MAJ 2001- LETNIK 1 OBČIN 1.PRAZNIK OBČINE ŽITALI 10. KOITANJIV PIKNIK *+ itTAl l; a/., JI., II, 10.1000 , \ HI sl* Zetalske novice OPIS GRBA OBČINE ŽETALE Opis grba, splošno: s cinastim rezom deljeni ščit - zgoraj zlata Mihaelova tehtnica na zelenem polju, spodaj zoreči sad pravega kostanja med dvema listoma v zeleni barvi na zlatem polju. BLAZON: Grb občine Žetale je upodobljen na ščitu poznogotskega stila, sanitske oblike. Cinasti rez s petimi cinami deli ščit v zeleno in zlato polje. V prvo polje je na srednjo cino vertikalno postavljen zlati Mihaelov meč, ki nosi srebrno Mihaelovo tehtnico z zlatima skodelama. V dnu drugega polja je simetrično razprta dvojica dveh zelenih listov pravega kostanja (castanea sativa), izmed katerih raste vertikalno zoreča zelena ježica z dvema rdečima sadoma pravega kostanja. Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras. HERALDIKA Valt Jurečič OPIS ZASTAVE OBČINE ŽETALE 8 Opis zastave, splošno: zastava občine Žetale je zelena z rumenim srednjim kvadratnim poljem, ki nosi glavni atribut občinskega grba razprto ježico pravega kostanja med dvema zelenima kostanjevima listoma. OPIS: Zastava Občine Žetale je pravokotne oblike, razmerje višine zastavine rute »V« proti njeni dolžini »L« je ena proti dve celi in pet desetin, OZ; »V«: »L« = 1 : 2,5; polja, od kateri sta prvo in tretje (zadnje) polje v zeleni, srednje, kvadratno polje pa je v rumeni barvi, v sredini srednjega kvadratnega polja stoji glavni atribut iz občinskega grba: šopek iz dveh listov pravega kostanja (castanea sativa) z napol razprto zeleno ježico, v kateri sta vidna dva rdeča kostanja. Podoba atributa ne sme biti manjša od dveh tretin (2/3) višine zastavine rute in ne večja od osem desetin(8/10) imenovane višine. Zastavina ruta je vertikalno razdeljena na tri po višini enaka, po dolžini pa enaka barvna HERALDIKA Valt Jurečič DOBER DAN SPREHOD PO VSEBINI V deželo je prišla pomlad, se učijo otroci v šoli. Pogled v naravo pove, da to niso le besede. Gozdovi so ozeleneli, sadno drevje je v cvetju, pašniki ponujajo bujno pašo, kmalu bo košnja. Hladno vreme in mraz pa sta nas opomnila, da zime še ni konec. V Žetalah večini ljudi zemlja veliko pomeni. Nekaterim nudi vir preživetja, drugim sprostitev. Vsak, ki sadi, dela, obdeluje, se veseli pridelka. Hud mraz je pobral nekaj sadja, orehov, a marsikaj se bo še obraslo. Upanje mora biti. Tudi mi, uredniški odbor smo se lotili dela. Pripravili smo prvo številko glasila. V Žetalskih novicah vas bomo obveščali o bližnjih prireditvah, se spomnili tistih, ki so že za nami, predstavili delo v občini, zanimivosti, ljudi... V tej številki objavljamo predvsem rezultate dela v lanskem letu, ki je bilo zelo delovno. Veliko se je gradilo: šola, ceste, vodovod... Rezultati so vidni. Ne vidi pa se trud, ki je bil vložen. Številni ljudje so sodelovali, se dogovarjali, načrtovali, usklajevali mnenja in interese. Najbolj prijetno je bilo v oktobru, ko smo se ozirali na opravljeno delo. Posebno slovesen je bil kostanjev piknik s predstavitvijo občinskih simbolov. In spet se vračam k naravi. Topli dnevi prinašajo obilo dela, napovedujejo pa tudi številne akcije, pohode, prireditve. Več o tem preberite v glasilu. Vabimo vas k sodelovanju. Veseli bomo vaših prispevkov, pobud, pohval, zanimivih fotografij... Lepo pozdravljeni! M.S. JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 1,2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija SKOK Uredniški odbor: Katarina KLEP-ČERNEJŠEK, Franc KIDRIČ, Jože KRIVEC, Martin PREVOLŠEK Lektorica: Saša JAZBEC Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Uvodnik župana..............................4 Delo občinske uprave........................6 Občinski svet...............................6 Prvi praznik občine Žetale..................7 Novo gasilsko orodno vozilo.................10 Legalizacija orožja.........................11 Asfaltiran odsek ceste Krhiče - Stopnica....12 Pomembna pridobitev prebivalcev Kočic.......13 Sanacija plazu Vodole.......................13 Opis Evropohoda.............................14 Novo - samopostrežni terminal za potrjevanje kartic..............14 Voda - vir življenja........................15 Brez smeti narava zaživi....................16 Minister Janez Kopač v Žetalah..............16 Državni sekretar za regionalni razvoj v Žetalah.................17 Proizvodnja mleka...........................17 Dobrote slovenskih kmetij...................18 Suša 2000...................................19 Pohod na Donačko goro.......................19 Likovna kolonija............................20 Kulturni praznik............................21 Izobraževanje in vzgoja v Žetalah...........22 Prav lepa je žetalska fara..................24 Žetalske novice RAZMIŠLJANJE OB IZIDU PRVE ŠTEVILKE ŽETALSKIH NOVIC Spoštovane občanke in občani, pred nami je prva številka Žetal-skih novic, ki bodo odslej uradno glasilo občine Žetale. S tem, ko smo dobili še svoje glasilo, smo pravzaprav zaključili formalno formiranje občine. Od 1.januarja 1999, ko smo formalno začeli delovati kot samostojna občina smo, sam kot župan, občinski svet in občinska uprava usmerili naše aktivnosti v tri smeri: - Zagotoviti je bilo potrebno formalne okvirje za delovanje občine. To pomeni, da smo morali sprejeti statut, poslovnik, vrsto odlokov, pravilnikov, sklepov, odredb in drugih aktov, potrebnih za to, da občina normalno deluje. - Zagotoviti je bilo potrebno osnovne materialne pogoje za delovanje občine in izvajanje nujnih investicij. - Potrebno je bilo poskrbeti za promocijo in izboljšati javno podobo občine. Potrebno je namreč vedeti, da javno mnenje danes še ni naklonjeno majhnim občinam, pred dvema letoma pa je bilo še slabše. Ne glede na to, da večina občanov meni, da so najpomembnejša dejavnost občine investicije, moram reči, da se vse tri naloge prepletajo in dopolnjujejo. Brez ustrezne organiziranosti in urejenega pravnega statusa tudi investicij ni. Za pridobivanje denarja pa je še kako pomembna javna podoba občine. Osebno menim, da smo doslej na vseh treh področjih dosegli pomembne uspehe. V preteklih dveh letih in štirih mesecih smo opravili: - 22 rednih sej občinskega sveta - 4 izredne seje občinskega sveta - 5 korespondenčnih sej občinskega sveta - 2 slavnostni seji občinskega sveta - več kot 100 sej odborov in komisij, kot so: - odbor za družbene dejavnosti - odbor za gospodarstvo - odbor za gospodarsko infrastrukturo - odbor za zaščito in reševanje - nadzorni odbor - vaški odbori - razni gradbeni odbori - odbor za pripravo Kostanjevega piknika in občinskega praznika - komisija za ocenjevanje škode - komisija za volitve in imenovanje - statutarna komisija - komisija za pripravo občinskih simbolov - uredniški odbor Žetalskih novic - štab za zaščito in reševanje - svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Na teh številnih sejah smo sprejeli. - Statut občine Žetale -Poslovnik občinskega sveta občine Žetale - 35 raznih odlokov, pravilnikov in sklepov Te podatke omenjam, ker nekaterim še vedno ni jasno, da smo sedaj občina in ne več krajevna skupnost, in da veljajo za delovanje občine povsem druge zakonitosti. Vso to ogromno delo in v to delo vložen čas in energija seveda nista sama sebi namen, temveč služita temu : - da je naša občina zaživela in deluje v skladu z zakoni, - predvsem pa, da smo ustvarili pogoje za hitrejši razvoj občine. Uspešnost občine se namreč ne meri po številu sej občinskih struktur, temveč po investicijah in drugih za občane pomembnih dejavnostih. O tej uspešnosti pa presojate vi, spoštovani občani in občanke. Sam ocenjujem, da smo bili tudi na tem področju uspešni. Ne bi na dolgo razglabljal o vseh pridobitvah v občini v zadnjih dveh letih, pa vendar moram poudariti, da smo v tem kratkem času uspeli: - zagotoviti normalne pogoje za osnovno izobraževanje otrok - zagotoviti normalne pogoje za športno dejavnost občanov - zagotoviti normalno zdravstveno oskrbo in prvič tudi priročno lekarno - pripeljati javni vodovod v občino in izvesti prve priključke - modernizirati 2,5 kilometra cest - sanirati dva plaza - izvesti osvetlitev cerkve Marije Tolažnice - pomembno prispevati k nabavi novega orodnega gasilskega vozila - izboljšati vzdrževanje in pluženje cest - izboljšati pogoje za delovanje društev - podeliti prve kredite za razvoj drobnega gospodarstva in kmetijstva - pomagati občanom ob naravnih ali drugih nesrečah Zavedam se, da so potrebe mnogo večje, vendar je se je potrebno zavedati začetnega stanja, iz katerega smo startali. Nemogoče je v dveh letih nadoknaditi ogromen zaostanek, ne Žetalske novice samo za razvitimi, temveč tudi za sosednjimi haloškimi občinami. Pred dnevi sem prebral podatke, ki jih navajajo pobudniki za dve novi haloški občini in bil začuden, ko so navedli, da so v bodoči občini Cirkulane dobili prve vodovodne priključke šele leta 1979, danes pa imajo vsa gospodinjstva priključek na javni vodovod. V bodoči občini se pritožujejo, da še vedno 30% gospodinjstev nima vodovodnega priključka, mi pa smo šele lani priključili prvih 30 gospodinjstev. Podobna ali še slabša je situacija pri modernizaciji cest. Trenutno imamo še več kot 10 km makadamskih lokalnih cest in skoraj 50 km javnih poti. Obstaja še vrsta drugih nujno potrebnih investicij, kot so: mrliška vežica, pločnik in razsvetljava do nove šole, kanalizacija, ureditev zgornje in spodnje šole . Vse te probleme na občini poznamo, vendar ne moremo biti odgovorni za to, da še niso rešeni, ker niso od včeraj. Za večino teh problemov pripravljamo rešitve, vendar se je potrebno za vsak tolar še kako boriti, saj potrebni milijoni ne padajo z neba. Trenutno potekata dve izjemno zahtevni investiciji za izgradnjo : 1. Vodovoda Gorca-Strajna-Kočice, ki ga gradimo skupaj z občinama Podlehnik, ki je nosilec projekta, in občino Videm.Vrednost investicije je približno 280 mio SIT, od tega je delež občine Žetale ocenjen na 85 mio SIT. 2. Vodovoda Naraplje-Plajnsko-Nadole, ki ga gradimo skupaj z občinama Majšperk, ki je nosilec projekta, in občino Videm. Vrednost investicije je približno 270 mio SIT, od tega je delež občine Žetale ocenjen na 8o mio SIT. Dva tako zahtevna projekta zahtevata ogromno dela, predvsem pa izjemne aktivnosti za zagotavljanje potrebnih sredstev. Že v lanskem letu smo uspeli pripeljati v občino državnega sekretarja za regionalni razvoj g. Klančarja in pozneje še g. ministra dr. Senjurja. Oba z namenom, da se na terenu samem prepričata v dejansko upravičenost investicije in da po svojih možnostih zagotovita pomoč države. V zadnjem mesecu smo imeli še dva pomembna obiska in sicer državnega sekretarja za regionalni razvoj g. mag. Strmšnika s sodelavci in obisk ministra za okolje in prostor g. mag. Janeza Kopača ter poslanke g. Lidije Majnik, ki so se prav tako na terenu samem prepričali v nujnost investicije. Ponovno poudarjam, da je bilo potrebno ogromno truda, da so omenjeni gostje ne samo obiskali našo občino, temveč si ogledali tudi teren. Treba je namreč vedeti, da ministri in državni sekretarji ne čakajo ravno v vrsti, da bi obiskali Prekože in Vinarje, kot kaže, mislijo nekateri v naši občini. Rezultati teh obiskov so bili vidni že v lanskem letu, ko smo skupaj s sosednjimi občinami uspeli na razpisu za regionalne objekte. Žal razpis ne omogoča večletnih pogodb, tako da se moramo letos ponovno javljati na razpis in od uspeha na razpisu je odvisna tudi dinamika gradnje. Kljub izrednemu pomenu, ki ga imajo za razvoj tako zaostale občine investicije, pa je vendarle potrebno poskrbeti za prireditve, ki vračajo življenje v občino, dvigujejo samozavest občanov, utrjujejo lokalpatrio-tizem v pozitivnem pomenu besede, privabljajo obiskovalce v občino in nasploh prispevajo k pozitivni podobi občine v širšem prostoru, kar je v končni fazi pomembno tudi pri investicijah. Tudi na tem področju je bilo storjenega ogromno, od proslav, koncertov, praznovanj, tekmovanj, razstav, pohodov. Nekatere od teh prireditev vzorno organizirajo naša društva, občina pa se pojavlja zgolj kot pokrovitelj, tako kot je to običajno. Na žalost nam manjka, ali ne deluje vrsta pomembnih društev, katerih dejavnost mora prevzemati občina sama. Upam, da se bo to v bodoče spremenilo. Za vsemi investicijami, prireditvami in aktivnostmi je mnogo osebnega odrekanja, neprespanih noči, na tisoče prevoženih kilometrov, brezštevilni dopisi, razgovori , prepričevanja, pogajanja, obiski v Ljubljani in drugod, sprejemi v občini..., a vendar za uspeh občine nista dovolj volja in delo župana ter občinske uprave. V preteklih dveh letih smo s skupnimi močmi in zdelo se je z zglednim sodelovanjem naredili korak naprej. Če pa hočemo zmanjšati zaostanek za razvitimi, ali jih celo dohiteti, je potrebno narediti še mnogo, mnogo korakov, zato pa je potrebno sodelovanje vseh občanov, predvsem pa tistih , ki so bili izvoljeni zato, da potiskajo voz , ki se mu reče občina, naprej, ne pa da ga zavirajo. Ko začnejo člani občinskega sveta vzklikati "Dajmo jih!" in "Zaustavimo župana!", postaja ves moj trud brezpredmeten, delo nesmiselno in jasno je, kam to vodi. Zahvaljujem se vsem, ki vam je jasno, da smo za napredek in razvoj naše občine v prvi vrsti odgovorni mi sami. Čeprav na vsakem koraku pričakujemo pomoč širše skupnosti, se moramo zavedati, da nam nihče ne more pomagati toliko, kot si lahko sami in na žalost, da nam tudi nihče ne more škoditi toliko, kot mi sami. Ne želim se vmešavati v delo uredniškega odbora, vendar naj ob koncu izrazim željo, da bi uredniški odbor zmogel toliko objektivnosti, da bodo Žetalske novice prinašale objektiven prikaz življenja in dela v občini kot celoti in na ta način pripomogle k boljšemu razumevanju in sodelovanju v občini. Vaš župan! novice DELO OBČINSKE UPRAVE Organiziranost in delovno področje občinske uprave je določil občinski svet na predlog župana z odlokom. Treba je poudariti, da je naša občinska uprava organizirana zelo racionalno, saj smo v njej redno zaposleni le trije delavci. Z manjšim številom delavcev ne bi mogli opravljati številnih nalog, ki so opredeljene v Zakonu o lokalni samoupravi in v Statutu občine Žetale. Zavedamo se, da smo "servis" občanov in se trudimo, da tako tudi delujemo. Občinski svet je tisti, ki sprejema odločitve, župan in občinska uprava pa sta zadolžena za njihovo izvajanje. Naši občani se velikokrat obračajo na nas z zadevami, ki niso v pristojnosti občine. V takšnih primerih je naša naloga, da jih napotimo na ustrezni naslov. Velikokrat se zgodi, da občani ne razlikujejo med pristojnostmi matičnega urada in občine. Matični urad je institucija države in spada pod Upravno enoto Ptuj. Na matičnem uradu lahko občani uredijo zadeve, ki se nanašajo na njihova osebna stanja (rojstvo, poroka, smrt, prijava, odjava stalnega bivališča, razna potrdila in drugo). V državah, kjer ima lokalna samouprava dolgoletno tradicijo, lahko občani vse zadeve uredijo na občini. Upamo, da bo v prihodnosti tudi pri nas tako. Vsekakor pa bi za normalno delo občinske uprave, župana in občinskega sveta potrebovali večje in bolj ustrezne prostore. Rešitev je preselitev občine v prostore stare šole. Delavci občinske uprave: Jože KRIVEC, tajnik občine -vodja občinske uprave, pokriva še področje gospodarske infrastrukture (ceste, vodovod, energetika, urejanje javnih površin, urejanje pokopališč,..), področje zaščite in reševanja (požarna varnost, civilna zaščita, civilna obramba, elementarne in druge nesreče) in opravlja druge naloge po nalogu župana. Marija KODRIČ, računovodkinja, poleg obsežnega računovodskega dela pokriva še področje družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, šport, zdravstvo, otroško varstvo, socialno varstvo) in opravlja druge naloge. Milka KOPŠE, administrator, opravlja organizacijske, administrativno tehnične naloge po naročilu župana, tajnika občinske uprave, vodi razne evidence, sezname in preglede na sedežu občine, razvršča, klasificira spise, arhivira in ureja gradivo, sprejema, evidentira in odpravlja pošto, ureja zdravstveno zavarovanje brezposelnih oseb ter opravlja druge naloge. Uradne ure za stranke: ponedeljek od 8 do 12. ure, sreda od 8 do 12. ure in 14 do 16.ure, petek od 8 do 12.ure. Jože KRIVEC OBČINSKI SVET Občinski svet šteje sedem članov. Na fotografiji od leve proti desni: Boris JAZBEC, Franc KIDRIČ, Franc VOGRINC, župan Anton BUTOLEN, Anton KOLAR, Herman KOPŠE, Vinko ŠIREC, Janez VODUŠEK. Od začetka njegovega dela do konca aprila 2001 se je sestal na 21. rednih sejah, 4. izrednih sejah in treh korespondenčnih sejah. Občinski svet ima stalne in občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: - odbor za družbene dejavnosti vodi ga g.Boris Jazbec. - odbor za gospodarsko infra strukturo vodi ga g. Jani Vodušek odbor za gospodarstvo vodi ga g. Anton Kolar, odbor za zaščito in reševanje vodi ga g.Vinko Širec. občinski svet komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vodi jo g. Jani Vodušek in nadzorni odbor, ki ga vodi g.Viktorija Kidrič. Poleg naštetih odborov ima Franc Kidrič PRVI PRAZNIK OBČINE ŽETALE Prvi praznik novoustanovljene občine Žetale bo šel v zgodovino. Morda se tega trenutka niti prav ne zavedamo. To bodo znali prav ovrednotiti naši zanamci, ko bodo utirali pota zgodovine Žetal. Letos bo minilo 775 let od prve omembe kraja Žetale v pisnih virih. Leta 1812 se je v Žetalah začel organiziran pouk v osnovni šoli. Zgodovina je naša učiteljica. Skozi Žetale je vodil krak rimske ceste. Pozneje je po dolini Rogatnice potekala pomembna furmanska pot, ki je dajala našim prednikom možnost zaslužka in omogočala razcvet celotnega kraja. Furmanstvo je zamenjala železnica, ki pa je bila žal zgrajena drugje. Območje gozdnatih Haloz je začelo stagnirati. Žetale so imele prej pomembne institucije (npr. vikariat), kot naši sosednji kraji, po katerih se zgledujemo. Žetale so bile občina od 1.1850 do 1954. Več kot sto let smo imeli institucijo, zaradi katere so obstajale tudi druge institucije. Imeli smo kamnolom, pletarno Dobrina, gozdno gospodarstvo. Čez sto delovnih mest v Žetalah je bilo pravo bogastvo. Danes so drugi časi, vendar zakonitosti življenja ostajajo večne za vse čase. Vedno ostaja hrepenenje po nedoseženem. Ali smo zamudili svojo priložnost? Nikakor ne. Saj nismo na svetu zaradi sebe, ampak zaradi naših vnukov. Njim smo dolžni zapustiti ta svet lepši in bolj prijazen. Za ustanovitev občine Žetale v začetku 1.1994 so nas vodili ti visoki cilji. Težko je nam, ki smo bili s srcem zato, o tem govoriti. Privržencev za naše ideje je bilo kar precej. Ni jih bilo veliko, ki so ustanovitvi občine Žetale javno nasprotovali. Vztrajali smo in uspeli. Če bi bilo drugače, ne bi imeli splošnega zdravnika vsak dan, samostojne šole, matičnega urada itd. Dve leti samostojne občine nam ponujajo poseben razmislek, kdo smo in kaj hočemo in občina je možnost in priložnost, da sami odločamo o svoji usodi. Prvi praznik občine Žetale je bil bogat s prireditvami. Kdor je želel, je lahko sodeloval in pokazal, kaj zmore. V obdobju 15 dni se je predstavila pisana paleta različnih prireditev in če k temu dodamo že tradicionalni 10. Kostanjev piknik, je slika popolna. Organizacijski odbor pod vodstvom g. Borisa JAZBECA je imel polne roke dela. Vendar je skrbno pripravljen program dajal garancijo, da uspeh ne more izostati, aportne prireditve je vzorno organiziralo iiportno društvo Rim. Mladi so pokazali svoje sposobnosti v namiznem tenisu, šahu, malem nogometu in teku. Tekmovalna zavzetost je bila ogromna. aportni duh je bilo čutiti na vsakem koraku. V takšnem vzdušju ni bilo pomembno, kdo je zmagovalec in kdo poraženec. Kljub temu so bili po tradiciji najboljši nagrajeni s pokali, vsi pa z občinsko majico in kapo. Gasilci so svojo operativno pripravljenost pokazali na taktični vaji Gasilske zveze Videm. Vaja je uspela in tudi pomanjkljivosti, ki jih najbolje zazna strokovno oko, ne zmanjšujejo njenega praktičnega pomena. Brez napak so delovali člani Prostovoljnega gasilskega društva Rogaška Slatina, ki so prikaz reševanja iz razbitin stare Zastave 128 vzeli tako, kot da bi v resnici reševali človekovo življenje. Sreda 18. oktobra in četrtek 19. oktobra sta bila dneva, namenjena otvoritvam naših investicij. Odprli smo dva odseka moderniziranih cest. Nič več prahu in blata se ne bo valjalo pod jeklenimi konjički. Ljudje so se veselili novih pridobitev, saj so tudi sami prispevali del sredstev, ki so investitorju - občini Žetale omogočile modernizacijo teh cest. 800 metrov na odseku Grabe-aardinje in 1200 m na odseku Krhiče-Stopnica z odsekom za Krhiče-Pavkon v dolžini 300 metrov je zadosten razlog za veselje. V spominu ostajajo besede g. župnika, ki jih je izrekel na otvoritvi navedenih cest: "Veliko je zaslužnih, da so ceste dokončane, vendar je najbolj zaslužen gospodar, ki je vse to vodil in priskrbel potrebna denarna sredstva, in ta gospodar je župan naše občine". Iskrene besede g. župnika si velja zapomniti. V petek 20. oktobra je bilo dopoldne namenjeno naši mladini iz Oa Žetale. Otroški Kostanjev piknik je obogatil nastop Irene VRČKOVNIK. Mladi so rajali in se veselili, tudi pečenega kostanja ni manjkalo. Ob 15. uri se je pred Gasilskim domom Žetale pričelo gasilsko slavje ob predaji novega gasilskega orodnega vozila svojemu namenu. To je bil trenutek, ki bo trajno zapisan v zgodovini PGD Žetale. Sodobno opremljeno gasilsko orodno vozilo bo omogočalo gasilcem hitro in učinkovito posredovanje. Iskrene besede zahvale so veljale vsem, ki so sodelovali pri akciji nabave vozila. Seznam tistih, ki so prispevali finančna sredstva, je dolg. Triinštiridesetim botrom so bile vročene spominske plakete. Zlato plaketo sv. Florijana je prejela občine Žetale in župan Anton BUTOLEN. Gasilsko slavje se je nadaljevalo z družabnim srečanje v velikem šotoru na igrišču za novo Osnovno šolo Žetale. Zbrane gasilce in druge goste je zabaval ansambel Tornado. Vrhunec prireditev ob 1. prazniku občine Žetale je bil v soboto 21. oktobra. Ob 13. uri je bila v Prosvetni dvorani Žetale slavnostna seje Občinskega sveta občine Žetale. Seje so se udeležili župan, podžupan, člani sveta, delavci občinske uprave in ostali občani. Ob tem slovesnem trenutku je spregovoril župan Anton BUTOLEN. Posebej je poudaril, da je bila odločitev za samostojno občino Žetale odgovorno dejanje. Vse skupaj ne bi imelo smisla, če ne bi bilo namenjeno izboljšanju pogojev za življenje naših občanov. Ti našega dela ne bodo ocenjevali po številu opravljenih sej, temveč po konkretno opravljenem delu. Potrebno je poudariti, da smo v kratkem času uspeli napraviti naslednje: - zagotoviti normalne pogoje za osnovno izobraževanje otrok, - zagotoviti normalne pogoje za športno dejavnost občanov, - zagotoviti normalno zdravstveno oskrbo in prvič tudi priročno lekarno, - pripeljati javni vodovod v občino in izvesti prve priključke, - modernizirati 2,5 km cest, - sanirati dva plaza, - izvesti osvetlitev cerkve Marije Tolažnice, - pomembno prispevati k nabavi novega orodnega gasilskega vozila, - izboljšati vzdrževanje in pluženje cest, - izboljšati pogoje za delovanje društev, - podeliti prve kredite za razvoj drobnega gospodarstva in kmetijstva, - pomagati občanom ob naravnih in drugih nesrečah, - organizirati ali sodelovati pri organizaciji vrste prireditev, ki vračajo v občino življenje in pomenijo njeno promocijo v širšem prostoru. Najprej je potrebno nekaj ustvariti, da se lahko praznuje. Zupan je posebej izpostavil dejstvo, da je območje občine Žetale prvič v bogati zgodovini dobilo svoje simbole - to sta grb in zastava. Na zaključku slavnostne seje je župan svetnikom in delavcem občinske uprave podelil priponke, ki naj bi jih častno nosili na občinskih prireditvah. Ob 14. uri je bila otvoritev razstave kmečkih dobrot v avli nove Osnovne šole Žetale. Razstavo so pripravili: društvo kmečkih žena Žetale, društvo upokojencev Žetale in Zavod za gozdove Slovenije - okrajna enota Ptuj. Na razstavi je bilo prikazano vse bogastvo dobrot, ki jih znajo pripraviti naše gospodinje. Razstavo je odprl in ob tem spregovoril podžupan Anton KOLAR. Uro zatem je na odprtem prostoru pred šotorom sledil prikaz starodavnih opravil, ki so ga pripravili člani Strojnega krožka Žetalanec. atevilni gledalci so lahko spremljali potek izdelovanje soda iz kostanjevih dog in izdelavo kope za kuhanje oglja. Osrednja slovesnost ob 1. prazniku občine Žetale je bila v prireditvenem šotoru ob 16.uri. Lahko rečemo, da je bila prireditev pravi spektakel, ki bo ostal vsem prisotnim še dolgo v spominu. Skrbno pripravljen scenarij in odlično povezovanje programa gospe Nade KOTER so držali občinstvo v napetosti do konca skoraj triurne prireditve. Že kar na začetku smo bili priča ganljivemu prizoru, ko je 88 letni ate-fan POLAJŽAR nadel okrog vratu županu občine Žetale župansko verigo, kot simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga izvajali učenci Oa Žetale, Vokalni kvartet Rogatec, Folklorno društvo Rožmarin iz Dolene in Pihalni orkester iz Podlehnika. Slavnostni govornik je bil župan občine Žetale g. Anton BUTOLEN. V vsebinsko bogatem govoru je posebej poudaril, da pot do samostojne občine Žetale ni bila lahka. Samostojna občina ni prednost sama po sebi, temveč je priložnost in odgovornost. Priložnost, da sami odločamo o svoji usodi, in odgovornost, da z resnim delom to priložnost tudi izkoristimo. V nadaljevanju je župan spregovoril o delu, ki je bilo opravljeno v preteklem času in poudaril, da ni bilo samemu sebi namen, temveč je bilo opravljeno zato, da lahko naša občina živi in deluje v skladu z zakoni, predvsem pa za to, da smo ustvarili pogoje za njen hitrejši razvoj. Svoj govor je g. župan zaključil z naslednjimi besedami: "Občanke in občani, danes je posebno slovesen dan. Prvič v svoji dolgi zgodovini bomo razvili grb in zastavo. Mislim, da sta oba simbola izbrana tako, da bomo ponosni nanju. Vabim in pozivam vas, da združimo vse sile, moči in znanje in pod svojimi lastnimi simboli storimo vse, da bodo naši zanamci ponosni na naša ravnanja in na današnji dan". Osrednja točka programa je bila predstavitev in odkritje simbolov - grba in zastave občine Žetale. Simbole je predstavil strokovni sodelavec in direktor Heraldike iz Ljubljane g. Valt JUREČIČ. G. JUREČIČ je posebej poudaril, da je bilo sodelovanje z občino Žetale uspešno in je bilo možno hitro najti prave rešitve za simbole, po katerih bo občina Žetale prepoznavna v slovenskem in širšem prostoru. Po predstavitvi je župan Anton BUTOLEN simbole odkril in podal slovesno izjavo. Predstavljene in odkrite simbole je blagoslovil župnik atefan ZVER. Predsednik odbora za družbene dejavnosti je podal sklep o podelitvi priznanj občine Žetale in zlate plakete občine Žetale, ki so jih prejeli: - Prostovoljno gasilsko društvo Žetale za uspešno in požrtvovalno delo na področju požarnega varstva, zaščite in reševanja. - Franjo in Marija ŽERAK, učitelja v pokoju, za dolgoletno delo na peda- goškem področju - Vera in Avgust BEDEN I K, učitelja v pokoju, za dolgoletno delo na pedagoškem področju Zlata plaketa je bila podeljena g. atefanu ZVERU župniku župnije sv. Mihaela v Žetalah za vodenje obnove romarske cerkve sv. Marije Tolažnice v Žetalah. Priznanja in zlato plaketo je prejemnikom podelil župan občine Žetale g. Anton BUTOLEN. Gospod Avgust BEDENIK se je na svojevrsten in hudomušen način v imenu vseh prejemnikov zahvalil za podeljena priznanja in zlato plaketo. Vera BEDENIK in Franjo ŽERAK se podelitve zaradi bolezni nista mogla udeležiti, zato so jima predstavniki občine Žetale izkazali pozornost na njihovih domovih. Sledila je podelitev zastav občine Žetale organizacijam in društvom. Na zaključku prireditve so dobili besedo gostje. Kar veliko se jih je zvrstilo pred mikrofonom. Zbrane je najprej pozdravil poslanec državnega zbora g. Slavko VESENJAK, ki je čestital županu in občanom občine Žetale ob 1. občinskem prazniku. Zatem je vse prisotne pozdravil in jim spregovoril poslanec državnega zbora in vodja poslanske skupine LDS g. Tone ANDERLIČ. Sledili so pozdravni govori županov ali njihovih namestnikov iz občin Dornava, Gorišnica, Hajdina, Kidričevo, Markovci, Juršinci, Majšperk, Podlehnik, Trnovska vas, Mestne občine Ptuj, Videm, Zavrč in Izola. Občina Žetale je postala bogatejša za številne umetniške slike, ki so jih podarili župani prijateljskih občin. Konec uradnega dela prireditve je bil veličasten.. Zadonela je ubrana pesem Vokalnega kvarteta Rogatec. Župan občine Žetale g. Anton BUTOLEN je nazdravil s prisotnimi z željo po uspešnem sodelovanju tudi v prihodnje. Sledila je pogostitev, ki jo je pripravila okrepčevalnica G ASTRO, Marjan SKOK s.p. Ob tem je potrebno posebno priznanje izreči g. Marjanu SKOKU, ki je sodeloval s KS Žetale in z občino Žetale na vseh desetih Kostanjevih piknikih. Tudi tokrat je g. SKOK ostal zvest svoji tradiciji. Več kot odlično je organiziral gostinski in zabavni del prireditve ob prvem občinskem prazniku in 10. Kostanjevem pikniku. Brez njegove pomoči takšnih prireditev ne bi mogli izvesti. Lep jesenski dan se je prevesil v večer, ko je bil prireditveni šotor nabito poln obiskovalcev. V dvorani je zavelo, ko je na oder stopila lepotica slovenske zabavne glasbe Natalija VERBOTEN. S svojim nastopom je ogrela dlani in srca vseh prisotnih. Salve smeha je izzval nastop humoristov iz Ljubljane. Prijetno razpoloženje so dopolnili člani ansambla TORNADO iz Ptuja. V nedeljo 22. oktobra je bilo srečanje starejših občanov občine Žetale, kar je bila zaključna prireditev ob 1. prazniku občine Žetale in 10. Kostanjevem pikniku. Srečanje je potekalo v prireditvenem prostoru in udeležilo se ga je preko sto občanov. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci Oa Žetale. Navzoče je pozdravil in nagovoril tudi naš župan. Za prijetno razpoloženje so poskrbeli dvojčici Vesna in Vlasta KIDRIČ iz Križeče vasi pri Poljčanah. Je čas dela in je čas praznovanja. Čas praznovanja seje iztekel. Bilo je prijetno, veselo, prijateljsko in sproščeno. Naj bo v tem duhu naravnano tudi naše prihodnje delo. Jože KRIVEC NOVO GASILSKO ORODNO VOZILO Petek 20. oktobra 2000 je bil za žetalske gasilce velik in nepozaben dan. V okviru prireditev ob prvem prazniku občine Žetale je bilo predano svojemu namenu novo gasilsko orodno vozilo znamke IVECO. Nabavo takšnega vozila so narekovale potrebe na operativnem področju organiziranosti Prostovoljnega gasilskega društva Žetale. Društvo je načrtovalo nabavo takšnega vozila pred leti, ko je krajevna skupnost Žetale spadala pod občino Majšperk. Obljube s strani vodilnih občinskih mož občine Majšperk so bile velike, na koncu pa smo po številnih razgovorih razočarani ugotovili, da občina Majšperk ni bila pripravljena sofinancirati nabave gasilskega orodnega vozila. Z ustanovitvijo občine Žetale so za žetalske gasilce nastopili boljši časi. Župan novoustanovljene občine Žetale Anton Butolen je razumel naše potrebe in predlagal Občinskemu svetu, da se v program investicij za leto 1999/2000 vključi sofinanciranje nabave gasilskega orodnega vozila v višini 2.000.000,00 SIT. Predlog je bil sprejet. S tem je bila dana možnost, da gasilci pričnemo z akcijo za zagotavljanje lastnega deleža sredstev za nabavo orodnega gasilskega vozila. Na članskem sestanku je bil dan v razpravo predlog Upravnega odbora PGD Žetale. Po tehtnem premisleku in ogledu vozila PGD Slovenja vas, smo se odločili za nabavo gasilskega orodnega vozila znamke IVECO. Predračunska vrednost vozila brez nadgradnje je znašala 5.000.000,00 SIT. Vozilo je dobavilo iz uvoza podjetje Dumida d.o.o. iz Lenarta. Nadgradnjo vozila je izdelalo podjetje SVIT, Ivan Zolar s.p. Ptuj. Vrednost vozila je tako skupaj z nadgradnjo znašala 8.500.000,00 SIT. PGD Žetale je izvedlo akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov na območju celotne občine Žetale in tudi izven nje. Odziv je bil izreden. Uspelo nam je pridobiti 43 botrov in ostalih darovalcev. Na pomoč so nam priskočila prijateljska društva PGD Krhavče in PGD Rogaška, Gozdno gospodarstvo Maribor - obrat Ptuj in mnogi drugi. Seveda brez donacije občine Žetale ne bi šlo. Zbrana sredstva prostovoljnih prispevkov so znašala 2.000.000,00 SIT. Prostovoljno gasilsko društvo Žetale je pri Novi KBM najelo kredit v višini 2.000.000,00 SIT. Na ta način smo lahko zaprli investicijo in poravnali vse obveznosti do dobavitelja vozila in izdelovalca nadgradnje. Novo gasilsko orodno vozilo omogoča hitro intervencijo v slučaju požara. V vozilu je vse pripadajoče orodje z motorno brizgalno in rezervoar z 800 1 vode z visokim tlakom, kar omogoča takojšnje gašenje. V gasilskem vozilu je zraven opreme prostora za 9 oseb. Posebno dobrodošel je agregat, ker omogoča intervencije izven dosega virov energije. Žetalski gasilci smo upravičeno ponosni na svoje opravljeno delo. Ponosni smo na vse tiste, ki nas pri tem odgovornem delu moralno in materialno podpirajo. Z vso resnostjo skrbimo za požarno varnost na območju občine Žetale. Tako smo se tudi obvezali s pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe, ki smo jo sklenili z občino Žetale. Dobro sodelujemo z Gasilsko zvezo Videm, v katero smo ponovno vključeni od leta 1999. V okviru meseca požarne varnosti in prvega občinskega praznika občine Žetale je bila v Žetalah izvedena taktična gasilska vaja, v kateri so sodelovala vsa društva GZ Videm. Vaja je pokazala visoko operativno usposobljenost gasilcev in hkrati opozorila na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Po zaključku vaje je PGD Steklarna Rogaška Slatina pred gasilskim domom Žetale izvedlo praktični prikaz reševanja ponesrečenca iz avtomobila ob prometni nesreči. Seveda je za takšne vrste intervencij treba imeti primerno opremo in ustrezno usposobljen kader. Prikaz je bil izredno zanimiv. PGD Steklarna Rogaška Slatina ima koncesijo za reševanje ob prometnih nesrečah s strani Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije. Vse navedeno je bil le uvod v pravo gasilsko slavje, ki je bilo 20. oktobra s pričetkom ob 15.uri na platoju pred gasilskim domom Žetale. Dvajset let je minilo, odkar smo žetalski gasilci predajali svojemu namenu podobno vozilo TAM 75. A vendar takrat brez opreme. Gasilsko slavje se je pričelo s parado, ki je potekala od nove Osnovne šole Žetale mimo slavnostne tribune, na kateri so bili župan občine Žetale Anton BUTOLEN, predsednik Gasilske zveze Videm Janez MERC, direktor uprave za obrambo Ptuj Stanko MEGLIČ, predstavniki prijateljskih PGD, botri in drugi. Po predaji raporta poveljnika PGD Žetale Jožeta VOGRINCA in odigrani državni himni je zbrane v imenu "slavljenca" pozdravil predsednik PGD Žetale Janez VOGRINC. Poudaril je velik pomen, ki ga ima nabava takšnega vozila za PGD Žetale in s tem za celotno občino Žetale. Posebej se je zahvalil vsem, ki so prispevali denarna sredstva za nabavo gasilskega orodnega vozila. Posebno zahvalo je izrekel županu Antonu BUTOLENU za razumevanje in naklonjenost. V imenu GZ Videm je zbrane pozdravil predsednik GZ Videm mag. Janez MERC. Med delujočimi društvi v kraju ima PGD poseben pomen. Gre za posebno odgovornost, ki ima lahko ob nepremišljenem ravnanju s tehniko in ljudmi resne posledice. Zato je potrebno nenehno usposabljanje in zagotavljanje ustreznih pogojev za preventivno in operativno delovanje. Slavnostni govornik je bil župan občine Žetale Anton BUTOLEN. V svojem lepem govoru je pohvalil člane gasilskega društva Žetale za uspešno izvedeno akcijo pri nabavi gasilskega vozila. Podpora občanov pomeni svojevrstno priznanje gasilskemu društvu, ki je sicer zmeraj razumelo potrebe kraja. V času izgradnje nove šole je društvo za skromno najemnino omogočilo, da so imeli učenci treh razredov Oa Žetale pouk v prostorih gasilskega doma Žetale. Če ne bi bilo tega razumevanja, bi bilo potrebno uvesti dvoizmenski pouk, kar bi znatno povečalo materialne in še kakšne stroške. Župan je zaželel gasilcem, da vozilo služi svojemu namenu, vendar čim manj na požarih. V bogatem kulturnem programu so sodelovali mladi gasilci -pionirji pod vodstvom Irene KRIVEC, ki so prikazali igrico gasilec Samo in zapeli prikupno pesem. Ubrano so zapele ljudske pevke iz Žetal in ljudski pevci Folklornega društva iz Lancove vasi. Vozilo je blagoslovil domači župnik g. žitefan ZVER, ki se je pridružil čestitkam ob nabavi novega orodnega vozila. Zatem so bili predstavljeni botri novega gasilskega orodnega vozila. Vsak boter je prejel plaketo kot izraz zahvale za sodelovanje. Predsednik PGD Žetale Janez VOGRINC je na podlagi sklepa upravnega odbora PGD Žetale podelil najvišje priznanje PGD Žetale Zlato plaketo Sv. Florijana občini Žetale in njenemu županu Antonu BUTOLENU. Kot se za takšno slavje spodobi, so botri krstili novo pridobitev žetalskih gasilcev s šampanjcem. Po uspešno izvedenem krstu je župan izročil ključe gasilskega orodnega vozila poveljniku PGD Žetale Jožetu VOGRINCU. Poveljnik je izročil ključe in s tem vozilo v varstvu podpredsedniku in šoferju vozila Stanku PULKU. Vidno ganjen je Stanko PULKO sprejel ključe vozila z obljubo, da bodo žetalski gasilci skrbeli za vozilo kot dobri gospodarji in da bo v kolikor bo potrebno služilo svojemu namenu. S tem je bil uradni del programa končan. Voditelj programa tajnik PGD Žetale Jože KRIVEC je povabil vse prisotne na nadaljevanje gasilskega slavja v veliki prireditveni šotor na igrišču ob novi Oa Žetale, kjer je bila zakuska in zabava z ansamblom Tornado iz Ptuja. Ob koncu tega zapisa želim izreči vsem, ki ste nam karkoli pomagali, besedo zahvale z željo, da nam stojite ob strani tudi v prihodnje. V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ! Predsednik PGD Žetale: Janez VOGRINC SEZNANJANJE OSEB O MOŽNOSTI LEGALIZACIJE OROŽJA- PREDLOG V zvezi z abolicijo po Zakonu o orožju opažamo, da je do sedaj sorazmerno malo oseb izkoristilo možnost legalizacije orožja, zato vas ob tej priložnosti ponovno seznanjamo, da: * nov zakon o orožju z veljavnostjo od 7.1.01 dopušča možnost vsem osebam, ki imajo orožje brez ustreznih dovoljenj, da lahko takšno orožje legalizirajo brez bojazni, da bodo kaznovane, v kolikor pa ga ne želijo imeti, ga lahko izročijo policiji ali krajevno pristojni upravni enoti; * orožje lahko legalizirajo tako, da se zglasijo na upravni enoti, kjer podajo vlogo za legalizacijo in bodo prejeli o tem posebno potrdilo; * v primeru, da imajo osebe v posesti eksplozivne naprave, eksplozivne snovi ali vojaško orožje, je potrebno o tem obvestiti najbližjo policijsko postajo ali tel. št. 113. Ker gre v teh primerih za posebno nevarne vrste orožja, se bo v takšnih primerih zglasil na naslovu te osebe posebno strokovno usposobljen policist in ga prevzel; * namen tega določila Zakona o orožju je, da se čim več orožja legalizira in da se ustvari zanje tudi ustrezne evidence. Za dodatno pojasnilo o možnosti legalizacije doloženih vrst orožja, se lahko obrnete na upravno enoto, PO-Podlehnik (tel. 768-10-31), ali drugo policijsko enoto. VAŽNO OPOZORILO: legalizacijo orožja brez ustreznih dovoljenj oz. listin je možno uveljavljati do 7.6.2001. Pomožnik komandirja PO Podlehnik ASFALTIRAN ODSEK CESTE KRHIČE - STOPNICA 18.10.2000 je bil za občane Žetal, ki živimo v zaselkih od centra pa do vzhodne meje naše občine, še prav posebej prazničen dan. S priložnostno slovesnostjo smo zaznamovali zaključek del modernizacije lokalne ceste LC 240050 od Trebeža proti Stopnici. Ta lokalna cesta je ena najbolj prometnih v občini, če seveda pri tem ne upoštevamo glavnih cestnih povezav s sosednjimi občinami. CESTE - VEZI PRIJATELJSTVA Otvoritve se je udeležilo zelo lepo število občanov, česar smo bili vsi zelo veseli. Prišli smo seveda zlasti tisti, ki nam ta cesta največ pomeni, torej največji uporabniki te ceste, ter župan naše občine in občinski svetniki, predstavniki izvajalcev del in drugi. Slovesni dogodek so popestrili učenci osnovne šole Žetale s krajšim kulturnim programom. Po krajšem nagovoru g. župana Antona Butolna in predsednika gradbenega odbora g. Silva Potočnika sta s prerezom traku g. Anton Skok in g. Župan simbolično odprla cesto. Cesto je blagoslovil tudi g. župnik Štefan Zver. Vsi prisotni smo bili nato še povabljeni, da se ob skromnem prigrizku in pijači zadržimo in pok- * lepetamo. Pogostitev je bila vse prej kot skromna in pijača odlična, tako da smo " najbolj vztrajni zdržali ob mizi kar do polnoči. Ob pomembnosti dogodka pa je bilo veselje popolnoma upravičeno. Cestne povezave med Trebežem in Stopnico do pred nekaj let sploh ni bilo. Cesta iz Žetal do Stopnice je bila speljana skozi Paukon. Ta je še sedaj zelo pomembna, saj je težke tovore možno voziti le po njej, ker odsek med Trebežem in Krhičami ni dovolj utrjen. Modernizacija te ceste je sicer bila v občinskih planih in čakali smo na to, da bo možno pričeti z deli. Dne 11.9. 1999 je bil imenovan gradbeni odbor, v katerem smo bili: predsednik Silvo Potočnik in člani Stanko Pulko, Milan Kolar, Anton Gajšek, Jože Gajšek, Anton Butolen ter Janez Horvat. Na osnovi predračunske vrednosti v višini 17.400.000,00 SIT je bilo potrebno za pričetek del s pogodbami zagotoviti sredstva krajanov v višini 30 %, to je 5.220.000,00 SIT. Zelo smo bili veseli, ker smo naleteli na izredno razumevanje vseh uporabnikov, še posebej tistih, ki so od tega dela ceste kar precej oddaljeni (prebivalcev Varvasel). Izvajanje del je potekalo brez posebnih zapletov in verjamemo, da so dela res kvalitetno opravljena in da bo cesta lahko zdržala veliko let. Istočasno je bil moderniziran še del ceste od križišča v Krhičah proti Paukonu in sicer v dolžini 300 m. Ta odsek sicer ni bil v programu, vendar so bili uporabniki ceste ob njem pripravljeni zagotoviti sredstva v višini 50 %, tako kot predvideva občinska uredba, ki je bila sprejeta prav zaradi zagotavljanja možnosti, da bi lahko izvršili kakšno delo, ki sicer ni na vrsti v občinskih planih. Devetintrideset pogodb je bilo podpisanih in vemo da se ni nihče nepremišljeno odločil za prispevanje visokih zneskov, saj so le ti znašali tudi 500.000,00 SIT. Smo pa veseli in tudi ponosni na to, da smo pripravljeni za takšne namene toliko žrtvovati. Res je, da imamo od ceste vsi korist, eni večjo drugi manjšo, ne moremo pa zanikati dejstva, da so bremena, ki jih država nalaga nerazvitim občinam v teh časih, le prehuda. Na koncu bi se še radi res iskreno zahvalili vsem, ki so bili pri modernizaciji ceste Trebež - Krhiče Stopnica kakorkoli udeleženi. Pa srečno vožnjo želimo vsem. Silvo Potočnik VSAK DAN ZAČNI ZNOVA! Nov človek postaneš, če strmiš nad svetlobo vsakega jutra, če si srečen, da tvoje oči vidijo, in da tvoje roke čutijo, in da tvoje noge lahko tečejo; če poješ od veselja, ker tvoje srce bije. POMEMBNA PRIDOBITEV PREBIVALCEV KOČIC V okviru kostanjevega piknika smo se tudi prebivalci KOC1C veselili pomembnega dogodka in sicer otvoritve 800 metrskega odseka DOBRINA-MARIJA VAS. najde skupen jezik in sedaj imamo lepo cesto, ki služi vsem. Za nas, prebivalce Kočic, pa še je to veliko pomembnejše, saj nas pot po njej vodi vsak dan do doma. veseli vsi. To smo pokazali z lepo in slovesno otvoritvijo, obogateno z govori in kulturnim programom, nakar je sledila pogostitev, ki smo jo pripravili vaščani. Z začetnimi deli smo pričeli že leta 1999. Angažiral se je petčlanski gradbeni odbor, ki je s svojim sodelovanjem pripomogel k podpisu pogodb z občani in k nemotenemu poteku izvajanja gradbenih del. Prvotna predračunska vrednost investicije je znašala 12.271,312,74 SIT, ker pa se je izgradnja nadaljevala v poletnih mesecih leta 2000, je izvajalec gradbenih del CESTNO PODJETJE PTUJ povišal investicije na večjo vrednost. Kljub majhnemu številu prebivalcev nam je s pomočjo vikendašev uspelo zbrati 30% celotne vrednosti, ostalih 70% je kot investitor pokrila OBČINA ŽETALE. Kot vemo pri vsaki izgradnji prihaja do težav in zapletov in tudi tukaj ni šlo brez njih. A vendar se na koncu se Te pomembne pridobitve smo SKLEDAR JANKO SANACIJA PLAZU VODOLE Skozi zaselek Vodole, ki leži v neposredni bližini Žetal vodi lokalna cesta LC 240060 Žetale - Majšperk. Cesta je bila zgrajena v času kraljevine Jugoslavije 1.1936.že ob izdelavi projekta so bili podani predlogi, da bi trasa ceste potekala mimo sedanje gostilne Gajser po pobočju zaselka Sep do Kamena. Raziskave so pokazale, da je teren na severozahodni strani plazovit. Na izpostavljenih mesti so bili vgrajeni leseni piloti, ki so po nekaj desetletjih začeli popuščati. Cesta se je začela na več mestih pogrezati, kar povzroča probleme v prometu. Plaz nad domačijo Širec je bil saniran v bivši Občini Majšperk. Občina Žetale je v marcu 1. 1999 naročila izvedbeni projekt za nadaljevanje sanacije že saniranega plazu.. Projekt je izdelalo podjetje GEOING d.o.o iz Maribora. Po uspešno opravljeni recenziji projekta smo na Državni komisiji za sanacijo plazov zaprosili za finančna sredstva. Sanacija plazu je bila odobrena in Občini Žetale so bila odobrena sredstva v višini 14.000.000,00 SIT. Potrebno je bilo izbrati najugodnejšega izvajalca del. Po predhodnem izbirnem postopku, ki ga je opravila državna komisija smo poslali ponudbe ponudbe vsem usposobljenim izvajalcem za tovrstne sanacije plazov. Izmed prijavljenih ponudnikov je komisija izbrala najugodnejšega. To je bilo podjetje Bovir iz Zgornje Kungote. Sanacija plazu je bila zahtevna saj je bilo potrebno zgraditi pilotno steno v dolžini 30 m. Na določenih mestih je bilo potrebno vgraditi pilote tudi 8 m globoko. Zaradi zime se je sanacija plazu zavlekla do pom- ladanskih mesecev. 1..2000, ko je bil opravljen tehnični prevzem in izdano uporabno dovoljenje. Razmere so zahtevale, da smo morali na tej lokalni cesti naročiti še dva projekta in sicer: projekt za sanacijo plazu nad stanovanjsko hišo Pulko Antona, Čermožiše 49, ki je nadaljevanje sanacije in projekt za sanacijo plazu pod stanovanjsko hišo Pulko Janeza, Čermožiše 53. Izvedbena projekta je izdelal najugodnejši ponudnik G pro Danilo Muhič iz Maribora. Oba projekta sta recenzirana s strani pristojnih strokovnjakov državne komisije. V letošnjem letu planirano sanacijo enega plazu, ki je na prioritetni listi Ministrstva za okolje in prostor. Jože KRIVEC OPIS EVROPOHODA 2001 Evropohod 2001 je akcija evropske popotniške zveze (EWV), v katero se vključuje tudi Slovenija. Evropohod 2001 (SLO) bo pričel svojo pot po Sloveniji 27. maja 2001, ob 10.30 uri na mejnem prehodu Hodoš, kjer bomo Slovenci od Madžarov sprejeli EUROFON. Evrofon je simbol Evropohoda. Ima obliko palice, v kateri je nameščen poseben magnetofon, kamor se bodo posneli razni recitali, pesmi, misli,.. Po Evropi potuje 12 Evrofonov iz različnih delov celine. Konec septembra 2001 se bodo srečali v Strasbourgu v Franciji. Evrofon bo potoval preko Slovenije po priloženem razporedu vse do 21. junija, ko ga bomo na prelazu Radelj predali avstrijskim pohodnikom. URNIK EVROPOHODA NA OBMOČJU SPODNJEGA PODRAVJA 31. V. ČETRTEK 12.45 Prihod pohodnikov v Formin (svečanost) 13.15 Odhod pohodnikov proti Borlu 15.00 Prihod pohodnikov na grad Bori (svečanost, večerja, nočitev) 01.VI. PETEK 7.30 Zajtrk - Bori 8.00 Odhod pohodnikov Evropohoda 9.15 Prihod na Gradišče (okrepčilo pri Emeršiču) 10.00 Odhod v smeri Dravcev 11.00 Prihod v Dravce 11.30 Odhod pohodnikov 12.00 Prihod Evropohoda v Varejo (kosilo) 13.00 Odhod Evropohoda iz Vareje 14.00 Prihod pohodnikov v Dravinjski vrh (okrepčitev) 14.30 Odhod Evropohoda 15.15 Majski vrh 15.30 Odhod pohodnikov 02. VI. SOBOTA 08.45 Odhod pohodnikov 09.45 Prihod pohodnikov do Vinačarskega muzeja 10.00 Odhod pohodnikov Evropohoda 11.15 Prihod pohodnikov v Doleno (okrepčitev) 11.30 Odhod pohodnikov 12.30 Prihod pohodnikov na Janški vrh (svečanost, okrepčitev) 13.00 Odhod pohodnikov 14.30 Prihod Pohodnikov na Ptujsko goro (svečanost, kosilo) 16.00 Odhod Evropohoda 18.30 Prihod na Jelovice (svečanost, večerja, nočitev) 03. VI. NEDELJA 7.30 Zajtrk -Jelovice 8.00 Odhod pohodnikov Evropohoda 09.00 Prihod Evropohoda na Kupčinji vrh (okrepčitev) 09.30 Odhod pohodnikov 10.30 Prihod pohodnikov v Završe (okrepčitev) 10.45 Odhod Evropohoda 12.00 Prihod Evropohoda do Rudijevega doma (slovesnost) 12.30 Odhod pohodnikov SAMOPOSTREŽNI TERMINAL ZA POTRJEVANJE KARTIC ZADRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V ŽETALAH Obveščamo vse občane občine Žetale in ostale, da nam je po intenzivnem prizadevanju uspelo pridobiti samopostrežni terminal za potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja. Samopostrežni terminal je nameščen v hodniku pred vhodom v čakalnico Splošne ambulante Žetale. Potrjevanje kartic je možno v času dela občinske uprave oz. ambulante in sicer v: - ponedeljek od 7.00 do 15.00 - torek od 7.00 do 15.00 - sreda od 7.00 do 17.00 - četrtek od 7.00 do 15.00 - petek od 7.00 do 14.20 Zaradi izredno dragega vzdrževanja terminala prosimo občane, da se poslužujejo teh uslug, ker je od števila potrjenih kartic odvisno ali bo terminal ostal v Žetalah ali ne. Kartice lahko potrjujejo vsi občani in ostali državljani ne glede na to, kje imajo izbranega osebnega zdravnika. Milka Kopše VODA - VIR ŽIVLJENJA Voda - osnovni vir življenja, postaja vse bolj cenjena. Zagotovitev le-te v zadostni količini in kvaliteti gospodinjstvom in podjetjem je v občini Žetale v tretjem tisočletju žal še vedno problem. Pomanjkanje pitne vode nas spremlja že dolgo, ker jo lahko okoliški hribi akumulirajo le določeno količino, ne oziraje se na porast standarda, gospodarstva ali dejavnosti. Pot do izgradnje novega vodovoda je bila trnova in dolga. Pelje nas nazaj v leto 1993, ko smo ustanovili incinia-tivni odbor za izgradnjo vodovoda Kozminci-Žetale. Skupaj s krajani smo pripravili Kostanjev piknik, ves izkupiček in prispevke sponzorjev pa namenili in še v takratni ptujski občini plačali idejni projekt, ki ga je izdelal Projekta Inženiring Ptuj. S formacijo lokalne samouprave smo romali iz občine Ptuj v občino Majšperk, v kateri smo tudi plačali izvedbeni projekt skupaj z občino Videm. Do izgradnje vodovoda vsled drugim investicijam kljub prizadevanjem ni prišlo. Z ustanovitvijo občine Žetale in občine Podlehnik pa je projekt dobil zeleno luč. Obe občini sta dali v prioriteto to investicijo, z razpisom izbrale izvajalca del in se s projekti prijavile na državne razpise za sofinanciranje, vendar je spet propadla. Občina Podlehnik je pridobila sredstva iz Ministrstva za okolje in prostor, začela z izgradnjo svojega dela v letu 1999, pri nas v Žetalah pa je nastal obup. Seveda gre spet zahvala g. županu Antonu Butolnu, kolegom občinskim svetnikom, odboru za infrastrukturo, ki so s soglasnimi sklepi potrdili investicijo vodovoda in dali prioriteto tej investiciji za pridobivanje sredstev na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Hvala ministru dr. Marjanu Senjurju, hvala Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, pridobili smo 15 mio. SIT od skupne vrednosti investicije, ki je bila 45 mio., 6 mio. SIT pa smo zbrali občani. Inciniativni odbor v sestavi Anton Kolar, Jože Bele, Jože Korez, Jože Kopše, Marjan Skok, Milan Zakelšek, Franc Korez in Roman Bele, je bil preimenovan v gradbeni odbor, ki je nadaljeval delo. Z izvajalcem del primarnega vodovoda podjetjem za Gozdne gradnje in Hortikolturo iz Maribora, nadzornim g. Tementom iz TMD-ja, izvajalcem del sekundarnega vodovoda Komunalno podjetje Ptuj g. Gregorinčičem in seveda z vami spoštovani občani, smo spet lahko rečem korektno, s pravim delovnim vzdušjem usklajevali vse težave na terenu. Res ni bilo lahko gledati lastnikom zemljišč, ko so stroji delali v času najbolj bujne vegetacije in se je že kazala sušna katastrofa. Takrat so bili pridelki še bolj cenjeni. Vse to ste dopustili brez odškodnin, samo da dobimo in dobijo Žetale vodo. Gre tudi zahvala lastnikom zemljišč, ki še nimajo možnosti priklopa na ta vodovod, pa so brezplačno dopustili izvajanje del na njihovih zemljiščih. To so storili tudi z zavestjo, da ta voda ni namenjena samo tem 30 gospodinjstvom, ki smo se lahko trenutno priklopili na ta vodovod, pač pa je ta vodovod s svojo zmogljivostjo namenjen za širši del žetalske občine. Že je nastal gradbeni odbor, ki bo pripeljal vodo v Globočec, gradbeni odbor za izgradnjo vodovoda Rodni vrh - Strajna -Kočice. Še bodo nastajali novi gradbeni odbori, ko pa bodo končali delo vsi gradbeni odbori in bodo imeli zagotovljeno vodo iz pipe vsi občani žetalske občine, bo to naše največje zadovoljstvo. Nepopisni so trenutki, ko so usahnili vodnjaki, izviri, potoki, na pipi v gospodinjstvu pa teče voda, živina v hlevih ne muka od žeje, gasilske cisterne pa več ne vozijo vode iz sosednjih občin. Še enkrat hvala vsem, ki ste pripomogli, da je prišlo 30. avgusta leta 2000 v Dobrini do otvoritve in blagoslova prvega javnega vodovoda v občini Žetale. Otvoritev in prerez vrvice smo opravili minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur, župan občine Žetale Anton Butolen in jaz. V kulturnem programu so sodelovale ljudske pevke iz Žetal, otroci OŠ Žetale, gasilci iz PG Žetale pa so s curki novega vodovoda osvežili sušen in soparen dan ob navzočnosti številnih gostov, občanov in medijev. Predsednik gradbenega odbora in podžupan Anton Kolar BREZ SMETI NARAVA ZAŽIVI Človek se mora zamisliti nad nekaterimi poročili, ki vedno pogosteje polnijo strani časopisov in vzbujajo vedno večjo skrb. Ekologija. Beseda, ki je pred tridesetimi leti skorajda niso poznali, pridobiva vedno bolj na pomenu in ima prizvok težavnosti boja za čisto okolje. Nešteto v nebo vpijočih ekoloških katastrof je že krepko načelo zdravje tega našega planeta. Zavest, da človek posredno uničuje sebe, in svojim potomcem pušča neizmerno težko nalogo, očitno še ni alarmantna, čeprav bi to že zdavnaj morala biti. Zlasti pri ljudeh, ki odločajo o industriji. Haloze so še relativno čist ekosistem. Toda številna odlagališča odsluženih predmetov nam povedo, da je zavest o čistem okolju pri nas še premalo razvita. Skrbimo sami, da naš odpad ne bo zastrupljal sicer čiste vode, ki pomeni vir življenja! To je vendar naš svet, naši gozdovi, naši potoki, ob katerih nam vendar ne more biti vseeno, zlasti če jih onesnažujemo mi sami. Odpad sodi tja, kjer so za to organizirana odlagališča, ki so pod kontrolo. Dober vzgled skrbi za čisto okolje je čistilna akcija Lovskega društva Žetale, ki je letos potekala pod geslom BREZ SMETI NARAVA ZAŽIVI. Herman STRESS, predsednik društva, je med drugim povedal, da lovci to delo opravljajo že tretje leto. Lansko leto je bila akcija obširnejša. V njej je sodelovala občina, osnovna šola in druga društva. Letos so sicer lovci s plakati pozvali občane k sodelovanju, žal pa širšega odziva ni bilo. Aktivno je sodelovalo 20 lovcev. Deset jih je izostalo iz opravičenih ali neopravičenih razlogov. Smeti smo pobirali v 150 litrske vreče in jih napolnili 32. Pobirali smo predvsem biološko nerazgradljive stvari, kot so polivinil, plastenke, pločevinke in podobne odpadke. Kosovnih odpadkov nismo zbirali zaradi neorganiziranega odvoza, LD Žetale v ta namen nima finančnih sredstev. Popisali smo tudi kraje in parcelne številke vseh večjih odlagališč in poročilo za evidenco poslali na ZLDP - Ormož. Vse nastale stroške so lovci krili sami. Tudi odvoz tako nabranih smeti je organizirala lovska zveza in storitev je bila opravljena še isti dan. V skrbi za čisto okolje je konec minulega leta na pobudo občine Žetale stekla akcija odvoza rabljenih avtomobilov. Zaradi pomanjkanja sredstev je bila akcija prekinjena. Da bi lahko akcijo speljali do konca, mora lastnik avtomobila sofinancirati odvoz v vrednosti 2000 SIT za odpeljan avtomobil. Akcija se bo predvidoma nadaljevala v mesecu maju. Franc Kidrič MINISTER JANEZ KOPAČ V ŽETALAH V petek četrtega maja je občino Žetale obiskal minister za okolje in prostor mag. Janez KOPAČ. Ministra je spremljala poslanka državnega zbora ga. Lidija MAJNIK. Problematika varstva okolja in urejanja prostora je pereča tudi v naši občini. Kako rešiti celovito oskrbo s pitno vodo, urediti kanalizacijo, čistilne naprave in celovito urediti naše okolje, so bile teme razgovora župana Antona BUTOLENA z ministrom Janezom KOPAČEM. Ministrstvo za okolje in prostor podpira tiste projekte, ki problematiko varstva okolja rešujejo celovito. Po krajšem razgovoru je župan popeljal ministra na ogled naše občine. Ogledal si je čistilno napravo pri novi OŠ Žetale, na katero je možno priključiti tudi gospodinjstva iz dela naselij Čermožiše in Žetale. Podobne čistilne naprave se v prihodnosti lahko zgradijo v ostalih strnjenih nasiljih naše občine. Zatem si je minister ogledal obmejno cesto, ki vodi do mejnega prehoda Gruškovje. Posebna pozornost je bila namenjena izgradnji vodovodnega omrežja. Oskrba s pitno vodo je velik problem občine Žetale. Župan občine Žetale je ministru pokazal območja, kjer so potrebe po zdravi pitni vodi največje. Obisk ministra za okolje in prostor mag. Janeza KOPAČA je bil koristen, saj je bil namenjen reševanju problemov, ki terjajo širšo pomoč države. Jože KRIVEC DRŽAVNI SEKRETAR ZA REGIONALNI RAZVOJ OBISKAL OBČINO ŽETALE V četrtek 29. marca je na povabilo župana občine Žetale g. Antona BUTOLNA obiskal občino Žetale državni sekretar za regionalni razvoj mag. Igor STRMŠNIK. Državnega sekretarja sta spremljala svetovalka, ki je na ministrstvu za gospodarstvo zadolžena za demografsko ogrožena območja, ga. Snežana ČANAK, in g. Leon DEV-JAK, ki skrbi za obmejna območja. Obiska se je udeležil tudi direktor Znanstveno raziskovalnega središča Bistra Ptuj dr. Štefan ČELAN. Prisotnim gostom je župan na sedežu občine Žetale naprej predstavil občino. Župan je posebej poudaril problematiko na področju gospodarske infrastrukture. Na področju izgradnje vodovodov in cest je še veliko odprtih problemov. V letu 2000 smo pripeljali prvi javni vodovod v občino. Oskrbe z vodo smo se lotili celovito. Pristopili smo k izgradnji dveh vodovodnih sistemov in sicer: Gorca-Rodni vrh-Strajna-Kočice in Planjsko-Sitež-Kočice-Nadole. Območje naše občine je na koncu teh sistemov, zato je logično, da se mora vodovod najprej zgraditi v občini Podlehnik in Majšperk, da lahko pride do nas. Zatem je župan predstavil problematiko modernizacije cest v občini Žetale. Nujno je urediti obmejno cesto do mejnega prehoda Gruškovje. Seveda ni mogel mimo slabo vzdrževane državne ceste Podlehnik-Rogatec. Skupni imenovalec navedene problematike je zagotavljanje finančnih sredstev tako s strani občanov, kakor občine. Zatem si je državni sekretar ogledal območje naše občine. Tako se je lahko o vsem povedanem v pisarni na lastne oči prepričal na terenu. Pokazane so mu bile investicije, ki so se v preteklih dveh letih sofinancirale iz sredstev za demografsko ogrožena območja in sicer: Lokalna cesta LC 240050 Žetale-Stopnica na odseku Krhiče-Stopnica in javni vodovod Kozminci-Žetale. Državni sekretar Igor STRMŠNIK je bil navdušen nad tem, kar je videl na terenu. Ocenil je, da je pot sodelovanja v regionalnih projektih prava in s tega vidika je obljubil pomoč države pri sofinanciranju teh projektov. Jože KRIVEC PROIZVODNJA MLEKA Vsi pridelovalci mleka smo združeni v Mlekarski zadrugi Ptuj, ki združuje celotno ptujsko območje. Mlekarska zadruga je bila ustanovljena leta 1992. Namen ustanovitve je bil združevanje kmetov, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka. Ob ustanovitvi je zadruga štela 2350 članov. Njihova proizvodnja mleka je znašala 18.000.000 litrov. V letu 2000 se je s proizvodnjo mleka ukvarjalo le še 980 kmetij. Če preskočimo obdobje osmih let, lahko torej ugotavljamo, da je število proizvajalcev mleka zelo padlo, vendar je teh 980 kmetij pridelalo 26.300.000 litrov mleka. To pomeni, da količina mleka narašča, število proizvajalcev pa upada. Kar zadeva našo občino, je ugotovitev popolnoma ista, kot je bila navedena za celotno ptujsko območje. V letu 93 je mleko oddajalo 78 proizvajalcev, v letu 2000 pa le 43. Vsi skupaj smo proizvedli nekaj manj kot 900.000 litrov mleka, kar znaša okrog 4% proizvodnje celotne Mlekarske zadruge. Mleko se v občini zbira v sedmih zbiralnicah. Pri tem velja poudariti, da ima Mlekarska zadruga Ptuj za naše področje, ki velja za specifično področje s težkimi pogoji dela, izreden posluh. Kriteriji za zbiralnice so namreč 300 litrov mleka dnevno, teh kriterijev ne dosega polovico zbiralnic na našem področju. Cena mleka je še vedno prenizka. Na našem področju ne pokriva niti 70% stroškov proizvodnje mleka. S prvim aprilom 2001 se je cena za en liter pridelanega mleka malce dvignila, tako da znaša izhodiščna cena za en liter prodanega mleka s 3,7% maščobe in 3,15 beljakovine 56,44 SIT. Mlekarska zadruga Ptuj ima v lasti tudi dve sejalnici za sejanje trave, eno večjo in eno manjšo. Manjša je namenjena predvsem našemu hribovitemu območju. Vsak, ki je član Mlekarske zadruge, si jo lahko sposodi za svoje potrebe, cena za ha je 1600 SIT z davkom. Mlekarska zadruga ima za svoje potrebe tudi 3 silose za zrnje, od tega je eden tudi na našem področju. Janez Vodušek DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ V aprilu je na Ptuju potekala 12. razstava Dobrote slovenskih kmetij. Številni obiskovalci so občudovali razstavljene krušne, mlečne in mesne izdelke, suho sadje ter vzorce vin, žganj, kisov in olja. Na razstavi so se zelo uspešno predstavili tudi žetalanci. Znak kakovosti je najvišje priznanje, podeljeno za trikrat zaporedoma osvojeno zlato priznanje. Med 29. izdelki, ki so ga prejeli letos, je tudi slivovka, ki jo je pridelal Franci Plajnšek iz Kočic. Povedal nam je, da je začel sodelovati na razstavi pred štirimi leti. Takrat je prejel bronasto in srebrno priznanje (dve slivovki). Videl je, kje je mesto njegovega pridelka. Še se je izobraževal, odpravljal drobne, a pomembne napake. Tri leta zaporedoma je prejel zlato priznanje. Pravi, da je zelo težko obdržati kvaliteto, da je tudi konkurenca vedno hujša, a uspelo mu je. "Zlata" slivovka je pridelana iz sliv "žlahtnic". Pridelava slivovke je pri Plajnšekovih družinska tradicija. Doma se je Franci naučil kuhanja žganja in postopek se do danes ni bistveno spremenil. Pri delu pomagajo vsi družinski člani, k pobiranju sliv pa povabijo tudi sorodnike. S kuhanjem ne čakajo predolgo, ker menijo, da se izgublja aroma, alkohol.... Zelo pa se je spremenil način prodaje. Včasih so slivovko vozili na vozeh in jo zamenjevali za poljske pridelke. Zdaj jo večino prodajo doma. Pri tem pazijo tudi na embalaži in se prilagajajo povpraševanja na tržišču. Znak kakovosti Franciju zelo veliko pomeni, saj ga ni enostavno dobiti. področju Franci ni brez priznanj. Že drugo leto zaporedoma je na Dobrotah slovenskih kmetij prejel zlato priznanje za sauvignon. Posebno ponosen pa je na prvaka sorte rumeni muškat na ocenjevanju Vino Ptuj 2001 z oceno 18,41. Na tem ocenjevanju je bil njegov sauvignon nagrajen z zlatim priznanjem. Glavna dejavnost pri Plajnškovih pa vedno bolj Ob uspehih mu čestitamo in želimo, da kvaliteto postaja vinogradništvo in kletarstvo. Tudi na tem pridelkov obdrži ali še izboljša. Na Dobrotah slovenskih kmetij 2001 Terezija Vogrinca Marija Železnik Bernarda in Anton Kolar Družina Kodrič Železnik Martin Franci Plajnšek Vsem čestitamo! so prejeli priznanja še naslednji domačini: - pletenica - zlato priznanje - krofi - zlato priznanje - "bunka" - srebrno priznanje (suho meso) - vino - zvrst - srebrno priznanje slivovka - bronasto priznanje - vino - zvrst - srebrno priznanje - žganje - slivovka - znak kakovosti - vino sauvignon - "zlato priznanje M.S. SUŠA 2000 V letu 2000 je občino Žetale, kot tudi ostale občine na našem področju, prizadela ena največjih elementarnih nesreč, dolgotrajna suša, ki je povzročila katastrofalno škodo na kmetijskih zemljiščih. Od skupnih 1545 ha kmetijskih zemljišč v občini Žetale je škodo prijavilo 253 oškodovancev, kar je predstavljalo 1131 ha kmetijskih zemljišč. Zaradi pogostih elementarnih nesreč je občinski svet občine Žetale imenoval pet člansko komisijo za oceno škode od elementarnih nesreč, v kateri sodeluje tudi predstavnik Kmetijsko svetovalne službe Ptuj. Ker je bil rok za posredovanje podatkov o nastali škodi Državni komisiji za sanacije pri Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani zelo kratek, je komisija na podlagi navodil navedenega ministrstva in Kmetijsko svetovalne službe Ptuj določila stopnje poškodovanosti posameznih kultur. Zaradi prizadetega celotnega območje občine je bila dana na osnovi pisnega obvestila možnost vsem lastnikom zemljišč, da prijavijo nastalo škodo, in sicer na osnovi posestnih listov ali z veljavno najemno pogodbo zemljišča, katerega ima v upravljanju. Zbrane in izračunane podatke o popisani škodi na posameznih kmetijah do konca junija 2000 je občina posredovala Državni komisiji za sanacije pri Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani, ki nam je na osnovi posredovanih podatkov priznala odškodnino v skupnem znesku 10.340.539,00 SIT. Celotna odškodnina je bila izplačana posameznim oškodovancem preko Hranilno kreditne službe Ptuj. V tem izplačilu ni bila zajeta odškodnina za naslednje kulture: pšenica, ječmen, vrtnine, sadovnjak in vinograd, zaradi česar nekateri oškodovanci niso prejeli še nobene odškodnine. Zaradi nadaljevanja sušnega obdobja je Državna komisija za sanacije pozvala občine, da na osnovi zbranih prijav in možnih naknadnih prijav ocenijo škodo za obdobje julij- september. Občina Žetale je na osnovi 253 že prijavljenih in 12 naknadnih prijav ocenila škodo za obdobje julij - september in ga posredovala Državni komisiji za sanacije, ki pa do danes še ni odobrila odškodnine za nastalo škodo v navedenem obdobju. Ker so sredstva v državnem proračunu za razliko odškodnine zagotovljena, bomo takoj ko bodo sredstva odobrena in nakazana, vse upravičence do odškodnine pisno obvestili. Velik problem v sušnem obdobju v letu 2000 je bila oskrba s pitno vodo, tako za gospodinjstva, kot za živino. Sestala sta se štab za CZ občine Žetale in odbor za zaščito in reševanje občine Žetale, ter sprejela sklep, da občina sofinancira prevoze vode, v znesku 1.500,00 SIT po pripeljani cisterni, in krije stroške prevoza in vode za vsako deseto pripeljano cisterno. Stroški za prevoz vode, ki jih je sofinancirala občina, so znašali 1.477.000,00 SIT, stroški vode Komunalnemu podjetju Ptuj pa 383.070,00 SIT. Zaradi nepredvidene obremenitve občinskega proračuna smo se obrnili na Upravo za zaščito in reševanje v Ljubljani s prošnjo, da nam pomaga kriti stroške oskrbe s pitno vodo. Na navedeno prošnjo nismo dobili niti odgovora, ker so bila najbrž vsa sredstva usmerjena za sanacijo plazu v Log pod Mangartom. Marija Kodrič POHOD NA DONAČKO GORO OKREPČEVALNICA "CASTRO" VAS PRIJAZNO VABI, DA SE V SOBOTO 19. MAJA 2001 PRIDRUŽITE ORGANIZIRANEMU POHODU NA DONAČKO GORO Celodnevni program bo potekal po naslednjem vrstnem redu: - ob 09.00 uri odhod izpred gostinskega loka v Kočicah s pozdravom župana občine Žetale g. Antona Butolena - ob 10.30 uri postanek v SPAS-BARU v Pridni vasi - postanek (15 minut) - ob 12.30 uri prihod na vrh Donačke gore - postanek (30 minut) - ob 14.00 uri malica pri Rudijevem domu (enolončnica - časti Castro) - ob 14.30 uri vrnitev na Kočice - po želji mimo vinotoča Plajnšek ali vinotoča Kodrič (pokušnja haloških vin) - ob 17.00 uri prihod do lokala Castro - Kočice, kjer bo: - zabava z ansamblom ŠTAJERSKI BARONI - za jedačo in pijačo poskrbljeno. Če želite prevoz, vas po znižani ceni pripelje in odpelje podjetje MANI - TANI. (mob.tel. 050-647-393) Marjan Skok Žetalske novice LIKOVNA KOLONIJA DRUŠTVA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV LJUBLJANA Na pobudo slikarja Branka GAJŠTA iz Sestrž je Občina Žetale organizirala likovno kolonijo društva likovnih samorastnikov iz Ljubljane. Društvo likovnih samorastnikov Ljubljana je bilo ustanovljeno 1.1970 in danes šteje čez 180 članov: slikarjev, grafikov in drugih iz vse Slovenije in celo iz zamejstva. Je najbolj množično in po svoji dejavnosti razvejano društvo tovrstne ljubiteljske dejavnosti v Sloveniji. Društvo likovnih samorastnikov Ljubljana vsako leto organizira delovno srečanje v eni izmed občin Slovenije. Letal999 so se člani društva srečali v Murski Soboti, letos pa so poiskali zanimive motive v Halozah in se v občini Žetale dogovorili za sodelovanje. Likovno srečanje vžetalah je potekalo v soboto 7. maja in nedeljo 8.maja. Udeležilo se ga je 35 slikarjev, ki so bili navdušeni nad lepotami haloških hribov in dolin. Občinažetale se je izkazala kot dober gostitelj, saj so bili gostje iz Ljubljane deležni pozornosti na vsakem koraku. Slikarje je na terenu obiskal in pozdravil župan Občine Žetale g. Anton BUTOLEN. Slikarji so v nedeljo, 8. maja, v Prosvetni dvoranižetale pripravili razstavo likovnih del. Razstavljena dela je ocenil profesor likovne pedagogike g. Jože FOLTIN. Najbolje je bila ocenjena slika g. Vladimira PETROTA, drugo mesto je zasedel g. Branko GAJŠT in tretje g. Boris ŠTRUKELJ, ki je tudi predsednik društva likovnih samorastnikov. Otvoritve razstave se je udeležila množica ljudi, ki so lahko prisluhnili bogatemu kulturnemu programu Vokalnega kvarteta Rogatec in učencev OŠ Žetale. Slavnostni govornik je bil župan Občine Žetale g. Anton BUTOLEN, ki je izrazil zadovoljstvo nad prvovrstnim kulturnim dogodkom. Zatem je g. župan razstavo tudi uradno odprl. Ob tej priložnosti je g. župan predsedniku društva g. Borisu ŠTRUKLJU in g. Branku GAJŠTU podelil priložnostno darilo "haloško taško". Za izkazano gostoljubje se je gostitelju Občini Žetale z izbranimi besedami zahvalil g. Boris ŠTRUKELJ. Razstava likovnih del je bila v Prosvetni dvorani Žetale odprta do konca meseca maja. Ob prijetnih spominih na likovno kolonijo v lanskem letu želimo napovedati kulturni dogodek, ki se bo zgodil v času od 4. junija do 10. v Zetalske novice junija 2001. To je 1. slikarski ex tempere Žetale 2001. Prireditev je posvečena 10 obletnici Dneva državnosti R Slovenije. Na 1. slikarskem ex tempom pričakujemo slikarje iz cele Slovenije in sosednjih držav. Prijavljena slikarska dela bo ocenil znani likovni kritik dr. Marko JUTERŠEK iz Ljubljane. Ocenjena dela bodo prikazana na razstavi, ki bo slovesno odprta v nedeljo, lO.junija 2001 ob 11.uri v Prosvetni dvorani. Nagrade bodo prispevali sponzorji, ki bodo prejeli nagrajene slike v trajno last. Občane in občanke vabimo, da se prireditve udeležijo, saj je ta kulturni dogodek svojevrstna promocija Občine Žetale. Jože KRIVEC 8. FEBRUAR - KULTURNI PRAZNIK Z najkrajšim mesecem v letu je prišel Prešernov dan. Z našo učiteljico slovenskega jezika Marijo Krušič smo se kot vsako leto doslej pridno učili in vadili naslednje znane Prešernove pesmi: Povodni mož, Magistralein Dohtar. V vloge, ki so nam bile dodeljene, smo se prijetno vživeli. Nastop smo izvedli v avli naše nove šole. Najprej je župan naše občine pozdravil vse prisotne z uvodnim govorom, nato se je otroški pevski zbor predstavil z lepo pesmi- jo. Večer so nam s svojim igranjem popestrili tudi Ljudski godci iz Zavrča in Nonet obrtne zbornice Ptuj. S številnim obiskom so nam krajani pokazali, da si radi popestrijo kakšen večer tudi s kulturo. Lepo je, da se Slovenci s kulturnimi proslavami vsako leto znova spomnimo na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Napisale: Suzana Širec, Mateja Hohnec in Petra Kojc V tem pomladnem času, ko je zrak blag in prijeten, bi bili hudobni in kujavi do Narave, če ne bi šli ven in si ogledali njenih bogastev in sodelovali v njenem rajanju z nebom in zemljo. John Milton IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA V ŽETALAH Če mi kdo prijazno naroči, naj napišem nekaj besed o odprtju nove šole, ne morem opustiti minulih let izobraževanja v našem kraju. Imenik učencev je bil nekoč zelo obsežen, štel je več kot 300 učencev in se je do danes razpolovil, pogoji dela so bili različni: negativno - neprimerna površina - predpisani kriterij za učenca, toplota od 7- 15 C, slaba zračnost, neprimerna razsvetljava, telovadnica- vprašaj, pomanjkanje kadra ipd. Pozitivne poteze: bogati razredi z učenci, dolgotrajnejša menjava učbenikov, a brez učbeniškega sklada, ljubezen do branja, nezasvojenost gledanja televizije, pa še morda kaj. Leta bežijo, projekti se menjujejo ali pa samo tolažijo, da nekoč res bo nova šola. Tolažba je postala resnica, mnogo se je spremenilo na področju lokalne samouprave, še več pa na področju razumevanja po potrebi nove šole. Čas se je približeval novemu tisočletju, narava je razdelila svoje sadove, kostanje je dozorel in zadišal, generacija učencev 97/98 pa se je marljivo pripravila na nastop. Bil je sončen oktobrski popoldan - torej 17. VINOTOKA 1997. V Žetale je prispela državna sekretarka MSS iz Ljubljane, ga. mag. Teja Valenčič. Pomožni škof Jože Smej, naš farni župnik g. Štefan Zver, občinska uprava občine Majšperk in župan občine Majšperk, g. Franc Bezjak. Spominjam se, kako me je vprašal župan, če smo dobro pripravljeni na ta dogodek, s smehom in prepričanostjo, da se bo zgodilo nekaj "visokega", je razumel, da se veselimo prihodnosti. Pred gasilskim domom - naša šola številka 2, kjer smo dolgo gostovali, je potekal kulturni program z nagovorom ravnateljice, s slavnostnim govorom župana g. Franca Bezjaka in pohodom na stavbišče, kjer smo svečano položili temeljni kamen. Spominjam se prijetnih in vzpodbudnih besed ga. sekretarke, ki je povedala: "Lep je ta dan, lep je program, širna je gradbena parcela, lep je načrt nove šole "hiše" , pa v sodelovanju bomo zmogli, saj smo ja vsi na eni poti, vemo, da krajani s svojim DA za samoprispevek težko pričakujejo novo zgradbo." Začelo se je odgovorno zemeljsko delo, stavba ni rastla kot gobe po dežju, zrastla pa je v novi občini Žetale in dozorela točno, 1.9.200 za sprejem tistih, ki smo si jo najbolj želeli in težko pričakovali. Bil je lep petkov popoldan, sonce zlato, obrazi nasmejani, pričakovanja vroča, televizijci so odšli, začel pa se je resen kulturni program, ki smo ga posvetili kraljici učenosti v spomin. Bilo nas je mnogo od blizu in daleč, mnogo srečnih, zadovoljnih, da se je zgodilo popotovanje od Majšperka do MSŠ v novo občino Žetale - ponovna pot v Ljubljano in prihod v Žetale . 1. september je že zdavnaj mimo, tudi 4. September 2000 je že v albumu za spomin. Nepopisno je zabeležiti, kako so učenci v septembru dojemali prostranost, svetlost, barvnost in opremljenost šole. Potrebno je zapisati, da so prebivalci v hiši učenosti tudi marljivi, radi imajo športno vzgojo v tako lepi telovadnici. Svetišče hiše-knjižnica je svetla, opremljena z berljivimi knjigami, obiskovalcev je vedno več, pogovorni kotički so živahni med odmori, lepo je živeti v njej, sodelovati se učiti, pa pride čas, ko moraš oditi. Flvala vsem, ki ste gradili v razumevanju z najodgovornejšimi v naši občini, mnogo ustvarjalne zanesenosti vsem, ki vam je zaupana v tej hiši. Želim, da bi ostala zgradba dolgo lepa, nepoškodovana in da bi vanjo zahajalo mnogo radovednih in veselih otrok. Marija Krušič Prvi korak k uresničitvi največje želje in investicije - postavitev temeljnega kamna - 17. oktober 1997 - župan občine Majšperk Franc Bezjak, sekretarka Teja Valenčič, učenki Marjetka in Romana ter naši občani. Prerez vrvice - učenka Nina, upokojeni učitelj Avgust Bedenik, župan Anton Butolen in državni sekretar za investicije Matjaž Vrčko Ravnateljica Marija Krušič daje ključ, ki odpira vrata nove šole, učenki Nini Jazbec Slovesen dan -1. september 2000 - PRAV LEPA JE ŽETALSKA FARA Na slovenskem je zares malo župnij, ki se lahko raztresenih še 18 kapelic in 37 križev. S skromnimi na tako majhnem ozemlju pohvalijo s tako velikim sredstvi, ki jih prispevajo farani, je v župniji pod številom verskih in kulturnih znamenitosti, kot jih budnim očesom župnika Štefana Zvera poskrbljeno, skriva razgiban žetalski teren. da božja znamenja niso prepuščena propadanju. Poleg štirih cerkva - župnijske cerkve sv. Mihaela Zaradi prostorske stiske so tokrat predstavljena le in podružničnih cerkva sv. Sebastjana, Marije tista, ki so bila obnovljena pred nedavnim. Tolažnice ter sv. Mohorja in Fortunata - je po fari Nosi ime in je posvečena sv. nadangelu Mihaelu. Zgrajena je bila leta 1450, na tem mestu pa naj bi že v rimskem času stalo svetišče. Na njegove ostanke so naleteli, ko so kopali temelje za sedanjo cerkev. Danes notranjost enoladijske cerkve krasijo štirje oltarji, tik pred cerkvijo pa se dviguje zvonik s tremi zvonovi. - vzorni gospodar cerkvenega premoženja - je v Žetale prišel pred štiridesetimi leti. 15. julija letos bo Župnijska cerkev sv. Mihaela je bila obnovljena leta 19%. praznoval zlato mašo. •K Je najstarejša med podružničnimi cerkvami - sezidana je bila leta 1414. Cerkev stoji v kraju Rogatnica ob cesti, ki vodi iz Žetal v Rogatec. Ima en glavni in štiri stranske oltarje. Nastala je po zaobljubi tamkajšnjih vernikov v času, ko je med živino množično razsajala kuga. Danes se v tej cerkvi na god sv. Boštjana (20. Januarja) opravlja blagoslov jedil - kruha, mesa in zdravilnih čajev. Mmmhe..............i Podružnična cerkev sv. Boštjana (desno) ima od lani prenovljen zvonik. Veliko zahtevnejša je bila temeljita obnova cerkve Marije Tolažnice (levo), ki je bila izvedena v letih med 1998 do vključno lani, ko so bila opravljena še tesarska, kleparska in pleskarska dela na zvoniku. Stoji na prijaznem gričku v kraju Brezje in je največja med vsemi cerkvami v žetalski župniji. V njej se opravljajo vse večje župnijske slovesnosti - od sv. obhajila in birme do velikega romanja prvo nedeljo po 15. avgustu, ki se imenuje Jarmek. Cerkev Marije Tolažnice je bila grajena v renesančnem slogu v letih 1715 do 1723. Ima kar sedem oltarjev in je izrecno romarska cerkev. Legenda pripoveduje, da je na tem mestu prvotno stala kapela, posvečena Mariji, ko pa se je med ljudmi razširila kuga, ki je terjala veliko življenj, so se krajani zaobljubili in na tem mestu postavili cerkev. Veliko je k sami gradnji prispeval tudi grof iz Rogatca. Obnovljena kapela sv. Družine. 26. avgusta, teden dni po največjem župnijskem prazniku v Žetalah -Jarmeku - je bila blagoslovljena še obnovljena kapela sv. Družine. Kapelica je bila na tem mestu postavljena že pred več kot 200 leti, vendar je bila leta 1945 ob miniranju ceste proti Rogatcu skoraj v celoti porušena. Kljub siloviti eksploziji so po čudežu vse tri podobe sv. Družine ostale popolnoma nepoškodovane. Katarina Klep - Černejšek