavarstvo * Norui Bada daljto spomenico, v kateri zahtevajo, da se občinsko vodstvo najodločneje zavzame za povzdigo morale. V spomenici povdar-jajo, da se je nemoralo, mali vsega zta, tako razširila, da pošten človek ne more več peljati svoja soproge in otrok v noben javen lokal niti na sprehod. Odločno nastopajo proti kvartanju, ki je upro-pnstilo že toliko poštenih ljudi. Predlagajo, da naj se vsak pijanec - moški ali ženska — zapre in kaznuje. Istotako naj se najstrožje kaznuje vsaka ženska, ki hodi nedostojno oblečena. Med najpo-gubonosnejše v moralnem tn materialnem ozira štejejo fca-r in kavarne, v katerih poio razni »umetniki iu umetnice«. Pod plaščem zabave la umetnosti razširjajo razni elementi kugo in zastrupljajo družabno življenje, zato predlagajo, da se naj ti lokali zapro. Vsi oziri, češ, da ima država od njih koristi, morajo pa;ti pred skrbjo za bodočnost nproda. — Poneverbe v kenrervnl trornici na Vrhniki. Jože Kri- iz Spodnje Šiške je služil kot uradn:k v konzervni tvornici na Vrhniki in je kot tak dvigni denar za tovarno Dna 19 dcc. 1921 je dvignil za tvrdko 13.577 K, s katerim se pa ni vrnil na Vrhniko, marveč se je odoelial v Zajtreb in Osjek, kjer ;e ve-seljnčil in t^cnnr zaornvil. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. psmsnIk Benedikta XV. V Carigradu stoji na prostoru pred stolnico lep spominski kip iz brona, ki ga jc postavil vzhcd veHkemu mirovnemu papežu Benediktu XV Težko je bilo najt? primeren način knko naj se proslavi ta važen dogodek. Slednjič so se zedinili vsi, da naj se priredi velik cerkven koncert. V ta namen so lično priredili stolnico. Nafsvetej-še so prenesli iz cerkve drugam. Na mestu oltarne podobe se je bliščala tiara s ključi, napravljena iz malih rmenih žarnic na beli nodlagi. Bilo je lo delo pravoslavnih Rusov. Tudi po ostali cerkvi je bilo vsa polno žarnic, prav lično in okusno razvrščenih. 11. decembra se je vršil koncert. Povabljeni so bili h koncertu vsi zastopniki diplomatičnega zbora, visoki, zvezdi častniki in razni dostojanstveniki posameznih verskih družb. Častni prostor je zavzemal turški prestolonas ledni k. Ž niirn so se udeležili proslave skoro vsi turški ministri in drugi visoki uradniki. Težko, da bi bilo že kdaj v Carigradu podobno zborovon/e vsaj stoletja ga ni bilo. Koncert sam je bil veličasten. Večinoma so bili ruski umetniki in umetnice, ki so proizvajali dovršeno dela Perosija, Griega, Mascagni a itd. Ta proslava »služabnika služabnikov božjih« in pa skoraj istočasna volitev ekumenskega pafriarha, ki je do-vedla do razdora — kakšno nasprot'e! Pa tudi kakšno nasprotje med vzhodom in zahodom! Vzhod vidi v papežu to, kar ie bil v resnici — naslednik kneza miru, mirovni pa^ež — pri nas pa ro videli v n/em nekateri hujskača na vojsko!! Zopet se je razgalila zloba nek?lerili, ki iščejo povsod, kako bi rdarili po Cerkvi in zlasti po njenem poglavarju. BORZA. Zagreb. 9. febr. (Izv.l Devize; Pešta 47.50, Berlin iSa—156. Italija 15—15.35. London 1330—1341. Ngw York 309, Pariz 26.15, Praga 580—581, Dunai 4—4.25. Zurich 59 75—59.35. Valute: Mk 154. dolar 302—302.50. Belgrad, 9. febr. Valute: Francoski franki 640. dolarji 75.50. Lre 372. marke 38.75, leji 49.25, avstrijske krone 1.30. Devize: Pariz 636. Ženeva 1500, Pratfa 145. Berlin 3S 45. Dunai 1.03. Bukarešta 59 25, Riidirarešia 11.45. Zurich. 9. fbr. flzv.) Dev.: Pešta 0.82, Berlin 2.66, lla.iia 25.50. London 22.49, New Y jrk 514, Pariz 44.35. Pratfa 9.30, Dunai 0.17. Madrid 80.75. Bruseli 41.90, Zagreb 1.70, Varšava 0.15, Holandsko 192.25. Valute, n a. K 0.08. Praga, U. februarja. (Izv.) Devize: Dunaj 0.G3, Utr.iu 72.225, Rim 25'J, i-a^reb 0, Budi ropi š.a ti.O<5, Pariz 4j2, Lonoou 229.50, Nexvyork o2, Curili 10\o'/j. Berlin 0. februarja. (Izv.) Dunaj 678, Bu-diinp,šta ;.05J, Praga 30*2.10, 1'ariz 11)63.30, Loc-dou 8J 1.05, Ni \\)orK 101.55, Curih 374.125. 6 Razde!!; cv Kraniske industrijske družbe, Razdelitev Kranjske industrijske družbe v jugoslovansko in italiiansko nodjelje se oričaku-ie v bod čili dneh. Posamezni šoekulanti so Dričeli z živahnim kuDovanicm delnic omeme-ne družbe. g Koliko prinašalo žvep'enke? Tovarna vžigalic »Lrava« ci. d. v Osjeku je plačaia državi monorolsko pristojlino za nicsec januar 7,747.200 K. g Nov rudnik. V Carevi Gori v Srbiji so pričeli eksploatiruli nov premogovnik. ft Razdelitev vastonskega parka. Konferenca v Portorose ie določila osnovne smernice za razdelitev vagonov in lokomotiv, ki so orioa-dale nekdanjim avstriisko-oL. D.^ se vljudno vabijo k seji, ki bo dnnes, v peteJt, dne 10. t. m. ob 6. zvečer v prostorih I. nadstr. Jugoslovanske tiskarne. Seja je važna. — Predsednik. lj Prosveta Krakovo—Trnovo. Danes ob pol osmih prodava v društvenih prostorih, Kolegijska ulica 1, dr. p. Angelik Tominc >0 postanku sveta«. lj Društvo bančnih uradnikov za Slovenijo ima svoj 1. redni občni zbor v petek dno 17. febr. t. 1. ob S. uri zvečer v društvenem lokalu (sutert u Jadranske banke). Odbor poživlja vse člane, da se zanesljivo udeleže zbora. — Odbor. lj Na plakatih za koncert Glasbene Matice in v nekaterih časopisih je bilo pomotoma objavljeno. da sodelujejo nekateri »godci« mesto god-ben; kr. muzike dravske divizijske oblasti. ij Umrli so v Ljubljani: Ivan Dejak, berač, 68 let. — Fran Ksav. Souvan, posestnik, 48 let. — Julij Benporat, zasebnik, 41 let. — Marija Gvartijančič, zasebnica, 45 let. — Fran Ozimič, tesar, 60 let. — Marjeta Itozman, hči hišarice, 16 l«t. — Vida Snoj, ko' ,rjeva hči, 15 mesecev. — Stanko Jenčif, oltrajni sodnik, 43 let. — Pavla Belič, učiteljica, 30 let. — Antoniia Košak, dija-Ska gospodinja, 74 let. — Frančiška Ponikvar. služkinja. 44 let. — Marija Goršič, šivilja, 3G leL — Dragomir Hočevar, rejenec, 42 ur. — Frančiška Žagar, žena polic, stražnika v Kranju, 53 let. — Ana Lampe, hišna, 37 let. — Valentina Pra-protnik, posestuikova hči, 4 leta. lj Pokvarjcnn mladino. Policija je prijela mlada nepridiprava Antona Primca in Tranipuša. Fanta sta povedala zaslišujočemu revirnenni nadzorniku Podreberšku reči, katere morajo povzročiti vsakemu mlndinoljubu resno skrbi. Da dobi denar, je ukradel Prime svoji lastni materi srebrno uro, katero je prodal za 120 kron. Na I o sta frkovca sklenila, da bosta oplenila cerkveno nabiralnike. Slu sta v frančiškansko cerkev in v stolnico, toda njuna namera se jima ni posrečila. Odšla sta nato v cerkev Srca Jezusovega 7, namenom, da bosta vlomila v tnbernakelj, ukradla mon-štrnnco, jo razbila in posamezne koščke zlata prodala zlatarjem. Trampuš je stopil na veliki oltar, da bi vlomil v tabernakelj, Prime ja pa stražil. Mlada zločinen svoje namere zgolj za to nista izvedla, ker so pričeli otroci prihajati v cerkev, vsled česar sla ušlo. Končno jo Trampuš ukradel v Škofovem hlevu na Glineah 2 biča in bičevnik, kar jo podaril nekemu Trpinčevemu hlapcu. Da sta obiskavala mlada »gospoda-r kino in gledališče, je pri taki gospodi samoposebi umljivo. Ij Velik vlom na Viču. Dozdaj še neznani zločinci so vlomili pri Petru Senku na Viču in odnesli lisičjih kcž v vrednosti 88.000 kron. Organi I. kriminalnega oddelka so z vso vnemo zasledovali zločince in posrečilo se jim je, da so našli ukradene kože skrite v Golobovem hlevu. lj Neokusna šalu. Ponoči ob pol L je pozvonil neki navidezno precej vinjeni 20 letni mladenič hišniku Mestne hranilnice Francu Južini. Neznanec jo pripovedoval, da gre po g. dr. Ko-bala. Ko mu je pa hišnik povedal, da g. dr. Kobal kot vojaški zdravnik ne obiskuje civilnih bolnikov, je začel prositi g. Južino, naj mu posodi denar, ker je pozabil denarnico doma. Med prerekanjem je nenianeo iztigal g. Južini črn gumb na suknji, izključeno nI, da je bil nameravan v Mestno hranilnico vlom, ker so postali ljubljanski tatovi in vlomilci zopet zelo predrzni. 1] Tatvine. Slugi Igliču Matevžu je tat ukradel par čevljev. — Izvosčku Jakobu Pevcu je bil ukraden lovski pes, Ivanu Grilcu pa pes, ki sliši na ime Crt. — Neznani zločinec ja vlomil v trafiko, ki stoji ob železniškem prelazu na Gospo-svetski eesti in ukradel revni trafikantki Mariji Matičičevi, ženi Invalida, 416 kron. — Hlapcu Jožefu Juvanu je bila iz hleva v Kapiteljski ulici ukradena obleka v vrednosti 3060 kron. — Suknja vredna 1500 kron je bila ukradena v kavarni »Evropa c. lj Dotifna dama, ld je v sredo 8. t. m. na plesnih vajah v Unionu zamenjala pelerino in črn šal, se naproša, naj prinese oboje v Vrhovčevo ul. šL 1, prvo nadstropje, levo, kjer dobi svojo pelerino. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Cerkveni vestnik. c Mariiina kontfreeaciia za tfosne v jezuitski kapeli. Jutri, v soboto, dne 11. t. m. ob 7. uri sv. mašu s skunnim sv. obhaiilom. (Obvezno.! pr VI. siulonični koncert (II. jubilejni koncert ob priliki 50 letnice Glasbene Malice) bo izvajalo orkestralno društvo v ponedeljek 13. t. m. pod taktirko prof. J e r a j a , ki jo ljubljanskemu občinstvu kot dirigent dobro poznan. Skladatelj dr. Kimovec piše v »Pevcu* o nj&m: »S svojo trudapotno vnemo in z velikimi uspehi kleše stopnje v neobdelan kamen orkestralne produkcije z domačimi močmi; to je za notranji razvoj naše glasbe nad vse važno pionirsko delo.« Imenovani kritik čisto pravilno in upravičeno poudarja zlasti kulturno delo domačinov in dejstvo, da postavlja prof. Jeraj s svojim neumornim delom temelj domači instrumentalni glasbi. Prof. Jeraj nam podaja mojstrska dela instrumentalne glasbe v obliki, ld kolikor možno odgovarja namenom skladatelja. Z normalno zasedenimi godali doseza enotnost orkestra v sozvoku s pihali, kontraste v dinamiki od zvenečega pianissima do mogočnega fortissima in pravilno melodično črto z ozirom na stavbo skladbe in njen vrhunec Na koncertu 13. I. m. jo pričakovati velikega umetniškega užitka. Vstopnice v predprodaji v pisarni Glasbene Matice (Gosposka ulica 8. I. nadstr.). (k) pr Verska anketa u Beogradu i njen' zaključek Izdal dr. Rado Kuaej, univerzitetni profesor v Ljubljani. Gospod avtor popisuje v lični bro-šurici potek verske ankete, katero je sklicalo ministrstvo ver v Beogradu. Anketa je bila informativnega značaja in so je obdelavalo trojno vprašanje: a) Pravni položaj vseh v ustavi priznanih konfesij, b) ureditev medverskega razmerja, c) ureditev gmotnega stanja verskih služabnikov. Gospod pisatelj pojasnuje najprej programne točke, potem navaja rešitev istih na podlagi tozadevnih zapisnikov, v katerih precizira vsaka konfe-eija svoje načelno stališče. V zadnjem oddelku se razpravlja o ureditvi kongrue in se navajajo razni tozadevni predlogi. Namen brošurice je, da napoti cerkvene kroge in centralno vlado, da se člmprejo odločijo za to ali ono možnost, kako osigurati ob-slanek cerkve in svečeništva in da so vsak tozadevni načrt postavi a priori na pravno podlago. Na koncu poživlja gospod pisatelj vlado, da naj začne rešitev saj s tem, da prevede sedanjo kon-gruo na dinarske /.noske, kakor se je to že zgodilo z vsemi uradniškimi plačami in da naj Izplačuje kupone predvojnih posojil, ki tvorijo del dotacij cerkvenih službenih most To obligacije se bodo moralo prevzeti in cerkvi bi bilo zdatno pomaga-no, če bi se izplačilo odredilo Čimprej. Knjižica stane 5 dinarjev in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. pr Dramatična šola Udrufcenja gledaliških igralcev v Ljubljani pod vodstvom naše priznane dramsko igralke ge. Gusti Danilove prav lepo uspeva. Priglasilo so je več znnnih talentiranih gnspodičcu in gospodov. Člani Udruženja so mesečnih prispevkov prosti, zaknr gro poseonn hvala neumorni požrtvovalnosti gori omenjene umetnice. Sprejmejo se še novi, resni talenti. — Me6tni odbor Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. Turistika in šport, K nedeljskim -miiskim tekmam v Bohinju dobe tekmovalci polovično voznino na državnih železnicah, po možnosti tudi na južni. Športna Zveza bo izdajala tozadevno legitimacije v Bohinju, hotel Marke?, (tekmovnlna komisija). Športniki naj obdržo svoje vozne listko, katere vplačajo v eno smer polno, za nazaj se bodo s temi listki in z legitimacijo Športne Zveze lahko vrnili brez novih voznih listkov. Meteorologično poročalo. Ljubljana 306 in n. m. vifi. CJttS opiuso-vanift Hm o« metoi v mm ioruio-motor v 0 fHiiir..in dilerencn v O .Nebo, v etrov i'&.iavinu v mm 8. 2. 21 h 741-8 - 82 0-6 d. jas. s v 9. 2. 7 h 742-5 - 16 0-3 megla sever — 9.,2 14 h 742 6 — 4-2 0-6 jasno sever Kaj ie EisafCuicS - to ge, zna! Lekarnar Fel8c*r - StubUca! (Objava BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOGRASKI ATEI.IJE: Grabice Franjo, Miklošičeva cesta št. 6. KLEPARJI: Kom T., Poljanska cesta štev. 8. Remigar & Smerkol, Florijanska nI. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna. Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pii. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Scbreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Snran Martin, Mestni trg štev. 12. Štirje trgovski uradniki Modistinja, (vešči bančnega poslovanja, iščejo zaposle-toja r prostem ea9U. Prevzelj bi popolno Vodstvo (korespondenco in knjigovodstvo) kakega večjega trgovskega podjetja v Ljubljani. Cenj. ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »VODSTVO 479«. PERJE 3 Din.) SPEDICIJSKA PODJETJA: Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. TELO V POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan. Stari trg štev. 10. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Perone & Fuchs, Ljubljana, Mirje šl. 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV'. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev.'21. URARSKA POPRAVII.NA DELAVNICA: Scliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Josip, Dunajska cesln štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdign sin, Sv. Petra cesta 17. starejša oseba, zmožna vodili samostojno trgovino, se sprejmo za takojšen nastop v Celju. Prednost imajo one, ki lahko poleže kavcijo. Tozadevne ponudbe s spričevali je poslati na FRANC CERAR, tovarna, Domžale. 480 Ob ljube Zahvala. prerani izgubi nam , pre- kokošje in puransko se more dobiti V vsaki množini po dnevnih cenah E. Vajda veletrgovina perutnine, Čakovec, Medjimurje. 482 12. FEBRUARJA (nedelja) se vrši prostovoljna javna dražba stavbenih ob Dunajski cesti v izmeri 2538 m= ob 3. uri popoldne v gostilni K0UTNV, nasproti artilerijske vojašnice na Dunajski cesti. Natančnoji pogoji se zvedo pri g. MATE HAFNERJU, notarin v Ljubljani, Miklo- Kupi se takoj bUmim ccsta »teT-6-______4f? 232: in'uporahnaf'pontfdbe'na' iS ■ KipN BENCINMOTOR Dolnirar & Richter, Ljubljana tovarna! do 5 HP. Ponudbe pod jBcneinmotorc voščenih izdelkov, Vožarski pot št. 1. 4-18 na upravo »Slovenca*._ Ofertna licitacij 478 Glasom naredbe Uprave Državnih Monopolov v Beogradu z dne 7. februarja 1922, Pr. broj 4711, ni bila odobrena dne 17. prošlega meseca obdržana licitacija velikoprodaje tobaka v NOVEM MESTU s podzalogami v Črnomlju, Metliki in Kostanjevici zbog previsoko po- nudenega procenta. Iz tega razloga se razpisuje ponovna ofertalna licitacija za nakup navedene velikoprodaje tobaka za dobo od 1. marca 1922 do vključno 31. decembra 1923, in sicer pod istimi pogoji, kakor so veljali za prvo licitacijo. Licitacija se ima vršiti na dan 21. februarja 1922 v uradnih prostorih tobačne tovarne. Oterti se bodo sprejemali in javno odpirali navedeni dan ob 11. uri predpoldne, do katerega časa se imajo istotam tudi predložiti. Za kavcijo je položiti 5% (pet odstotkov) letne potrošnje, označene v uslovih, in to do vključno 20. februarja t. 1. pri blagajni uprave tobačne tovarne v Ljubljani. Uslove z blanketi za polaganje ofertov je mogoče dobiti v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. IZ UPRAVE DRŽAVNIH MONOPOLOV, dne 7. februarja 1922, Pr. broj 4711, v Beogradu. ~~~ izdaja konzorcij »Slovencac. se zahvaljujemo za duševno pomoč in obiske preč. g. župniku J. Barletu, preč. g. p. Cirilu in časL g. bogoslovcu A. Severju. Visokorodni gdč. P. Schubertovi dolgujemo neizrazno zahvalo za angelskovdano strežbo in tolažbo. Zahvaljujemo se vsem za izkazano duševno in materielno pomoč, posebno g. Hibšerjevi, krožku /OrlicT-dijakinj, visoko-rod. prof., cenj. tovarišicam za zadnje spremstvo in govore ter pevskemu zboru za žalostinki. P.og plačaj vsem, ki so nam lajšali trpko ure! Družina Likovič. obstoječe iz ene sobe in kuhinje, pripravno za železničarja ali rokodelca, blizu glavnega kolodvora, so zamenja za večje, stanovanje (dve sobi in kuhinja) kjerkoli v mestu. — Ponudbe pod: ^Stanovanje K G0,'459< na upravništvo sPlovenca«. Zahvala. Vsem, ki so izrazili sočutje, darovali prekrasno cvetje in se udeležili pogreba našega preljubega se najiskreneje zahvalj'uje rodbina flencičm. kraste, liSnic odr.tran uje pri Človeku in živolih Ksfto^reEZiSo, ki jc brez riuiia In ne muže perilu. 1 lonček za 1 osebo po pošt 5 D n. pri •P,..NJC©C!!, ff.karna Ljubljana, Sžave«5jie. V Ljubljani, dne 9. februarja 1922. ■scajni oglas. Direkcija drž. željeznica Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu razpisuje ovime javni natjeSaj (licitaciju) za liferaciju v g o v o »f •• • 11 • 1200 1540 375 975 500 725 200 200 komada za lokom. « <5 « « ser. « « « « « < « 220, vanjski promjer 46 mm, nutranji promjer 40-5 mm 226, 377, 324, 601, 342, 370, 375, < € < « < < < C « « « < € < « < « 46 46 52 52 70 52 52 44 51 51 « < < € < < C < € < « C < « < C < « « « « € € « € « < 40-5 40-5 46-5 46-5 640 46-5 46-5 390 46-0 460 ■ mm, dulj. < 4085 mm < 4285 « « < 3085 « « < 5085 € « « 5685 « « « 3935 « < « 3785 < < < 3885 < « c 3625 € « 5125 < < < 5225 < 250 kom. za lok.slov. želj. ser. 99 i 299 « 500 < < « < 170, < i 500 « « « « 73, € Kvaliteta ovih cijevi mora odgovarati našim po3ebnim propisima, koji stoje na uvid u mašinskim odelenju ove direkcije. Ponude moraju glasiti franko Zagreb, ocarinjeno i u dinarima te se imadn biljegovati biljegom od 20 dinara. Iste moraju najkasnije do 20. marta o. g. u 12 sati prispjeti u ekonomno odelenje ove direkcije, te če se u istom odelenju otvoriti i pročitati istoga dana. Otvorenju ponuda mogu prisustvovati nudioci ili njihovi zastupnici. Opčenito važe za ovu licitaciju propisi članka 86—98 zakona o drž. računovodstvu (odel. B). Zaobinu, kavciju, koja iznosi 10 % tražena kupovnine treba položiti (lo 15. marta o. g. u 12 sati pozivom na broj ovega oglasa kod glavne blagajne potpisane direkcije u Zagrebu. Materijal se imade dostaviti najkasneje mjesec dana o primitku naručbe. U Zagreba, dne 31. januarja 1922. Direkcija drž, željeznica kraljevine Srha} Hrvata i Slovenaca u Zagrebu. Odgovorni urednik Mihccl Mvškarc v LjubljanL Jugoalovaaaka ti« kar na v Ljubljani.