274. številka. Trst, v ponedeljek 3. oktobra 1904. Tečaj XXXIX. ff Uhijt vsaki dan. T«rM a* nedeljflfe ft» pr«*»%ih ob 5. trri, ob pođedeljkih ob 9. uri zjutraj Posamfcne Sfer i It e se prodajajo po 3 sovi. (6 r-totink) v mnogih tobakainah t Trata in okolici, Ljubljani, Gorici, (JeJji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, ^ežari, Nabrf žini. Novemmeatu itd. Otrtmms In naročbe sprejema uprava lifta ^EHnost", uliea Giorsrio <>alatti Št. IS. — Uradne are so od 1 pop. do 8. zvečer. — Cere oglasom ifi st oa vreto petit; poslance, osmrtnice, javne zahvale in domaČi oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 4157. —srr^r-^ Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaia za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ne franko v umi pisma se ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDSIŽTVO: nI. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon>orcij Hsta „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista ,Edinost" v Trsta, ulica Giorgio Ga>atti št. 18. Poštno-hranilnični račun št. S11.G02. ■ "J (Brzojavne vesti). Iz Mukdena. LONDON 2. Iz Mukdena so sporočili v Petrograd, da so Japonci zajezdili reko vztočno od Liaojanga, da s poplavo zaščitijo svoje l«vo krilo. LONDON 2. h SinmintHKga so sporočili »Daily Telegraphu« : Zdi se, da je položaj pri Mukdenu nespremenjen. Odkar so Japonci zasedli Liaojang in Jantaj, so dobili Rusi Znatna ojačenja ter so se utrdili južno in južnovztočno od Mukdena. Iz Liaojanga. Prvi Japonski iolosmiiki vlak. LONDON 2. »Reuterjev« bir6 poroča iz glavnega stana generala Oku preko Fu-sana od i, t. m. : Prvi japonski železniški vlak je pospel danes v Liaojang. Redni promet prične v nekoliko dneh, Prvi vlaki pripeljejo živila, strelivo in železniški materijal. Izpred Port Arturja. Boji pri OoUbjcn isUts. LONDON 2. »Reuterjev biro« poroča danes iz Člfu : Glasom kitajskih poročil, so se dne 28. septembra vršili pri Liao-tesanu blizu Golobjega zaliva ljuti boji. Rusi so baje zaman poskusili, da se po laste topov, ki so jih Japonci nastavili. Yk#«te ie fwtenay r petrograta. PARIZ 2. Bivši francozki diploma-tični voditelj v Seulu, Vicomte de Fon-tenay, ki je bil pooblaščen, da v Koreji ščiti ruske interese, je dospel nedavno semkaj, ter je potem odpotoval v Petro-grad, da poroča carju o dogodkih, pri katerih je bil priča. Ruska križarka „Smolensk". ALGIR 2. Ruska križarka »Smolensk« je odplula zvečer v Libav. Potoma a« vstavi najbrž v Havru. Admiral Togo v Rumenem morju. LONDON 2. En del eskadre admirala Togo brodari pred Tsingtavom in v Rumenem morju, da eventuelno zapleni ruske ladije. Car v Revalu. PETROGRAD 2. Car se poda dne 4. t. m. v Reval, da se poslovi od baltiške eskadre. Brzojavne vesti. Pošta oropana. BUDIMPEŠTA 2. V občini Keczel so neznani lopovi vlomili v poštni urad ter oropali 15.000 kron gotovine. Saški kralj lurij. DRAŽDANE 2. Včeraj in danes je bilo stanje kraljevo j ovoljno. Kralj je danes reševal vladne posle ter se o po-liidne vdeleiil družinskega obeda. Potres. MILAZZO 2. Danes popoludne je bilo tukaj čuti valovit potres. Sir ffilHam Harcourt, LONDON 2. Sir William Harcourt je včeraj nenadoma umr. William Harcourt je bil eden prvakov angležke liberalne stranke in prijatelj pok. Gladstona. Top razletel. MADRID 2. V E1 Ferrolu se $ ¥az-letel top. Štirje vojaki so bili ranjenf. Vojna. TRST, dne 2. oktobra 1904. Jako ilustrativen članek o položaju Japoncev prinaša večerni list »Neue Freie Pre9ee< od 30. m. m., čegar vsebina je tembolj značilna, ako se pomisli, da ta židovski li«t ne zamuja nikdar prilike, ko more z sne strani povzdigovati tndi take vrlin« Japon cev, ki jih isti niso nikdar imeli, in s druge nep dati Ruse v vsakem obziru, bodisi opravičeno ali ne. Ćlaokar tako le opisuje položaj Japonce? : I« Petrograda poročajo, da so Japonci nastupili ofenzivo na vsaj črti v okolici Mukdena. Isto p ročilo govori pa tudi, da se kozaki generalov M sČanka in Samsonova vapršjo zoperstavljsjo njih prodiranju. Poročila londonskih listov bavijo se največ s položajem v Port Arturju in okoli istega. Dočim nekateri } oroČevaiei opisujejo po'oSaj japon-sk h oblegovalnih čet kakor jako neugoden, ker iste trpe isgube vsled bolesni, pa trde dragi, da japonsko oblegovanje vspfšio napreduje in da bo trdnjava v kiatkcm času premagana. Upanje, da trdnjava kmalu pade, je bilo ž 1 tolikokrat izrečeno, da je jako opravičen dvom na tsj sodbi, ki je »a Japonca peč dobrohotna, ki pa ne odgovarja dejstvu. Ne daje se a cer tajiti, da se Japonci prizadevajo, da bi logiko pred Pore Artnr-jem, kolikor tudi pri Mukdenu ša pred na-: stop m zime dovedli do olločilne bitke. S tem hrepenenje u se sklada tudi oni nujoi zakon na Japfn;kem o podaljšanju službovanja resarviatov na 5 let. Ta zakon bo pomnož 1 japonsko armado za 200.000 mož, kateri bodo uvrščeni v nove divizije. Ta nujni zakon je najboljši dokaz za to, d a j e Japonska iscrpila svoj materijal na mož t v u, in da mora posesati po izrednih sredstvih. Po falš'.nje službe v reaervi za pet let gotovo okrepi iadatno japonsko armado ca številu ieučen h vojakov, ki bodo nadomeičali izmučene voje na bojiš&. More m pa dvomiti na možnost7, da bi ee dalo ic tega materijala napraviti nove divizije, ker na Japoaikem ne obstoji institucija rezervnih častnikov i o ker so najbrž vsi natirovljeni, a sa ^jno spcsjlni častniki že pod orožjem. S cer pa bi ti častniki, atari in po mjvič očetje družin, ne mogli biti kos svoji nalog'. Japonska je tem novim četsm imenovala nadalje kakor poročnike 400 gojeneev ic pr- v. ga tečaja vojna šjle. Sestava novih divizij iz reaervistov zahtevala pa bo tu3i več me-secer, take, da te če le t* ž ko dospejo na bojišče prej nego aktivni voji nove ruske armade iz Evrope. Tndi te ckolnost'", in ne le bližajoča M zima, govore za to,, da Japonska želi hitre rešitve, ker v tem slučaju izveatno pričakuje — pa naj že odločilna bitka izpade tako ali tako —, da jej njena zaveznica pomore do evjopskega posredova nj a za mir. Tako p'šc »Nt-ue Freie Presse«. Od tistih slovenskih malodušnežev, ki nas pri »Edinosti« smatrajo nepoboljšljivimi op ti a isti, pa ee nadejamo, da počasi spremene svoje naziranje o našom poročanju, ki je v prvi vrsti opravičeno se slovanskega stališča. A je tndi opravičeno t objektivnega stališča. 0a takov list, kakoršen je »Nbue Fieie Presee«, prznava, d? si Japonci žele trenotka, ko b) mogel kdo poaredovati, potem je to okelnest, ki pravi, da v Japonski sami slutijo, da končni izid vojne ne bo tak, ka-korenjega so poprej z gotovostjo pričakovali vb! jaj one fili in kakoršnjrga se naši slovenski malodušn^ži — šc danes boje ! Franeozko-špaiiska pogodba glede Maroka. Madridski li-t »Heraldo« poroča, da sta se Francozka in Španska glede Maroka dogovorile, da osiana vte v prejšnjem stanu, de le, ko sa šopek vzpostavi avtoriteta sultanova, si obe državi pri drli te možnost, da izvršujete svojo suvereniteta v onih pokrajinah, do katerih imate pravico z ozirom na zemljepisni in zgoJovinski položaj. Za Špansko bi bili to deli na severni, zapa lni in južno-; zapadni obali,', nevštevši Fez. Španska pridrži v Tangarju svoje mis jono, svoj poštni I urad k t. d. Lat »Queslions D plomatqu.s et C>-io:»i*le%« je baje s vedela iz zantsljU ega vira, da je sedaj aade, da se sklede fruncuzko-, španska prg riba glede M roka. Sedaj se gre la še zato, da se doLči neke točke, ki se tičajo izvršitve nameravanega dogovora. PODLISTEK. 8 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta ftenoe. — Nadaljeval in dovriil Z. M. Temlć. Prevel M. C— č- I. Po vsem vrhu se je raztezala gosta Suma, polna srn, jelenov in medvedov in druzih zveri, letečih in lazečih. Samo sredi ćistme v g^ojzdu, kjer je dan danes Markov trg, stala je mala gojzdna cerkvica, to vam je sedaj naša čupna cerkev sv. Marka; a tudi tam, kjer se pri Dvercih vidi v savsko ravnico, ravno na mestu, kjer je kralj Karlo Roberto, blaženega spomina, dal sezidati kraljevsko palačo, stal je mal dvorec s stolpom, kakor kaka stražarnica na visokem brdu. Tu je stanoval Andrija iz kraljevskega plemena, pozneje sam kralj, a bil je vojvoda po vsej Hrvatski, Slavo- niji in Dalmaciji, od Vukovara vse dalje do morja. Nič ni bilo vojvodi mileje, neg;o loviti na lovtr. On je TdoIj' maral za srne in jelene, nego li za sodbe in vladanje. Okolo njega je bilo tudi druge gospode, bilo družbe in služabnikov; in radi tega je padal hrast za hrastom na- okrajku Griča, a na mestu šumskega drevja so navstale lesene kolibe vse do one gojzdne cerkvice, pak je postala tudi vas. Došli so tudi kramarji, Italijani, rokodelci Hrvatje in Nemci; bilo j2 vedno več hiš in ljudij, drevja in zverin vedno manjeT pak je postalo tržišče, ki je imelo svojega starešino, a vojvoda je moral dalje v gore na lov, ker je po stari šumi že bratdil plug in kopala motika. To vam je bilo v svoji zibeli naše svobodno plemenito mesto na »Griških goricah«. Že, ko se je pisalo po Gospodu Jezusu leto 120!., vedo pisma za to mesto. Vidite, tako smo postali, najprej jajce, potem pišče, pak bo to slavno mesto, ako Bog dade, kedaj pevec ostrokljun, Domače vesti. Zaradi jezikovnega vprašanja Da c. kr. okr. sodni j i v Kopru smo žj zopet tu. Obljubili emo, da ne nehamo zahtevati tvojih pravic tako dolgo, dokler jih ne dobimo in dokler se ne uveeniči rek „Vsakemu svoje!" Italijanom §e deli pravico z obema rokama. Nhde prošnje in naše pravično zah te vanje, da naj se nam da, kar nam gre, pa je vse glas vpijočega v puščavi. Sužnji, tlačeni sužnji italiji n?ke klike Brno. In hočeš, ali nočeš, moraš p'e?ati tako, kaker oni godejo. Pisali smo le d.nogo o jezikovnem vprašanju na naš h sod ščib, a vsa je bob ob steno. Vse na3e besede so na kompetentnih oblastih — hudobao hujskanje, „politika". Vse n&še stoječi na brdu in stražeči na straži kraljevine. Doli, tam preko potoka, ni bilo divje kakor pri nas, ker morate .vedeti, da so Škof in kapiteljska gospoda stare j i od nas griških meščanov vsaj za stoin-dvajset let. Mej tem ko je pri nas še izza hrastja silila slamnata streha, že sta se dvigala doli velika cerkev in škofov dvor, velika zidana hiša, kjer so skupno stanovali svečeniki-kanoniki, a pred hišo njihovo velik ribnjak poln ščuk in krapov, da so imeli ribe ob zapovedanih postih. To cerkev je napravil ogrski kralj Lacko, ko je navalil z vojsko na to našo Slavo-> nijo, pak je hotel vreči pod sebe vse, kar je nekdaj spadalo pod naše kralje Hrvate in pod naše bane. Od cerkve dalje je bilo še selo »vlaška ulica«, kjer so tvoji rojaki, j mojstre Gialimello, imeli štacune polne robe. In gospoda svečeniki so dobili mnogo pravic, mnogo zemlje od starih kraljev, rkar imajo vse pod pečatom na pismu za-' pisatio. In bil vam zakon tak, da smejo prošnje so prošnje znorelih ljudi. In le smejejo se nam. Ali ni to najhuje žaljenje našega naroda in njega pravic ?! Že v sv. pismu je rečeno: Trkaj in ti se otpre, progi in dano ti bo! Ali tu je vse trkanje zastonj. Mi moremo trkati, kolikor hočemo, vrat pravice nam vendar-le nočejo odpret;. Pa ee prosimo, ko imamo vendar pravico zahtevati! Skuši li t m o vendar s prošnjo, ker ljudje velijo, da „Vpa beseda lepo mesto - najde", in da se s lepo tavadno več doseza nego z grdo. Ali tu, kakor ee vidi, ne pomada nič ne prošnja, ne zahtevanjef ne priganjanje ne opominjanje I Ker se ..ni po preteku toliko messcev še prav iič spremenilo, ter se nam še nadalje godijo krivice kakor je bilo opisano v „Edinost." od 2./4. 1904. št 116. naveličali smo se trkati in proEiti. Gospodje na c. k. okrajnem sodišču v Kopru naj si le zapomnijo : ako bodo še na dalje prezirali caš jezik in nam pošiljali spise v italijanskem jeziku, začnemo vračati jih jim tako gotovo, kakor je gotovo, da ne odnehamo poprej, nego dobimo v jezikovnem pogledu to, Kar nam gre, kakor avstrijskim državljsnom! Do tega sklepa pa so nas doveli v prvi vrsti Italijani sami s svojim izgledom. Oni absolutno ntčejo vsprejemati slovenskih rešitev. Dobro: pa poBnemajmo jih in storimo tudi mi tako! Počasi se izučimo tudi mi, kako treba ! In kompetentne oblasti naj si zapomnijo, da mora priti čas, ko se ne Loio mogle delati več gluhe in Blepe za vse uaŠ9 prošnje in zahteve. Hkratu se obračamo do našega zastopnika v državnem zboru, g. Spinčići, naj poskrbi, da se zavzame vsa Blovensko-hrvataka delegacija na Dunaju, da se bo dajalo tudi slovenskim davkoplačevalcem, kar jim gre! In da bo enkrat konec t tkem u mačehevskemu pottipanju z nami od strani naših sodišč. Davkoplačevalec koperskega okraja. Ozirom na deželnozborske volitve na Štajerskem piše „Slovenski Štajerc" : Doslej sa Slovenci nismo ravnali po geslu „9voji k svojim", namreč smo podpirali Nemce in nemčurje". Odslej pa nam jo vsakdo izdajalec, ki je kupil samo za en groš v nemčurski trgovini. Vsakega zavednega Slovenca dolžnost bodi, da odvrača mlačneže od nemčurskih trgovin, od nemčurskih gostilničarjev in od nemčurskih „dohtarjev", kajti le na ta način se otre&emo gadja pruske sodrge. V mariborskem volilnem okraju je dobil Slovenec Thaler 3743 glasov, nemški nacijo-nalec Stieger 6274 glasov, nemški krščanski socijalist župnik Lopič 4792 glasov in socijalni demokrat 3206 glasov. Na ožji vol'tvi med Siiegerjem in Lopičem je zmagal prusjak Stieger. 102.560 Nemcev je oddalo skupaj 11.066 glasov, s socijalnim demokratom vred pa 14 272 glasov; 85.020 Slovencev pa je oddalo 3743 glasov. Iz predstoječih številk je razvidno, da vlada med Slovenci v mariborskem okraju velika malomarnost. Kdo je od vsega, kar zemlja rodi, pobrati od kmečkih glav, katerega si bodi gospodarja deseti del za cerkev ; smeli so tudi pobi • rati davek »filjarščino« na svojem vladanju in tudi na mestnih tleh od vse robe, ki se jo prodaja, in drugi davek »postavo« od soli in druga robe, ki se vozi k njim ali na naš Grič. Dve tretjini sta bili za njih, jedno so dajali kralju. To je bilo tako od starine in lahko je bilo, dokler ni bilo tu mesta, ker medvedje in jeleni ne plačujejo davkov, ampak dajajo le svojo kožo, a njim zopet ne treba druzega, nego tega, kar daja zemlja. Tedaj sedaj bo tega štirideset na sto let —'<■ poslal je gospod Bog strašen bič na Vse krščanske ljudi radi prevelikih njihovih grehov. Od daleč, kjer izhaja solnce, iz Tatarije, došel je kakor črn oblak na krščansko ljudstvo narod, sedeči na kosmatih konjih, po imenu Pesoglavci, a tudi njihov kralj je bil Pe-soglav« (Pride še). temu uzrok ni težko uganit1. To je naravnost škandal, da slovenski kandidat ni prišil niti do cžje volitve. Ob tolikem številu Slovcnoev bi bil lahko slovenski kandidat zmagal brez ožje volitve, 8e bi se bilo vsaj jedno leto de lovalo v narodnem smislu, kajti samo tisti ee zaveda svojih političnih pravic, ki je preje prepojen z nerodnim ponosom. MlaSneži ne prihajajo v poštev, kajti v politiki kakor v vojski štejejo samo mobilizirane čete; vojaki za pečjo ne prihajajo v pestev. Toda videli se bomo še in takrat obračunamo z Nemci. Prvikrat in zadnjikrat je p:us;ak Stieger tU žalni p:slanic, pa če ga sto Ornikov podpira s pruBkim denarjem. Tudi v mariborskem okraju se dvigne Blovenski kmet in pokaže piusjačkim pijavkam svojo trdo slovensko pest. Vi pa, ki fcte doslej tamo spali in jedli, začnite enkrat tudi delati ! To so 1 esede, ki so vredne, da jih ču-jejo vsi Slovenci. Ruski kružok naznanja veem udom, da prične redni pouk ruskega jezika z današnjim dnem. Poučevalo eebovdveh oddelkih in sicer za začetnike v ponedeljek in četrtek, za druge v Bredo in soboto in sicer v pisarni g. dra Rybfcfa, ulica sv. Spiridijona Št. 7, I. nadstropje, kateri prostor nam je g. doktor brezplačno prepustil, za ker ga iskreno zahvaljujemo. Pouk se pri5ne vsaki krat točno ob 8. uri zvečer. Ud-nina znala 3 K na mesec, za dijake 2 K. Pridite vsi, ki želite govoriti svetovni jez?k Slavjanstva! Obširneje poročilo o občoem zboru pride. Prva predstava „Krivoprisežnika", ki jo je p-iredilo včeraj dramatično društvo v „Narodnem domu" pri S?. Ivanu je privabila obilno občinstva. Dvorana je bila natlačeno polne. Igra je vspela izborno. Dramatično dri štvo je lahko zadovoljno na moralnem vspehu, ki ga je d. seglo, ia upamo tudi na gmotnem. Obširneje poručio pr.'de. Slovenska nezavednost. Na postaji v Grahovem so menš'&i inženirji priredili neko slavnost. Na slavnosti je vihrala tudi veliko-nemska frankfuttarica, ki pa ni nič kslfa veselja mnog j — Slovencem, ki so se udi-lelili slavnosti ! Pa se še čcdin-O, da smo na svoji lastni zemlji skoraj ni5 ! Služba sodnega sluge je razpisana na c. k. deželnem sodišču v Trstu. Letna plača 800 K, doklada 240 K. Nameš&tneo dobiva tudi službeno monturo. Prosilci, ki morajo doksziti poznavanje deželnih jezikov naj trV ža svoje prošnje predsedniku di žeirif ga sodišča do dne 10. noveo.bra t. 1. V Opatiji > b lo od 1. stpUmbra 1904. pa do vštetega 28. septembra 2935 o eb. Od '22. septembra 1904. do vštetega 28. Eej -tembra je prira?tIo 566 oseb. Dje 28. septembra je bilo navzočih 1371 oseb. Brata je ustrelil. Pri Sv. Petru v Sumi (okraj pazinski) se je zgod Ia 29 m. m. huda nesreča. Kmet Alojzij Bratul ć, povr-nivši se nedavno temu od vojakov, je rad pripovedoval eovaičan m o vojaškem živi enjn. Med naij azljivejimi poslušalci pi sta bila brat mu Matej in prijatelj Fran Bratul:'c, V želji, da bi bilo njegjvo pripovedovanje čim nazorneje, je vzel neko lovsko puš\o in je kazal na njej, kako se drl^jo rrzne vojaške vaje. V tem pa se je pripovedovalcu puška, ki je bila nabasana (če ar pa, seveda on ni vedel) sprožila in projektil je zadel brata pripovedovalčavege, Mateja Bratul'ća in imenovanega prjatelje. Ta p:slednji je ranjen v obrez, a ni neva:n-Fti za nj.-govoj življenje. Prepeljali so ga v bolnišnico v Pulo. Prvi pa je umrl eno uro po neareč-em dogodku. Kr, glja mu je uris. BožiČ je obdoben, da je odnesel mnogo blaga ic Fatbrisove prodajalne. Kakrr s krivce na tej tatvini so aretirali še slugo trgovske in obrtne zborn ce v Gorici, Roberta Monfred j-, in mater in brata B ž cjrega. B ž ca so privedli v tržaške zapore. Radi kraka, ali prav za prav zaradi moke je bil včeraj aretovan 35 letni trgovski pomočnik Fran K., doma iz Šempasa. Pred dvema meeecama je del Fran K. k nekemu trgovca z moko, t*r si dal tam izroditi 25 ▼reč moke v vrednosti 850 kron in sieer proti takojšnjemu plačilu. Ker pa ni imel denarja pri sebi, je prosil, naj mu pošljejo moko v prodajalnico, kjer da bo takoj plačal. Trgovec mu je poslal moko v označeno pro-dajaln'co, ali denarja ni dobil. Sedaj pa, vi-vevši, da je K. prodal moko? a da jo vzlic temu še ni plačal, je uložil proti njemu ovadbo na policiji. To izvedši, se je Fran K. včeraj sam oglasil pri poliojakemu cfiei-jalu Jariju Titzu, kateri ga je aretcval. Aretovana tatica. Nadzornik policijskih agentov Petronjo je včeraj aretoval 20-letno služkinjo Alojzijo Ben, doma iz Vi-ce^ze v Italiji, ki je tukaj Blužila pri neki družini v ulici della Ctsermašt. 44. Alojzija Ben je namrea obdolžena neke tatvine, ka tero da je izvršila v svojej domovini. So-dišSe v Vicenzi je izišlo za njo tiraln c?. Dva mednarodna tatova. Policijski cfic.jal Jurij Titz se je sprehajal;včeraj pred-poludne po obrežja della Siniti. Ta njegova šetnja pa je bila službena. No, šetaje po obrežju je funkcijonar srečal dva človeka sumljivih in njemu znan;h obrazov. Bila sta to : 27 letni Gino Bordispan, doma iz Vicenze v Italiji in 38 letni krojač Alojzij Kastelic, doma iz JL/tije, ki pa sta oba člena neke mednarodne tat'nBke družbe. Pol'cijski funk-cijontr ju je Xak3j aretiral ter ju odposlal v spremstvu redarjev v zipor v ulico T*gor. Loterijske številke, oktobra: Trst 38 Lic 34 izžrebane dne 1. 77 76 86 22 71 69 11 27 Razne vesti, 5000 oseb utonilo. Kakor porečejo novine it Pueblo Culloradr, je bilo poplavljeno in uničeno mesto Trinidfd, in to vsled tega, ker je počila vodovodna cev. Govori se, da je pri tej nesreči zgubilo življenje 5000 ljudi. Nesreča na železnici. Ie Rima poročajo, da sta v predoru Marino pri Kimu trčila skupaj dva vlaka. Kakih 30 oseb je bilo lahko ranjenih. Sodnijska oblastnija je ukazala zapreti enega strojevodjo, na katerega leti sum, da je provzročil nesrečo. umevanjtm oddaljen od ozkosrčnosti, je tudi ta, da tvrdka ne gleda na to, .da skuplja na leto 17a 2 milijona dolarjev za blago oddano na debelo trgovcem in tovarnam —drži v Sfc. Louis-u samem, v eni najživahnejdih ulic mesta veliko trgovino na drobno, ki ob-seza razven železnine tudi pohištvo, stekleni no in poreelan. S to trgovino dela tvrdka nekako naravnost konkurenco svojim odjemalcem na -debelo, ker prodaja blago v zadnjo roko, ali oni jej tega ne-le ne zamerjajo, tem več — kakor se trdi — z veseljem pozdravljajo to njeno podjetje, ker tem načinom jim tvrdka omogočajo, da dosezajo dobre cene v razprodaji na drobno. Trgovina na drobno skupljana leto 1 */g milijonov dolarjev, ali l1^ milijonov kron. Tvrdka je bila ustanovljena leta 1874. in sicer na način, ki je vreden, da se ga posebno omenja. Njen ustanovitelj potoval je za nekega tovarnarja orodij v nekem malem mestu. Tovarnarja se ni isplačilo, da bi svojega potovalca pošiljal v oddaljena mesta, ker treški so bili preveliki. Potovalec je vzel zato na svoje sledeče potovanje enako blago še enega tovarnarja in naročila izvrševala so se Bkupn) iz ob>h t)vam. No, pripetilo 89 je, da eden ali drugi tovarnarjev ni hotel izvršiti naročila, ker ni zaupal odjemalcu, a vsled tega je trpel škodo tudi drugi tovarnar. Potovalec je sprevidel, da tudi dve h ši ne zadoščati za njegove troške in t»ko je vsprejel še tritjo, četrto, in peto tvrdko v svoj delokrog. Ob enem je preskrbe!, da sj je naručeno bVgo redi pri hranitve treskov za prevažanje stekalo vse na eno tečko v reke enfga zaupnika, od koder se je lazpošiijalo odjemalcem.. Posle-d:ca temu načinu trgovanja je bila, daje na tej točki zbiranja zičU držati tudi blago na svoj račun, da je kmalo na to stopil v zvezo z nekim denarnim človekom, da je ustanovil ž njim tUuštvo in je dobiček delil z istim. Na ta n°čin je naBtalo iz malega pričetka današnje skladišče, ki odjemlje tovarnarju vse njegove izdelke in jih razpečuje, ne da bi tovarnar pri tem kaj tv«. g d. Ker je bila to prva hiša svoje vrste v Ameriki, na vstal o je vprašanje, kje naj bi se jo ustanovilo, da bo v središču za vse odjemalce. Odločitev glasila se je za St. Louis, in tam si je napravila tvrdka svoj sedež. Razvitek do danfšnjega dne je povsem nenavaden; tvrdka ji.^no priča, kakov jej ameriški kupč jski in pedjetni duh in kako j se znata trgovec in tovarnar obojestranski pod j pirati v svoji koristi!! to« a nUmgsaSr cami pod „I. 1363 na Haasenstein & Voeler, Dunaj, I". b ' Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konku«2iW Sprejemajo se vsakovrstna dela tuci po posebnih načrtih. IlnstroTan oenlk brezplačno in frank r. » „SANUS" —i novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodaja povsod. C. COMINIj Trst Barriera 28 | Najstarejša slovenska zaloga in tovarna _ pohištva Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 18. (zadej tribunala) priporoča vaake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno poli tiranega pohižtva. Gospodarsko. Slike o gospodarstvu v Ameriki. (Dalje.) Zraven točne in hitre poatrežbs odje maic3v in pažnje, da ee skladišče redno po polnjuje, treba je tudi za to skrbeti, da so zastopniki in potovalci vedno in kolikor možno bi;ro obveščeni o navstalih spremembah v cenah. V to svrbo se v lastni tiskarni tvrdke na posebnih listih natiskujejo nastale premembe v cenah, ter se jih raepošilja zastopnik o oa, kateri jih prilepljajo v svoje ilu-strovane cen ke. Tvrdka nikdar ne olklanja naroČil, pri-poslanih jej po d) h zast( pn;k h, ampak jih izvršu e red-o in tudi tedaj ako ima trpeti izgubo. Z-s'opL.ik je avtoriteta in veže tvrdko On pak dobiva razven svoje plače tudi od-Btotke od sklenjen h kupčij in je radi tega previden ; ker, ko sklepa kupčijo, ne dela le zi tvrdko, ampak tudi za-se. Tvr'ks, ki ima v svoji zalogi Le le emerike, fra pa k tudi inozemske izdelk^ in Biccr od žoMja i nožič«, do popolnoma opravljenega č laa na elektriko, dobila je svoj glas po izborai solidarnosti in kakovosti s\o-j> ga orodja, ki jcp^d znamko „Keen Kutter" znano in cen eno po vsem svetu in tudi plc-čevanc. Ob sebi je umevno, da zaposlu e cele tovarne ramo za svoje potrebe, in druge si je cbvezila, kakor stalna odjemalka s po-g ^dbam:. Zanimiva in ob enem poučljiva okolcost, ki ksie kako je ameriški trgove c svojim Srečkanje nepreklj. 22. oktobra 1904. Srečie po K1. c. kr. flnn. polic, loterije 1500 dobitkov. mej katerimi 100 glavnih v ukupne m znesku K 50.000. Glavni dobitki K 25.000, 5000, 1000 se na zahtevo izplačajo v gotovini po odbitku 10°/0 postavne pristojbine. Srečke se prodajajo v vseh menjalnicah, tobakarnah in loterijah. Vsak kupec srečke vdobi brezplačno in franko izkaz sreekanja. Ces. kr. policijske loterije pisarna, Dunaj I., Seliottering 11 (Policijsko poslopje.) Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. UJ. Torre bianca 45 _ (vogal Torrente). TRST. - ORDDsUJE: od 10—12 predp.: 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. prodajalko z dobrimi referencami, veščo italijanskega in nemškega jezika, išče neka zaloga oblek t Trstu. Istotam ae sprejme tudi eno šiviljo. Naslov: pove uprava ..Edinosti". Tovarna pohištva IGNAC KRON TRST. uiica Cassa di Risparmio 5 Meblovanje po najmodernejših zahtevah Katalogi brezplačno. Telefon štev. 216 JVaroSni kolek je vdobiti pri upravi „Edinost" Z&legatelj ministerstva francoske republike glasom ~odloka z dne 2. junija 1904. 99 Smpire ii Amerikanski pisalni stroj prve vrste 12 navadnimi črkami je brezdvomno toli glede dovršene konstrukcije koli glede solidnosti in trpežnosti prvi na celem svetu. Stroj se izroči na poskušnjo, ne da bi ga bilo treba kupiti. Priprave za pomnoževanje spisov na roko ali se strojem"mimeograf, ciklostil ali rotativ. Stroji za računanje. Mehanična delavnica za čiščenje in popravljanje vsakovrstnih strojev., . Kupuje, prodaja in zamenjava pisalne stroje. Slavni zastop in zaloga za Trst in deželo ulica Geppa št. 18. (Telefon Št. 1682.) Najboljša priporočila. — Ceniki brezplačno in poštnine prosto. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA« v LJUBLJANI PodrnŽnioa t Oelovon. Kupuje in prodaja *m vnt* rent, tasta mih pisem, p rij o rite t, komoiudiiit obTjsdj arcČk, dclnic, valut, norear bdirk ?r«ni«i lsdajt k Titk— Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 In Mkomptuj« p«pizj« ta TOOTČuje upale Daj« prtdnjm« na md. Zavaruj« sr«čk« proti kurzni - Izgubi-- Vinku!uj« In dlvlnkuluje vojstts I«nltilnsk« kavcije. Katrnmpt im tmkammn Sorni m^mrtlm. Podražnioa v Spletu Denarne vlog^e vsprejema ▼ teko Sem računa ali na vlofne knjižice proti ugodnim obicatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. : Promet u doki in naliasnioami.